Poštnina plačana v  gotovini.
MURSKA SOBOTA, 8 novembra 1931.
Druga izdaja.
CENA:
V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. me sečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. -Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno.
CENA OGLASOV :
cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi po püst od 5%-25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
tjednik.
Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga.
Izhaja vsako nedelo.
Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVIII. št. 45 a
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
Glasbena Matica iz Maribora v M. Soboti.
Prišestno soboto, dne 14. novembra de mela Sobota priliko prisostvüvali veličastnoj prireditvi. Te den pride iz Maribora Glasbena Matica i priredi velki pevski koncert. 
Nastopi okoli 70 pesmark i pesmarov.
Nastop Glasbene Matice de za M. Soboto i celo kroglino nekaj izrednoga. Matica je zbor, šteri je pri-
šteti med najbolše zbore v našoj državi. Za sebov ma nešteto zmagoslavnih nastopov. L. 1928. je bila Matica v Švici i je tam priredila v večih vekših varašaj koncerte. Švicari so jo Povsedi sprijali z velkim navdüšenjom. Velki nemški listi so objavili celo
vrsto pohval. Zavolo pomenkanja prostora podamo tü samo kritiko „Neuste Zeitimg“-a v Innsbrucki. Piše : „V tom mariborskom pevskom drüštvi smo spoznali divno izednačen, sijajni disciplinirani zbor, šteri je postao pod ostrim i vznešenim vodstvom svojega dirigenta  glasovno telo, ki odlično zastopa svojo domovino. Zbor
je v Fortissimi pun blesteče moči, pri tom ne nikdar kričav, a v pianissimi, v tom trdon kamni, neobičajno nežen i instrumentalen v podajenji tonov, v tom pogledi vedno enakomeren i neprekinjeni ino se ga ne more zadosta pohvaliti.“ — Dr. H. St.
Meseca aprila toga leta je na pravila Matica turnejo po Srbiji. Vs njeni nastopi so bili prvovrstni i listi so bili puni pohvale.
V Soboto pride Matica z na menom, da pokaže na dovršen nači lepoto slovanske, posebno slovenski pesmi. Na sporedi de več naših narodnih pesmi. Zvün teh pa de zbo-
popevao sledeče pesmi :
Anton Lajovic : Ples kralja Matjaža. (Oton Zupančič).
Emil Adamič : Svatovske pesmi. (Narodni tekst).
Vasilije Mirg : Zeleni Juri. (Oton Zupančič).
Naznanjam cenj. županom,
da imam v zalogi „Splošni seznam glasovalcev“ in „Seznam glasovalcov“. HAHN IZIDOR, Murska Sobota.
2
NOVINE
.8 novembra 1931.
Emil Adanič: Poj, petelin, zoro mi naznani. (Cvetko Golar).
Josip Pavčič : Zgodaj vstala mlada je devojka. (Cvetko Golar).
Fran Marolt: Ljubi konja jaše. (Prekmurska narodna).
Oskar Dev : Meglica.
Oskar Dev : Strašno grmi in se bliska. (Koroška narodna).
Viktor Šonc : Kar si, boš zdaj ostala. (Narodna.)
St. Mokranjac: VIII. rukovet. (Narodne pesme s Kosova).
St. Mokranjac: X. rukovet. (Narodne pesme s Kosova).
Matej Hubad: Potrkan ples. (Narodna iz okolice Bleda).
Matica pride zdaj prvikrat k nam. Mi jo vnaprej pozdravlamo i želemo od nas najbolše vtise.
Stanovitnost svetnikov.
Od dnes tjedna do dnes, to je osem dni obhaja sveta Cerkev v spomin najvekših junakov na sveti : svetnikov. Bili so slabi lüdje kak mi, a ar so zmagali, so postali boži prijatelje i ž njim kralüjejo v neskončnoj slavi, diki, v nezmernom blaženstvi vso večnost. Lehko jih svet pozna i časti, lehko jih pa tüdi taji i graja, njihove slave zmenjšati ne more. Oni so stanovitni vu svojoj diki ar so bili stanovitni vu svojem žitki.
Ka je bila njihova stanovitnost? To ka so hüdomi vüpali praviti: ne. Obetali so njim bogate ženitve, velike plače, visoke slüžbe, če se odpovejo Kristuši i oni so pravili : ne.
Grozili so njim z kaštigami, z zaplenitvijov premoženja, z zgübov državljanskih pravic, z meči, z vozov i oni so pravili : ne.
Bili so visoki dostojanstveniki države ali poganske krive cerkve, bili so večkrat sami stariši, kak oča sv. Barbare, kak mati sv. Vaclava, ki so je ratali, naj odstopijo od Kristuša, pa pravili so: ne.
Zmislili so si oblastniki najgro-
zovitnejše muke, z šterimi so mučili Kristušove verne slüžabnike i slüžbenice, žerjave ponvi, žareče klešče, globoke vodine, nepregledne prepade, glažovino i smolo, vrelo olje i mast, biče i krampe, vešala i goste dime, naj jih samo prestrašijo i tak odvrnejo od Kristuša pa priženejo h krivici, pa njihov odgovor je bio : ne bojimo se trplenja za Kristuša.
Stanovitni so bili, ar so lübili. Lübili so Boga i svojo düšo, zato so meli moč praviti hüdomi, od kogakoli je prišlo to : ne.
Če ščemo, kak moremo tüdi mi biti stanovitni na dobroj poti, moremo je nasledüvati i praviti hüdomi dühi, zapeljivomi sveti i grešnomi teli praviti v vsakoj priliki, proti vsakomi i vsakom časi : ne.
To lübezen pa naj nam sprosijo vsi svetci i svetice bože !
Zato gda Maticerkev obhaja osmino njihovoga velikoga svetka, naj kipi naša molitev za to lübezen, za to moč, ka mo stanovitni v borbi za pravico Kristušovo !	N. E.
Knige za vsakoga.
L. 1926. je Cirilova tiskarna v Maribori izdala naš „Katoličanski katekizmuš“, šteroga je sestavo že zdaj pokojni g. plebanoš Baša. To je kniga, ki bi morala biti pri vsakoj našoj hiši. Što jo žele meti, se naj pismeno ali vüstmeno obrne na Prekmursko tiskarno v M. Soboti. Katekizmuš košta samo 8 Din.
Vsaki gospodar bi naj meo ali Gospodarski ko ledarʽ ali Koledar Kmetske zvezeʽ. Oba sta že izšla. Vsaki košta 10 Din. Dobita se v Prekmurskoj tiskarni v M. Soboti.
Ka novoga v Belgradi ?
Spravišče obrtnih zadrug. V nedelo so mele obrtne zadruge iz Belgrada, Pančeva i Zemuna redno letno spravišče. Na spravišče so prišli odposlanci iz cele države.
Francosko pokopališče. V pondelek je občinska uprava franco-
ski župniji slovesno prek dala pokopališče francoskih vojakov. Na tom pokopališči leži 280 mrtvih francoskih vojakov.
Spravišče slovenskih mladenk. Slovenske mladenke, ki v Belgradi slüžijo, majo močno organizacijo, štere namen je, da čuva mladenke pred nevarnostmi, štere njim pretijom daleč od doma. Preminočo nedelo so mele mladenke mogočno spravišče. Med drügim se je tüdi gučalo od zidanja doma za Slüžkinje,
Svetovna politika.
Španija. Politični položaj je vsigdar bole zamotani. Razprtije nastajajo celo med ministri samimi. Boj proti Cerkvi se vodi naprej. Püšpecje so poslali sv. oči pismo, v šterom popisüjejo preganjanje, štero trpi cerkev.
Položaj na Vzhodi. Kitajsko-japoski spor se nemre rešiti. Japonci prodirajo naprej i od Vzhoda priha-
jajo glasi, da so njihove čete prestopile celo rusko mejo.
Turčija. V nedelo se je otvorilo zasedanje parlamenta. Pri toj priliki je meo Kemal paša govor, v šterom je pozdravlao balkansko unijo.
Anglija. Parlamentarne volitve so končane. Prinesle so velko zmago vladnim strankam. Konservativci sami so dobili od 615 poslancov 471, tak da majo samo velko večino. Po volitvaj je prišlo tüdi v vladi do sprememb.
Kalendar.
november (30 dni) 46. teden.
Murska Sobota
— Nastop Brandl-tria i gdč. Mihelič. V tork večer je mela-Sobota po prizadevanji podrüžnice Kola Jugoslovanskih Sester koncert, kakšega ma malokda priliko čüti. Nastopo je slavni Brandl-trio: gospe F. Brandl, Valyi Gara i Reiss Herta ino solistinja gdč. Mihelič Regina. Celi program je bio prvovrstno podam, tak da so bili poslüšalci nad vse odüševleni. Velko navdüšenje je zbüdila posebno gdč. Mihelič s svojim prijetnim glasom. Zvün domače inteligence so koncert poslüšali visiki grofovski gostje i to : dve kontesi Zichy iz Beltinec, grof St. Julien iz Rakičana i baron Kun z gospov. K dobro uspeloj prireditvi moramo prireditelicam samo častitati.
— Popravek. K novici „Grozna smrt maloga deteta“, štera je bila objavlena v zadnjoj številki pripomnimo, da dete pri Rehnovih ne spadnolo v kad neopaženo, nego so je domači videli i je dekla tüdi taki skočila h kadi i je dete potegnola iz nje, a rešiti je neso mogli. Deteta neso spravili v špitao, nego je zdravnik domo prišeo.
—	Tečaj za kurjače in strojnike.
Referent pospeševanje obrti Banske uprave v Ljubljani, namerava prirediti v zimskem času tečaj za kurjače in strojnike v Murski Soboti, ki žele obiskovati tečaj, naj prijavijo svojo udeležbo pismeno ali osebno pri obrtni zadrugi v Murski Soboti, vsak dan od 11do 12. ure.	Načelstvo.
8 novembra 1931.
NOVINE
3
Dolnja Lendava.
—	Ogenj v lendavskih goricaj. V soboto noč je nastano ogenj pri viničariji g. Žerdina v Lendavskih goricaj. Ar je bila hiša lesena i pokrita s slamov, je zgorelo do tao. V kleti je tüdi zgorelo več lagvov, tak da je razteklo do 12 hektolitrov vina. V pivnici je ostao novonaprešani mošt nepoškodüvani. Velka nesreča je bila tüdi, da je na bregi nindri na blüzi ne bilo vode. Pravijo, da je ogenj podteknola hüdobna roka.
—	Novi Zdravstveni dom. Te tjeden so brezi kakše velke larme začnoli zidati Zdravstveni dom v Dol. Lendavi. Že kopajo fundamente i letos do kesne jeseni mora biti hramba pod strehov. Tüdi moramo povdariti, da je gradbeni prostor jako po sreči zebrani. Bojimo se samo, da za takšo napravo lüstvo v začetki nede melo smisla. Cela zgradba bo koštala do 480 jezero dinarov.
—	Nevaren ogenj v Dügoveških goricaj. V pondelek noč se je vužgala hiša pri Kulčarovih v Dugoveških goricaj. Ar je strahoviti sever pihao, je bilo jako nevarno, da se vužgejo tüdi sosidne hiže. Sreča v nevarnosti je bila, da so lüdje taki pritisnoli, pa tüdi to, da je veter dim pa vročino neseo na edno stran, pa so gasilci lehko prišli v neposredno bližino.
Slovenska krajina.
—	Navuk za tretjired je dnes, 8. nov. v Črensovcih po večernici. Večernice so ob 2. Opominajo se voditelje i Voditelice, naj poberejo naročnino na Cvetje i izročijo kem prle. —Vodstvo 3. reda sv. Frančiška.
— INKA, francosko žganje se porablja že več kak 10 let z velkim uspehom pri reumi i protini. Pri zobnih bolečinaj i glavoboli, nervoznosti i nespanji. Kak vüstna voda i pri potenji nog, rok ali tela. Dobi se po Din 10.- v Lekarni pri Sv. Trojici, Dol. Lendava.
—	Zlato zdavanje. Zlato zdavanje sta obslüžavala našiva rojaka Jerič Jožef i Orša v Hrastji. Slovestnost se je vršila v lepoj kapelskoj cerkvi. Zlatozdavanca sta na veseli spomin 50 letnice hišnoga zakona darüvala 100 Din. na Dom sv. Frančiška v Črensovcih. — Bog njima povrni plemeniti dar z večnim gostüvanjom v nebi. Živela dugo še v miri na zemlji !
— Ogrožena moč prejde nevarnosti škodlivih učinkov sunca, vetra, vlage i starost samo z dnevnov negov medicinsko učinküjočih obrambnih sredstev, kak so: Fellerova Elsa-pomada za rast vlasi. Skozi 35 let
preizküšene. Za v naprej poslanih 40 Din. se dobi 2 lončka brez dalnih stroškov v Elsafiuid- tovarni EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banovina.
ZA NEDELO.
Po risalaj dvajsetštrta.
Evang. sv. Mat. v 24. táli.
V onom vremeni : Pravo je Jezuš Vucsenikom svojim : Kda bodete vidili odürnost opüščenja, štera je povedana po Daniel Poroki, stoječi na svetom mesti : (ki čte, naj razmi), teda ki so v Judeji, naj bežijo na goré ; i ki je na strehi, naj nede jemat kaj z hiže svoje ; i ki je na njivi, naj se ne povrne jemat gvanta svojega. Jaj pa nosečim, i nadájajočim v onih dnevaj. Molte pa ; naj ne bode bežanje vaše v zimi, ali ali v soboto. Ar bode teda moka velika, kakše je ne bilo od začetka sveta do eti mao, niti je ne bode. I da ne bi prekračeni bili oni dnevi, ne bi se zveličao ni eden človik : ali za volo odebranih prekratijo se oni dnevi. Teda či što vam bode pravo : ovo eti je Kristuš, ali etam ; ne verte. Ar gori stanejo krivi Kristušje, i krivi Prorocje : i činili bodo znaménja velika, i čüda ; tak, da se v blodnost zapelajo (či de mogoče) in odebrani. Ovo naprej sam vam povedao. Če bodo zato vam pravili : ovo vu püstini je, neidte vö : ovo vu notrešnjih mestaj je, ne verte. A kak koli blisk zide od sunčenoga shoda, ino se skaže do sunčenoga zahoda : tak bode i prišestje sina človečega. Kdekoli bode telo, tá bodo se vküp spravlali in Orli. Preci pa po moki onih dnévov sunce potemne, i mesec ne da svetlosti svoje, i zvezde bodo z nebes kapale, i jakosti nebeske bodo se gibale ; i teda skaže znamenje Siná človečega na nebi, i teda do se jokali vsi narodje zemle : i vidili bodo sina človečega pridočega vu nebeskih oblikaj z velikov jakostjov, i dikov. I pošle angele svoje z tromböntov, i z velikim glasom : i vküp spravijo odebrane njegove od štirah vötrov, od višine nebés notri do njihovih krajov. Od figovoga dreva se pa včite priliko : kda je že veka njegova gingava, i listje je spüščeno, znate ka je blüzi leto : tak i vi, kda te vidili vsa eta ; znajte, ka je blüzi pri dveraj. Zaistino Velim vam : ka ne prejde ete narod, dokeč se vse eto ne zgodij. Neba, i zemla prejde, reči pa moje ne prejdo.
Razgled po domovini.
Slavnost naše vojne mornarice. V nedelo se je vršila v Šibeniki lepa proslava. Naša vojna mornarica je slavila svojo slavo v spomin na tisti zgodovinski den, kda je leta 1918 prvič zaplapolala jugoslovanska trobojnica na Jadranskom morji. Brzojavne častitke k Slavi je poslao med drügim tüdi kral Aleksander. Slava je v punoj meri pokazala, da je naša hrabra mornarica pripravlena na vse.
Nova župnija v Zagrebi. Zagreb je 25. okt. dobo novo župo za zapadni del mesta sv. Duh. Dosedanja župa S. Blaža, ki je štela 65.000 lüdi je bila preogromna. Nova župa obsega okoli 18.000 župljanov, ki so razdeljeni na precej velikem teritoriji. S to odredbo g. dr. Bauera je bilo rešeno veliko pitanje. Konventualcem je uspelo, da zgrade novo župno cerkev, ki je bila nedavno blagoslovljena.
Iz sveta.
Zlati rudniki v Mandžuriji. V Mandžuriji, kde zdaj divja krvava vojna med Kitajci i Japonci, so nedavno najšli bogate rudnike zlata. Kak poroča voditeo kitajske naučne ekspedicije nankingški vladi, so ti rudniki preci bogati i bodo dali velke količine zlate rude, če se bodo pravilno i strokovnjaško izkoriščali. Rudniki ležijo v bližini mesta Jehol. Misli se, da so tüdi ti rudniki eden od vzrokov za krvavo vojno na dalnom vzhodi.
Hüda kazen. Pred budimpeštanskim sodiščom so bili obsojeni trije Pekovski pomočniki, ki so Preminoči teden v ulici Orczy izropali trafiko, vsaki na pet let težke voze. Po kradji so bili vsi trije aretirani. Pred preki sod neso bili postavleni za volo toga, ar neso nücali strelnoga orožja, nego samo nože. Vsi trije so se zagovarjali s tem, ka so bili lačni i so že več kak leto dni bili brezi slüžbe.
Stoletni Vojvoda. V San Remi je te dni obhajao svoj stoti rojstni den Vojvoda Giovanni Battista Borea d-Oluno. Stari Vojvoda je slüžo štiram kralom : Krali Alberti, Viktori Emanueli II., Humberti I.\i Viktori Emanueli ӀӀӀ, šteri njemi je tüdi podelo čast dednoga vojvode. Rojen je bio 1831· 
v Genovi. Po končani študijaj se je posveto diplomaciji i v prejšnjem stoletji igrao važno vlogo v mednarodnih diplomacijskih intrigah, posebno za časa Radeckijevih zmag proti Italijanom. Stari Vojvoda je šče krepek i je prepričan, da bo šče dugo živo.
4
NOVINE
8. novembra 1931,
Katastrofa v rudniki Molit Cenis. V rudniki Mont Cenis na Westfalskem je 20. oktobra prišlo do velike katastrofe. Zavolo eksplozije plinov je zasülo rov i podsülo približno 100 rudarov. Večino rudarov so rešili, mrtvih pa je bilo 8 i 25 težko ranjenih. Od slovenskih rudarov, ki so tüdi zaposleni v tom kraji, se po dozdašnjih vestaj ni nobeden nahajao v rovi, šterom je prišlo do katastrofe.
Najvšja stavba v Beči. Človek bi mislo, da majo v milijonskem mesti v Beči dosta nebotičnikov. Pa je vendar prav malo hiš, ki bi mele nad 6 nadstropja. Zdaj so začnoli zidati stavbo, štera bode mela 16 i bo najvekša v Beči. Za zidavo tega nebotičnika bodo med drügimi ponücali : 3,500 000 cigla, 30.000 kubik-metrov peska, 7 miljonov 500.000 kg cementa, 3 800.000 kg vapna, 1,800.000 kg jekla, 650.000 kg stekla i približno 1,200 000 kg drügoga materiala. Čehi ves material šteli pripelati s posebnim tovorom vlakom, bi ta vlak mogeo imeti 7400 tovornih vozov.
Požari. V mesti Nižji Slavkov blüzi Sabinova v vzhodni Slovaški je nastao 22. t. m. velki požar, ki je upepeo 55 zgradb, vnogo štal, gospodarskih poslop i skladišč. Požar so zanetili otroki. 80 rodbin je ostalo brez strehe, škodo pa cenijo na 10 miljonov dinarov. — V Döblingi je tisti den pogorela znana Strojna tovarna Bochmann. Požar je nastao zavolo eksplozije plina. Škoda je preci velka, dosta delavske rodbine pa bodo ostale brez zaslüžka i brez krüha.
Treznostno gibanje.
Antialkoholni pouk v strokovnih šolaj. Na prošnjo „Saveza trezvene mladeži“ v Belgradi je minister trgovine i industrije odločo: da vsi šolski zdravniki i drügi nastavlenci morajo učencom tumačiti principe borbe proti alkoholizma i za treznost. Posebno de se to vršilo pri predmetih higijene, poznavanja blaga, narodne ekonomije. Po vpelanji antialkoholnoga pouka v rudarskih šolaj je to drügi Uspeh „Saveza trezvene mladeži“, ki si zdaj prizadeva, da slične odredbe prinese i ministerstvo prosvete i ministerstva poledelstva i vod. Vsa obveščenja od treznosti da : Savez trezvene mladeži, Beograd, poštanski fah 138. On isporočüje i vse treznostne knige i liste.
Spomenica od kongresa treznosti v Belgradi. Iz štampe je izišla Spomenica od IV. jugoslovenskoga kongresa treznosti. Vsebüje predavanja : dr. Andreja Štampara od socijalne medicine i borbe proti alkoholi,
Ede Markoviča od etičkih osnov treznostnoga gibanja i dr. Iiije Jeliča od zakonodavnih mer za pobijanje alkoholizma itd. Cena Spomenici je 12 Din i se dobi za v naprej poslane peneze pri Savezi trezvene mladeži, Belgrad, poštanski fah 138.
Glasnik Saveza trezvene mladeži. Izišeo je drügi zvezek toga mladinskoga časopisa za ovo šolsko leto. Časopis izhaja že dvanajst let i je namenjen, da širi treznost med mladinov. Prinaša članke, povesti, pesnic, glase protialkoholnoga pokreta pri nas i v tujini itd. List izhaja mesečno, predplačilo za šolsko leto je 20 Din. i se pošila „Savezi trezvene mladeži“ na čekovni račun broj 53070. Časopis vrejüje odbor štirih članov : prof. Slobodan Popovič, Univ. docent dr. Ilija Djuričič, prof. M. V. Jojič i Miodrag P. Popovič. Naslov uredništva je : Beograd, poštanski fah 138.
Mleko i žensko lepota.
V zgodovini kozmetike vedno naletimo na mleko kak odlično sredstvo za ohranitev lepote i mladeniške svežosti. Nekši nemški zdravnik je napisao razpravo od nücanja mleka v kozmetiki. Po njegovoj trditvi so že Rimljani poznali zdravilno i blagodejno učinkovanje mleka na lici, koži i sploh celomi človeškomi teli. Lepe Rimljanke so se kopale v čistom mleki ali vodi, pomešano z mlekom. Tüdi v srednjom veki so si lepotice umivale obraz, šinjek i roke z mlekom. Te so tüdi bili prepričani, da pranje vlas v mleki prepreči prerano izpadanje vlas.
Za Ludovika XI. je bilo nenavadno v modi kopanje v mleki. Lepe ženske, kralice i markize so ležale vsaki den po tri do štiri vüre v banjah, napolnjene z mlekom, i so bile prepričane, da bo mleko dalo njihovomi teli svežost i lepo farbo. Mnogi kozmetiki tüdi dnes priporočajo mleko kak odlično sredstvo za negovanje obraza, rok i olepšüvanje kože.
Pošta upravništva.
Pozvek Franc, D. Slaveči 130. Mate prav, Novine ste že januara plačali, ka je hvale vredno. Prosi se naročnina za Marijin List, štera znaša na posamezni naslov 15 Din. Prosimo to naročnino. K. J. Zagreb. O bi. Imede sprejeli za M. List. Z objavov prle ne začnemo, dokeč ne bomo meli rokopisa v celoti. Žalostne izküšnje pri uredništvi nas včijo, ka se dostakrat ne spuni obečano. Te že po krivdi ali nekrivdi, nego za urednika je križ, ka nemore naprej. „Ogenj z nebe“ mamo v ori-
ginali, se smejo poslati tisti deli, ki se tičejo našega prostoga lüdstva. Knižica je najmre pisana v prvoj vrsti proti inteligenci, štera nema praktične vere. Činč J. Petanci. Za Novaka v Francijo do novoga leta vse plačano. Pozvek Franc, Fuans. Novine vsaki tjepen pošilamo. Nekša falinga je bila v naslovi, smo jo popravili. 20 frankov sprejeli. Hvala.
Vabilo
na izredni občni zbor KMEČKE HRANILNICE i POSOJILNICE v DOLNJOJ LENDAVI, registrovane zadruge z neomejenov zavezov, ki se vrši v nedeljo 15. novembra 1931 predpoldnevom ob 11. vüri v zadružnoj pisarni na. župnišči v Dolnjoj Lendavi.
Dnevni red: 1. Sprememba pravil.
2. Slučajnosti.
Če bi te občni zbor ne bio sklepčen, se vrši pol vüre kesnej na istom mesti i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki bo valavno sklepao ne gledoč na število navzočih članov.
NAZNANJAM
da ženske duge kapute tüdi delam po nizkoj ceni kak tüdi moško obleko.
2 JERIČ JOŽEF krojač Gančani št. 15.
Radio-aparat
4 ceven, kompleten, močen i čisti se po ugodnoj ceni oda. Naslov pove uprava lista.
Za smeh.
Zobobol.
Verica se je ne rada včila zemlepis. Če je samo mogla, se je opravičila. Kda je bila kakša težka lekcija, je Verico gotovo začno boleti zob.
Vučitel, ki je že znao Vericino bolezen, je ednok, kda se je znova prišla opravičit i prosit, naj jo ne pita, ar jo strašno zob boli, — je naednok potegno iz küpa zvezkov, štere je prineso s sebov velke klešče, pozvao je Verico i njoj pravo:
„Hodi sem, Verica, taki ti zmeknem tisti grdi zob.“
„Joj, gospod vučitel“, se je prestrašila Verica „nikdar, ve tistoga, ki me je bolo, mi je Zdravnik že lani zmerno !“
V šoli.
Vučitel guči vučencom od haska živali. Da nam meso, dlako, kože, čunte, gnoj.
Vučiteo : „Meso od živali lüdje jejo. Ka pa napravijo s čuntami?“
Jožek: „Psovani jih damo.“
8 novembra 1931.
NOVINE
5
AGRARNE ZADEVE
Razlaga agrarnoga zakona. 29. §. Dnes tjeden smo naznanili ceno agrarne zemle, travnikov i pašnikov v njive spremenjenih. Dnes pa objavimo po 29. § ceno čistih pašnikov. Po tom §. se cena za agrarne pašnike tak zračuna, ka se vzeme stari čisti katasterski dohodek 1. razreda i se povekša 160 krat. To je če na za prvoga razreda pašnike po agrar ali cena za prvo i drügorazred ne pašnike po starom katastri. Drügoga razreda pašnikov cena je 20% falejša, kak prvoga razreda. V te drügi razred spadajo pašniki, šteri so po starom katastri bili v tretji i štrti razred. Tretjega agrarnoga razreda pašniki so pali 20% falejši od drügoga razreda i spadajo sem pašniki iz petoga i šestoga razreda po starom katastri. Štrtoga agrarnoga razreda pašniki so pa za polovico falejši, kak tretjega razreda i sem spadajo pašniki, ki so spadali v 7. ino 8 razred po starom katastri. Mi objavimo čisti kat. dohodek za pašnike v obema srezoma i ceno pašnikov prvoga razreda, nižje razrede si pa vsaki lehko more zračunati po tom kak smo više
povedali. Ki ne bi znali, naj se javijo pri zadrugi i ta njim zračuna.
Čisti katastralni dohodek prvoga razreda po starom katastri za pašnike je v sobočkom srezi: Din. 7 60, Din. 3 40, Din. 3.20. Po tom dohodki je cena kat. orala za prvorazredne pašnike: Din. 1216, Din. 544 ino Din. 512.
Čisti kat. dohodek prvoga razreda pri pašnikaj v lendavskom srezi je sledeči : Din. 9, Din. 6.40, Din. 5.20 Po tom dohodki je cena kat. orala za prvorazredne pašnike sledeča: Din. 1440, Din. 1024, Din. 832.
Za gorice se ravnotak računa cena kak pri pašnikaj, najmre po dohodki prvoga razreda po starom katastri. A da goric pri nas neso dobili interesenti, ne je potrebno, da teh ceno izračunamo.
Agitatorom ne verte i se jih ne bojte ! Dobrih 10 let že sagajo naše lüdi razni agitatorje, ka prej zgü bijo zemlo, če to ali ono včinijo ali ne včinijo. Desetletna zgodovina agrara vas more navčiti, ka so vse te vesti, laž, ka vsako takše strašilo nema drügoga namena, kak dobičke iskati za nekakoga. Ne preplašite se. Agrarni zakon je jasen. Zemlje nišče ne more zgübiti, komi pripada i niš-
če njemi je nemore vzeti kak samo sam si jo lehko vzeme. Sam si jo pa te vzeme, kda je neobdelava, nego jo dava drügim v podarendo ali pa jo dava vü z polovine. Drügega nikšega zroka nega, ka bi se mogla agrarna zemla komi vzeti. Zato se lüšno nasmejte tistim v obraz, ki vam gučijo, ka štirje stojijo za vami i čakajo na agrarno zemljo i vas stem strašijo. Lehko jih sto stoji za vami, a zemlje vzeti vam nišče nemore. Agrarni zakon je zglašen i se po haško-parizkoj mednarodnoj pogodbi ne more spremeniti, zato bodite mirni. Tiste pa javite Njeg. Vel. krali, ki vas sagajo, štokoli so to. Vsi tej kršijo zakon, šteroga je kral podpisao.
Zadružna podpora. Opominajo se vse kotrige agrarne zadruge, ka do novoga leta morejo plačati najmenje 50 Din. za zadružno samopomoč, ka mo mogli dati podpore tistim, ki so prišli v nesrečo. Vnogo jih je že plačalo te znesek, Vnogi so pa ešče dužni. Prosimo naše odposlance, naj poberejo te peneze, ar Siromaki Ponesrečeni teško čakajo na obečano i zglasano podporo. Vsaki sebi da, kda drügom i da, ar nesreča ma prosti vhod v vsako hišo i se ne prestraši nikoga praga prestopiti.
Tam daleč.
Vseh mrtvih den. Vsako leto na isti den, ali vendar vsako leto inači, konči meni.
Vseh mrtvih den Kak je žalos ten den že po svojem pomeni, tak je i vremen žalostno, mrko, odločno. Na pokopališči stojim. Vse naokoli s cvetjem obloženi grobovje, vse naokoli gorijo svečice. Pri grobaj pa stojijo lüdje, njuve misli se süčejo okoli pokojnih, njuve oči so skuzne, njuve vüstnice se premikajo v molitvi. Kelko „očanašov“ za pokojne se zdigavle dnes ednok v leti, pred Pravičnoga . . .
Vseh mrtvih den. Iz cerkve se začne pomikati žalosten sprevod na kraj „kde mrtvi spijo večno spanje.“ Na sredi sprevoda dühovnik, vsi v žalostnih oblekaj. Žalostno odmeva po pokopališči „Deprofundis“ i nehoteč se človek Spomni, da bo tüdi sam naskori prah i pepel. Kda stojim i gledam to žalostno vnožico lüdi, še opažüjem grobove . . . Ne, ve ne so vsi grobovje okrašeni s korinami, zdaj sem šče to opazo. So med njimi grobovje, štere prepleta visika trava, štero nišče ne očisto, nišče ne prineseo korine. Što počiva v teh zapüščenih grobaj ? Siromacke. Ali ne samo tej, tüdi nešternoga vojaka tlači nezrahlana zemla. Pač nema nikoga
izmed svojcov tü i v bližini, da bi konči malo ščisto travo z groba ali prižgao konči edno svečico. Iz teh zapüščenih grobov čüjem nekšo govorenje, žalostno, proseče. Düše pokojnih, ki počivajo v teh s travov zaraščenih grobaj klonckajo na moje srce i prosijo: „Konči Ti se smili nas, moli za nas. Nehoteč Pokleknem, molim . . .
Dühovniki pri velkom križi spevajo : „Rekvieskant in pace“, jaz pa klečim i molim za vse, ki počivajo v zapüščenih grobaj.
Cerkveni obredi so končani. Na vzvišenom kraji pokopališča, pod vrbov žalüjko pa se glasijo žalostni akordi - nagrobnice.
„Lepše sunce njemi sija, lepša zarja rumeni.“
Lüdje so zapüstili neme grobe i odišli. Predramim se iz molitve i nekaj mrzloga me spreleti . . . Ali je istina ?
Istina je ! Kak je tü dnes nekaj grobov zapüščenih i neočiščenih, tak je tüdi dnes nekši grob tam daleč, daleč, neovenčeni. Tam daleč prek Karpatov, tam je dnes eden grob na samotini, nikoga nega, ki bi vužgao svečico na njem. Nikoga nega, ki bi položo na njega samo edno korino, nikoga nega, ki bi zmolo konči edno »Zdravo Marijo" za pokojno düšo.
Šče celo sin pokojnoga moli dnes na drügih grobaj. Tam daleč, daleč pa milo vzdihüje pod grüdov oča : „Sinko moj, spomni se z mene, moli za mene!“ Z rokami si zakrijem obraz i jočem. Sram me je, ar ne sem se Spomno že prvle z tistoga, ki leži tam daleč za Karpatami z travov obraščenom, grobi — mojega oče . .
Kde si, kde si oča? Sin te zove, ti si pa nemi na vse moje zvanje, kak to ? O, znam ! Mrtev si, bojna te je vmorila v najlepšoj moškoj dobi. Ti nesrečna bojna, ka si to napravila? Pravijo, da sem bio šče mali, kda si pozvala očo k sebi. Pred lansko leto pa smo šče dobili pismo žalosti i težave: »Oča mro že leta 1914.“ Groza i strah. Do tistoga časa sem šče vsikdar vüpao: „zdaj i zdaj se odprejo vrata i oča notri vstopi. Sreča se znova povrne z njimi v hišo. Zdaj si pa mrtev, doma pa nega sreče ne blagostanja. Siromaštvo i pomenkanje sta gospodara. Mama trpi na ednoj strani jaz, pa na drügoj strani. I vsemi tomi je kriva bojna? Vseh težkoč je kriva ona ! Ali, čeprav jo jezerokrat prekunem, ka mi pomaga? Očo mi preklinjanje nikdar ne povrne. Rajši eden Očanaš, da mi Bog ohrani šče mojo dobro mater i eden Očanaš za pokojnoga očo, ki leži pod tüjov grüdov tam daleč, daleč za Karpatami . . .
6
NOVINE
8. novembra 1931.
Za naše male.
Ta je pa lepa.
Ne vem, ali sem bil v šestem ali sedmem razredu ljudske šole. Dejstvo pa je, da sem že malo postrani gledal tiste, ki so še nosili „počene hlače“. Tudi v šoli sem že veljal za „višjega.“ Če smo se mi višji zbrali in kaj določili, je vedno obveljalo naše, najsi je bilo dobro ali slabo. Tako smo tudi določevali igre, ki so seveda primerno prilagale letnim časom.
Tako se je zgodilo, da smo opeljali puške, ali kakor smo jih mi imenovali „püjkše“, iz bezga. Med odmeri se je razlegal grom po šolskem dvorišču kakor takrat, ko so se Veržinci bili s Krnci. Seveda je največ veljal, ki je imel najboljšo puško. Jaz sem bil vedno med prvimi. Kako visoko katera „nese“, smo poskušali pri cerkvi. Tako sem imel nekoč puško, ki je celo preko cerkve nesla, kar je bilo Seveda nekaj izvenrednega. Zaradi tega sem bil zelo ponosen na njo, še bolj pa na sebe, ker sem si jo naredil sam. Radi tega sem dosegel še večji ugled pri nižjih tovariših.
Šolski zvonec je zapel svojo navadno pesem. Puške so utihnile. Vsak je svojo spravil, le jaz sem jo še imel pripravljeno za strel. Večina učencov je že bilo v razredu. Tudi gospod učitelj je resno korakal proti razredu, zatopljen v čitanje „Slovenca“.
Tedaj mi pride na misel : kaj, ko bi jaz zdaj ustrelil v Slovenca, zmešal učitelju vrstice in tako pokazal, kako znam streljati. Misel se je izpremenila v učinek. Puška je počila, učitelj pa se je zgrabil za brado, ker sem ga namreč zadel v brado. Pač izvrsten strelec ! Jezno je pogledal po fantih in vprašal :
„Kdo je ustrelil ?“
Mahoma so vsi pokazali name.
Z učiteljem sva bila v dobrem razmerje zato mi je bilo tembolj žal, ker sem ga spravil tako hitro v jezo.
„A, ti si? Da boš pomnil dalje časa ta dan, zato ti na !’ Pljusk, pljusk . . .
In priletelo je, ko blisk iz neha, šest vročih okrog ušes.
„Marš klečat v kot !“
Ponižno kot spokorni grešnik sem stopal proti razredu. Tovariši so se mi smejali. Iz prvega nadstropja se je slišal rezek glas gospoda nadučitelja : „Ta je pa lepa ! Prmajdunaj ! Zdaj bodo že učenci učitelje streljali !“ Šel sem v kot klečat. Ko je čez nekaj časa prišel tudi gospod učitelj v razred, me je poklical pred sebe.
„Zakaj si to storil ?“
„Oprostite gospod, nisem nalašč! Saj drugič ne bom.“ „Dobro ! Ker si bil do sedaj dober učenec, zato ti zaenkrat odpuščam. Ampak gorje ti, če še enkrat kaj takega narediš ! Za kazen pa daj puško meni !“
Izročil sem mu jo. Tudi drugi fantje so jih morali dati. Na koncu ure nam jih je Seveda vrnil, ker ni imel štedilnika, da bi jih sežgal. Jaz svoje nisem vzel, da se mi še kedaj nebi zgodilo kaj takega.
Toda ta kazen je bila kmalu pozabljena. Naredil sem si drugo puško. In zopet je pokalo po Šolskem dvorišču kot prej.
Še danes mi je pred očmi ta dogodek in mi bo ostal v svarilo vse življenje. Ne velja vsega udejstvovati, kar ti pride v razposajeni razigranosti na misel. Marsikaterikrat me je že ta nauk rešil kak pustolovčine. A vendar bi si želel, da se še vrnejo zopet tisti zlati časi.
Oj zlata moja nežna mladost polna najslajše poezije ali se res ne vrneš nikdar več?
Šeruga Štefan, dijak Veržej.
VGANKE.
Sestavo: VOGRIN ŠTEFAN.
1. Slepi je zavca vido, plantavi ga je zgrabo i mrtev ga je pa pojo. Ka je to ?
D. Ivan Košuta Radenci
Ka je hči toga gospoda ?
Razvrstaj ! Vodoravno i na vkumes iste reči dobiš.
Ka je naopak prav ?
Kakše drüštvo je to?
Slovenski pregovor.
Što reši vse vganke dobi za nagrado 3 knige. Što pa reši pet vgank dobi za nagrado 2 knigi i što pa reši štiri vganke dobi 1 knigo. Rešitve je vposlati do četrtka na naslov (Vogrin
Štefan Rakičan 71. p. M. Sobota.) Vgankari potrüdite se ! Rešitev vgank i što dobi nagrado prinesejo „Novine“!
Negovanje moči
na medecinsko-kozmetični podlagi, to je nova smer, ki je zaistino dobra če se zato nücajo pripomočki, šterim z medecinske strani ne prigovora, kak so: Fellerova Eisa-pomada za zaščito kože i Fellerova Elsa pomada za rast vlasi. Za v naprej poslanih 40 Din. 2 lončka brez dalnih stroškov pri lekarnari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Centrala 146. Savska B.
Gospodarstvo.
Dobro uspelivi rodovniškivi razstavi.
V	tork, dne 20. oktobra 1931 se je vršilo Premovanje rodovniške živine v Dolgi vasi. Na sejmišče v Dolnjoj Lendavi, kde se je razstava vršila, je bilo prignano nad 200 falatov rodovniške živine. V komisi za ocenjevanje živali so sodüvali zastopnik Kr. banske uprave, sreski kmetijski referent, veterinarski referent, predsednik sreskoga kmetijskoga odbora i zastopniki rodovniških organizacij.
Prigon krav je bio preci puno-številen, krave so bile celo jako dobre, tüdi telice so bile deloma jako odlične. Naraščaj bikov je bio prav dober. V splošnom je razstava jako dobro uspela.
Posestnikom najbolše živali so bile razdeljene nagrade. Razdelilo se je 98 nagrad. I a nagrado v iznosi po Din. 350 je prejela krava št. 1. (last Meselič Janoša iz Dolge vasi) i št. 5. (last Kulčar Štefana iz Dolge vasi). Dolgovaški bik originalec je prijao I-a nagrado v iznosi Din. 400.
V Tešanovcih se je vršila razstava rodovniške živine iz Moravec i Tešanovec v sredo, dne 21. oktobra 1931. Prigon rodovniške živine je bio zavolo jütrašnjoga deža punoštevilen. Prignanih je bilo 114 glav rodovniške živine (tü ne so vštete teletje, šteri so bili prignani s kravami.)
Uspeh je bio proti pričaküvanji odličen. Pred razstavov so se pripravili tiskani katalogi razstavljene živine, ki so vnogo pripomogli k uspehi. Ocenjevalna komisija je pripoznala 70 nagrad za bolše živali. I-a nagrado v iznosi Din 350 sta dobile krave št. 18. (last Džuban Franca iz Moravec) i št. 31. (last Kühar Štefana iz Tešanovec). Prvo nagrado med biki v iznosi Din. 400 je dobo tešanovski originalec, drügo nagrado v iznosi po Din. 350 pa moravski bik originalec i bik št. 103 (last Legen Štefana iz Tešanovec).
Na obej razstavi je zastopao Kr. bansko upravo i Predsedüvao komisijam g. višji kmetijski pristav inž. B. Wenko.
8 novembra 1931.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR :
S STRELOV i PLINOM.
— Jaz sovražim ! — je kričao Mutsuhito Dsain.
—	Greh i svetovno stara hüdobija bele rase je zrela za vničenje. Sovražim jo ! Japonec bode gospodar sveta na mojoj razrüšenoj sreči . . .
Nemo i tmično se je smejao.
— Povej, gospod, razbistri mojo pamet, je prosila deklina. — Ka je tvoje orožje ?
—	Električnost.
—	Ka je električnost ?
—	Nišče ne ve. Samo čütimo. Düša sveta. Moč vesolstva. A jaz sem njoj že gospod. Pod mojo oblast je prišla. Jaz njoj bom zapovedavao. Moja slüžkinja je ! Moj bič ! I kama vdarim z njov, se tüdi iskra spremeni v prah . . . Ti nesrečnika ! Ali znaš, da sem prijao Kwannoni orožje — strelo !
—	Ne razmim . . . — je trepetala deklina.
Mutsuhito Dsain jo je prijatelsko pogledno.
—	To je neskončna modrost, samo ne bi mislila. Pravim niti znanstveniki je ne razmijo i ti si samo lübka, mala deklinica . . . Poslüšaj ! Takši mašin napravilo, s šterim izčrpam düšo električnosti — pozitivni i on.
—	I-on? — se je strašila deklinina trepalnica.
— Ne razmim . . .
— Okoli ednoga pozitivnoga iona je v zraki zbranih Štirijezero negativnih ionov i te pozitivne ione ponücam . . . To je strašno orožje ! Zemlo lehko vničim z njim . . . Gorje beloj rasi, če se ne pokori mojoj voli ! Ali verješ Zvonček ?
Dekličina vüsta so trepetala.
—	Gospod, verjem — je pravla žalostno. — Znam, ka ščeš. I zakaj to delaš . . . Ali bi lehko dala tanač tebi, kak svojemi mogočnomi gospodi ?
—	je pitala bojazlivo. — Ti, žuti bog . . .
Na Mutsuhito Dsainovoj oki je gorela blaznost bistroumnosti.
—	Ne vmori vsega človeštva, — je prosila deklina tiho. — Bogovje ga ne so za to stvorili . . . Samo edno vmori !
—	Koga? — se je stepo znanstvenik.
—	Tisto deklino . . . Štero lübiš! Ki te je smrtno ranila . . . Vmori jo ! Samo tisto vmori . . . Meni na veselje ! To edno, ki je v tebi zblatila žuto raso . . .
Mutsuhito Dsain je začüdeno gledao prosečo deklino.
—	Hm, — se je tmično zasmejao. — Ka je svet brez nje v mojih očaj? — se njemi je raztegnola žuta zenica. — Za njo bi žrtvüvao tüdi žuto raso . . .
—	je mrmrao s stisnjenimi vüstnicami — Ona je moja!
Dekla ga je z grozov gledala, potom pa je gori stanola.
—	Gospod, jaz Stopim na stran s svojim srcom,
—	se je Smejala z odpovedjov. — Samo to mi dovoli, da smem ostati za tebov, kak mutasta senca cvetoče črešnje . . . Gledaj, gospod, naivna deklina sem, ali razmim te. Jaz zdaj lübim tüdi tisto deklino, štero ti z nevgaslivim čüstvom lübiš, i ti bom po svojih močeh pomagala pri deli. Vzemi jo ! Vzemi jo tüdi bogovom . . . Danzaj !
XII.
— Tetka Bettsy, v spanji sem Vidla Mutsuhito Dsaina, maloga Japonca.
— Nekelko si bleda i nervozna . . .
— Večkrat se mi prikaže i me mantra v spanji . . . Zakaj?
— Zagvüšno dosta premišlavleš od njega — je gledala Alicki v oči. — Mogoče ga sovražiš?
— Ne sovražim ga.
—	Ali ga mogoče lübiš?
Deklina se je začüdila.
— Jaz? . . . Bog vari ! Tetka Bettsy, kak morete kaj takšega misliti? Tistoga maloga, žutoga vraga . . .
— On je ne vrag. Bistroumnost je on . . .
—	Overton je tüdi !
— Znam . . . Ali gledaj, jaz mam raj tistoga maloga Japonca . . .
—	Zakaj ? — je bila razžaljena deklina.
—	Zato, ar je bolši človek . . .
—	Pravite, tetka Bettsy, ka mate proti Overtoni?
— Nikaj, — je momljala dobrotno tetka. — Lepi, vrli človek je, samo . . .
— Ali ne dober ?
—	Pač. Nežen i pozoren, ali . . .
— Vidim, da ga ne marate . . .
—	Pravim, tistoga Japonca mam raj.
—	Ali zakaj ?
— Ar ma več srca . . .
— Ali me bole lübi kak Overton?
— Bole.
—	Ne sam žuta, — je pravla nervozno.
— Tüdi žutokožec ma srce . . .
—	Jaz sem drügo.
— Vidim . . .
—	Žalosti me, tetka, da Overtona ne lübite.
— Lübim ga, bojim pa se, da mam več pameti kak srca . . .
—To je tüdi dobro.
— Drügo je bolše . . .
—Ali mislite, da me ne lübi ?
—	Lübi.
— Bogata tüdi ne sam tak, da bi me iz interesa oženo.
— Interesi so povsedi. Ne jih prosta celo najbole idealna lübezen.
— I ka je tü interes ?
— Oča.	
—Tetka Bettsy, ne razmim vas !
— Lehko povem. Overton se trüdi proti višišim cilam.
—	I to je krasna poteza v njem.
— Samo to je, da šče iz očinskih umskih zakladov zidati svojo slavo . . .
— Kak, — se je začüdila deklina. — Ve je očinska znanost vseh . . .
— Znanost je njegova, samo rezultat je drügih.
— Ja, samo da se šče Overton s pomočjov očinskih peroti zdignoti. Ve je prav. Rezultati znanstvenih raziskovanj so za človeštvo, vendar pa je čüdno, da Overton . . .
—	Overton je očinska desna roka !
— Dobro, dobro . . . Ali ne pozabi, da Mutsuhito Dsaina tüdi oča više ceni.
— Mogoče, a Overton bole lübi očo. On ga ne zapüsti.
— Tisti mali Japonec tüdi ne odišeo, a ti si ga razžalila.
— On je mene razžalo. Kakša drznost ! Če pomislim, da je takša figura zaprosila mojo roko . . .
— Če dosegneš mojo starost, izveš, da v moži
trbe iskati vsikdar düšo. Tüdi jaz sem bila mala deklina . . .	(Dale.)
8
NOVINE
8. novembra 1931.
NAZNANILO.
Naznanjam poštüvanomi občinstvi, da zgotavlam te faleše šparhete. Tüdi mam vu vsakoj velikosti gotove, šteri se lehko taki prevzemejo.
DOBRO DELO!             CENE ZMERNE!
KOFJAĆ FRANC ključavničar
M. Sobota        Lendavska cesta 36.
Razglas.
Vsem upravnim občinam i veleposestvom interesiranih na izvedbi agrarne reforme.
V smisli odločbe gospoda ministra poljoprivrede br. 62714/VIa z dne 3. oktobra 1931. Priporočam vsem agrarno-reformnim zaküpnikom i lastnikom veleposestev, da se poslüžijo vugodnosti, štere jim nüdi § 37. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, razglašen v Službenom listi z dne 21. julija 1931 št. 263/42.
Na podlagi citiranoga paragrafa smejo stranke rešiti pitanje od odškodnine tüdi z medsebojnim sporazumom, tak gledoč na njene višine, kak gledoč na način izplačila i to proti odobritvi pristojne banske uprave i plačili prispevka za kolonizacijski sklad po § 47 toga zakona.
Ar je po zakoni dovoljeno, da se takši sporazumi sklepajo tüdi prvle kak začnejo poslüvati likvidacijske komisije i ar se na te način poenostavi, olajša i tüdi peceni izvedba agrarne reforme, naročam, da vse agrarno-reformne zaküpnike i uprave veleposestev uprava občine opozori na vugodnosti § 37. V smisli § 65 zakona se bo prepoved odsvojitve i obremenitve na küplenih zemlščaj z odobritvijov küpnih pogodb taki izbrisala i bo pridobitel s küplenim zemliščom lehko svobodno razpolagao.
Po § 37. sklenjene sporazume je sestaviti v obliki küpnih pogodb, ki se mi majo predložiti na odobritev.
Ban :
Dr. MARUŠIČ, 1. r.
Ženitev :
Böška : Piko, gda me pa vzemeš, ka mi že tak dugo obečaš?
Pikó : Počakaj ešče eden mesec ! Med tem časom telko nakradnem, ka se te lehko oženiva.
Tržne cene :
Penezi: USA dolar D. 55 50, Canadski dolar Din 45 —, Austrijski šiling Din. 7 — Francuski frank Din 2·8 Talijanska
lira D 2 80 Pengő D Marka 12·90 Urugu-
ajski peso Din —, Argentinski peso Din. —,
Živina: biki, jünci i telice Din. 3—5, (jako debeli Din. 6), krave Din. 1—3, teoci Din. 6—7, svinje Din. 8.
Zrnje: pšenica Din. 160, žito Din., 160, oves Din. 160, kukorca Din. 140, krumpli Din. 65, ajdina Din. 130, proso Din. 130 lenovo seme Din. 250, grah črešnji Din 200, mešani Din. 150,
Dober leder.
Što šte ne ve, da je samo dober leder fal f Slab leder le dragi ! Fal i dober leder pa vsigdar dobite pri       4
ŠKAFAR JOŽEFI v Beltincih.
AMATERJE POZOR !
Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom
HANH IZIDOR-a v M. Soboti.
4 do 5 oseb
se sprejme na hrano po jako niskoj ceni. Več se zve v Murskoj Soboti Lendavska cesta 16.
ZABELO
dobite vsikdar najugodneje v trgovini 1	F. SENČAR LJUTOMER.
Izšla je
Blasnikova
V
ELIKA
P
RATIKA
za prestopno leto 1932,
ki ima 366 dni.
„VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski kalendar, ki je bio že od naši pradedov najbole upoštevan i je šče dnes najbole obrajtan.
V „Veliki Pratiki“ najdeš vse, ka človik potrebüje vsaki den : Katoliški kaledar z nebeskimi, sunčnimi, mesečnimi, vremenskimi i dnevnimi znamenji;
—	sunčne i mesečne mrke; — mesečne spremembe ; — poštne določbe za Jugoslavijo ; — lestvice za koleke, za pobotnice, küpne pogodbe i račune ;
—	konzulate tüjih držav v Ljubljani i Zagrebi; — vse senje na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji, Medžimurji i v Julijski Benečiji ; — pregled na konci brejosti živine ; — popis vseh važnih domači i tüji dogodkov v Preteklom leti ; — tabele za računanje obresti; — živlenjepise važnih i odločilnih oseb s slikami ; — oznanila predmetov, ki jih nüca kmet
i žena v hiši. — Cena 5 Din.
„VELIKA PRATIKA“ se dobi v vseh vekših trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki:
tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani.
Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši intereš ???
Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe ? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo
HRANILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI,
štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8- 9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno, svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig.	Pridite i se osvedočite !
NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI.
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti
Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC