SKUPŠČINA OBČINE LJUBUANA-ŠIŠKA
Izvršni svet
Ljubljana, november 1984
Predlog
Na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljub-Ijana-Siška za obdobje 1981—1985 in ob upoštevanju ocen in ana-liz uresničevanja družbenega plana v letu 1984, skupnih usmeritev in ciljev razvoja SR Slovenije in mesta Ljubljane v letu 1985 ter na podlagi 189. člena statuta občine Ljubljana-Šiška in 156. čle-na zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbe-nem planu Jugoslavije je skupščina občine Ljubljana-Šiška na zasedanju zbora združenega dela dne ..., zbora krajevnih sku-pnosti dne . . . in družbenopolitičnega zbora dne. .., sprejela
RESOLUCIJO o politiki izvajanja družbenega plana
občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letu 1985
Z resolucijo delovni Ijudje in občani sprejemamo obveznosti za uresničevanje temeljnih ciljev družbenega plana 1981—1985, programa gospodarske stabilizacije ter soodgovornost za izva-janje dogovorjene politike za pospeševanje družbenoekonom-skega razvoja Jugoslavije, Slovenije, mesta Ljubljane in občine Ljubljana-Šiška.
V letu 1985 se bomo zavzemali za:
—  nadaljnjo pospešitev uveljavljanja ustavnega položaja de-lavcev v TOZD ter delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupno-stih, za hitrejše uveljavljanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih Ijudi in občanov, za učinkovitejše zagotavljanje pogojev njihovega dela in življenja ter razvoja. Zavzemali se bomo, da bodo delovni Ijudje in občani čimbolj obvladovali vsebino in na-čine medsebojnih temeljnih samoupravnih povezav med samo-upravnimi organizacijami in skupnostmi, na podlagi katerih ne-moteno delujejo proizvodni in delovni procesi ter potekajo zve-ze v materialni proizvodnji in samoupravnih interesnih ter krajev-nih skupnostih,
—  stalno in dosledno uresničevanje ustavne zasnove občine kot komune in komunalnega sistema v Ljubljani, pri čemer je potrebno še odločneje in hitreje prilagoditi vsebino in oblike de-lovanja ter organiziranost spremenjenim razmeram, ki nastajajo s hitrim materialnim razvojem družbenoekonomskih in družbe-nopolitičnih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—  dosledno uveljavljanje ustavnih določil in sistemskih zako-nov ter statutov in učinkovito uresničevanje samoupravnih spo-razumov in družbenih dogovorov v zvezi z družbenimi plani in nalogami ekonomske stabilizacije pri vseh nosilcih odločanja v okviru njihovih pooblastil in preko njihovih delegatov v širših ob-likah samoupravnega povezovanja.
Pri medobčinskem sodelovanju in še zlasti v mestu Ljubljani bomo pospeševali samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje za zadovoljevanje tistih skupnih interesov in po-treb, ki jih je zaradi njihove narave mogoče doseči le v okviru takšnega sodelovanja.
I. OSNOVNE USMERITVEIN MATERIALNIOKVIRIRAZVOJA
Zaostreni pogoji gospodarjenja v svetu in doma, neskladja v razvoju družbe, pomanjkanje akumulacije, surovin in energije ob povečanem številu iskalcev zaposlitve narekujejo, da s pogla-bljanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združe-nem delu, občini, mestu in drugih družbenopolitičnih skupnostih uresničimo naslednje osnovne usmeritve:
1.  večje vključevanje v mednarodno menjavo in delitev dela ter pospeševanje deviznih prilivov,
2.  ohranjanje rasti industrijske in kmetijske proizvodnje ter družbenega proizvoda,
3.  nadaljnje povezovanje združenega dela v reprodukcijske celote za zagotavljanje surovin in skupnega izvoza na dohod-kovnih osnovah,
4.   racionalno porabo razpoložljivega dohodka po vrstah po-rabe s prioriteto odplačevanja zunanjih dolgov,
5.  pospeševanje pričetega združevanja prostih investicijskih sredstev v združenem delu za skupne projekte, ki so izvozno usmerjeni in za projekte, ki zagotavljajo surovinsko osnovo z dohodkovno motivacijo,
6.  spoštovanje skupno dogovorjene rasti cen,
7.  pospeševanje vključevanja dosežkov znanstveno razisko-valnega dela v proizvodne procese in postopno zmanjševanje tehnološke in surovinske odvisnosti od tujine,
8.   nadaljevanje poudarjenega selektivnega pristopa pri pro-gramih družbenih dejavnosti in razvijanje načel svobodne me-njave dela,
9.  zagotavljanje smotrne rabe prostora in varovanje narav-nih virov,
10. nadaljnja krepitev splošne Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter varovanja družbene lastnine.
Predvidevamo, da bo družbeni proizvod večji za 2—3 %, kar pa bo odvisno od rasti industrijske proizvodnje, zagotovitve suro-vin in vzpostavljenih razmerij med cenami surovin in izdelkov višjih stopenj obdelave. Fizični obseg industrijske proizvodnje bo porasel za 5—6 % na osnovi boljše izkoriščenosti obstoječih kapacitet in vključevanja zaključenih investicij v redno proizvod-njo. Organizacije bodo organizirale delo v več izmenah tam, kjer bo zagotovljen reprodukcijski material. Kmetijska tržna proizvodnja bo v globalu po stalnih cenah za 3 % višja.
Izvoz na konvertibilno področje bodo organizacije združenega dela povečale za 18 % glede na dosežen izvoz v letu 1984, da si bodo zagotovile devizna sredstva za potreben uvoz surovin, repromateriala in vsaj nujne opreme.
Uvoz iz konveritibilnega področja bodo organizacije uravnava-le v odvisnosti od višine konvertibilnega izvoza, likvidnosti go-spodarstva in države kot celote ter v okviru usklajenih planov v SISEOT.
Odpiranje novih delovnih mest predvidevajo predvsem organi-zacije združenega dela na področju industrije. Z ukrepi davčne politike bomo podpirali odpiranje novih delovnih mest v drobnem gospodarstvu. Skupno število zaposlenih bo poraslo za 1,5 %.
Investicije v gospodarstvu bodo usmerjene v nabavo nove opreme za povečanje izvoza in za osvajanje modernejših tehno-logij.
Osebna, skupna in splošna poraba bodo zaostajale za nomi-nalno rastjo dohodka. Ena izmed temeljnih nalog na tem po-dročju je zaustavitev nadaljnjega padanja osebnih dohodkov.
Ob sprejemu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška moramo upoštevati, da veljajo kot obvez-ne vse usmeritve iz zvezne, republiške in mestne resolucije za področja razporejanja dohodka, mednarodnih ekonomskih odno-sov, cen, rezerv, finančne, bančne, kreditno-monetarne in davč-ne politike ter politike na področju splošne porabe in uprave.
Za doseganje z resolucijo zastavljenih usmeritev in doseganje predvidene rasti osnovnih kazalcev razvoja je potrebna zavestna politična akcija vseh družbenopolitičnih organizacij za motivira-nje vseh delovnih Ijudi in občanov, kajti naloge iz resolucije in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije zahtevajo večjo delovno angažiranost, izboljšanje odnosa do dela in socia-lističnih vrednot, racionalno gospodarjenje, opiranje na lastne sile in izkoriščanje notranjih rezerv. Ob tem je samoupravljanje kot temeljni družbenoekonomski odnos stalnica in pogoj za ure-sničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki je praviloma ne bi smeli motiti z administrativnimi ukrepi republi-ških in zveznih organov.
II NALOGE IN USMERITVE NA GOSPOOARSKEM PODROČJU
1. Ekonomski odnosi s tujino
čeprav je pretežni del gospodarstva občine že izvozno ori-entiran, ostaja izvoz na konvertibilno področje osnovna strateška
13
naioga, ki naj zagotovi polno izkoriščanje kapacitet in stopnjo zaposlenosti, potreben uvozni repromaterial ter naj pričenja ust-varjati možnosti za uvoz opreme. Organizacije s področja gospodarstva morajo:
—  povečali izvoz na konvertibilno področje in povečati tudi devizne prilive,
—  zmanjšati uvozno odvisnost na področju surovin, znanja in opreme ter enakopravneje na lastnih znanstvenih dosežkih so-delovati v mednarodni menjavi,
—  izdelati svoje izvozno-uvozne plane menjave blaga in sto-ritev, plana deviznih prilivov in odlivov ter programe vračanja tu-jih posojil, jih uskladiti v okviai SISEOT in sprejeti odgovornost za njihovo izvajanje,
—  povezovati se na principu skupnega deviznega prihodka z dobavitelji surovin,
—  vključiti drobno gospodarstvo pri izvozno usmerjenih pro-gramih in pri preprečevanju uvoza.
Delovne organizacije bodo z izvozom ustvarile v letu 1985 vsaj 18 °/o delež v celotnem prihodku, kar predstavlja povečanje za 3 odstotne točke. Na konvertibilnem področju bodo realizirale izvozne posle v višini 160 mio dolarjev in s tem dosegle 115 % pokritjie uvoza z izvozom.
Načrtovana slopnja povečanja izvoza velja v globalu za celo-tno gospodarstvo občine. Zaradi različnega obsega zunanjetrgo-vinske menjave je treba izvozne naloge sprejemati selektivno po organizacijah, tako da bodo izvoz nadpovprečno povečale orga-nizacije, ki imajo pogoje in možnosti za intenzivnejšo ekspanzijo na tujih trgih: TZ Litostroj, Iskra-Mikroelekironika, Zmaj, Elektro-zveze, Avtomatika, Dekorativna, IMP-IKO, Donit, Gorenje-Tiki.
2.  Energija
1 Preskrbo z energijo na področju Ljubljane obravnavamo enot-no. V letu 1984 je bila ustanovljena SIS za energettko vseh Ijub-Ijanskih občin, ki bo ugotavljala realne potrebe uporabnikov po energetskih storitvah, skrbela za racionalno izkoriščanje ener-getskih virov in odločala o združevanju dela in sredstev, o cenah, o energetski bilanci, standardih in normativih in o drugih problemih uporabnikov in izvajalcev energetske skupnosti.
V  okviru politike združevanja dela in sredstev m politike cen se bodo izvajalci in uporabniki dogovorili za nov sistem financi-ranja razširjene reprodukcije in o prioritetnem vrstnem redu nuj-nih investicij v mestu Ljubljana. Za gospodarski in družbeni raz-voj občine je nemotena oskrba z energijo eden temeljnih dejav-nikov, zato bo zagotavljanje zadostnih količin prednostna nalo-
ga-
V  energetski bilanci oskrbe bodo ohranile svojo dosedanjo vlogo elektrika, plin, nafta, premog in vročevodno ogrevanje.
Dosledno bo potrebno varčevati z energijo in intenzivno ukre-pati za prehod od kurilnih olj na klasične vire energije in na ze-meljski plin. Za zanesljivo oskrbo porabnlkov, učinkovitost delo-vanja plinovodnega sistema in zagotovitev raznolikosti virov, Pe-trol, DO Zemeljski plin, načrtuje tri večje investicije: priključitev novih uporabnikov na obstoječi sistem, priključitev na nov vir (zemeljski plin \z Alžirije) in izgradnjo podzemnega skladišča. DO Energetika bo v sodelovanju z mestnim komitejem za industrijo in energetiko ter komitejem za urejanje prostora občine Ljublja-na-Šiška proučila smotrnost in ekonomičnost izgradnje plinske-ga omrežja v primestnih območjih.
Varčevanje in racionalno obnašanje pri uporabi energije mora dobiti svoje mesto pri poslovnih odločitvah in v vsakodnevnem življenju.
Vse organizacije združenega dela morajo v svoje planske do-kumente obvezno vgraditi plane varčevanja z vsemi vrstami energije. Delovne organizacije Elektrogospodarstva Slovenije, Savske elektrame, TOZD HE Medvode, Petrol, DO Zemeljski plin in DO Energetika morajo zagotoviti čimvečjo obratovalno pripravljenost naprav.
Delovne organizacije in delovne skupnosti, ki delajo v eni iz-meni, morajo računati tudi na spremenjen delovni čas, če bodo razmere to zahlevale.
Zaradi vedno večjih težav pri nabavi kvalitetnejših vrst premo-ga bodo potrebna dogovarjanja o sovlaganju sredstev v premo-govnike.
V  letu 1985 bomo z izgradnjo primarnega in sekundarnega komunalnega in energetskega omrežja zagotavljali pravočasno priključitev objektov usmerjene stanovanjske izgradnje ter pri-ključitev objektov samoprispevka III na energetske vire.
3.  Industrija
Industrijske organizacije združenega dela bodo v letu 1985 pre-vzele nase največji del bremena za rast družbenega proizvoda in večino izvoznih obveznosti. Organizacije načrtujejo 5—6 % rast fizičnega obsega proizvodnje predvsem z večjim prilagajanjem proizvodnih programov izvoznim usmeritvam.z boljšim izkorišča-
njem obstoječih kapacitet, boljšo oskrbo z reprodukcijskim ma-terialom in rezervnimi deli ter na osnovi aktiviranja investicij v teku.
Za realizacijo predvidenih rezultatov bo potrebno dosledno varčevanje z vsemi vrstami materiala in energije. Glede na veli-ko izrabljenost proizvodnih zmogljivosti bo za doseganje rasti proizvodnje potrebna selektivna obnova in pospešeno posoda-bljanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti s poudarkom na pa-nogah z najvišjo stopnjo odpisanosti osnovnih sredslev (kovin-sko-predelovalna dejavnost, del strojegradnje, proizvodnja kon-čnih lesnih izdelkov, proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, del proizvodnje in predelave papirja, proizvodnja preje in tkanin, proizvodnja živilskih proizvodov). Eden od najpomembnejših kri-terijev za obnovo bo usposabljanje za konvertibilni izvoz.
Posebno pozomost bo potrebno posvetiti hftremu razvoju teh-nološko in razvojno intenzivnih programov, ki so izvozno usmer-jeni in imajo največje potencialne možnosti za razvoj. Programi so v elektroniki, strojegradnji, farmaciji, kemični industriji, eiektro in kovinsko predelovalni industriji.
Oskrbljenost proizvodnje s potrebnimi reprodukcijskimi materi-ali in surovinami bo eden od ključnih dejavnikov proizvodnje. Za zagotovitev boljše preskrbe z reprodukcijskimi materiali in suro-vinami bo potrebno v letu 1985 aktivnejše dohodkovno povezo-vanje in zdaiževanje sredstev v reprodukcijskih celotah.
Organizacije s področja industrije bodo iskale možnosti za po-vezovanje z drobnim gospodarstvom in zasebnimi obrtniki, da bi čimbolj zmanjšale svojo uvozno odvisnost. Zaradi uspešnejšega vključevanja v mednarodno delitev dela in zagotavljanje večje družbene produktivnosti dela in socialne varnosti delavcev bomo pospeševali vse oblike proizvodnega in poslovno-tehničnega so-delovanja med organizacijami. V svoje razvojne programe bodo vnašale lastno znanje in dosežke znanosti prenašale v prakso.
Na povečanje fizičnega obsega industrijske proizvcxJnje, dru-žbenega proizvoda in izvoza bodo v letu 1985 vplivate tudi inve-sticije, aktivirane v letu 1984 (Color TOZD Premazi, Iskra Mikro-elektronika, Aero TOZD Tovarna celuloze, Donit TOZD Filtri in Slovin Slovenija vino) ter nekatere investicije v teku, ki bodo do-končane v letu 1985.
V  letu 1985 bodo organizacije združenega dela nadaljevale z izgradnjo devetih večjih investicijskih projektov. Projekti so že v teku ali pa bodo do konca leta 1984. Vsi investicijski projekti v teku s predračunsko vrednostjo nad 100 milijonov din so na področju industrije. So izvozno usmerjeni in bodo v letu 1985 ter prvih letih naslednjega srednjeročnega obdobja pripomogli k povečanju konvertibilnega izvoza.
V  letu 1985 bodo OZD nadaljevale izvajanje naslednjih inve-sticij:
ISKRA AVTOMATIKA, TOZD Naprave za energetiko in telein-formatiko
—  sovlaganje v izgradnjo proizvodnega objekta (industrijska avtomatika III)
LEK, TOZD FARMACUA
—  modernizacija farmacevtske proizvodnje, II. faza COLOR, TOZD SMOLE
—  razširitev proizvodnje poliesterskih smol SLOVIN SLOVENIJA VINO, UUBUANA
—  polnilna linija za vino
ISKRA ELEKTROZVEZE, TOZD Radio relejni in navigacijski sistemi
—  MURA 82/83
ISKRA IEZE, TOZD Keramika
—  razširitev in modemizacija proizvodnje, I. faza DONIT, TOZD Laminati
—  rekonstaikcija in sanacija proizvodnje, I. faza DONIT
— začetek izgradnje industrijske cone Vodice, I. faza
—  proizvodna hala za filtre
ISKRA TELEMATIKA, TOZD Montažno servisna oiganizacija
—  projekt Iskra 2000
Organizacije združenega dela načrtujejo, da bodo v letu 1985 pričele z 22 novimi investicijami s skupno predračunsko vred-nostjo 15.200 mio din.
Od trinajstih investicij s predračunsko vrednostjo nad 100 mili-jonov din bo pet investicij s področja elektro industrije (investitor SOZD ISKRA), po ena s področja strojegradnje (Litostroj), tek-stilne industrije (Tkalnica Vižmarje) in proizvodnje papirja (AERO Tovarna celuloze). Vse naložbe so izvozno usmerjene.
Ob tem organizacije, ki to napovedujejo, niso upoštevale dolo-čil zakona o zagotavljanju obratnih sredstev, zato v celoti pre-vzemajo obveznosti za realizacijo napovedanih investlcij:
ISKRA MIKROELEKTRONIKA
—  mikroelektronika, III. faza ISKRA AVTOMATIKA, TOZD Sistemi
—  industrijska avtomatika, II. taza
14
ISKRA AVTOELEKTRIKA, TOZD Žamice
—  modernizacija proizvodnje in uvedba novih proizvodov ELD ISKRA ŠIROKA POTROŠNJA ŠKOFJA LOKA, TO2D Pržan
—  tiskana vezja
ISKRA CENTER ZA ELEKTROOPTIKO
—  center za elektrooptiko III.
ZPS LITOSTROJ, TOZD Obdelava in TOZD Proizvodnja zva-rjencev in odkovkov
—  razširitev proizvodnje energetske opreme AERO CELJE, TOZD Tovarna celuloze Medvode
—  rekonstaikcija papirnega slroja I. TEKSTIL, TOZD Tkalnica Vižmarje
—  nabava strojev in priprava na priključitev zemeljskega plina AVTOMONTAŽA, TOZD Tovarna vozil
—  modernizacija lakirnice.
4.  Kmetijstvo
Na osnovi razpoložljivih površin, agrotehničnih ukrepov in ob-veznosti iz dogovora o pridelavi pšenice v SRS bomo v letu 1985 dvignili tržno proizvodnjo po stalnih cenah za 3 % v pri-merjavi z letom 1984.
Najpomembnejše količine proizvodov in kultur za tržno proiz-vodnjo bodo naslednje:
—  2.450.000 I mleka v družbenem in 4.700.000 I mleka pri zdaiženih kmetih;
—  3.500 kom mlade pitane govedi v družbenem sektorju in 880 kom pri združenih kmetih;
—  350 ton pšenice na zemljiščih Agroemone, 210 ton na družbenih zemljiščih KIT KZ Medvode in 350 ton pri združenih kmetih;
—  na družbenih zemljiščih KIT KZ Medvode bomo pridelali še 320 ton koruze v zmu in 50 ton ogrščice,
—  združeni kmetje bodo pridelali 2.000 ton krompirja. Agrarne operacije bomo nadaljevali na Rašici in v Polhograj-
skih Dolomitih (ca. 30 ha) in na področju Seničice in Bonovca. V ravnini bomo izvedli agrarne operacije približno na 70 ha. Pri vseh operacijah bosta poleg Kmetijske zemljiške skupnosti so-delovala še Emona, Agroemona, TOZD Poljedelstvo-govedoreja Domžale in KIT KZ Medvode — vsaka za svoje področje ze-mljišč.
Kmetijska zemljiška skupnost bo posebno skrb posvetila kvali-teti obdelave zemljišč, odkupovala bo vsa ponujena kmetijska zemljišča in zagotavljala ostarelim kmetom preživninsko varstvo v primeru odkupa zemlje.
Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo v okviru razpoložlji-vih sredstev sofinancirala izobraževanje združenih kmetov in na-bavo kvalitetnih semen, gnojil, zaščitnih sredstev, plemenjakov in opreme.
Emona, Agroemona, TOZD Poljedelstvo-govedoreja in KIT KZ Medvode sta odgovomi, da zagotovita pravočasno in zadostno oskrbo s kakovostnim semenom, zaščitnimi sredstvi, gnojili in rezervnimi deli za svoje potrebe in za združene kmete.
5.   Promet
S tesnejšim povezovanjem med udeleženci v transportni verigi bomo pospešili razvoj integralnega transporta in s tern zmanjšali visoke transportne stroške.
Vse organizacije združenega dela so dolžne, da z organizaci-jo racionalnega transporta omogočijo prihranke pri energiji in v kar največji možni meri preusmerijo blagovne prometne tokove s ceste na železnico.
Na področju mestnega in obmestnega potniškega prometa bomo izboljšali kakovost prevoznih storitev, v prometnih konicah pa bomo morali povečati prevozne kapacitete. Za uresničitev teh ciljev bi bilo potrebno letno nabaviti 50 novih vozil za mestni in obmestni promet. Temeljni organizaciji mestnega in obmestnega potniškega prometa zaradi obstoječih pogojev poslovanja ne zmoreta prevzeti odgovornosti za nakup vseh potrebnih vozil, zato bo potrebno združevati sredstva komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin ali pa se na nivoju mesta Ljubljane dogovoriti za drug vir sredstev oziroma najti drugačne rešitve.
Tehnična baza za vzdrževanje vozil je v celoti zastarela. Glede na širjenje potreb po voznem parku, zlasti zglobnih vozil, je nujna obnovitev obstoječih kapacitet za vzdrževanje vozil. Pogoji poslovanja zahtevajo, da pri obnovi tehnične baze zdru-žujemo finančna sredstva v okviru mesta Ljubljane.
Viator, TOZD Tovorni promet Ljubljana že izvaja v okviru de-lovne organizacije izgradnjo pretovornega terminala v občini Vič-Rudnik. Obe TOZD, ki se ukvarjata z mednarodnimi prevozi, t. j. Viator Tovorni promet in Vektor izredni prevozi bosta povečali obseg svoje dejavnosti na konvertibilnem področju, za kar mora-ta modernizirati in obnoviti svoj vozni park.
6.  Trgovina                                        ,
Osnovna preskrba v Ljubljani je urejena enotno kot zadeva skupnega pomena na mestni ravni.
Poslovodje trgovin z živilskimi proizvodi morajo s pravočasnim naročanjem zagotavljati enakomemost oskrbe. Obralovalni čas bo potrebno v okviru enotne akcije v mestu prilagoditi potrebam kupcev.                                                                    v
SZDL bo vzpodbujala delovanje potrošniških svetov, ki naj po-stanejo aktivni sooblikovalci izboljšanja ponudbe in založenosti trgovin, posredovanja želja krajanov in usklajevanja obralovalnih časov trgovin glede na potrebe delovnih Ijudi in občanov.
Mercator DO Rožnik, TOZD Grmada bo v letu 1985 nadalje--val z investicijp iz združenih sredstev SOZD za izgradnjo trgovi-ne v soseski SS 8/2 v Dravljah. SOZD Emona, DO Emona Mer-kur — TOZD Maloprodaja bo pristopil k preureditvi trgovine na Prušnikovi cesti v Sentvidu.
Iniciativni odbor za izgradnjo nove tržnice bo nadaljeval z aktivnostmi za pridobitev investitoria.
Druge trgovske organizacije v Siški morajo skleniti ustrezne sporazume z OZD, s katerimi trajneje sodelujejo. Vse te organi-zacije se morajo vključiti tudi v izvozna prizadevanja, zlasti pa prevzeti pobudo za vključevanje in povezovanje drobnega gos-podarstva v dohodkovno povezane reprodukcijske verige in pro-izvodnjo za domači trg in izvoz. SOZD Slovenija avto mora nalo-gam pnlagoditi tudi svojo organiziranost.
7.  Turizem in gostinstvo
Turistično ponudbo bomo izvajali v sklopu skupnega progra-ma ponudbe mesta. Zaradi tega lahko turistična društva računa-jo s pritokom sredstev iz turistične takse le za poživitev dejavno-sti, ne pa za investicije. Amatersko dejavnost turističnih društev je treba poživiti in njihova naloga je, da združijo interese nosil-cev gostinske in turistične dejavnosti.
Organizacija združenega dela s področja gostinstva in turizma (Mercator, DO Hotefi — Gostinstvo, TOZD llirija, Integral DO Golfturist TOZD Gostinstvo, KOMPAS, TOZD Motel Medno in Nastanitveni cenler) bodo skupno z drugimi nosilci te dejavnosti (POZD Kanu, Gostinski šolski center v hotelu Bellevue, bifeji trgovinskih organizacij združenega dela), s samostojnimi gostinci in turističnimi daištvi izboljšali gostinsko in turistično ponudbo z izboljšanjem postrežbe, odnosa do gostov, spoštovanjem časov obratovanja in popestritvijo izvenpenzionskih storitev.
Temeljne organizacije s področja gostinstva in turizma v obči-ni se morajo v letu 1985 pri pripravi srednjeročnih planov za ob-dobje 1986—1990 opredeliti, kakšno politiko bodo zavzele do posameznih rekreacijskih področij oziroma kje je njihov interes (Koseški bajer, Sora, Zbilje) ter prevzeti za opredeljeno politiko tudi odgovornost. Pri tem se bodo povezovale med seboj in z organizacijami združenega dela iz drugih področij ter nosilci osebnega dela.
V letu 1985 ne bo novih kapacitet na področju kmečkega tu-rizma zaradi trenutne kreditne politike.
8.  Gradbeništvo
Obseg izgradnje novih investicijskih objektov v gospodarstvu (predvsem v industriji), v infrastrukturo, v stanovanjske soseske in v objekte dmžbenega standarda bo manjši zaradi nižje eko-nomske zmožnosti organizacij in zaradi restriktivnih administra-tivnih in monetamih ukrepov. Sedanje stanje stagnacije v grad-beništvu se bo postopoma reševalo organizacijsko s povezova-njem interesov gradbenih organizacij znotraj delovnih in sestav-Ijenih organizacij in poslovno-tehnološko z modernizacijo proiz-vodnih procesov ob uvajanju novih tehnologij.
Gradbene organizacije se morajo postopno specializirati.krg-piti panožno in medpanožno povezanost, da bodo sposobne pri-dobivati dela v tujini in na domačem trgu.
Stanovanjska in komunalna skupnost bosta pod enakimi po-goji vključevale gradbeno operativo s področja Siške k izvajanju del.
9.   Drobno gospodarstvo
Razvoj drobnega gospodarstva bomo pospeševali predvsem v družbenem sektorju in na področju deficitamih storitvenih dejav-nosti zasebnega sektorja. Od delovnih organizacij s tega pod-ročja načrtuje investicijo le Usluga.
Zavzemali se bomo za uresničitev predlogov gospodarske zbornice občin Ijubljanskega območja za pospeševanje drobne-ga gospodarstva, po kalerih je treba uveljaviti naslednje kriterije:
—  zmanjšati osnovo za davke in prispevke iz dohodka za znesek vlaganj v drobno gospodarstvo,
—  uveljaviti bonificirane obrestne mere za kreditiranje razvo-ja in za zagolavljanje obratnih sredstev,
—  odpraviti vse omejitve ter ukiniti carino za uvoz opreme za novo osnovane OZD drobnega gospodarstva in za občane, ki
15
nameravajo začeti z obrtno dejavnostjo; enake ukrepe je treba uveljaviti za organizacije združenega dela in občane, ki širijo de-javnost,
— bistveno poenostaviti postopke za ustanavljanje novih or-ganizacij združenega dela drobnega gospodarstva in s spre-membo predpisov poenostaviti njihovo poslovanje.
Za postopno razreševanje problematike poslovnih prostorov bo stanovanjska skupnost pri usmerjanju stanovanjskega gospo-darstva in upravljanju s poslovnim fondom oblikovala politiko do vključevanja drobnega gospodarstva v izgradnjo kompleksnih sosesk. Pri oblikovanju politike najemnin za obstoječe poslovne prostore bo potrebno izhajati iz opredelitve namembnosti in se-lektivnosti politike najemnin, še posebej za deficitarne storitvene dejavnosti drobnega gospodarstva. Ob revitalizaciji stanovanj-skega fonda bomo upoštevali vse možnosti za povečanje po-slovnih prostorov za potrebe drobnega gospodarstva.
Komunalna skupnost bo omogočila izgradnjo proizvodnih obrt-nih delavnic v soseskah SS 9 Koseze, ŠS 12 Podutik in Mep 1, 2.
V  letu 1985 si bomo prizadevali za prostorsko razrešitev pro-blema delovne organizacije Galvana.
Povezovanje organizacij združenega dela z enotami drobnega gospodarstva bo potekalo na osnovi delitve dela, specializacije, kooperacije in drugih oblik poslovnega sodelovanja, kar bo dalo drobnemu gospodarstvu več možnosti za vključevanje v izvozne tokove.
V  skladu s postopno rastjo števila obratovalnic samostojnih obrtnikov pričakujemo tudi povečanje števila pri njih zaposlenih delavcev. Samostojni nosilci osebnega dela morajo prevzeti od-govornost za zagotavljanje vzgoje lastnih kadrov s politiko šti-pendiranja, za kar so z odlokom o davkih občanov predvidene tudi davčne olajšave.
III. KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1. Urejanje prostora
Glavna pozornost na področju urejanja prostora v letu 1985 bo posvečena izdelavi dolgoročnih planskih dokumentov »Ljub-Ijana 2000«. Ti dokumenti so precejšnjega pomena za nadaljnji razvoj občine in mesta v celoti in so osnova za načrtovanje v naslednjih srednjeročnih obdobjih. Primerno pozornost bo po-trebno posvetiti sistematičnemu vodenju razprav v vseh samo-upravnih sredinah.
Drugo pomembno področje pri urejanju prostora predstavlja usklajenost družbenega plana občine za srednjeročno obdobje 1981—1985 z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spre-minjanjem namembnosti in temelji družbenega plana SR Slove-nije ter skladno s tem novelacija urbanistične dokumentacije z upoštevanjem nove zakonodaje na področju prostora.
Nova zakonodaja s področja urejanja prostora zahteva izdela-vo urbanistične dokumentacije v spremenjeni oz. dopolnjeni obli-ki, vključevanje idejno-izvedbenih projektov, kar narekuje nove povezave in obveznosti med DPS in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Naloge s tega področja bodo v letu 1985 narekova-le večino aktivnosti na področju urejanja prostora.
Posebna aktivnost bo na področju urejanje prostora posveče-na spremljanju izvajanja kmetijske politike, varovanja in uporabe kmetijskih zemljišč ter smiselnega povezovanja in oblikovanja akcij v prostoru pri realizaciji nalog, opredeljenih z dolgoročnimi in srednjeročnimi planskimi dokumenti za področje graditve.
V smiselni povezavi z navedenimi aktivnostmi bomo za posa-mezna območja naše občine vodili postopke izdelave in spreje-manja naslednje dokumentacije:
—  priprava strokovnih osnov za izdelavo srednjeročnega dnj-žbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986—1990 za vsa tista območja, katera bomo namenili organizirani in indi-vidualni stanovanjski graditvi, za posege v prostor, ki so oprede-Ijeni v inveslicijskih programih organizacij združenega dela ter za področje infrastrukture,
—  pripravo posebnih strokovnih podlog, opredeljenih s pro-gramom izvršnega sveta, za naslednje zazidalne otoke:
ŠP 4, ŠP 5 industrijska cona
ŠP 218/1 Vodice
MeP1/1, 1/2 Medvode
ŠS 5/2 Pod hribom
ŠS 12 Podutik za južni del
ŠS 12 Podutik, II. faza II. etapa
pokopališče Medvode
ŠP 11 Stenežiče
—  sofinanciranje   naloge   izdelave   informacijskega   sistema spremljanja urbanistične dokumentacije
—  sofinanciranje naloge vrednotenja obsavskega prostora,
—  sofinanciranja naloge urbanistične in krajinske ureditve ob-močja Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba,
—  prjprava študije natečajnih osnov za izdelavo zazidalnega načrta SS 1 /2 Stara Šiška,
—  poleg naštetih nalog bomo izdelovali zazidalne načrte za naslednje zazidalne otoke:
MeC 1,2,3 Center Medvod
ŠP 1 Union
ŠP 2/2, ŠP 2/1, ŠM 1, ŠS 102/2 industrijska cona
ŠS 108, ŠO 6, Šl 6, ŠP 14 Šentvid
MeS 10/2 Žeje
ŠS 101, ŠS 1/1 Stara Šiška
ŠR 2/1, ŠR 2/2, ŠS 102/2 Hermes
MeS 2, Mel 2 Sora
—  sprejeli bomo naslednje zazidalne načrte: ŠP 8 Skip
ŠS 12/11. faza, 2. etapa Podutik ŠO 13 Dravlje ŠP 6 Agrostroj MeS 7/3 Preska
V  interesu čimbolj racionalne izrabe zazidljivih površin bomo proučili možnosti dopolnilne gradnje v smislu zapolnjevanja vr-zeli med že zgrajenimi objekti povsod tam, kjer za to obstoje ob-jektivne možnosti in pod pogoji, ki bodo ustrezali normativom glede kvalitete bivalnega okolja.
Pri načrtovanju nove stanovanjske zazidave bomo izhajali iz potrebe po čimbolj racionalni izrabi razpoložljivih zazidljivih povr-šin. Zato bomo dali prednost organizirani zazidavi, upoštevali omejitve, ki jih določajo kriteriji kvalitete bivalnega okolja ter obli-kovne kriterije, ki izhajajo iz ambientalnih karakteristik.
Nadaljevali bomo izdelavo dokumentacije za prenovo objektov v Stari Siški ter pripravo za prenovo na drugih območjih občine v naslednjem srednjeročnem obdobju.
V  sodelovanju z regionalnim zavodom za spomeniško varstvo bomo izdelali bsnutke aktov za zavarovanje umetnostnih, artii-tektumih in etnoloških spomenikov ter jih predložili skupščini v sprejem. Izpeljali bomo postopek za razglasitev Šmarne gore za krajinski park.
V  skladu z načeli smotrne izrabe vseh razpoložljivih zemljišč bomo proučili možnost začasne uporabe gradbenih rezervatov, na katerih še ne bomo pričeli z gradnjo v bližnji prihodnosti, v druge  namene  (začasni provizorni objekti,  kioski, stojnice, organizirano vrtičkarstvo ipd.).
2. Komunalno gospodarstvo
V  letu 1985 bo zaživela samoupravna komunalna skupnost Ijubljanskih občin, zato bo potrebna vrsta aktivnosti, ki se bodo istočasno povezovale s pripravo novih sredjeročnih in dolgoroč-nih planskih dokumentov.
Komunalna skupnost bo v letu 1985 uresničevala naloge na naslednjih področjih:
— urejanje stavbnih zemljišč,
— urejanje ulic, trgov in cest,
— komunalne naprave individualne rabe,
— komunalne naprave kolektivne rabe — enostavna repro-dukcija.
Resolucijske naloge za leto 1985 temeljijo na začrtanih pro-gramih v obdobju 1981—1985 ob upoštevanju stabilizacijskih ukrepov. Na manjši obseg nalog bo vplival nižji dotok finančnih sredstev v letu 1985. Za posamezna področja bodo v letnem programu navedene prioritetne naloge.
Zaradi nižjega dotoka finančnih sredstev investitorjev v letu 1985 bomo izvajali le prioritetne naloge zagotavljanja pogojev za nemoteno uresničevanje programov stanovanjske in industrijske gradnje ter izgradnje cestne infrastrukture.
Urejanje stavbnih zemljišč bomo izvajali v stanovanjskih so-seskah SS 4/1 Stara cerkev, ŠS 7/1 Dravlje, ŠS 12/4 a Podutik, ŠS 107 Šentvid ter industrijskih soseskah ŠP 3 Iskra — IMP ter ŠP 4, 5 (industrijska cona ob Celovški cesti).
Pričeli oziroma nadaljevali bomo z odkupi in jjripravami zem-Ijišč v zazidalnih otokih na območju Podutika, Sentvida in Med-vod, kjer je s programi stanovanjske graditve načrtovana inten-zivnejša gradnja v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja.
Na področju izgradnje cestnega omrežja, ulic in cest bodo naše aktivnosti potekale na naslednjih objektih:
— cesta na Trati,
— Tacenska cesta — pločnlk,
— obodna cesta Stanežiče,
—  Korotanska od Dakovičeva do mestne obvoznice,
— pločnik Tacen—Šmartno,
— cesta Vikrče—Verje,
— cesta Sora—Trnovec,
— cesta Selo—Utik.
16
Poleg tega bomo izvajali naloge iz programa »Čista in zelena Ljubljana«.
Glede na predvidena sredstva v letu 1985 bodo imele na področju izgradnje objektov in naprav individualne komunalne rabe prioriteto naloge s področja stanovanjske izgradnje, izgrad-nje objektov Samoprispevka III in investicije, vezane na rekon-strukcijo cest po programu izgradnje cestnega omrežja.
Opremili bomo soseske na območju Podutika, Šentvida in Medvod. V skladu s smernicami za pripravo srednjeročnega družbenega plana si bomo prizadevali s kanalizacijskim omrež-jem opremiti obstoječa naselja in območja IV. varstvene cone vodnih virov, to je področja Šentvida, Vižmarij in Stanežič. Raz-reševali bomo tudi problem odvodnjavanja na območju Pirnič in Vodic.
Zaostreni pogoji gospodarjenja v letu 1985 in sprejeti dopol-nilni stabilizacijski ukrepi, s katerimi se je zmanjšala prispevna stopnja od 1,10% na 1 %, po kateri se združujejo sredstva za vzdrževanje objektov in naprav kolektivne rabe, bodo vplivali na manjši dotok namenskih sredstev in s tem na znižanje obsto-ječega standarda vzdrževanja teh objektov in naprav. V občini Ljubljana-Šiška bodo v letu 1985 vključeni v vzdrževanje vsi npvozgrajeni objekti in naprave kolektivne komunalne rabe (ŠS7/1, ŠS8/2, ŠS8/1). V programu bodo opredeljena tudi sredstva za sanacijo Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba, vzdr-ževanje PST, del sredstev pa bo namenjeno za mehanooprem-Ijenost komunalnih TOZD in obnovo komunalnih objektov in na-prav.
Na področju energetike bomo izvajali sprejete programe in iskali rešitve za izvedbo toplifikacije osnovne šole, zdravstvene-ga doma in VVO v Šentvidu ter nekaterih športnih objektov.
V skladu s sprejetimi srednjeročnimi planskimi dokumenti bo-do potekale tudi nadaljnje aktivnosti za postopno izenačevanje komunalnega standarda na celotnem območju občine Ljubljana-Šiška.
3. Stanovanjsko gospodarstvo
Za boljše zadovoljevanje potreb po novih stanovanjih na ob-močju občine bo nujno, da z razpoložljivimi sredstvi za stano-vanjsko in komunalno gospodarstvo dosežemo čim večji učinek. Optimirali bomo število gradbišč in z dopolnilno gradnjo na ko-munalno že opremljenih zemljiščih dokončali izgradnjo na priče-tih območjih stanovanjske graditve.
Individualno stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali na zemlji-šča slabše nosilnosti, neprimerna za kmetijsko obdelavo ali manj kvaliteten gozd.
Na področju usmerjene zasebne gradnje si bomo prizadevali za večjo in organizirano uveljavljanje zadružništva, tako da bodo imele vse zadruge z območja občine enakopravno možnost raz-reševanja stanovanjskih problemov svojih članov. Pri tem se bo samoupravna stanovanjska skupnost aktivneje vključevala kot mesto dogovarjanja in skupnega načrtovanja stanovanjskih za-drug. Podpirali bomo zadružno blokovno gradnjo z zagotovitvijo lokacij.
Za delavce in občane z nižjimi prejemki ter upokojence bomo odpirali možnosti solidamostnega in vzajemnega razreševanja njihovega stanovanjskega problema. Z doslednim uresničeva-njem planirane stanovanjske gradnje v občini, organiziranim od-kupom in opremo zemljišč bomo preprečevali nedovoljeno grad-njo.
Na področju občine bo v naslednjem letu dograjenih 148 sta-novanj, in sicer v ŠS 107/1 Zvezda, MeS8/1, Svetje in ŠS12 Litostrojska zadruga.
Na novo bomo pričeli v letu 1985 graditi 352 stanovanj, in si-cer v naslednjih območjih:
ŠS7/1 DravljeS-1                                                                     144
ŠO 6 Šentvid                                                                               60
MeS 8/1 Svetje 2 A do D, 4 A do E, 5 SD                                148
Zaradi spremenjenih razmer v prostoru bo potrebno pospešiti izdelavo projektne dokumentacije za organizirano stanovanjsko izgradnjo v naslednjem srednjeročnem obdobju, predvsem na površinah, ki niso namenjene intenzivni kmetijski rabi, in upošte-vaje novo zakonodajo s področja urejanja naselij in drugih pose-gov v prostor. Sofinancirali bomo tehnični del zazidalnega načrta za zazidalne otoke, katerih gradnja je predvidena v letih 1986—1990.
S prenovo bomo celovito in usmerjeno obnavljali posamezne predele na podlagi že začetih aktivnosti. V skladu s temi izho-dišči in pridobljeno dokumentacijo po potekala prenova in dopol-nilna gradnja na Medvedovi 18, Žibertovi 22 in Frankopanski 23. Izdelali bomo dokumentacijo za druga podobna območja v Stari Šiški, Pod hribom, v Šentvidu in drugod.
Tudi v tem letu bomo nadaljevali z nadaljnjo kvalitetno sana-cijo v soseski Draveljska gmajna po sprejetem programu in pri-
oriteti, pri tem pa upoštevali realne materialne možnosti izvajal-cev sanacije in odgovornih soinvestitorjev.
Stanovanjska skupnost mora v okviru celovite politike novo-gradenj zagotoviti minimalne pogoje za komplementarno izgrad-njo prostorov osrednjih in servisnih dejavnosti v soseskah s po-litiko vlaganj v družbeni fond najemnih prostorov iz združenih sredstev amortizacije lokalov.
Problematiko barakarskih naselij bomo razreševali v skladu z možnostmi združenega dela. Izdelali bomo enotna merila za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije. Prav tako bomo pospe-šili akcijo ustanavljanja skupnosti stanovalcev, katerim na| bi na podlagi letnih programov zagotavljali del sredstev za vzdrževal-na dela.
4. Požarna varnost
V  skladu s sprejetim srednjeročnim planom bomo sofinanci-rali:
— program Gasilske brigade Ljubljana,
— program skupnih investicij Ijubljanskih občin,
— program Mestne gasilske zveze Ljubljana,
— stroške skupnih strokovnih služb pri zvezi SIS mesta Ljub-Ijane.
Posebna komisija bo izdelala načrt požarnega varstva občine.
V  okviru finančnih možnosti bomo nabavili gasilsko opremo in orodje. Iz sredstev skupnosti bomo sofinancirali gradnjo rezer-voarjev za požarno vodo,  nabavo gasilskih orodnih vozil  in adaptacijo nujno potrebnih gasilskih domov na osnovi pridoblje-ne gradbene dokumentacije.
Skrbeli bomo za usposabljanje operativnega članstva s semi-narji in tečaji. Organizirali bomo predavanja po šolah in skrbeli, da bodo obstoječi vodni viri vzdrževani in usposobijeni za po-trebe gašenja.
IV   SOCIALNI RAZVOJ
V  letu 1985 bomo na področju socialnega razvoja nadaljevali z uresničevanjem usmeritev in nalog, ki smo jih opredelili z družbenim planom občine za tekoče srednjeročno obdobje in pri tem  namenjali posebno pozornost doslednemu uresničevanju načrta dolgoročne gospodarske stabilizacije na vseh področjih skupne porabe.
Ocenili bomo učinke dosedanjih stabilizacijskih aktivnosti po posameznih področjih družbenih dejavnosti ter preverili strukturo elementov vseh programov SIS z vidika njihove vsebinske priori-tete, da bi tako zagotovili pogoje za čim bolj racionalno porabo družbenih sredstev in za dosledno izvajanje načela selektivnosti in izločanja tistih sestavin znotraj posameznih programov, ki jih je možno izvajati v okviru neposredne svobodne menjave dela oz. v okviru prostovoljnih aktivnosti.
Glede na to, da materialni okviri v zaostrenih pogojih gospo-darjenja ne bodo dovoljevali širjenja dejavnosti, bodo imeli pri zagotavljanju sredstev prednost programi otroškega varstva, osnovnega šolstva, osnovnega zdravstvenega varstva in raz-iskovalne dejavnosti s poudarkom na ohranjevanju dosežene ravni družbenega standarda kot celote.
Poseben poudarek bomo namenili izvajanju konkretnih akcij-skih stabilizacijskih programov v vseh OZD in SIS družbenih dejavnosti za čim bolj smotrno izkoriščanje obstoječih prostor-skih in kadrovskih zmogljivosti in opreme ter izboljševanje kva-litete storitev.
Pri pripravi osnutkov in predlogov planov SIS družbenih de-javnosti za obdobje 1986—1990 bomo zagotavljali pogoje, da o vseh temeljnih odločitvah glede nadaljnjega razvoja družbenih dejavnosti v občini odločajo vsi delovni Ijudje in občani.
V letu 1985 bomo predali namenu:
— vzgojno varstveni prostor v KS Na jami,
— vzgojno varstveni objekt v KS Dolomitski odred,
— prizidek pri OŠ Stane Kosec v KS Edvard Kardelj (štiri ičil-nice, telovadnica, kuhinja, večnamenski prostor),
— osnovna šola v KS Bratov Babnik z 18 učilnicami in drugi-mi pripadajočimi prostori,
— varstveno delovni center v KS dr. Petra Držaja,
— v izdelavi bo projektna dokumenlacijs za izgradnjo prizidka pri OŠ Hinko Smrekar.
Z navedenimi objekti bo na območju občine zaključen pro-gram gradnje objektov, ki so bili zajeti v tretji samoprispevek. Pri tem bo potrebno opredeliti obveznosti SIS in OZD družbenih de-javnosti do vzdrževanja vseh objektov družbenega standarda, ki se pomembno vključujejo v naslednje srednjeročno in dolgo-ročno obdobje kot temeljna materialna osnova za izvajanje po-sameznih programov posebnega družbenega pomena.
Na področju otroškega varstva bomo z enakomernim vključe-vanjem otrok v vse VVO v občini odpravljali prostorski pri-manjkljaj, s katerim se bo še vedno srečevala WO Koseze.
17
Še nadalje bomo uvajali in razvijalt skrajšane oblike vzgoje in varstva otrok (5,5-urni program), kolikor se bodo za to pokazale potrebe in interes staršev.
Nadaljevali bomo z izvajanjem 180-umega programa priprave olrok za vstop v osnovno šolo za tisle otroke, ki niso vključeni v WO, utrjevali vzgojo in varstvo motenih otrok v sedanjem ob-segu ter izvajali druge dejavnosti iz osnovnega programa.
Na področju razreševanja kadrovske problematike bomo usmerjali napore v nadaljnje izvajanje ustrezne štipendijske poli-tike in pripravništva v VVO, hkrati pa bo treba več pozornosti posvetiti izobraževanju vzgojiteljic na višješolski stopnji ter do-datnemu izobraževanju varuhinj, ki nimajo ustrezne izobrazbe za delo, ki ga opravljajo.
V  letu 1985 bo vključenih na območju občine Ljubljana-Šiška v osnovnošolski pouk okoli 9300 učencev, nad 700 učencev pa bo obiskovalo pouk predvsem v osnovnih šolah občine Ljublja-na-Center.
Zaradi nadaljnjega porasta števila šoloobveznih otrok se bo povečal prostorski primanjkljaj zlasti na OŠ Veljko Vlahovič in Milan Mravlje. Zato bo potrebno v prvem polletju šolskega leta 1985/86 smotrno izkoristiti vse razpoložljive prostorske zmoglji-vosti na OŠ Valentin Vodnik, Franc Rozman-Stane in Alojz Kebe, da bi do izgradnje šole v KS Bratov Babnik premostitveno razbremenili OŠ v KS Koseze in v KS Dravlje.
V vsebinskem pogledu bomo v letu 1985 dosledno izvajali nov program življenja in dela v osnovni šoli, ki širše uveljavlja kon-cept celodnevne šole. Vključevanje vseh učencev v eno izmed interesnih dejavnosti, izvajanje proizvodnega dela ter vseh dru-gih oblik vzgojno izobraževalnega dela bo terjalo preveritev po-gojev dela v posameznih šolah glede opremljenosti z učili in pri-pomočki ter z vidika kadrovske zasedbe.
Pri tem si bomo prizadevali, da bomo v okviru danih materi-alnih možnosti pospešili posodabljanje učne tehnologije (uvaja-nje računalnikov idr), da bi tako lahko zagotovili pogoje za dvig kvalitete vzgojno izobraževalnega dela v osnovnih šolah.
Pri uresničevanju kulturnih, naravoslovnih, športnih in obrambnlh dnevov ter delovnih akcij, ki so sestavni del pouka in elementov COŠ, bo potrebno osnovnim šolam nuditi večjo pomoč s strani družbenopolitičnih dejavnikov ožjega in širšega okolja, predvsem društev, klubov, kultumih, tehničnih in drugih organizacij.
V  letu 1985 bo potrebno na področju usmerjenega izobraže-vanja prioritelno razrešiti vprašanje dokončne uredifve delavnic v vajenskem domu v Šentvidu za potrebe srednje šole za elek-troniko, ker sicer šola ne bo verificirana.
Na področju raziskovalne dejavnosti bomo usmerjali napore v nadaljnje uveljavljanje raziskovalnega in razvojnega dela, ki mora postati kakovostni dejavnik razvoja na vseh področjih. Zato bomo morali:
— izkoristiti  obstoječe   raziskovalne  organizacije  in  izdelati konkretne programe skupnih nalog, pripraviti ustrezne dogovore in sporazume o združevanju sredstev za te naloge,
— usposobiti razvojne, konstrukcijske, projektantske, analitič-ne in podobne seklorje ali oddelke posameznih organizacij zdai-ženega dela, da bodo najmočnejša opora tehnološkemu napred-ku, varčevanju z energijo in surovinami, varstvu delavcev in člo-vekovega okolja,
— za vse organizacije združenega dela, ki nimajo svojih raz-iskovalnih enot, bomo zagotovili ustrezen način in povezavo, da ne bodo tehnološko zaostajale za razvojem,
— pridobivati in usposabljati kadre za takšne (vse zahtevnej-še) naloge, poskrbeti za ustrezno informiranje, razvijati kontrolo kakovosti, pospeševati inovativno dejavnost, skrbeti za ustrezno dopolnilno izobraževanje delavcev in za štipendiranje mladine, razvijati računalniško melodologijo itd.
Za uresničevanje zgoraj navedenih nalog bodo vse organiza-cije podrobneje opredelile svoje cilje, naloge rn program ter do-ločile izvajalca nalog.
Večji poudarek bomo namenili kadrovski strukturi zaposlenih ter vključevanju sposobnih in ustvarjalnih kadrov v specializacijo oz. strokovno izpopolnjevanje v cilju povečevanja inovativnih po-bud in njihovega konkretnega uveljavljanja v posameznih OZD.
Posebno pozornost bomo namenili tudi permanentnemu izobraževanju kadrov, še posebej pa vzgoji učencev v šolah in njihovemu vključevanju v organizirane oblike delovanja v okviru gibanja »Znanost mladini«.
Na področju izvajanja osnovnega zdravstvenega varstva bo-mo še nadalje usmerjali napore v optimalno izkoriščanje obsto-ječih prostorskih zmogljivosli, opreme in kadrov z intenzivira-njem dispanzerske metode dela in dviga kvalrtete storitev.
Posebna skrb bo namenjena izboljševanju zdravstvenega var-stva aklivnega prebivalstva, zdravstveno vzgojni dejavnosti ter negi bolnika na domu.
Uresničevanje vseh oblik socialno varstvenih pomoči bomo iz-vajali na podlagi že sprejetega samoupravnega sporazuma, s
katerim so podrobneje opredeljeni normativi in pogoji za do-deljevanje navedenih pomoči. Glede na to, da se v letu 1985 še nadalje zaostrujejo pogoji gospodarjenja, bomo namenjali po-sebno pozornost tekočemu razreševanju najbolj perečth proble-mov pri zaposlovanju invalidov in izvajanju materialne pomoči v okviru pravice do priprave za zaposlitev, subvencioniranju ter dodeljevanju solidarnostnih stanovanj in pri izvajanju vseh dru-gih socialno varstvenih pomoči (otroški dodatek, denarna pomoč za brezposelnost, varstveni dodatek k pokojnini, doplačila oskrb-nih stroškov v socialnih zavodih idr).
Na področju socialnega skrbstva bomo na osnovi enotnih kri-terijev in meril tekoče spremljali izvajanje dogovorjenega obsega družbeno denarnih pomoči s poudarkom na zagotavljanju socialne varnosti najbolj prizadetih občanov.
Pri razreševanju celotne problematike s področja socialnega skrbstva bo center za socialno delo intenziviral sodelovanje s so-cialnimi komisijami v KS, s patronažno službo in daigimi dejavniki v cilju utrjevanja preventivnega dela v KS in pri pravočasnem od-krivanju primerov socialne ogroženosti občanov, ki jim bo potreb-no zagotoviti v okviru danih materialnih možnosti osnovne pogoje socialne varnosti.
Posebno pozornost bomo usmerjali nadaljnjemu vključevanju prizadetih predšolskih in šoloobveznih otrok v ustrezno varstvo in specializirano nego.
Center za socialno delo bo v sodelovanju z vsemi odgovornimi dejavniki uresničeval vse aktivnosti v zvezl z razreševanjem pro-blematike mladinske delikvence ter sodeloval z zdravstveno služ-bo pri izvajanju preventivnih dejavnosti, ki so vključene v programe klubov zdravljenih alkoholikov.
Dom starejših občanov Marija Draksler-Marjane bo v letu 1985 poleg redne dejavnosti pospeševal tudi dnevno varstvo odraslih, ki niso vključeni v dom ter izvajal druge aktivnosti za starejše občane izven doma (nudenje družbene prehrane, osnovnega zdravstve-nega varstva v ambulanti doma, razvijanje interesnih dejavnosti, predavanja).
V letu 1985 bomo nadaljevali z uresničevanjem politike produk-tivnega zaposlovanja. Stopnja rasti zaposlovanja bo večja v go-spodarskih dejavnostih; v družbenih dejavnostih pa bo število za-poslenih porastlo predvsem tam, kjer se bo povečal obseg dela (Varstveno delovni center, WO Koseze-enote v KS Dolomitski odred, OŠ v KS Bratov Babnik).
Vse OZD in skupnosti bodo morale dosledno izvajati določila druž-benega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike ter samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlo-vanja.
Z vidika zagotavljanja socialne varnosti bomo na področju za-poslovanja uresničevali vse aktivnosti za dosledno izvajanje za-kona o zaposlovanju in zavarovanju delavcev v primeru brezpo-selnosti.
Poseben poudarek bomo namenjali tudi kadrovskemu štipendi-ranju, ki mora postati element dolgoročnega kadrovskega plani-ranja v združenem delu ter zaposlovanju invalidov.
Kulturne dejavnosti bomo razvijali in uresničevali v okviru obsto-ječih daištev in skupin v KS, OZD in v šolah s poudarkom na še večjem uveljavljanju prostovoljnih aktivnosti pri izvajanju posa-meznih programov.
V letu 1985 bomo nadaljevali s sanacijo stanja v centralni knjiž-nici Šiška in dokončno opredelili status Vodnikove domačije.
V  okviru danih materialnih možnosti bomo še nadalje razvijali sodelovanje s pobrateno občino Kavadarci ter zagotavljali sred-stva za gostovanje društev, ki so se v preteklem obdobju že vse-stransko afirmirala doma in v tujini.
Na področju telesne kulture bomo dograjevali sistem organizi-ranosti telesne kulture ne le v občini, temveč tudi v meslu Ljubljana (racionalizacija strokovnih služb, enotni koncept izvajanja in orga-niziranosti programa vrhunskega športa, ustrezna sektorska raz-poreditev del in nalog).
V letu 1985 bodo imele prednost množične oblike telesnokultur-ne aktivnosti. Poseben poudarek bomo namenili izvajanju telesno-kulturnih dejavnosti v WO, osnovnih ter srednjih šolah ter delo-vanju ZPM, društev upokojencev in invalidov.
Še nadalje bomo usklajevali program občinskih panog vrhun-skega športa v cilju racionalizacije programov in vključevanja v vrhunski šport le tistih športnikov in ekip, ki v celoti izpolnjujejo kriterije za uspešno uvrstitev.
Nadaljevali bomo z gradnjo nadomestnega igrišča za TVD Par-tizan v skladu z zazidalnim načrtom ŠR 9/1 Pržan.
V  SPLOŠNA PORABA
Občinska skupščina bo v skladu z zakonom, odloki in družbeni-mi dogovori oblikovala obseg splošne porabe, tako da bodo pri-hodki občinskega proračuna zaostajali za rastjo dohodka gospo-darstva.
Na področju davčne politike se bomo zavzemali, da bodo stop-nje od osnov davkov iz dohodka in osebnega dohodka, prometnih davkov in taks enake v vseh Ijubljanskih občinah in usklajene v SR Sloveniji.
Za skupne naloge, o katerih so se Ijubijanske občine dogovorile, oziroma za tiste, ki jih po določilih siatuta in drugih normativnih aktih financira skupščina mesta Ljubljane, bomo \z sredstev pro-računa občine namenili dogovorjeni delež v breme splošne porabe občine. Skupščine občin in mesta Ljubljana bodo sklenile dogovor O' splošni porabi v Ljubljani. Splošno porabo bomo oblikovali in razporejali po enotnih kriterijih in merilih za tiste namene porabe, ki bodo v dogovoru določene.
Proračunske prihodke, ki presegajo dovoljeno maso splošne porabe iz prihodkov davkov občanov, bomo združevali preko po-sebne partije proračuna pri skupščini mesta Ljubljane za v dogo-voru določene namene.
Iz občinskega proračuna bomo zagotovili sredstva za racionalno in kvalitetno delo upravnih organov in temeljnih pravosodnih orga-nov, izvajanje programa dela Ijudske obrambe, teritorialne obram-be, delegatskega sistema, družbenopolitičnih organizacij in drugih organov, organizacij in skupnosti, ki se financirajo \z splošne pora-be občine.
V skladu s sprejetimi dogovori in sporazumi bomo sofinancirali izvajanje programa izgradnje cest v Ljubljani, programa del na Krvavcu in Veliki planini, krili razlike v ceni Dnevnika in druge na-loge, ki so določene s sklepom skupščine in izvršnega sveta. V okviru enotne bilance splošne porabe v Ljubljani in razpoložljivih sredstev bomo financirali postajo milice v Siški.
Bolj ekonomično moramo uporabljati proračunska sredslva, na-daljevali pa bomo z modernizacijo opreme upravnih organov. \z proračuna bomo še nadalje izločali posamezne odhodke, ki ne sodijo v splošno porabo.
VI SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Na področju splošne ijudske obrambe in družbene samozaščite bomo v letu 1985 nadaljevali z izvajanjem nalog, ki so začrtane v srednjeročnem planu.
Tudi v letu 1985 bomo morali smotrno gospodaritl z zaupanimi družbenimi sredstvi in zagotoviti kakovosten in kvaliteten razvoj splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v občini. Pred-nost bodo imele prioritetne naloge, ki zagotavljajo kontinuiteto obrambno-samozaščitnih priprav. Se nadalje bomo skrbeli za višji nivo izurjenosti občinskega štaba in enot teritorialne obrambe in narodne zaščite ter v okviru materialnih možnosti nadaljevali z nji-hovim opremljanjem. V skladu s sprejetimi programi bomo nada-Ijevali z organiziranjem in usposabljanjem narodne zaščite. Narod-no zaščito bomo na vseh področjih življenja in dela občanov stro-kovno usposabljah za delo v primerih naravnih nesreč ali vojne nevarnosti.
Usposabljanje in materialno izpopolnjenost šlabov in enot civil-ne zaščite bomo v še večji meri prilagodili potrebam občine oziro-ma specifičnostim delovnega in bivalnega okolja Za potrebe ob-čine je potrebno dopolniti in izurili združeni odred civilne zaščite, ki predstavlja mobilno jedro pri opravljanju nalog in izvajanju ukrepov civilne zaščite.
V okviai lastnih programov dela in sklepov sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito ter izvršnega sveta ob-čine bomo redno spremljall stanje obrambnih priprav v organiza-cijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih inte-resnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skup-nostih.
Skrbeli bomo za kvaliteto vzgoje in pouka prebivalstva s področ-ja obrambnih priprav ter samozaščitnih in varnostnih ukrepov. Še nadalje bomo spodbujali samozaščilne aktivnosti s posebnim poudarkom na varovanju zasebnega in družbenega premoženja ter v okviru tekočih akcij zaostrili osebno in kolektivno odgovornost do neodgovornega odnosa do družbene lastnine.
VII  KRAJEVNE SKUPNOSTI
Krajevno samoupravo in njen delegatski sistem moramo še na-dalje dopolnjevati in razvijati. Aktivirati moramo interesne skupno-sti in organizacije združenega dela, ki so eden izmed dejavnikov financiranja krajevnih skupnostih, da bo družbeni dogovor o te-meljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov zaživel. Krajevne skupnosti bodo ob podpori SZDL v prvem trimesečju 1985 določile osnove in me-rila za udeležbo SIS pri financiranju delovanja delegatskega siste-ma in za udeležbo organizacij združenega dela pri financiranju splošne dejavnosti v krajevnih skupnostih. V skladu s stabiliza-cijskimi prizadevanji je potrebno zelo preudamo sprejemati pro-
grame, ki se financirajo iz krajevnih samoprispevkov in zagotovrti, da bo prišla pri tem do veljave solidarnost delovnih Ijudi in krajanov ter aktivnost krajevnih skupnosti. V to obliko je pgtrebno vključe-vati tudi vse samoupravne interesne skupnosti.
V okviru možnosti bomo še nadalje reševali prostorske proble-me krajevnih skupnosti.
Obrazložitev
Izvršni svet je predlog resolucije določil na 142. seji 19. 11. 1984.
Izvršni svet je pri oblikovanju predloga upošteval pripombe deie-gacij in konferenc delegacij, stališča predsedstva občinskega sve-ta zveze sindikatov, predsedstva OK SZDL in razpravo na sejah zborov skupščine občine Ljubljana-Šiška dne 30. 10. 1984. Upo-števal je večino konkretnih pripomb in jih vgradil v predlog.
Pri oblikovanju besedila predloga resolucije občine Ljubljana-Šiška je predlagatelj dosledno upošteval element realnosti načrto-vanih ciljev za naslednje leto. To načelo smo vključili na vseh področjih oziroma pri vseh nalogah. Načrtovane naloge ne odsto-pajo od planskih ciljev, ki so jih temeljni nosilci predvideli za na-slednje ieto v svojih planskih aktih in zato predstavljajo konkretne zadolžitve.
V  resoluciji nismo povzeli daižbeno dogovorjenih usmeritev iz resolucij zveznega in republiškega nivoja, ki v določeni meri že opredeljujeta politiko na posameznih področjih (razporejanje do-hodka, mednarodni ekonomski odnosi, cene, rezerve, kreditno-monetarna politika, davčna politika in politika na področju splošne porabe in uprave). Skupno s tema dokumentoma je naša resolu-cija dovolj konkretna osnova za ocenitev pogojev gospodarjenja v letu 1985, saj predpostavljamo, da udeleženci obravnave pozna-jo različne nivoje dokumentov in različne nivoje odločanja o posa-meznih ukrepih, ki vplivajo na gospodarsko in družbeno življenje.
V poglavju III. Komunalnoinstanovanjsko gospodarstvo, 1. Ure-janje prostora, so med predloženim osnutkom resolucije in pred-logom resolucije predlagane vsebinske spremembe:
1. Ob upoštevanju zakonodaje na področju prostora, pred-vsem zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, je bilo potrebno urbanistično dokumentacijo, ki je bila v izdelavi, prilago-diti terminološko in vsebinsko novi zakonodaji. Iz tega razloga je v predlogu resolucije za leto 1985 predlagan nov sklop nalog, in sicer:
— priprava posebnih strokovnih podlog opredeljeih s progra-mom izvršnega sveta.
Navedene naloge so delno že naročene v letu 1984 in prej in v izdelavi, novost, ki jo predpisuje zakon je vsebinska dopolnitev, nova terminologija in sprejemanje na nivoju izvršnega sveta.
Nove naloge, ki se predlagajo s predlogom resolucije za leto 1985 in za kalere še nimamo sklenjenih pogodb so:
— ŠS 12 Podutik, 2a južni del,
— ŠS 12 Podutik II. faza, 2 etapa,
— pokopališče Medvode,
— ŠP 11 Stanežiče.
2.  Dokončanje že naročenih zazidalnih načrtov, ki se prenašajo iz leta 1984 v leto 1985 so.
— ŠP 1 Unipn,
— ŠP 2/2, ŠP 2/1, ŠM 1, ŠS 102/2 industrijska cona,
— ŠS 101, ŠS 1/1 Stara Šiška.
To so naloge, katere niso bile dokončane v letu 1984, zaradi zastojev in naknadnih strokovnih ekspertiz, ki so bile zahtevane, razen tega pa jih je bilo potrebno tudi vsebinsko dopolniti, upošte-vaje določila nove zakonodaje.
3.  Naloge opredeljene pod alinejo:
»— sprejeli bomo naslednje zazidalne načrte:« — so naloge. ki se prenašajo v sprejemanje v leto 1985 zaradi uskladitve z druž-benim planom občine Ljubljana-Šiška 1981—1985 in jih ni možno sprejeti na zborih skupščine, dokler uskladitev ni dosežena.
Za pripombe, ki jih izvršni svet ni moge! upoštevati, dajemo naslednje obrazložitve:
PREDSEDSTVO OK SZDL
1.  Glede pripombe o jasnejši opredelitvi vloge turističnih društev in nosilcev gostinsko-turistične ponudbe smatramo, da je v točki II/7 Turizem in gostinstvo dovolj opredeljena.
2.  Glede ekonomskih zakonitosti ponovno poudarjamo, da z ob-činsko resolucijo ne oblikujemo inštrumentov ekonomske politike, ker so le-ti v pristojnosti republike in federacije. Predlagatelj na vseh področjih poudarja, da si lahko zastavi le take naloge, ki ima-jo realno finančno pokritje (reševanje problemov prostora za KS, naloge na področju družbenih dejavnosti).
3.  Ni upoštevan predlog v zvezi z gradnjo otroškega igrišča za potrebe otrok v VVO R. Dragarjeve v Šentvidu, ker se ta naloga vključuje v tekočo obveznost upravnih organov iz preteklih let in na zapuščinski postopek, ki ga vodi pristojno sodišče. Že vrsto let za-
19
radi pritožb sedanje lastnice obstoječega stanovanjskega objekta in funkcionalnega dela zemljišča, ki bi ga morala pridobiti VVO Rezke Dragarjeve.
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV
V čistopis resolucije niso upoštevani naslednji predlogi občin-skega sveta zveze sindikatov, in sicer:
1. — »proučitev predlogov o primernosti višine prispevnih sto-penj vseh delavcev, ki delajo v Ljubljani, živijo pa na periferiji me-sta ter okolici in teh uslug ne morejo koristiti ali jih imajo celo po višji ceni (npr. komunalne storitve, zaklonišča, prevozi)«.
To vprašanje se navezuje na celotno mesto Ljubljana, v predlo-gu občinskega sveta sindikata pa se navajajo le komunalne storit-ve, zaklonišča in prevozi.
2.  Vprašanje solidarnostnih sredstev na področju družbenih de-javnosti (str. 3, 3. odstavek 9. točke) se nanaša na celotno mesto Ljubljana, ki zagotavlja solidarnost subvencioniranim občinam in zato ne more biti vsebinski element le občinske resolucije.
3.  Ni upoštevan predlog, da naj se popravi trditev, ki je navede-na v resoluciji v zvezi s pripravo projektne dokumentacije za OŠ Hinko Smrekar, ker je trditev pravilna. Gre namreč zato, da so za izdelavo projektne dokumentacije za prizidek pri navedeni šoli iz-delane le programske osnove, zato je izdelava projektne doku-mentacije, ki je predvidena za leto 1985 pravilno načrtovana.
4.  Ni upoštevan predlog za opredelitev rasti materialnih stro-škov ter »regulative« za področje zdravstva, ker v sedanjih pogojih ni možno predvideti realne projekcije povečevanja navedenih stro-škov niti »regulativ«. To vprašanje se namreč navezuje na vse ostale SIS . ..
5.  Ni upoštevan ludi predlog, da naj se v resolucijo opredeli usmeritev razvoja KC dr. Petra Držaja in Železniškega zdravstve-nega doma.
Bolnica dr. Petra Držaja in Železniški zdravstveni dom nista bila do sedaj zajeta kot nosilca osnovnega zdravstvenega varstva v nobenem srednjeročnem obdobju, predvsem zaradi tega, ker je nosilec osnovnega zdravstvenega varstva ZD Ljubljana, na ob-močju občine pa TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Šiška, kar je tudi v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu, razvojne usmeritve bolnice dr. Petra Držaja pa se neposredno vključujejo v DO UKC, pri čemer gre za hospitalno in specialistično zdravstve-no varstvo, ki se vključuje v okvir Ljubljane, regije in republike. Po-dobna ugotovitev velja tudi za ambulanto Železniškega zdravstve-nega doma, ki ima status ambulante v okviru Železničarskega podjetja in se vključuje dejansko najmanj v Ijubljanski prostor in torej presega okvir občine.
6.  Ni upoštevan predlog, da naj se opredeli izhodišče za ize-načevanje osebnih dohodkov na področju družbenih dejavnosti z osebnimi dohodki v gospodarstvu — glede na izobrazbo, ker so ta izhodišča že opredeljena v različnih dokumentih in si ures-ničujejo v okviru danih materialnih možnosti.
7.  Niso upoštevani tudi predlogi oz. mnenja v zvezi z uvaja-njem elementov COŠ in vrednotenjem materialnih pogojev za izvajanje programa življenja in dela OŠ (str. 4 točka 17), ker je z  resoiucijo opredeljeno temeljno izhodišče, da bomo v letu 1985 usmerjali napore v ohranjevanje dosežene ravni družbe-nega standarda.
8.  V čistopisu resolucije tudi ni bilo možno opredeliti vprašanja financiranja VVO (normativ 23,15, str. 4, točka 16), ker se v Ljubljani navedeni normativi še izvajajo, obstaja pa možnost, da bi se v letu 1985 izvedli postopki za njihovo uskladitev, kar pa zadeva izvajanje varstva in vzgoje predšolskih otrok v vseh petih Ijubljanskih občinah.
9.  Vprašanje neizterjanih stanarin in stroškov bivanja ter od-prava barakarskih naselij je skupna naloga stanovanjskih skup-nosti občin, dogovorjena na nivoju mesta in opredeljena v mest-ni resoluciji.
10.  Vztrajanje glede povečanja izvoza na konvertibilni trg ob iztrošenosti opreme, zastarelosti tehnologije, sivih cenah in slabi kvaliteti surovin utemeljujemo s tem, da so organizacije same ocenile, da bodo lahko izvozile na konvertibilni trg za 160 mio $ in dosegle pokritje uvoza z izvozom v razmerju 1 : 1,15.
KS KOMANDANTA STANETA II.
1.  Pripomba, da z resolucijo skušamo samo ohranjati rast in-dustrijske in kmetijske proizvodnje ni točna, kar jasno izhaja iz podatkov o materialnih okvirih razvoja. Pogoji za vključevanje drobnega gospodarstva v izvozno usmerjene programe so opre-deljeni  v  dogovoru  o  pospeševanju drobnega gospodarstva.
2.  Delegacija očilno ni prebrala navedbe v točki II/4 Kmetij-stvo, kjer je jasno navedeno, da bo kmetijska zemljiška skup-nost namenila posebno pozornost »kvaliteti obdelave zemljišč«.
3.  Ni mogoče akceptirati pripomb, da bi določili, za koliko od-stotkov bodo organizacije združenega dela preusmerile blagov-ne prometne tokove s ceste na železnico.
4.  Za enkrat izvršni svet ne more navesti nobenega konkrel-nega primera, v kateri KS bo urejeval prostorske probleme.
5.  Glede zaposlovanja navajamo konkretne podatke o številu nezaposlenih po stanju 30. 10. 1984. V občini Ljubljana-Šiška je 362 nezaposlenih, ker je 10 % manj kot v istem obdobju pre-teklega leta. Struktura nezaposlenih je naslednja:
nekvalificirani 40 od tega 11 žensk
priučeni 83 od tega 29 žensk
kvalificirani 60 od tega 17 žensk
srednja izobrazba 110 od tega 65 žensk
višja izobrazba 24 od tega 14 žensk
visoka izobrazba 45 od tega 34 žensk
Ob tem ugotavljamo, da so na spisku nezaposlenih tudi profili, ki jih združeno delo intenzivno išče (orodjar, elektromehanik, strojni ključavničar, rezkalec, tesar, pripravljalci kemikalij — pro-cesničarji ipd.). Večina nezaposlenih pa je dejansko iz poklicev, ki so suficitarni glede usmeritve. Naloga interesne skupnosti za zaposlovanje je tudi razreševanje tega problema s prekvalifika-cijami in dokvalifikacijami. Na konkretno vprašanje, koliko jih bo-mo od 362 zaposlili v letu 1985, ne moremo odgovoriti nič dru-gega, kot da združeno delo v občini potrebuje približno 500 de-lavcev.
6.  Zahtevo delegacije, da bi ustanovili komisijo oziroma organ, ki bi skrbel za inovacijsko dejavnost, smatramo kot neutemelje-no, ker je naloga imenentna združenemu delu in interesni skup-nosti, kjer se uveljavljajo interesi uporabnikov in izvajalcev.
KS VIŽMARJE-BROD
Vprašanje KS Vižmarje-Brod o opuščenih hlevih in o preko-merni obremenitvi kmetov kooperantov v primeru manjšega pri-delka je obravnaval zbor zadruge dne 9.11.1984 in sprejel naslednje stališče oz. odgovore:
1.  Kmetijska zadruga Medvode je na obratu v Vižmarjih pre-nehala z živinorejsko proizvodnjo v letu 1973/74. Glavna vzroka prekinitve sta bila:
a)  Odločba sanitarne in veterinarske inšpekcije, ki pa je po takratnih izračunih za sanacijo zahtevala prevelike stroške (čistil-ne naprave, ureditev objektov in sanitarnih pogojev).
b)  Nejasna perspektiva obrata glede dolgoročne zagotovitve zemljišč okrog gospodarskega dvorišča obrata (načrt pozidave dela kmetijskih zemljišč, ki ga je takrat potrdila tudi KS).
Obnova oziroma usposobitev objektov 10 let po prekinitvi živi-norejske proizvodnje je nesmiselna ter ekonomsko neutemelje-na. Objekti so tehnološko zastareli za vsakršno proizvodnjo in so usposobljeni za sedanje potrebe usmeritve obrata (skladišče za repromaterial in stroje, sušilnica za žito).
Obrat vseskozi po ukinitvi živinorejske proizvodnje dosega po-zitivne finančne rezullate.
Ne glede na to, tržnost mleka v zadrugi z leta v leto narašča in je v 9 mesecih tega leta celo za 10 %> višja v primerjavi z le-tom 1983.
2.  Za leto 1983/84 je republiška koordinacija zadolžila zadru-go Medvode, da organizira tržno proizvodnjo pšenice na 170 ha, kar bi ob upoštevanju dogovorjenega ključa (na 1 ha je bilo po-trebno oddati 2750 kg pženice), predstavljala 420 ton tržnega viška pšenice. Ob pričakovanem pridelku 4000 kg na hektar bi bilo tako možno zagotoviti ustrezni tržni višek ter istočasno za-gotoviti tudi samooskrbo posameznih kmetijskih proizvajalcev. Omenjena tržnost je dogovorjena na republiškem nivoju, temu dogovoru oz. uresničitvi dogovorjenega so podrejene vse pre-mije in regresi za pšenice, ki pa jih ni malo. V omenjenem letu je znašal regres za nakup semena 16 din po kg, ter dodatno še regres za nakup gnojila 1 din po kg glede na oddano pšenico.
Dogovorjeni normativi torej niso domena zadruge ali posa-meznika v kmetijski zadrugi, temveč so dogovorjeni glede na ekološke, tehnološke in ekonomske pogoje za celotno Slovenijo. Upoštevanje kriterijev je za zadrugo obvezno, v primeru odsto-panj pa skupnosti odvzamejo premije ne le s pšenico, temveč tudi druge (mleko, meso itd).
Zadruga Medvode je upoštevala zmanjšanje obveznosti od dogovorjenih, zaradi toče (na osnovi zapisnika in ocene zavaro-valne skupnosti). Ob tem je upoštevala tudi izpad pridelka za-radi slabe prezimitve, če je posamezni pridelovalec pravočasno o tem obvestil pospeševalno službo. Pripomniti pa moramo, da je velika večina kmetovalcev, ki so imeli škodo zaradi toče oz. slabe prezimitve kljub temu izpolnila dogovorjene obveznosti, kar dokazuje, da kriteriji le niso bili tako strogi, da kmetovalci ne bi mogli izpolniti dogovorjenih obveznosti ter imeti ob tem še pšenice za samooskrbo (za hrano). Logično je, da ob tem ne morejo uspešno prodajati pšenice mimo kmetijske zadruge.
20
KS MILAN MAJCEN
1.   Naloga financiranja razvoja Krvavca in Velike planine izha-ja iz obveznosti iz dogovora o temeljih plana občin Ijubljanske regije za obdobje 1981—1985.
2.  Natečajne osnove za izdelavo ZNŠS1/1, ŠS101  Stara Šiška.
Navedena naloga se nanaša na pridobitev programa za ob-močje med Gasilsko ulico in Ulico Milana Majcna, kjer je s študi-jo o Stari Šiški predvidena vzpostavitev javnega in stanovanj-skega programa.
KS DRAVUE
Glede razreševanja problema financiranja KS je skupščina občine Ljubljana-Šiška sprejela Ijubljanske in občinske kriterije in merila v obsegu sredstev in načinu razporejanja po posameznih krajevnih skupnostih, zato je ta problem razrešljiv le v spremem-bi obstoječih sporazumov. To pomeni, da v krajevnih skupnostih ali ne poznajo sistema ali pa z njim niso zadovoljni.
KS EDVARD KARDEU
1.  Glede na usmeritve iz republiške resolucije, ki je bila ob-javljena po občinski, ugotavljamo, da nismo v nasprolju z usme-ritvami na področju osebnih dohodkov, skupne in splošne pora-be. Na področju družbenih dejavnosti je opredeljena prioritela raziskovalne dejavnosti. Glede osebne porabe, ki naj bi bila po mnenju delegacije v občinski pristojnosti lahko pojasnimo samo to, da so določila republiškega dogovora zaenkrat obvezna za vse udeležence.
2.   Razglasitev Šmame gore kot krajinski park.
Osnova za razglasitev Smarne gore kot krajinskega parka je pogojena z opredelitvijo v okviru dolgoročnega družbenega pla-na, na osnovi izdelanih strokovnih podlag. Naloga še ni dokon-čana, saj se strokovne podlage šele izdelujejo.
KS UUBO ŠERCER
Vprašanje toplifikacije KS Ljubo Šercer ni vključeno v osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letu 1985, ker ni zagotovljenih finančnih sredstev s strani stanovalcev te KS za sekundarni ce-vovod in za samo napeljavo v dotičnih stanovanjskih objektih (v večini so to stanovanjski objekti, kateri nimajo napeljane-ga centralnega ogrevanja).
Za priključitev novih porabnikov na daljinsko ogrevanje v KS Ljubo šercer so že narejeni programi (načrti) in položeni primar-ni cevovodi ler zagotovljene proizvodne kapacitele toplotne energije, vendar pa morajo bodoči porabniki sami zagotoviti fi-nančna sredstva za realizacijo investicij v sekundardno omrežje in v hišne napeljave.
Finančna sredstva si lahko stanovalci zagotovijo prek samo-upravne stanovanjske skupnosti (primer: ob Dakovičevi ulici), ozi-roma naj bi pričeli reševati problematiko toplifikacije KS prek de-legata krajevne skupnosti v energetski skupnosti Ijubljanskih občin.
KS ŠENTVID
Zahtevo delegacije za povezavo Pržana in okoliških naselij s Šentvidom in podaljšanje proge mestnega potniškega prometa številka 3 smatramo kot delegatsko vprašanje in smo ga posre-dovali Integralu — DO LPP — TOZD Mestni potniški promet. Iz tega vzroka ga ne uvrščamo v resolucijo, ker še ne razpola-gamo z odgovorom.
KS ŠENTVID
Rekonstrukcija ceste Poljane II. taza.
KS Zg. ŠIŠKA
Rekonstrukcija ceste Pod hribom.
KS SMLEDNIK
Rekonstrukcija ceste Smlednik-Vikrče.
KS PRESKA
Rekonstrukcija ceste Seničica-Golo brdo in Seničica-Žlebe.
KS KOSEZE
Izgradnja pločnika ob bivši Koseški cesti.
KS LITROSTROJ Sanacija Bakovičeve ceste.
Skupna obrazložitev
Komunalna skupnost občine Ljubljana-Šiška pripravlja letni plan izvajanja nalog komunalnega gospodarstva *za leto 1985. Navedeni dokument bo predložen v razpravo tudi KS in sprejet na skupščini samoupravne komunalne skupnosti. Resolucija o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za leto 1985 navaja le naloge večjega obsega na osnovi sprejetega srednjeročnega družbenega plana.
KONFERENCA DELEGACIJ ŠT. 10-48 — ISKRA ISEZ
2.   Investitorji poznajo kriterije za presojo upravičenosti novih naložb, saj so družbeno dogovorjeni na ravni SR Slovenije. Investicijske namere vseh investitorjev ocenjujejo komisije za presojo investicij republike oz. regij z upoštevanjem teh kriteri-jev. Kriteriji Ljubljanske banke ne spadajo v občinski planski do-kument.
3.   Politika razporejanja dohodka omogoča večanje akumula-tivnosti na račun počasnejše rasti ostalih elementov čistega do-hodka in osebnih dohodkov, kar bi lahko navajalo investitorje k delovno intenzivnim naložbam, vendar je potrebno usmeritev jemati kot zahtevo po tehnološko intenzivnih investicijah z vklju-čevanjem rezultatov lastnega razvojno-raziskovalnega dela. S tem bomo postopoma prestrukturirali induslrijo in gospodarstvo kot celoto.
Izvršni svet