w - '''L^PPPiPniRfapp
pppn



'W 111
GLAS NARODA
List slovenskih delaycev v Ameriki.
TELEFON P IB AR NE: 4637 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Mew York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 85. — fcTEV. 85.
NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 11,1917. — S&EDA, 11. APRILA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Strašna eksplozija.
o
V TOVARNI ZA MUNICIJO JE NASTALA NA ZAGONETEN NAOpi EKSPLOZIJA. — STO D V ANAJ8T OSEB JE BILO MRTVIH. NAD BTODVAJ8ET TEZ KO RANJENIH. KAJ JE VZROK KATASTROFE, SE DOZDAJ dE NIKAKOR NI DALO DOGNATL
-O
ChesUr, Pa., 10. *pnla. — Dane* m» je pripetila v Eddystum* Auimiuiitiuu i'orporatitm eksplozija, kj*r j«* bilo ubitih ,"iO do 75 V«* %to jih j« bilo i anjf-
uifa.
Velik J»1 naprav „»♦- v plaiii^nSi. Poiarn«» bramS.- iz Piiiladelphij-\ in drugih	*n> pri-
šle Ui pouiiv.
Zdravniki m poii<ija iz Phila-delphije no odili n* kraj iifsroee.
Kddvtrtoiit* Ammunition Corpo-m t ion j«? uuWlovala aium<*ijo ra rusko vlado.
Cheater, Pa.. 10. aprila. — Da n«-s dopoldne j* nastala v to\arui sa »rap-iub' ** Eddystooe Auunu-niciou < 'orporati'jti itrušna ek-*pi»»zija. Takoj bilo mrtvih 112 o*eb. 121 oM-b j« pa t<*žko ranjenih. Ker je nekaj nirO U-mi *um-zio ranjenih, a«* misli, da ho ti*ra-alo število mrtvih na 1"»0 oes^b. — V>liko jib bo tudi pohabljenih in nenuu/iiih za delo.
V skladiMČu tovarne bilo kn-kih itt),UU0 cmuiat. Eksplozija je bila tako silita, da je oata le majhen del tovarne nepoškodovan.
Takoj po eksploziji je izbruhnil požar, in je trupla tako nakazil, da jih ni močoee atruo>eirati.
O vzroku požara so se razširile vsakovrstne novice. Policija je aretirala veliko Ijmli, katerim pa dozda.j ** nikomur ni bilo mog-jice nieeaiax dokazati.
Tz Philadelphije je dospelo ka kih dvajt-et detektivov, ki so začeli takoj preiskavati vzroke eksplozije.
Po temeljitem raziskovanju so priih do zaključka, da je nastala eksplozija či*to naravnim poton. t^r je mnenje o kaki zaroti čista nesmisel.
Vsiera skupaj je bilo troj«r raz-strelb. Zadnja je bila najmočnejša
Prva razstrelba. katero se Je slišalo v petnajst milj oddaljeno Phi-laHelphro, je nastala ob desetih do poldne.
V kratkih presledkih sta sledili ostali dve.
Vse se pripravlja na vojno.
TRIJE GLAVNI PROBLEMI. KI JIH IMA TAKOJ REŠITI NAŠA VLADA. — ZAČETKOM VOJ-NE NE BO OBDAČENJE PREVEČ OBČUTLJIVO. — RUSIJA IMA MED VSEMI ZAVEZNIŠKI-MI DRŽAVAMI NAJMANJ KREDITA. — IZJAVA DRŽAVNEGA ZAKLADNIČARJA. — REPUBLIKANSKA MANJŠINA BO STORILA VSE. KAR JE V NJENI MOČL — KAKO BI SE DVIGNILO PETBILJONSKO POSOJILO? — ADMINISTRACIJA BO PR08ILA KONGRES ZA DOVOLJENJE. DA IZDA DRŽAVNE OBVEZNICE.
TRUE VAŽNI PROBLEMI.
Washington. D. C.. 10. aprila. — Veliki finančni in ekonomski problemi, katere mora naša vlada takoj rešiti, so naslednji:
Dobiti potom »plošnih prispevkov svoto $3.000,000,000.
Uveljaviti postavo, potoni katere bi se dobilo $2,000.000,000.
Napraviti, da fchwta zrasla na metštu, kjer je dosed«j po en bu-
selj pšenice, koruze in ovsa, po dva bušlja.
Ako vzamemo vsak problem zase, je položaj sledeči:
0e so bile Združene države pod cotovo mero pritiska v stanu sprejeta vase v enem samem letu $2,500.000,000 tujih ali inozemskih posojil in če so mogle v istem i ea.su dobiti nazaj iz Evrope neka-! ko $2,000,000,000 lastnih obveznic, potem bodo tudi zmožne spraviti skupaj svoto, ki je le za dve tre-tini tako veLka. Skupni vložki vseh bank ob koncu fiskalnega leta iyi6 so znašali nad .>"26,000.00u,
Me^to. ki je šteje kakih pettisoč prebivalcev, je bilo zavito v gost itm.
izstrelki so leteli na vse /strani. Devet poslopij j« bilo popolnoma uničenih, ostala so zelo poškodovana.
V to varili so izdelovali mitnic i-io za rusko vlado. V tovarni je bilo zap»>sljeuih več sto dečkov in mladih deklet.
Tovarna se nahaja ob reki De-lavare. Cel dan in celo noč jo je *tražilo veliko število policistov.
Takoj po eksploziji so dospeli na lice mesta zdravniki, stražniki in požarna bramba.
Tauton, Mass., 10. aprilu. — V tvaroi Mielile Press Co., je 'Izbruhnil dane* požar. V poslopju so izdelovali granate za rusko vlado.
BOJI Z ANGLEŽI.
000, a so danes za 5 do 8 o-dstot-kov večji.
Od te svote je bilo nad £7,000, 000,000 resničnih hranilnih ulog. ki so se obrestovale po 3 in pol, kar bi se gotovo tudi uveljavilo prt postJjihi. V rtssnieii pa se bo motri o od teh prihrankov vzeti le majhen odstotke, ker bi sledila v i drugem slučaju razorjjanizaeija ; dotičnega denarnega trga.
Vsled teea mora vzeti nase breme še ottaHh $20,000,000,000, ki so naloženi v državnih in narodnih bankah. Depoziti poštne hranilnice »o majhni, ne presegajo namreč $125,000,000 ter so večinoma las-t inoatemcev.
Obdačenje ne bo vsaj v prieet-
London, Anglija, 10. aprila. — Sinoči so se vršili vroei boji na severni strani Vini v višin, kjer so Nemci zavzeli nekaj postojank. Takoj smo jih zopet pregnali in odbili njihov protinapad. Vzhodno pobočje teh višin je bilo očiščeno Nemcev in njih protinapad smo odbili.
Na>e čete so napredovale in zasedle vas Fampoux in
ku te vojne preveč občutljivo. Tozadevni hišni komite j bo vzel stvar takoj v roke ter bo še prea koncem tega tedna predložil kon-gesu tozadevno postavno predlogo. —
Podstavek davčne piramide bo tvoril dohodninski davek. Ta bo dal $325,000,000 <io konca jnnija tekočega leta. Potemtakem bi btl-la lahka «tvar dobiti prihodnje leto iz iatega vira vsaj trikrat toliko ah približno $1,000,000.000.
Učenjaki, ki se pečajo z zgodovino financ, «k> izračunali, tla bi znašali davki di*žavijanske vojne, prenešeni v današnja razmere, ne kako $2,000,000,000. Najnižji do-hodek, podvržen obdačenju, bi bil letnih $1500.00. ker bi bilo obdačenje manjših dohodkov vapričo splošne draginje, ki se bo še po-
bližnje utrdbe.
Včeraj smo vjeli več kot 9 tisoč Nemcev in nad 40 topov. Blizu St. Quentina smo pregnali sovražnika z višin; bitka se nadaljuje na celi fronti.
Po hudem artilerijskem ognju so Nemci zavzeli nekaj j ozemlja južno od Ypres, pognali pa smo jih zopet nazaj.;
Nočno poročilo: Operacije smo nadaljevali navzlic snežnim viharjem in splošno neprijetnemu vremenu. Za-sedli smo Monehyle-Preux ter Farbus.
Vršili so se zelo vroči boji v bližini Vimv višin in smo pridobili novega ozemlja ter smo vplenili mnogo topov.
Odkar smo včeraj zjutraj pričeli naše operacije, smo i i vjeli nad 11 tisoč vojakov in 23o častnikov. Vplenili smo| tudi več kot sto topov, med* njimi mnogo težkih topov do i osem palcev kalibra. 60 za kopnih možnarjev in 163 stroj-! nih pušk.
Zelo -o nam pomagali v bojih z infauterijo naši zrako-p love i. ki no prizadeli s strojnimi puškami sovražniku občutne izgube. Tudi za fronto so zrakoplavci metali bombe na razna železniška križi*r*n
V zračnih bojih smo uničili tri nemške zrakoplove in i štiri smo tako poškodovali, da so se morali spustiti na! zemljo. Pogrešamo eno letalo.
Paril, Francija. 10. aprila. — Severno od Oise so artilerijski boji nekoliko prenehali in niso bili tako živahni kot prejšnji dan.
Bolj živahni so bili artilerijski boji severno od Sois-*ons. V ( hampagne so se vršili boji z granatami.
Na levem bregu reke Meuse smo namerili ogenj na li^k nemški vlak, katerega smo popolnoma uničili.
"Ansonia" je prišla.
Paru i k "Ansonia", last, Ounard črte. je prišel z Angleškega v A-•ueriko. Pripeljal je 24 potnikov j in 1800 vrt«č pošte.
Xa svojem potu ni hne! parnih •nikake newjee.
Prišel je tudi parnik "Caro lina" iz Sau Juan.
Prelom s Turčijo?
Washington, D. C., 10. aprila. — Turčija bo najbrže sledile vzgledu Avstrije ter prekinila diplomatič-ne z\eze z Združenimi državami. V slučaju preloma se bo podal ameriški poslanik v Carigrada, Elkub. doinov z ameriškim kanonskim čolnotn "Scorpion", ki je zdaj zasidran v bližini Carigrada.
večala neprimerno ter naravnost neumestno. Anglija je dobila v preteklem letu nad $900,000,000 iz dohodninskega davka in to kljub dejstvu ,da je narodno premoženje Anglije manjše kot ono Združenfch držav. Obsega normalnega davka *e ni še ugotovilo, vendar se pa domneva, da da bo znašal 5 odstotkov.
Poleg dohodnkwkeea davka bo prišel davek na izvanredne dobič-
ke pri Izdelovanju različnega bla-tia. Ta davek znaša s»fluj osfm odstotkov, a se »a ho najbrž povišalo na 15 do 20 odstotkov. V An gtiji znaša od 50 do 60 odstotkov ter je prinesel v. tem letu, do konca inarea celih $700,000.000. To pa kljub dejstvu, da je vsled voj ne angleška industrija le deloma zaposlena.
Med člani finančnih komitejev senata hi poslanske zbornice vlada precej ugodno raziK>loženje z ozirom na korporaeije. Prevladuje nazvranje, da je ''business" že itak na različne načine obreme njen in da se delijo v tem države, okraji in občine. Vsled tejra se nima namena podvojiti dosedanjih bremen.
Tretji problem, s katerim se peča vlada, je resni položaj, v katerem se nahaja Rusija. Njen kredit je najslabši med vsemi zavez nizkimi državami. V sedanjem položaju ouvi-si vse od stalnosti sedanje provizorične vlade.
PET BILIJONOV POSOJILA.
Washington, D. C., 9. aprila. — Amer.ški denarni trg se nahaja v tako zdravem stanju, da bo z lah-
jalo posojila zavezniškim drža vam, da bodo mogle s podvojen« silo vojevati boj proti centralnin aveznikom. Izdatna posojJa so z. prvi čas najbolj uspešni način ka ko pomagati zaveznikom v njil boju proti Nemčiji.
PREULANILNI PROBLEM.
St. Louis, Minn., 10. at»rila. -Danes se vrši v St. Louivu konf» renca, da pošljejo poslanico n. kongres, ki naj bi določil najmanj io plačo za farmarske delavce. Sc šli so se zastopniki iz vseh drža> razuu iz New England in paeif škoga obrežja. Apeliralo se bo tu d i na bankirje, da posodijo fai marjem denar za nakup semen farmarjem pa se bo naročilo, d; povečajo življenjske produkte i: naj vpeljejo za to znanstvene mi tode. Konferenca je b.la sklican, na zahtsvo poljeklelj^kega tajnik; Davida F. Houston-a.
Danes se bo vse potrebno skic nilo in se bo takoj poslalo pript ročilo kongresu.
Poljedelski veščaki so prepriča ni, da bodo Združene države, ke so se zapletle v vjno, morale hn niti same sebe. Angleško in Fran
koto vzel nase celihr.pirt bilijonov eijo. Zaradi tega se mora siork vojnega posojila^ katero je pred-1 vse, da se prideluje kolikor najve< lagal zakladnižki tajnik McAdoo.*
V tem smislu se je izrazil proti zakladniškemu tajnikn J. P. Mor eran, ki se je isto tako posvetoval z govesraerjem Hardingom zvezne ga rezervnega urada.
Tajnik McAdoo je nadaljeval svoja posvetovanja z voditelji kongresa glede vojnega posojila ter je prišel do konečnega zaitijuč-ka glede ene stvari, da se bo namreč najprvo rešilo vse predlogi gelde vojnega posojila in da pride povišanje davkov šele ^pozneje na vrsto.
Poslanca Longworth in Moore. člana komiteja za pota in sredstva, sta imela danes dolgo posvetovanje s tajnikom McAdoo-jem. Glasi se, da sta zagotovila vsestran sko pomoč republikanske manjšine v zadevi zakonodaje glede vojnega posojila.
KAKO DVIGNITI PET BILIJONOV.
Washington, D. C., 9. aprila. — Tajnik McAdoo je formalno objavil vladni finančni program, ki obsega sledeče točke:
Administracija bo prosila kongres za dovoljenje, da izda državne obveznice v znesku $5,000,-000,000, s katero svOto se bo prišlo v okom položaju, nastalem vsled vojne z Nemčijo. Nameravane zvezne obveznice bodo oproščene vsakega davka ter se bodo obrestovale po tri in pol odstotka na leto.
Dva bilijona teh obveznfic se bo porabilo za armado in mornarico ter sploh za vojne stroške. S tremi ostalimi biliioni ma hp? ho da-
živeža, kot se nikdar poprej.
En načrt je, da se zaposlijo kc delavci na farmah vsi taki vojak' ki so bili odpuščeni iz armade a mornarice.
Za to bo določen poseben d« partment; delavci bodo plačaj kot vojaki in bodo tudi imeli šarž«
Tajnik Houston je izjavil, da j sklical konferenco, potem ko j dobil iz vseh krajev unije vpra& nja, kaj misli država napravit glede poljedeljskega vprašanja \ tej krizi.
Vsi delegati so enega mišljenj* da je neobhodno potrebno, da s takoj podvzamejo koraki, da s< poseje kar največ zemlje. V pri hodnjib petih tednih se bo z vsem močmi obdelovalo polje po vsel Zdruežnih državah. Da je to po trebno, so povdarjali vsi predsed niki in zastopniki raznih ipolje deljskih šol in raznih poljedelskil družb.
V sredo se bodo v St. Louis-t vsi uradniki poljedelskil
listov.
Predsednik državne poljedelski šole v Kansas, Henry J. Waters je predlagal, da se naj melje 81 odstotkov vsega žita, ne pa same 71 odstotkov, kakor dozdaj, da se poveča množina kruha. Na ta na čin bo v Združenih državah 87 mi ljonov sodov več moke. Priporočal je tudi, da se naj zapro vse pivo varne; na ta način bi se prihrani lo Šest miljonov bušljev žita.
Tajnik Houston je povdarjal, da je dolžnost vlade, da nadzoruje razdelitev hrane, da ne bodo spe kulamtje dražili najpotrebnejše življenjske stvari in si polnili svoje žepe.
Laško bojišče. Rim. Italija, 10. aprila.
Da-
Nemci priznavajo izgubo.
Amsterdam. Nizozemsko, 10. Jtprila. — Nemško uradno po/o-eilo (priznava, da je bi!' potopljen nemriki torpednt r-jšilec G-SS po angleškem podmorskem čolnu <li!ie 7. aprila. \V;ia» moštva se je rešila.
Angleška admiraliteta je poročala da je bil potopljen en nemški rvkkiiec ocUn pa da je bil poškodovan.
POZOR!
V zalogi imamo še nakaj Slovensko-Amer. Koledarjev. Kdor ga nima. naj ga takoj naroči.
Cena 36 centov, SLOVENIO PUBLISHING CO.. i Itt Cortland* Vew York. M. Y
našnje oficieino poročilo pravi, da so se vršili ob celi avstrijtiko-laški fronti vroč« boji
Italjani »o odbili pred kratkim ! na Krasu močan avstrijski napaa. t V splošnem se ni ničesar poseb-, nega pripetilo.
2600 mikih prostovoljcev v a«^ nkL
Waahington, D. C., 10. aprila, aprila. — Ivan L. Narodny, vodja ruskega odbora in vodja ruske revolucije 1905 v Rusiji je pisal vojnemu tajniku Baker ju, da ga naj poobaJsti, da sme zbrati 25 tiso« roških vojakov sa službo proti KemUfi.
ROJAKI V PITTSBURGHU!
Pittsburgh, Pa.. Id. aprila. -(Posebna brzojavka "Glas Narodu"). — V nedeljo. IS. aprila, ob dveh popoldne ae bo r/šfla v Kranj tko-Slovenikem domu na 57. in Buttler Street velika slovenska dcupičina. Pri tej priliki bodo izjavili navzoči Slovenci v svojem imenu in t imenu nenavzočih popolno vdanost vladi Združanih držav. Ptfde naj vsak. kdor more priti! Vsak naj izpolni svojo doli. nost! — Za odbor: J. L Glae.
Na KUa Island.
Zveoni uradniki so včeraj prepeljali na EUia Island štiri uradnike Ibrezfične postaje v Tuekertonu.
__
________
Zrakoplovu* šola.
Cape May, N. J., 10. aprila. — Vojni department namerava kupiti na južnem delu Caye May 50C akrov zemlje za vojaško zrako-plovno vežbanje.
Povečanje straie kapitola.
Washington. D. C., 10. aprila Stražo v kapitolu v Washington^ so povečali za 50 mož. To se je zgodilo zaradi tega, ker se vedno množe bombni atentati
Popis fajotr.
Albany, N. Y„ 10. aprila. — Go-verner Whitman bo v kratkem izdal poziv na Nemce in Avstrijec v New York državi, dt se morajo jpriglasiti. Vsakega tujea b^n fotografiraj; povedati bo moral ovoje stanovanje in poeeL
'.....' ... ...... 'deteti
Ameriško vojno brodovje.
o
Washington, D. C., 10. aprila. — Danes se je nazna-•tilo, da je mornariški department iyd*1^ načrt za sode-ovanie ameriškega brodovja z zaveznižkiin,
Se pred koncem tega tedna bodo zastopniki ameriške ^'ojne mornarice prišli v London in angleški v Washing-•on, da se dogovore o skupnem postopanju mornarice.
V	nekaj dneh bomo že izvedeli, kako nalogo bo ime-a ameriška vojna mornarica v sedanji vojni. Že 10. februarja, teden potem, ko je poročal predsednik Wilson v vongresu, da je odslovil nemškega poslanika in da je od-»oklical ameriškega poslanika Gerarda iz Berlina, so bili v tem oziru storjeni prvi koraki.
V	načrtu je označeno, da spočetka oskrbuje ameriška .'O j na mornariea patrolno službo na zapadni strani At-antika, to je od Xove Škocije, vse obrežje Združenih dr-^av, panamski prekop, ameriške, francoske in angleške posesti v Zapadni Indiji in na Kubi.
Državni department tudi namerava uporabiti poseb-io hitre križarke in druge ladje za zasledovanje nemške >omožne križarke, o kateri se je poročalo, da se nahaja na južnem Atlantiku.
Vrjetno je tudi, da bo ameriška mornarica poslala tare bojne ladje, ki so za to pripravne, v Evropo, da bodo kupuo : angleškimi in francoskimi ladjami zasledovale lemške podmorske čolne.
Ta načrt bo oprostil veliko število francoskih in angleških bojnih ladij, ki so že več mesecev oskrbovale pa-rolno službo in zasledovale nemško križarko od Mehi-kega zaliva pa do francoske in angleške obali.
Vladi v Washingtonu se je naročilo, da naj bo previ-baa v izdajanju velikih svot v biljonih. Velikanske svo-e za armado in mornarico, kakor tudi posojila zaveznikom. ne bodo prej dovoljena v kongresu, dokler ne bo na-ančno določeno, v kako svrho se bodo porabile vse te ve-ikanske svote.
Sporočilo pa se je, da so ameriške finance v tako do-»rem stanju, da se lahko dovoli pet biljonov vojnega kre-lita, kakor je zahteval finančni tajnik McAdoo. To za-j&tovilo je dal J. P. Morgan, ki je bil eno uro pri McAdoo. To zagotovilo se je podalo samo v splošnem in se ni iz-lalo nikakih podrobnosti.
McAdoo je takoj nato imel konferenco z vodilnimi congresniki in je povdarjal, da se bodo v prvi vrsti izda-i državni bondi in se takse za sedaj ne bodo še povečale, :er se je pokazalo, da ni potrebno, kajti bondi se bedo lahka prodali.
Preteklo bo še najmanj štirinajst dni, predno se bo-
lo izdali bondi. Ali se bodo izdali vsi naenkrat, ali pa od
-asa do časa, kakor bo zahtevala potreba, to se še ni določilo.
V	prvi vrsti se bodo izdali za dve miljardi; pokrili jebodo potom subskripcij, katere so se že do sedaj ponu-
Koliko časa bo teklo to posojilo, se še tudi ni določi-o. Morebiti bodo na 20, morebiti celo na 40 let. Gotovo je <amo, da bodo najmanj po 3 in pol odstotka.
Predno se bodo bondi izdali, se bo vlada še posvetovala z voditelji v kongresu. Pričakuje se, da bo v tel za-levi ze v četrtek stavljen predlog v kongresu. Ko bo izdaja bo iov po kongresu odobrena, potem bo potrebovala vlada se en mesec za oznanilo.
Značilno je, da bo to velikansko ljudsko posojilo in bankirji ne bodo imeli nikakega "komišna".
Da se bo vsa opozicija proti izdan ju bondov odstranila, bodo člani kabineta konferirali s posameznimi odbori, ki imajo kaj stika z vojnim programom, da bo mo-^oce predsedniku izvršiti vse, kr je sporočil v kongresu, ko je izjavil, da se^aj proglasi_vojno stanje z Nemčijo.
Nemiri v Nemčiji.
London, Anglija, 10. aprila. — Iz Haaga na Nizozemskem poročajo:
"Zelo resni nemiri zaradi hrane so bili na velikonočno nedeljo v Dusseidorfu ob Benu. Velika množica, večinoma, žene in hčere mimicijskih delavcev jc korakala po mestnih ulicah in kričala: 'Dajte nam kruha!' Razbile so okna in pele revolucjonarne pesmi.
Med množico je b»Uo tudi pet vojakov črne vojske v uniformah. Policija je navalila na demonstrante in jih mnogo ranila; 55 pa so jih aretirali.
Podobna poročHa prihajajo iz mest : Krefeld, Duifcburga, Biel-feld. Barmen in Elberfeld. Vojaški poveljniki v teh mestih so poslali-. proti demonstrantom vojake, ki so dobili povelje, streljati na množico brez vsakega svarila.
▲merižka zastava v Londonu. London, Anglija, 10. aprila. — V vojaški kavarni je včeraj žena ameriškega poslanika razobesila ameriško zastavo poleg savezni-ikih. ^
Izpolnjevanie postav.
Včeraj so Nemci v veliki množini prihajali v urad okrajnega pravdnika in ca izpraaevali. kako naj bi izpolnjevali postavo. Vsi so dobili isti odgovor; "Obey the law; keorp yuor mouth shut." (Izr polnuj postavo in jezik za zobmi).
Milj on čevljev za vojske.
Chicago, m., 10. aprHa. — Vlada je naročiia več kot miljon pa* rov čevljev za vojake po $4.50 do $5.10. V St. Louisu je bilo naročenih 626 tisoč parov._
Pošiljateljem denarja!
Vsled vojnega stanja med Nemčijo in Združenimi državami, je sa nedoločen pas ves bančni promet a Nemčijo in Avstrijo vstavljen, in od zdaj naprej do prskliea na mo. remo nič več pošiljati denar v Avstrijo ali Nemčijo, ali na kak dro-gi način izvrševati ispladtia v omenjenih državah.
Priporočamo sa m pozneje, ho bode zavladal mir. ter beležimo s spoštovanjem TVBDKA FRANK 8AKKKR. 82 Oartlaadt Bt. Now York, N. Y.
N« Jvečji slovenski dnevnik	H
< v Zedinjenih državah >	j j
m m m	d
Ve^a za vae leto . • • $.1.50	l||
Z« pol leta......$2.00	|jj
Tbe largest Slovenian Dal'v ^ < in the Umted States ^
Issued every day except Sundays |Tl and LefiJ Hoi (days.
< 50,000 Readers > Hj
"GLAS NARODA"
(UmiluDilly.)
Uv«m) ■ f*rf publUn«! by tM
•HOflllO PDILIIHIIO OOMFAMY
<a Mnwritl«.)
MK^FH pr—_LOTTIH BBNEDTK. Tre«wc.
wf i" «Uj*-m of tirf ct>n ■oration a ud tddre««M of above oCDeara;
*!l r4,rf»>D.}t vnwt B,>f>i)^ .4 Manhattan. W«>w York City, N T_
fta aaki teto vri j* lat aa Aiu*-rlko	celo leto aa mesto New York f.00
te raua.io--------- M K	U pol leta ta meato New York.. «.00
■a pol let t-------_--a.uii	U čftrt leta aa meato New York 1JW
•a	........... 100 7m Jn<w>mstTo aa eelo Irto......t.lW
«II-A" NAKohA" lariaja «uk dan tiriem« n«Hl«»lJ la praanlkoT._
1i L A H NARODA"
C*\ olce of t be People") tam«) awry day except Suixlaye aiMl Holiday.
__Rulww rlpnoo yearly >3 SO
Idtrrtinrmnil on agreement__
l>oplal lire* podplat la uaebnuaU m oe prtowujejo I tenar oaj ae blagovoli puMIJatl po — Money Ordwr. m irMM«o< +rmj* oaro^nlko* prosimo, da ae nam tudi >»JhJl MlllMIl oaMiaul, da hitreje najdemo naalovnlka
i>opiaom la puAtlJatvam naredite ta naab»?i
-O L A H NARODA"
m CV>rr'»n<1t nt..	Wow Yorf city.
Telef.m : W7 Cortland t	I
__i^-_
Obljube pruskega kralja.
NVinški cesar je naročil svojemu kanclerju, da naj uvc«l<» proti pri prave za reformo pruske trirazredne volilne pravice. Obenem pa je povdarjal^ da se vpeljejo te reforme šele po vojni.
Na.:!nv.e bo to poročilo resnično, kajti strinja se z zadnjim govorom nemškega kanclerja v državnem zboru, ko je t um i govoril v tem smislu in izjavil, da pridejo reforme do svoji« veljave m-Ic pe sklenjenem miru.
V,-delo s<* j^ pa še prej, da je kancler izpovedal to, kar jt■ / ' V! <*< -ar. l/uziiuino kot zvestega lakaja svojega Ros|KKlarja. fl^^HH I .
Si .l;inje naročilo nemškega cesarja Holwegu potrjuje,	Lm: <*U*r samo izrekel Viljemovo željo, da bi s ee-8arjevo Im m .Io ljudske množice pomiril, da ne bi takoj zalit««vali reform.
11.» , <i -e le, da cesar Viljem, kakor je to že navada pri l «!,: ii in cesarjih, ne bo spoznal pravega časa.
Že J«-ia je dal tedanji cesar objaviti:
— A o ; previdiš svoje pregrehe,. tedaj ti bodo tudi kaj obljubili. —
O«I li.ij	i»n pruski kralji in nemški cesarji ni-
io i:k». w\t :i ljudstva, da jim je obljuba in izvršitev ©bl.ji.l e v e « <>. Z : <> se tudi sedaj ne more verovati, četudi je eesar dal "svojo besedo", kajti v pruskem državnem /boru j«' /e bila enkrat dana "carjeva beseda" za reforme. pa os talo je samo pri — besedah.
Ni t«*<! »i t'l-'lno, ako sedaj nemško ljudstvo ne vrja-me cesarjevim besedam.
I\ rojeva!ee iz Kodanja na Danskem je tedaj imel prav, ko je rekel, da je dal pruski kralj samo obljubo, da bi poto!;vil nemško javno mnenje. Zdi se, da niso prišli samo nemški soeijalisti do prepričanja, da se mora pre-drugačiti pruska volilna reforma, temveč so tega mnenja tudi liberalci in nazadnjaki. Vsi so mnenja, da bi nastale lahko resne posledice, ako se ne bi izvršile reforme, in tega mnenja j<* tudi vse nemško ljudstvo.
Toda, kot rečeno, kralji in cesarji so zadnji, ki bi v pravem času spoznali kritičen trenutek.
Cesar Viljem je prepričan, da je dovolj, da da svojo besedo in ljudstvo bo pomirjeno in misli, da že njegova obljuba zad
ostuje, da pokrije en del tega, kar nemško ljudstvo zahteva.
V svojem naročilu na Bethman-IIolwega je cesar izrazil željo, da se v Prusiji namesto sedanje trirazredne vpelje tajna in direktna volilna pravica; toda šele — po vojni.
Z ozirom na sedanji način pruske volilne pravice bi ta izprememba v sedanjem času ponjenila korak naprej.
Toda pruski narod ne zahteva samo polovične reforme. Ljudske množice ne zahtevajo samo tajno in direktno volilno pravico, ampak splošno in enako. Kaj pomaga reforma, ako pa bi pri vsem tem veliki posestniki in baroni še vedno imeli prednost v pruski postavodaji?
Tako daleč je že prišlo nemško ljudstvo, da ni zadovoljno samo z delnimi izpremembami, še manj pa s cesarjevimi obljubami. In kolikor prej pride cesar do prepričanja, da s svojim blebetanjem o "ljudskem kraljestvu Hohei izollencev'' ne more več prevariti nemškega ljudstva, toliko bolj zanj.
Do sedaj je bila kratkovidnost knezov še vedno velika pospeševateljica revolucij. Vidi se, da jSclovične obljube nemškega cesarja ne delajo pri tem nikake izjeme.
Vsi obljubujejo, povečini samo polovično in niti tega ne — držijo.
Sedanje cesarjeve obljube gotovo ne potolažijo nemškega ljudstva, ker vemo, da je potreba temeljite in cele reforme.
Noblov* nagrada se bo vrnila Roo-aeveltu.
Washington, D. C., 10. »pri I a. — Senator Lodire je danes stavil prf«llo», da se vrne Rooseveltu No-1 blova nacrrada ▼ znesku 40 tisoč dolarjev, katero svoto je prejel sa to. ker je pripomogel k sklepu miru med Japonako in Rusijo. Tedaj jo dal kot predsednik Združe-j vb držrr v mirovat namene. I
Šola za izdelovanje mnnicije. Lawrence, Kansas, 10. aprila. —
Na vseue»Hčču v Kansas bodo vpeljali šolo za izdelovanje mumeije.
Kronstadt se pripravlja na napad.
Kronstadt, Rusija, 10. aprila. — Kronstadt se z vso naglico pripravlja na nemški napad, kakorhitro se bo etajal led v Finskem, zalivu.	.._.„_	j
Društvene vesti.
20LETNTCA. Iz urada društva sv. Frančiška Seraf. št. 46 K. S. K. J. v New Yorku se naznanja vsem slovenskim druŠtvam v Greater New Yorku, da bo našo društvo slovesno obhajalo svojo 201etnieo dne 4. julija t. 1. Ob 9. uri zjutraj bo slovesna sv. maša v slovenski cerkvi, 62 St. Mark's Place. Pred 4. meseci sem že to poročal v Glasu Naroda in se neko poročilo ne vjema z mojim prejšnjim dopisom. — A. Pavli, tajnik društva sv. Frančiška Seraf. štev. 46 K. S. K. J. v New Yorku.	(10-13—4)
PIKNIK. Naša župnija sv. Oi-, rila in Metoda v New Yorku bo imela meseca maja. in sicer neto nedeljo po Veliki noči, to je 13. maja, v znanem Emerald Parku svoj letošnji piknik.
Cerkveni odbor.
Dopisi.
Brooklyn, N. Y.
Na velikonočno nedeljo je priredilo novo slovensko pevsko in dramatično društvo "Danica" v Brooklynu svojo vstanovno veselico v slovaški cerkveni dvorani Sv. Družine v GreenpointU, ki se je jako dobro obnesla.
Predsednik "Danice", Mr ' Karol Lustik. je najprej v navda-1 »enih besedah pojasnil zgodovino vstanovitve tega društva in iskreno potzdravil goste, ki so se vde ležili te -zabave. Nato je takoj nastopilo društvo "Danica" s pesmijo "Oblakom". Začudili smo «e, ko smo čuli to tako mlado društvo, ki je tako precizno izva-1 jalo tako težko skladbo. Kaj čuda J da je burno ploskanje sledilo lepT pesmi. Res čast društvu, kakor' tudi njega izvrstnemu pevovodji g. Ignaciju Hude. Nato sta lepo zapeli gospici Malči Burgar h/ Helena K on upa re duet "Na tujih tleh" s ppremljevaiijem glasovir-ja. katerega je igrala gospica Frances Burgar. Nato je nastopilo bratsko društvo iz New Yor-ka, naša dična "Domovina" in zapela najprej mešan, potem pa i moški zbor. "Domovino" hvaliti. ! mislim, da bi bilo preveč, ker je že znano, kako krasen je ta zbor. Poročevalec je čul že marsikak cerkven zbor v Ameriki, toda "Domovina" prekosi vse. V znal. po bratimstva, katero naj vlad;* med obema društvoma, je podaril 'predsednik "Danice" ob sklepu j pesmi "Domovini" sliko "Dani-ice" v krasnem okvirju. Pevsko društvo "Slavec" je zapelo pe sem "Savska", in sicer jako točno in lepo. Naše dražestne tam-burašice so pa kar še nekaj, kar tako rado vidi naše ljudstvo na odru. Komaj se je zagrinjalo dvi gnilo in so opazili lepo njih narodno nošo, že se je vzdignilo burno ploskanje v pozdrav. Zaigrale so najprej "Hej Slovani". Komaj so jo udarile, že je v navdušenju vstala cela dvorana in za-' donel je po celi dvorani mogočen spev iz skoraj 500 grl: "Hej Slovani. .." Tu si videl, kako slovanska ideja prevzema naša srca bolj in bolj, da so kaki neumni in prismojeni "avštrijaki" nekaj, kar ne spada več v nas čas. Mala Marica Burgarjeva, komaj 4 leta stara deklica, je prišla v lepi na-rodiki moši na oder in zapela s čistim glasom s apreanljevanjern glasovirja "Sem slovenska deklica." Burno ploskanje je sledilo pesmici in lepa košarica cvetk je bil dar. Tako majhno dekletce, pa že tolik pogum in tako jasen po sluh. to je nekaj posebnega Ljudje se niso mogli nasmejati mali Marici. Brooklynski slovenski župnik Rev. Kazimir Zakrajšek je povdarjai resnost časa, v katerem smo. Tudi sem do naše nove domovine se je razširil požar, katerega je zanetilo sovraštvo do nas Slovanov tani na tužnem Balkanu. Toda ob tej žalostni uri, ko se toliko naših ameriških mladeni-čev oborožuje. da gre v boj za slavo naše trobojnice, pa je primerno, da damo tudi mi duška svojim čutilom, kajti tudi mi Slo venci smo pripravljeni, če treba,! dati kri in življenje za obrambo te lepe naše nove domovine. Navdušeno ploskanje je sleddio tem! besedam ter vsa dvorana je vstala1 in navdušeno zapela omerikanskoj himno.	I
Igra "Moč uniforme" je težka' igra. In gotovo je bilo predrzno' od društva "Danica" da se je je' lotilo, ko so vendar vsi igralci bili prvikrat na odra. Vendar je* igra i» precej dobro napela. 6e
t
veda bile so hibe, katere bodo igralci počasi, ko bodo večkrat nastopili, popravili in zboljšali. Vendar pa moramo vse igralce in igralke pohvaliti, ker bil je v resnici velik trud, da so se naučili tako težke in tako dolge igre Pavla Cvirna je igral g. Fr Ton-j čic, Agato, njegovo žeaio, gdč. lie-I lena Kom pare, Mileka g. Ivan M urn, Žigona g. Karol Lustik, | Majorja, agenta, g. Anton Kom-pare, Kožuha g. Josip Male, Slaka s. Ivan Kljun, Trčeka g. Fr. Jančigaj. Počko g, M. Curl, Ekse-kutorja g. V. Orehek, Lizo gdč Katinka Sveler, .Tero gdč. Marija DeJač.	j
Po igri se je razvila živahna prosta zabava.
Cela prireditev je bila velik uspuh, na katerem moramo "Da niči" samo čestitati. Zlasti fi-( nančni uspeh je bil jako velik, ker se je skoraj $"200 čistega dobička naredilo.
Posebno lepo znamenje je bilo, ko smo videli združene tukaj vse naše rojake v lepi slogi in edinosti. Da, v naši naselbini pojenju-je strankarstvo in fanatizem, ki nas je dolil do sedaj. Vedno bolj se umikajo razni kričači in pametni možje stopajo na dan. Tu si videl newvorske Slovence v lepi slogi z brooklynskimi. New ' zorski Slovenci v veliki večini prihajajo iz DomžaJ in okolice, brooklynski pa iz Belokrajine. Zlasti se je pa začelo lepo življe-! nje med nami, odkar se je vstano ] vila brooklvnska cerkvena občina. ki je zbrala v lepo družino vse do sedaj raistresene in izgub-. Ijene brooklvnske Slovence. Tako smo sedaj razdeljeni v dve cerkveni družini, vendar pa smo sku-( pa j en duh in ono srce. Zlasti smo. bili veseli, ko smo videli skupaj na istem odru "Domovino"; "Slovenko", "Danico" in "Slavca". Poleg gorenjske narodne noše tamburašic se je prav lepo podala belokranjska narodna noša, v kakoršni je nastopila gdč. Snele r. Fpanto na lepo in složno prihodu jost v naši slovenski naselbini, katero po pra- ici lahko imenujemo naša ameriška Ljubljana !
Živela naša newyorska sloga in edinost! "Danici" pa naše iskrene čestitke!	Poročevalec.
Pneblo, Colo.
Naše mesto, katero šteje okoli osemdeset tisoč prebivalcev, med katerimi je raztrosenih Čez šest tisoč Jugoslovanov, je praznovalo v nedeljo 1. aprila veliko slav-nost. katora bo ostala v lepem spominu puebelskemu občinstvu še mnogo let. Pri tej slavnosti smo ma Slovani, kakor sta se izrazila tukajšnja angleška dnevnika, napravili pri puebelskih sodržavljanih globok utis.
Vršila se je patriotična sloves-' nost v počast ameriške zastave; vdeležilo se je nad tisoč Jugoslovanov.
Med drugimi govorniki je govoril tudi naš rojak Rev. C. Zupan. ki je govoril sledeče:
"Naši slovanski državljani so zelo navezani rta to deželo, ker najdejo v njej mnogo priložnosti za spoštovano industrija!no delo kajti ta velika in plemenita republika nam daje vso prostost. Naši Slovani se nahajajo v velikem številu v tej deželi in tvorijo eno tretjino ljudstva v Evropi. Pridružujejo se tej novi deželi, kajti ni vlade, kjer bi pomenilo državljanstvo toliko kot v Ameriki. Slovani so narod, ki ljubijo svobodo. Ljubimo, iskreno ljubimo našo zastavo, našo vlado, ki daje vsakemu enako svobodo. Naša ustava nas uči, da ima vsak enake pravice. Želimo, da bi se odvrnila vojna, toda vsi Slovani pravijo, da bo nas patriotizem, 'naše prepričanje o naših dolžnostih večje, kot strah pred smrtjo. Pripravljeni smo korakati za ame korakati za ameriško zastavo in žrtvovati svoje življenje in kri za našo novo domovino."
Ideja parade in program ter j cela stvar je bila bliskovito hitro narejena; komaj v petek večer se j je vedelo, da se vdeleže v skupnem številu vsi Jugoslovani, zato namreč ni bilo časa javljati posameznim društvom, oziroma njih tajnikom in predsednikom, za kar naj omenjeni oproste.
Da so se naši v tako nepričakovano velikem številu vdeležili te slovesnosti, gre hvala sledečim odbornikom, kateri so se potrudili v tako kratkem času rojakom pojasniti namen parade:
John Germ, Geo. Thomas, Ed. Mencinger, Joe in Peter Chulig, Joe Rus, Rev. C. Zupan, Dr. Sne-dec, Math. German, L Budkovieh, M. Rotoich, A. Petro«, V. Predo-vich, Martin Hočevar, Joe Coz&k, 1L Bosick in Elija Radakovich.
i
Čast tudi vsem, kateri so se vdeležili parade in pokazali lju-| bežen do sedaj edine zastave, pod: katero uživa naš narod enake in1 isrte pravice in pod katero smo se* puebelski sinovi majke Slave pr-' vič združili. Na zdar!
Daniel Predovieh.
i
S pota.
Hastings, Colo., je premogar-ska naselbina, kjer stanuje kakih osem slovenskih družin. Zadnji čas se dela vsak dan. Mesto je pod kompanijsko upravo, drugače je pa prav lepo mestece, ki leži v ozki soteski, par milj oddaljeno od Delagua. Poleg ličnih hišic ima krasno šolsko poslopje. Predno so sezidali šolo, je cerkev služila v učne namene.
V Hastingsu malo nad mestom imajo slovenskega mlekarja; pri pomniti moram, da. so naši rojaki povsod gostoljubni, toda Čez rnile-karja ga ni.
Naselbina Ludlow (Remeo'l, Colo., ni velika, toda zelo napredna v društvenem oziru. Zadnji čas se je tukaj precej rojakov naselilo. Premogorov je oddaljen kakih 15 minut hoda strmo v breg; premog pa vozijo nad miljo daleč do železnice. Dela se vsak dan.
I V bližini s<> še mesta: Tobasco, Berwind in Thornburg. Ta mesta leže v ozkem, skalnem prelazu. Pred leti je bila tu velik;; po vodenj, ki je odnesla mnogo hiš; utonilo je tudi več ljudij. Večkrat pride velik naliv, z neba se "kar vlije voda; ali kakor pravimo, da se vtrga oblak.
' V Benvindu imajo na hribčku 'jako lepo cerkev. Tukaj sem obiskal rojaka Čadeža, ki je bolan na protinu.
' MeGto Walserrburg, Colo., ki šteje do 2500 prebivalcev, se nahaja med Trinidad iii Pueblo. O-koli mesta je mnogo premogoro-vov. Ponekod je premog okrogel in izgleda kakor kaka glava.
Kakih 40 milj. od tu je Levida, Colo., tu je več farmarjev in tudi en Slovenec se je naselil med j njimi.
j Tukaj je velika planjava, obdana okrog in okrog z visokimi snežniki. V bližini pa so skal ovit i hribčki, poraščeni s plitka vini drevjem, podobnim brinju. Na njem rastejo fižolu podobni sadeči in imajo okus po lešnikih. Zemlja je rodovitna, kjer je voda za namakanje. Zlasti živinoreja dobro napreduje. Mala traviea jc zelo tečna. Tu se lahko živina pase vso zimo. Zima je namreč zelo mila, dasi nahaja pokrajina 6000 čevljev nad morjem. Spomlad začne zeleneti že v aprilu in marcu.
I Walsenburg je dom vetra, ki jskoro vedno piha. Buči neprene-Ihoma in zdi se človeku, da je na Krasu.
i Tukaj v južnem Coloradu je mnogo Mchikancev, ki stanujejo v bornih, iz blata narejenih kočah. Večinoma se pečajo s kmetijstvom in rejo ovac. Po rodu so Španci, pomešani z Indijanci. Mehikanci so zelo pobožni; v vsaki hiši vidiš mnogo svetniških podob.
I V bližini je mnogo Slovencev, ki delajo v premogorovih.
—c.
Šoloobvezna ž?na.
S. M. Trapini je stara še le komaj 13 let, pa je že žena. Poročila se je 7. novembra lanskega leta z Angel. Trapinijem s privoljenjem starišev, ki so označili njeno starost kot 15 let. stara pa bode še le 4. julija 14 let. Ker še ni mlada žena stara dovolj, še mora obiskovati ljudsko šolo. Tudi po zunanjosti ne izgleda deklica, da bi bila doraščena ali celo godna za možitev.
VABILO na
VELIKO PLESNO In
ZABAVNO VESELICO,
ki jo priredi DRUŠTVO "RODOLJT7B"
v South Forku, Pa., v soboto dne 14. aprila 1917.
Začetek točno ob 6. uri zvečer. I
Tem'potom vabimo vse rojake in rojakinje iz Johnstowna, C-one-maugha, Franklina, Dunlo in okolice, da se te naše veselice poflno-, sterilno vdeleže.	'
Vstopnina za moške je $1; pivo prosto.-Dame so vatopnine prošle. Čisti dobiček je namenjen v ko-j rist novemu domu.
Toraj, rojaki in rojakinje, pridite vsi dne 14. aprila, da preži-vimo skupno nekaj ur. Igrala bo izvratn* godba in za dober prigrizek bo tndi dobro preskrbljeno.
Za obilen obiak ae priporoča (ll.«-4) _ "Odbor.
Mrtvemu znancu.
—
Vojeslav Mole.
Večer je bil živahen, vse debate bile so zanimive in problem se za problemom je v besede zlate oblikoval in v diven diadem prečar;'i smo sanje si bogate. Le eden je med nami bled in nem sedel, s smehljajem grenke ironije in skrite v dnu srca melanholije.
Kozarci so zapeli in zdravica razlezla se je vriskajoča v noč. Plamtela srca so, gorela lica. — A on je vstal in trpko se smejoč nam dal roko. kot led mu je desnica
Le v vratih že so ustniee mu blede bila, in sel je v pomladansko noč.' zašepetale tiho nam: "Besede...";
To jc že davno.... A zakaj nocoj zasanjali o tebi so spomini? Kot živega te vidim pred seboj, zamišjen in molčeč si kot v dav-, nini. —
in vendar se zjrrnila nad teboj že davno zemlja je in spiš v tišini. Ah, spiš. moj Hamlet, nimaš težkih sanj ? Povej, ni tam bolesti, ni kesanj ?
?
Povej, kaj nam zakriva zvezd za slona f
Povej, povej, odkod gre pot in kara?
Mole is. Ločila najn je zatona skrivnost, izbrisala vso pot stezam, med nama zgrinja se molčanja zona. ...
Polnoč je zunaj, vihra, sneg____
In sam
mo-trim življenja svojega daljine, ne vem potem ne dalje ne širine....
Ameriški parnik je zadal ob mino.
Washington, d. C.. 10. aprila. -Ameriški parnik "New York" je zadel ob mino sinoči ob 7:40 pet milj od Liverpool a. Vsi potniki. ra:znn štirih, ki niso hoteli zapustiti parnika, so šli na rešilno Č<il-ne. Parnik je pri vsem tem s svojo paro srečno priplul v pristanišče v Liverpoolu, kjer ga bodo popravili.
Nik do ni bil tism rčen.
Nemci so svoj čas raztrosili po morju več mm, in sicer na mestih, po katerih so morali voziti par-niki, ki so hoteli priti v Liverpool ; najbrže je "Now York" zadri v eno teh min.
Tozadevno poročilo je poslal ameriški konzul v Washington iz Liverpoola.
Parnik je bil oborožen. , Uradniki pravijo, da bodo škodo kmalu popravili.
Zbiranje vojaštva ob mehiški meji. , El Paso, Tex., 10. aprila. — Čete patroliraio po cestah in artiler ja je postavljena na višinah, ki nudijo popolno kontrolo nad Juare-zem. Ob reki so bile straže ojače-ne. —
Na nasprotni strani reke se jc opazilo sumljivo zbiranje piehiške-ga vojaštva.
t
naznanilo in zahvala.
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne '3. aprila preminul moj ljubljeni mož VALENTIN ŠTIRN. 1 Bolehal je par let na nadležni bolezni jetiki in v 31. letu njegove stairosti mu je pretrgala nit življenja. Ranjki zapušča poleg mene vdove in 2 in pol leta stare hčerke še štiri brate in tri sestre v Chicagi, 111., v starem kraju pa mater in sestro.
Iskrena hvala g. župniku Snoju, ki mu je podelil zadnje sv. zakramente in ga spremil na katoliško pokopališče sv. Trojice v Brooklyn, potem pa Slovenskemu samostojnemu društvu za krasen-venec in za izplačilo pogrebnih stroškov, katero svoto mi je vročil društveni odbor še prvi večer ob rakvi pokojnega. Nadalje lepa hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so obiskali rajnega na mrtvaškem odru ter ga spremili k zadnjemu počitku Hvala vsem za krasne vence, i Ostane naj vsem v dobrem spo-'minu in tebi, nepozabljeni, naj bo lahka tuja zemlja I Barba Štirn, žalujoča soproga. Helena, hčorka.
Brooklyn, N. Y., 10. apr. 1917.
Opomba: Zadušna maša se bo brala v sredo 18. aprila v slovenski cerkvi na 62 St. Mark's Place v New Yorku ob Y^l. uri zjutraj.
(11-12—4)
VABILO na
PRVO SPOMLADANSKO VESELICO,
katero priredi društvo sv. Družine št. 6 D. S. D. v Waukeganu, 111.,
v nedeljo dne 15. aprila 1937
v dvorani rojaka Math. Slana na 10. cesti v Waukeganu. Ob 7. uri 30 minut se prrčne velepomcmbna igra in potem pa prosta zabava. Vstopnina k igri in veselici je za odrasle saino 25$* in za otroke pa 10^.
Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje iz Waukegana in okolice, da se te naše veselice v v polnem številu vdeleže. Ob ena (kih prireditvah bomo mi vedno ■ na razpolago.
Na veselo svidenje 15. aprila v Mat. Slanovi dvorani!
Obenem naznanjam rojakom, da je naše društvo sklenilo pri zadnji seji, da bomo sprejemali v (društvo člane za dobo treh mes-leev. pričenši s 1. majem brez j vsake vstopnine. Torej, rojaki in ! rojakinje, pristopite zdaj k naše-mu društvu, ker nihče ne ve, kja ga zadene nesreča. Naše društvo /plačuje $6 podpore za najnižje j prispevke.
John Jamnik, tajnik, i -■ ------
f
NAZNANILO IN ZAHVALA.
i (iloboko uklonjoni pod erozovi-itini udarcem usode, naznanjamo rojakom in prijateljevi najtuž-jnejšo vest, da nam je kruta smrt ugrabila našega nad vse dragega JANKOTA KREČA, stud. phil., j po tri tedne trajajoči težki bolezni v 35. letu nadcpolnega življenja dne 10. sušca t. 1.
Svoj mir, katerega ni bil dele-1 žen v času žitja, je na^el na west t newtonskem mirrodvoru, kamor • je bil položen 22. sušca.
Zahvaljujemo s?; vserm, !:i so ga
-	spremili na zadnji poti. potem
-	pevskemu zboru "Savica" za pet--;je žalost ink, ravno tako za kras-
>	ne vence p. in podp. društvu "Savica" in Ju gosi o v. soc. klubu št.
,32 ter vscin, ki so nam stali na
>	strani ob teh tako težkih dneh.
' j Blagi pokojnik je bil doma iz
-	Dola pri Ljubljani; študiral je
-	na gimnaziji v Ljubljani ter vse-■jučilišču na Dunaju in bil tam izvoljen uradnikom slov. k at. aka-
l. demičnega društva "Danica". 1 Počiva v svobodni tuji zemlji, daleč od tam, kjer si je gradil pot v življenje. Blag, kot je bil, naj ; mu bo spomin! West Newton Pa. llarrietta, Mich, j	Žalujoči ostali:
Jakob in Ivana Kreč, sturiši. Rudolf Kreč, brat. Ivana Jovan, Marica Pestotnik in
Avgusta Kobs, sestre. Josip Jovan, Dom. Pestotuik in J	Ivan Kobe, svaki.
Nečaki in nečakinje, t__
^Hi
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tem potom naznanjamo vso:n J sorodnikom in znancem, da je po kratki in mučni boluzni umrla na-ša nepozabna hčerka in sestra
LILLIAN SUBIC. j Umrla je dne 30. marca.t. 1., , pokopali smo jo civilno dne 1. ^aprila.
Tem potom se javno zahvalju-[ jetrno vsem znancem in prijate-' Ijem, ki so se v tako velikem številu vdeležili pogreba. Posebno se zahvaljujemo Franku Subicu in njegovi družini za podarjeno j cvetlice in venec, kakor tudi go-, «pej Fannie Fortuna. ki je naru ( pomagala za časa bolezni naše ne-J pozabue hčerke. Nadalje se zahvaljujemo gg. Antonu Oblaku in Johnu Stalicku, ki sta bila za . čuvaja ob rakvi umrle I/illian, ka-;kor tudi F. S. Taueliarju za na-| grobni govor.
I j Vsem skupaj se še enkrat prav . prisrčno zahvaljujemo, da ste pri-Ipomogli do tako lepega pogreba !naše ljubljene in nepozabljene Lillian. ,	Žalujoči ostali:
John in Ivana Subic, stariši. John, August, Frank in Rudolf, bratje. Jennie in Dorothy, sestri. Mary Taucher, sestrična. Rock Springs. Wyo. (10-12—4)
KS&MO SLOVENSKI NAROD i	LAKOTE I
GLAS NAHODA 11 APS 1917.
Odvisno od ljudstva.
Svetovna vojna še ni končana m ie se kažejo na obzorju nove; diplomatične spletke. V raznih
dobro poučenih časopisih, ki ima jo dobre zveze, se o tein piše in razpravlja. Po vojni bodo sklenile1 novo zvezo Nemčija in Kusija na eni »trani in Anglija in Združene države na drugi strani. Med Fran. cozi in Angleži je še sedaj zase j a na ueslužnoat. Tako pi4ejo ti časopisi. Nam ni potreba, da čakamo, da nam taki veliki uplivni časopisi oznanjujejo take stvari, kei vemo. kakor ve vsak razsoden človek, ki sodi kapitalizem in današnji družabni red iz pravega stališča. da pride do novih vojn. ki bodo ae grozovitejie, kakor je sedanja. To se pravi, da pridejo te vojne, ako se ne zdrami ljudstvo se o pravem času ter onemogoči vsako bodočo vojno.
Veliki socialistični voditelji prejinj*h časov so prerokovali so-danjo vojno, med drujrimi poseb-uo jaano pokojni August Bebel. Ti možje so imeli bister pogled ter »o desetletja ali celo pol stoletja vnaprej videli sadove, katere bode rodil moderni, hitro se razvijajoča kapitalizem.
Sedaj se zopet lahko ugane, kakšni bodo sadovi kapitalizma po se danji vojni. Brez pretiravanja se lahko reče, da bodo narodi drveli proti drugi straani vojni, kakorhi-tro bode te konec. Nekdo bode zmagal sedaj. Miroval pa ne bode oiii, ki bode izgubil ter se bo pripravljal na os ve to. Poglejmo i>o-io. aj natančnejše.
Ako zmagajo zavezniki, razširi la se bo njihova moč po vsej Evropi, Afriki, kakor tudi po velikem delu Azije. Kapital teto držav bode pričel delovati ter izpodrivati onega drugih držav. Vsak ka ptutluem se hoče razviti neomejeno, pa naj si bo angleški ali nem-ški. Ako se mu stavi kaj na pot, podira ter skuša uničiti zapreko Po tej vojni se bo kosal kapital velikih driav na svetovnem trgu in tako se bodo pričele nove spletke diplomatov.
Kakt»r do >edaj. tako bode tudi \ bodoče kapjital začetek vzroka za vojno. To je bogastvo v rokah m kaj hu iobnih, nikdar sitih oseb, ki hrepene po neomejeni moči. Za t«» bode naloga narodov vsega sveta po tej vojni, da se združijo v ru >go no zvezo, ki ne bode poznala mej med državami in narodi kot zahteva socijalizem in rako t i- pre.'ijo uničujoče delovanje kapitala. Nadalje, da se prizna Vm in narodom enaka pravica in svoboda!
Veliko državno posojilo.
Z<u*ui.ene države bodo v kratkem razpirale veliko vojno posojilu m to v znesku pet tisoč milijonov dolarjev. Zvezni zakladnik nrj.akuje, da pri tem posojilu ne bodo velike banks in bankirji »ploh delali m kakega dobička ter ne bodo dobili nikake komisije.
Ti bondi se bodo razpečavali v vrt in .t h po $20. $100, itd.-obresti bodo plačevali po 3 in pol • Jstotkov. Vsi ti bondi bodo dobri. kajti izda jih najbogatejša dežela.
Veliki bankirji, kakor Morgan,
»odaj zatrjujejo, da bode to posojilo hitro oddano in bodo ponudbe velike večje nego se za se daj potrebujejo.
Ker dobro vemo, da ima marši kak naš rojak gotove denarje na razpolago in m ga boji naložiti v kako banko, mu svetujemo, da si kopi to posojilo.
Posojilo je neizkljnčeno sigurno, obrettti tudi primeroma dobre m bodo redno plačane. Ako pa l>r:de kdo v kako nepriliko. da bi gotove denarje potreboval, lahko take bonde proda m dobi go tov denar za nje. Tu se ni bati. da bi bili taki botidi ob vrwdnoat. spomniti moramo naše rojake na velike državne obveznice izza n i. »< a; i - k . ■ v. • j ne; vsakdo je dobil pla< ilo in obreati za iste bon-d«.
Ti bondi so t ud-, pnpoznati *ot j m .»urnost za hranilnice (Savings! Hank), Trust kompanije in drugo varnostno nalaganje.
Dolžnost nas vseh je. ki tukaj živimo in smo tukaj kaj zaslužili in prihranili, da Združenim drža. vam preskočimo na pomoč m seže m o po teh varnih in obrsetonos-
Pojasnila o izdaji teh bondov vam lahko da vsaka bližnja ban-
Širom Amerike. !
_ <
]
Duluth, Minn. — Misli se, da je •
osemurni delavni čas uspeh modernih časov. To pa ni tako. Znanec nam poroča, da so se leta , 1567 odposlanci tirolskih rudarjev pritožili pri nadvojvodu Ferdinandu II.. da morajo delati osem ur, da je delo v jamah jako nevarno....; da se jim čas, ko gredo v jame, ne vračuna, da so radi tega šili ti predolgi. Nato je, kakor piše zgodovinar Jansen. poslal nadvojvoda oster opomin na lastnike rudokepov in določil mesto osein-urnega šest urno delo. Dandanes morajo delati rudarji več kot 8 ur dnevno, in za čas. ki ga porabijo za pot v jamo, bijejo se ijuti boji in stavke.
Rochester, Minn. — John Ma her iz St. Wendel podvrgel se je v tukajšnji bolnišnici operaciji na slepiču. Ko je ozdravel, je seveda komaj čakal, da bi piišel domu. fcel je na Avon, toda vlak je že odšeL Sklenil je toraj, da vzame prihodnji vlak, ki pa na njegovi 1 postaji ne ustavi, vzel je toraj listek, do Melrose. Ko je vlak pri-drdral do njegove domače vasi. skočil je iz vlaka in se valil doli po nasipu. Vsi potniki so mislili, da se je ubil, ali pa da je vsaj tež-1 ko ranjen, on pa se je pobral, ka-i kar bi se ne bilo zgodilo nič in jo mahal korenjaško proti svojemu
■	domu v St. WendeL
' S
Winona, Minn. — Silno deževje in hud vihar je povzročil, da je reka Koot vedno bolj rastla in stopila kouečno čez bregove, taka da je bilo naenkrat vse mestec.* ilouston pod vodo. Mestoma stoji voda štiri čevlje visoko. Železniška proga Chicago, Milwaukee St. Paul je poplavljena in je pro met popolnoma ustavljen. » Ljudje, ki so bili vzhodno oa . mesta na straži, da bi takoj javili, ako bo proga poplavljena, naznanili so to že zgodaj v jutro ir>
•	vs: prebivalci so pričeli spravljati svoja pohištva v gornja nadstrop-
•	ja. Iz Windsor hotela in American ! House so morali vsi radi vode po-
,1 beguiti.
J Tudi govejo živino In konje so radi povodnji spravili na bolj varna mesta.
Wabasha. Minn. — V tukajšnji bolnici je umrl 12-letni A. Čap-man. Pri obdukciji so našli šivan i j ko. ki se je zastav ila v obetih in > | jih ranila.
i Fanrtek je dalj časa bolehal in i zdravniki mislijo, da je moral ši ; vanko požreti še kot mal otrok
Shakopee, Minn. — Na tiru .Si. Paul-ske železnice našli so popolnoma razkosano truplo 32-letncgu j J. Mahoney-a iz Lake vnlle. — Po-
! vozil ga je bržkone vlak.
.1
Angud, Minn. — 70-letni far-
■	mer Mike Judovraki, Čeh, padel je. : j ko je peljal pšenico v mesto, ta
iio nesrečno iz voza, da je otrtal na mestu mrtev. Zapušča ženo in 11 r j otrok.
• { Mankato, Minn. — B. E. Bvovm
-«od Consumers Pw<>r Co., in več I delavcev Malo je blizo Rapidan - nasipa, ko se jun je nudil jako za-ijnraiiv prizor. Iloteli so razstreliti j led. ki je zamašil so reko, da jo grozila povoden j.
Pred dve leti postavili so novi železni most čez reko. Letos bil je pa ves rezerv oar in vsa Bine Earth j in Watonwan reka polna ledu. — Pred par dnevi začel se je led pomikati naprej in obtičal pred mestom. Ko je pričela voda stopati, dvignil je led most in ga nesel ka-; kih sto čevljev daleč naprej. Mislijo. da most ni pokvarjen in da ga bodo zopet lahko postavili na stebra. Sedaj bo seveda treba most postaviti višje, da bi ga leni prihodnje leto zopet ne odnesel.
Redwood Palls. Minn. — Devet rnfJj od tu živeči farmer August Kleman umoril je svojo ženo in svoje štiri otroke, potem se pa še sam obesil.
Izvršil je to svoje grozno dejanje bržkone zadnjo nedeljo po noči, ko je vsa družina spala.
Učiteljica Snyder, ki pri njih stanuje, našla je v pondeljek jutro. ko je prišla domu, farmers visečega v kuhinji. Otroci in žena pa so ležali v posteljah, s sekiro jim je razbil glave. Kleman in njegova žena sta bila stara okoli 30 let, ta svoj grozni čin je izvršil bržkone v momentani blaznosti —	* m: m
St. Olodnd, Minn. — Tri mOjer od Rirhmonda našli so truplo ne-
1
ega moža. Delavci pravijo, da so ( a videli okoli pol šeste ure še ho-iti ob progi. Kdo je, se ne ve. Je ekako 45 let star. ima svetle brej pri sebi ie imel kovčeg. Mož e bržkone na progi zaspal, in ga e povozil tovorni vlak. ki vozi ob Teti uri tod mimo.	j
Seattle, Wash. — Pri železniški ►ostaji Embro usmrtil je snežen >laz dva delavca in jednega tele-rrafista, vlak pa deloma za?v;L
j
Lanesboro, Minn. — Na neznan lačin je nastal v tukajšnji višji *>li ogenj, ki je vpepelil šolo in nteransko cerkev. Škodi znaša
<150,000.	!
„
/ NAPAČNIH ROKAH.
A.;	"Policija je včeraj zasačila reliko množino ponarejenega denarja."
B.:	4,Sk.Kla. saj ta ga ne more uporabiti !**	;
KAKŠNO MNENJE IMA?
Dorastlo dekle: "Teta. ko <i me v klet poslala, me je na stopnicah naenkrat nek gospod objel in poljubil!"
Teta: "Oh, zakaj vendar niseir. sama šla I"
TUDI ZASLUŽEK.
Zdravnik: "Račun, katerega sem poslal, vendar ni prevelik t"
Bolaiik: "Meni bi lahko napravili izjemno ceao; pomisliti bi morali, da so se uprav zaradi me-ne tukaj ošpice zanesle S'1
VZROK.
Kupovaika: "Va-še žemljice so pa zelo majhne!"
Pek: "Veste, vajenec, katerega sem sprejel v delo, ima tako maj Ime roke "
ČASI SE IZPREMINJAJO.
"Oh, t.i moški! — Prej mi je moj mož vedno prinesel vijolice, ker sem jih rada imela; — sedaj pa vedno prinese ribe in rake, zato. kor jih ima on rad."
Največji cirkus na svetu.
CIRKUS BARNUM BAILEY PRIREJA ZDAJ V MADISON SQUARE GARDEN V NEW YORKU SVOJE PREDSTAVE.
Pred kratkim je dospel v Nev,-York največji cirkus na svetu. — Lahko rečemo, da je raz»-n imena Barnum Bailev vse novo 'in popolnejše kot prejšnja leta.
Predstava se otvori s krasnim prizorom "Aladin in njegova čarobna svetilka". Sprevoda se ude leži par sto ljudi, par sto konj, slonov in drugih živali. Vse je v pestrih m bogatih oblekah. Pri sprevodu svirata dre glazbL Zatem nastopijo umetniki vseh vrst in strok. Vsaka najmanjša kretnja je na mestu, vse je dovršeno in popohio.
Za smeh skrbi cela gruča izbor-nih klovnov.
Nastopajo akrobati, jahači, plesalke na vrvi, gimnasti. medvedi na biciklju, telovadci, metalci bumeranga itd.
Ena najkrasnejših točk so five aiike. Veliko zanimanje vzbujajo tudi Kitajci, ki kažejo svoje narodne umetnosti.
Predstava traja cele tri ure, cene so nizke, sedeži pa razdeljeni, da se lahko vidi vsako stvar.
Predstave napravijo mogočen u-is na vsakega obiskovalca. Kot smo slišali, bo cirkus le še malo časa v New Torku. Nikdo naj ne zamudi te ugodne prilike. Pridite in poglejte! Prepričani ste lahko, da boste videli največje podjetje te vrste na svetu!
Vsak dan sta dve predstavi. — Prva .ie popoldne ob četrt na tri. Iniga pa zvečer ob četrt na devet.
Kje je mlinar?
Ako imate že fonograf, potem si izberite rekord iz tega oglasa. Pošljite nam samo vase naročilo, ker denarja ni potrebno poslati, temveč samo zaznamujte številke rekordov, katere želite in plačali jih boste, ko jih dobite. Mi imamo največjo zalogo inozemskih rekordov v Zedinjenih državah, poleg slovenskih imamo pa še rekorde 31 drugih narodnosti. Cisto smo gotovi, da moremo izpolniti vase naročilo, ker ni nobene razlike, kje ste videli oglaševane rekorde in kje ste jih slišali, mi jih imamo vse.
Zahtevajte naš polni katalog rekordov, v kateremkoli jeziku. Imamo jih v slovenskem, hrvatskem.
madžarskem, nemškem itd. Pošljemo vam ga zastonj. .	1
Ako imate govoreči stroj in je pokvarjen, obvestite nas. Hi popravljamo vsakovrstne fonografe. ^iTtenrrr	Naš department za poporavljanje vodi najboljši iz-
M mam	vedenec.	/IMfflKfi&fc
^SL Ress Brothers
T^^BM408 w- G- N- raDERA1 STREET
y^r YOUNGSTOWN, OHIO.
Nasproti Psnn potniške postaje.	^^Sfe^^
NAJNOVE.1ŠI VOJNI | REKORDI. 10-Inch — 65c. • E	< Vojna na Asperno.
(Deseriptioni specia-< litet.
i E ir^GH i Hindenbursov mar§,
« zbor in godba. (Husarski mar>, zbor ( in godba.
j E Vji'i < Iunena dvorne stra- :
(ie. Godba.
(Marš 48. recinienta.
i A lttTJ t Dofauek angleških ( tet v Francijo in • n. Patriotske pes-( mL
A	(Polnočna navala. Pa- !
( trlotska godba. (Pohod brigade.
A	(It's a Long. Long
1 Way to Tipperary I (Red White and Blue.
£	< Vojaški pogrebai ;
( mar§. Orkester, i Tetovo.
A 17H3 (La Marsseillaisse. ; ( Francoska pesem, i Marš tovarišev.
E -475 (Vojniški marš sve. j __< tovne vojne.	|
Poje g<*pa MILKA feSAIWlTA, softran. st p remijev an jem orkestra C Folk Songs)
10-lncb — 75e.
E V77S (Po jezeru. (M. Vilhar> (I>omovinL (Dr. B. Ii>a-( vec.
E "J779 (Luna sije. (J. Flelsman).
i Sladko je vinee. Ne bom
<	se možila. Vidim draga moja.
10-Ineh — 65t. E 13;>3 (Sto se bore misU moje. (Uerkules marš. Svira ( Ska selska godba. E 1334 (Nevjerni dragi.
(Ciganski mars. S vira cl-( ganska godba. E 1C09 (Držimo skupaj. Polka hi-( tra. Sezidal sem si v :«-
<	ski hram.
E 1930 (Polka na poskok.
Titek in titiea. Nfmxh;! ( napev. E 1631 (Veseljaška polka.
(Natočimo t čaše svoje. E ltcrj (Avstrijski ples.
(Povsod me poznajo. E 1633 < Klarinet duet.
<Oj zlatna vinska kapljat.
KAZNI MAR§I. E 1834 (Rnmunjski marš. Hartao. (nika in Clmbalo. (Turška narodna igra. H t'-
monika ln Cimb&io.
KONSTANTINOVIČ, MARJANO VIČ, ILKlC IN TA VIK.
10-Ineh — 75c.
E 100-J (Kad bi ove rule male. Illdč.
(Otvori mi mile pile. Mar-( janovifi i Ilkič.
PESMI TAMBURAŠKEGA IN PEVSKEGA DRUŠTVA "SRIEM". E 147J (Tiha not je. moje zlito f spava.
(Sinoi si meni rekla. E 1473 (Beearac.
(Kukuruzi vrf se bero. E 3474 (Oj Savice.
(Mladi m omari. E 1881 (Ti več spa vaš. Milka iuo-( ja.
(Otkud ideš. Anica. E 14% «Rasla mi je, rasla.
(L"moreno zlato moje. E 15*20 (Jedilo morale črna oka. (U Ivana gospodara
E 1521 i.Mesečina divuo sja.
<Dockao Pod jota iz Nivoga ( Sada. E 1U07 < Bez tebe draga.
(Vesela je Srbadlja. E 1427 (čija je ono zvezda.
(Pred prozorom procvetaie i nize. E 11!03 iVino pije lane.
(Volim diko i dikinu. E 18^3 (Sto te nema.
(Rušita polka. Harmonika < solo.
Rudolf Trošf, operni pevec (bariton). I.jubljaua-Nevv York. Z orkestrom.
j	12-Ineh — $1.25.
i F. 3064 (Mornar. Nevesta, bedi ( zdrava. (Vihar). (Na tujih tleh. (Nedved
10-Inch — 75c. E 1871 (Oj rožmarin, oj rožmarin.
( (Volarič).
(Strune, milo se glasite.
f (Jenko). E 1*72 (Pogled v nedolžno JLo
( Nedved. (Ružici. (Vilbar>.
GODBA Z PETJEM.
E 14« 7 (Puno srce. punc čaše.
(Gdje je stanak moj. i Ješ ( Hrvatska nij' propala. i; 1.*KI7 i Lijepa naša domovino. (U boj. u boj!
> Karakteristični del: Proizvajam*.! ^ gosp. Danila, p. d. ljubljanski Gi- ' rardi.
E 182« (Krsten boi-r.
< Rajbnšku ženitvanjsku ( pismu! E 1S27 (Kolin na Ballfann.
(Cirkus "Zavvatta" (z .;or.-: ( bo). E 1828 'Naše babnice!
* Oj Prešern, kje je poezija ( tvojga časa! t 6121 (Kako je Jerala "frajtar* • ( postal.
(Na shodu ljubljanskih. (Juraj Devič Comie E I4f>9 (Juraj Cmok o AmerieL (Prizor u gostioni.
Slovenska kmečka godba. Ljubljana. J E 60G7 (Pastirska, Mazurka
(Ma^kara. Poika. E (5058 (Domžalski. Valček.
(Marzotin. E 6050 (Mazurka ljubica.
(Kmečki tramplan. E 6iJ00 (Planinski. Valček. (Ribenška, Poika.
j
Žane iz Ljubljane. E 6062 (Mastne pripovedke. L
(Mastne prpovedke. 2. E 1626 (Nov štajerski ples.
(Štajerska polka. E 1627 (Štajerski kmečki ples z ( vriskanjem. 1. del. (Štajerski kmečki ples z' ( vriskanjem, 2. del. E 1628 (Kmečka 1. del Lendler. j
(Kmečka 2. del Lend lev. E 1629 (Koračnica granadirjtv.
( Igra newyor3ka voja-(Ska godba. (Zaročna mazurka.
Kvartet pevcev "Glasbene Matice", j
LJubljana. E 6063 (Domače veselje (nan-d-( na).
(Fantovski nabor (nar.«v ( na).
t E 6064 (O ja, zmlraj vesel, vesel,
( narodna.
(a.) Bog je vstvaril žemljico
( narodna.
(b) Tam za goro škrjac^ki ( pojo, narodna i F. t>0Go i Na planinah, narodna.
(Krogospev: a) En hrib-: ( ček;
f Kranjski fantje.
i E G066 (Šopek narodnih. 1.
(Šopek narodnih, 2. j E 6067 (Dva nesrečna Italijana.
(narodna.
<Oj, ta soldaški boben, na
( rf/dna. E 606S (Soča voda je šumela.
(Po polju že rožce cvete jo, '
< nar«Klna.
t E 6136 'Ne bom se možila. Slorcn- | ( ska kmečka godba. | ( IJnbliana.
(Glihen^a na semnju. Ko j
f mični prizor. Kvar*->t ' f slovenskih pevcev. E 6137 (Sijaj, sijaj solneece, K ar-( tet slovenjih pevcev. 'Ponočni pozdrav. Stor-h. ' Liulovtk Eajde. z spr^n*-
•	ljevanjem glasovi.-ja
•	I.jubljana
i !
NAJBOLJŠI NEMŠKI REKORMf ZA PLES.
10-lneb — 75e.
! E 1619 (Julinka Polka.
(Neubemer Waltzer. i E 1949 (Radetzky Marsc^.
(Ruppenfee. Waltz.
10-Inch — 6oc.	N
! E 2184 i Zillertaler Postillion ( Marsrh.
(Auf der Aim. Waltz. ' E 2472 (Tranme aus der Jugend-( zeit.
(Jaro Mladi. Mar^eU
10-Ineh — 73c. f E 6056 (Bierpolka.
(Kirta am Land.
JODLERS. ' E 1795 (Anf der Akn .Tcdels«j»ac_ (Zillertal du hist mei' ( Freud, i E 1856 (Erzberzog Johann Jod-( ler.
(Mein Glneck ist mei Hut-( terL
IE 1904 (Die GamserL Jodlersong. !	(Am Jodlerplatz.
10-Inch — 65c. E 10.16 (Der Steierbna. Jod!ed»'.ett. (Edelweiss.
lO.Inch — 75c. E 1318 (Neuer Steierischer land- j ( ler. Godba. (Halt's eng. z'samm. Go ! ^a E 1GS4 (Aus dem llochuald Wa<tT . ( Godba.
(Mein Baum se* Frend.
( Polka. Godba. E 2468 (V zelenem gaja. Polka. (Koncertni orkestar. (Kralovna plesa.	1
E 2469 < Rozjimaui. Violina, flau'a, ( zvonci in koncertni ork. (Srce A Kvetty. E 2470 (Dudak. Souse<laka-Broc-( skova. Vojaška gt<dba. (Liiblin<>ka Sousedka. E 2471 (Llmanova Sousedka. Vo-( j«ska go«lba. (Sfauitek. Polka. VojaSka ( gtxlba.
GODBA 53. PE§. POI.KA. E 14t\5 Jon Hrvatska in Bog ohnnl
(Oj ti vilo, vilo Velebita. E 16<)6 (IJjepa naša domovina. _(Seljančica. Kolo.
Ako naročite rekordp, potem napravite -+- pred številko, katerega želite. Ni potrebno poslati denarja, ampak izrežite in nam pošljite.
RESS BROS.
108 W. G. N. FEDERAL ST, YOUNGSTOWN, OHIO.
Pošljite mi tele številke rekordov. pred katere sem napravil znal*.
A 1620	A 1339
A 1733	A 1672
E	E	F
1002	1203	1318
1334	1427
1430	1465	1467
14f59	1472	1473
1474	1520	1521
1527	1006	1607
1609	1619	1626
1C27	1C23	1629
16: JO	1631	1632
lG.'i3	1649	1656
1684	1795	1S26
1S27	1828	1831
1S33	1834	1856
1S71	1872	1004
1949	2184	2271
2299	2353	2468
2469	2470	2471
2472	2475	2778
2779	5064	6056
6057	605S	6059
6060	6062	6063
6064	6065	6066
6067	6068	6121
. 6136	6137
Ime ........................
ulica ......................
Mesto ......................
DrŽava .....................(
| .
i Ta krasni govoreči stroj brez roga z osem izbranih (6 dvo-I stranih plošč) rekordov samo $17.50. Pošljite nam samo $5.00 i in mi vam bomo poslali stroj z izbranimi rekordi ter ostanek
zamorete plačati po prejemu.
I	_ _
NOVE SLOVENSKE
©COLUMBIA PLOŠČE®
Naročajte vaše rekorde od RESS BROS. — Oni imajo največjo zalogo inostranskih rekordov v Zedinjenih državah.
ILOVIWIIO
ED-	la
oodp. društvo ^^^ sviti Bartnr«
[g)- El
%A KKDQUEKB DK£A7I SEVERNE iMilljl.
»•deft: FOREST CITY, PA.
JVHVMlnM 4m SI jMMTjt INI v Irteft r«s—rlta—*
6UVN1 IKADNIU:
"r-tM-dnlfc r 8 TAOCHKH, «74 ±hnay Ave., Bock Hprlacs.
*	<lpcMl<vdiilA JAKOB 1H »L.KNO, box 181. Brougbton, Pi "»lalk FRANK PAVLOVČIČ. box «47. Fore« Cltj, Pa
'	tajutk: avuu8t <JOKT1Sa. box 31U, »omt City, Pa.
•*a)nlk IMHIF ifakin^lč. 681)6 St Clair Ave.. Cleveland Oftfe, Pomožni blagajnik: ANT. HOCUEVAR, RFD. No. 2, box 111^ Bridgeport, Ublu
NADZORNI ODBOB: Todaednlk nad«, odbora: JOSIP PETERNEL. box 96, Wilted*, Pa.
aadxorulk: JERNEJ HAFNER, box 96, Federal. Pa. i Mdnornik: IVAN GROŠELJ. 886 H 137 th St.. CleTalaad, Obte,
POROTNI ODBOR: i rtdaadnlk porot odbora: MARTIN OBREŽAN. box 72, B. Mineral. Kam« L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R F. D No. 3. oox 14«. Fort Smith. *rfc « porotnik: JOSIP UOLOB. 191« So 14tb St. Springfield. Ill,
VRHOVNI ZDRAVNIK: Civ JOSIP V. U rahul. 843 B Oblo St.. Plttabnrgft, fx
Uradno flaallo: "GLAS NARODA**, 82 Oortlandt St., New Tort. X,
Onjena droitva. odroma njlb aradnlkl ao naproAenl poilljatl tm do 'tea direktno na glavnega tajnika In nikakor drugega Denar naj se pa p* Ulja edino potom pofttnlb. ekppremilb ali bančnih denarnih nakaanic. nlka kor pa ne potou privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlov&C, Farmar«
•	Miner« National Bank. Forewt City. Pa
V vluAajo. da opaxljo drufttveol tajniki pri pomčilth glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, nrj to nenadoma naznanijo a rad a glav tajnika, da •» aamore u|«ko popraviti
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA S. P. dr. sv. BARBARE. Spremembe v mesecu marcu 1917.
Pristopili člani in članice:
k postaji štev. 4 Osolnik Rozalija 1287;
k postaji štev. 6 Juvaneič Josip 9*26; Vidmar Josip 9834; Morel Pavel 9835;
k postaji it*?v. 8 Matesič Josip 9832, Čigič Štefan 9833; k postaji štev. 23 Ružie Ana 12S5A; k postaji štev. 33 Kvas Alojzij 9828; k postaji štev. 44 Podbevšck Frane 9830; k postaji štev. .">0 Vertačnik Ivan 9827;
k postaji štev. 05 Leskove Ivan 3823, Spellč Ivan 9824, Senia Frane 9825;
k postaji štev. 71 Gabrovšek Ivana 1286;
k postaji štev. 79 Oražen Josip 9817, Mikilč Josip 9818, Papež An ton 9836;
k postaji štev. c2 K remit PVančiška 1233A, Cin;pennan Marija 1284A.
Suspendirani člani in članice:
pri postaji štev. 1 Rozina Marija 46, Rozina Ivan 271, Leskovec I.
8210, Riipnrk Franc 9110. Slapnlčar Alojzij 7610; pri postaji štev. 2 Kristan Frane 3S78, Mašnar Matija 54; pri postaji štev. 3 Kral Franc 9516, Ilcstnik Leop. 6826; pri postaji štev. 4 Judic Mihael 105. Lai>en Petar 8442; pri postaji št^v. 5 Leding Herman 5818, Evens Matija 7356, Liding
J. Henrik 7446, Udovlč Ivan 175; pri postaji štev. 6 BnoMna T^an ['275, Mere*. • Alojzij 9684, Lunder
Josip 4004, Lehan Ivan 5476. Merhar Frane 6382; pri postaji Štev. 7 Terdin Peter Si60, Rus Josip 4949, Dvornik Ivan
3725, Udvane Frane 8380, Rakovič Rozalija 398; pri postaji štev. 8 Smit Karol 6655. Jeme Jernej 1347; pri postaji štev. 10 Hafner Lovrenc 5327; pri postaji štev. 14 Jenko Ivan 8:530, Fritz Josip 6902; pri postaji štev. 18 Breznikar Peter 8313;
pri postaji štev. 11 Čretnik Anton 4825, Birk Mihael 1974, Vihrov-
ski Franc 449, Prosaeek Franc 5373; pri postaji štev. 15 Zupančič Franc 1223;
pri postaji štev. 16 Zambeli Ant-^i 5392, Udovič Jo«p 5461, Zam
beli Eva 363. Lazori Edvard 4682, Lucerne Lovrenc 6059; pri postaji iter. 17 Demšar Franc 7911, Demšar Vincenc 9439, Su
hadolnik Ivan 9715, Novlan Anton 8928; pri postaji štev. 19 Reven Tam rž 7084, Reven Frančiška 1188; pri postaji štev. 24 Tomič Franc 9526;
pri postaji štev. 26 Zaleti Franc 8804, Planinšek Anton 8685, Hlap-fc Ivan 6443, Brezar Viktor 6274, Mrčun Ivan 9581, Braic Anton 4110, Koinpare Anton 9349; pri postaji štev. 27 Skerbinc Ivan 8872;
pri postaji štev. 29 K al an Ivan 4^27, BenedieiČ Jernej 706; pri postaji štev. 33 Simonšič Josip 4175, Stare Franc 2897, Žgur Alojzij 4659, Žare Alojzij 9054, Belčič Franc 9473, Pernar L 8076, Grišek Anton 3767, Manrič Anton 8350, Žibema Franc 2902, Spelic J.^lp 9687, Finec Mihael 9198, Gorišek Matevž 2015, Sure Frančiška 1160, Hren Uršula 1116; pri postaji štev. 35 Gleinini Alezandro 9016, Mlaker Luka 9680; pri postaji štev. 37 Jaučič Frank 578, Blansek Ivan 6339; pri postaji štev. 39 Eržen Anton 3612, Husks J. H. 9630; pri postaji štev. 41 Rotnauš Ana 629, Zibert Josp 5018, Kodrič Fi.
1532. Eben Ivan 3940, Eben Juri 6409, Mengini Ivan 3134; l>ri po«taji štev. 43 Orai.eo Ivan 5371, Gor Matija 8110; pri postaji štev. 44 Volk Ignac 5rC0, Smuk Ivan 2077; Cukjati Va
lentin 8347; pri posts ji štev. 46 Flajs Josip 7581: pri postaji itev. 47 Teu4 Frane 8493; liri postaji štev. 52 Košak Ivan 7732;
lG:6GRRRZ6ZZRšoIuovO VSCPGs	rado du ha aodinn
pri postaji štrv. 53 Gorjup Peter 6814;	'
pri posUji štev. 54 Gorifck Frsne 6969, Sopotnik Valsotin 7151,
Pajk Anton 8117; pri posts ji itev. 58 Kosim Stefan 6518, feebol Mihael 4419; pri postaji štev. 65 Oblak Andrej 9076. Pire Franc 7695;
postaji itev. 68 Travna r Ana 915, Tratar Alojzij 9780, Bodmaij Alojsij 9863, Trsvnar Frsnc 8057; pri posuli iter. 70 Blantič Ivan S590j pri posuji itsv. 71 Gsljope Juri 7842; pri pcataji itev. 72 Darnik Ciril 6237. Darnik Marija 836: pri postaji Um 71 Vermkovič Ivana 586; uri postaji iter. 77 Psnko Mihael 8700; pri poboji itrn. 79 Stufca Ivan 9330. Bazich Anton 9426; pri postaji itev. 82 Štrukelj Martin 9411; mi posuji štev. 66 Kastelie Josip 7891. Hajnij Franc 7991; pri postaji Bm. 87 Ci* Martin
Vojaška komisija is Pern. i
Lima, Peru, 10. aprila. — Vlada v Peru je danes poslala kapitana Pedro Bueaano v posebni mor nariški misiji ▼ Wsshington.
Omejitev opojnih pijač.
Leads, N. Y., 10. aiprila. — Na konferenci Independent Labor Party je bila sprejeta resolucija, da se pozove vlada, da prepove izdelovati is lita opojna pijače._
AbmI^I^U ---* - t	f, f |	aMt^l !
ATitrtjsn vojni numscer roifar
zaL
da je eefcn f Karo! sprejel resigna-cijo avstrijskega vojnega ministra, generala Krobatina.
Lizbona, Portugalska, 10. anrila. Predsednik Machado je poslal W'«onu brroiavko, v kateri mu SestiU k "odlični resoluciji". — Ljudstvo se je zbralo pred smeri-ikim poelaniitvom in ie deaion-1 etriralo.
HorvsŠks iasrnbs na morju. Nervsika vlada je zijcubila m parnikov s 493454 tonami in |0 jadrnic e 65,857 tonami. Življenje fefentte W eesb. 2» m Jft »
pri postaji štev. 92 Selak Matija 805; pri posUji štev. 93 Straus Jakob 3751.
m .
Odstopili Slani in članice:
od postaje štev. 10 Potepen Franc 9441; od posUje štev. 22 Karoline Avgusti 1073; od postaje štev. 27 Adamič Anton 7346; od postaje štev. 47 Jarc Josip 5613;	\
od posUje štev. 72 Mičnjak Karol 7111; od postaje štev. 89 Muster Vincenc 9578.
pri postaji štev. 2 Ravnikar Anton 1479, Sibic Franc 831. Povše Ferdinand 2052;
pri postaji štev. 7 Kobal Mihael 2892;	j
pri postaji štev. 14 Sricel Martin 7852;
pri postaji štev. 17 Kirk Ivan 683;
pri postaji štev. 19 Skube Lrnard 6004;
pri postaji štev. 22 Svelgar Martin 3692;
pri postaji štev. 31 Rajkovich Ivan 9677;
yri postaji štev. 32 Oman Angela 161, Devžan Franc 5782, Oman Matija 2513, Kučič MargareU 649, Kučič Anton 5637, Arudand Ivan 9508, Geron Ivan 3280;	^ v
pri postaji štev. 33 fctemberger Josip 9420, Škrl Ana 844; pri postaji štev. 35 Mlakar Peter 9592; firti postaji štev. 37 Poderža.i Ivan 1508, Obid Anton 3080; pri postaji štev. 44 Anton Orel 4597; pri postaji štev. 56 Jerala Franc 7447;
pri postaji štev. 58 Kasun Štefan 6518. Susmik Ferdinand S595; pri postaji štev. 60 Kos Frame 4626;
pri postaji štev. 65 Rus Josip 6823, Panjan Franc 7599, Urbančič
Ivan 9050, Kramarič Franc 5898; pri postaji štev. 71 Fiket Franc 8651, Zupane Marko 7839, Ribich Ivan 8943;
pri postaji štev. 72 Vrhovšek Anton 5S40, Kranjc Ignac 7657, Vet
hovšek Angela 515, Kranjc Franc 6002; pri postaji štev. 7S Černošek Frančiška 1103, Simončič Anton 7851,
Zopet sprejeti člani in Članic©:	•
k postaji štev. 3 Nurkun Peter 4370, Nurkun Ivan 6941. Petrovcič
Ivan 9414, Jesenko Pavel 7128, Sadovski Mihael 14513; k postaji štev. 6 Kreč Lovrenc 9608, Štegel Anton 9548, Oblak Tomaž 8927;
k posUji štev. 7 Podlinšek Marija 810, Ovniček Anton 8230, Pod-
linšek Mate<vž 3037; k postaji štev. 8 Likar Frančiška 840, Likar Josip 5560, Bombač
Ivan 1535, Lipuš Franc 1794; k postaji štev. 11 Rogel Ivan 5737, Sic Ivan 7112; Rogel Jernej 4518, Kovalcek Frančiška 525, Lernar Rudolf 2250, Rogel Frančiška 568, Rogel Marija 320, McColun Ivan 7049, Koval-
ček Franc 5535; k postaji štev. 14 Hočevar Leopold 6505, Fritz Juri 6592; k postaji štev. 16 Gaburi Mihael 6972, Sterbinc Andrej 6067; k postaji štev. 17 Frank Ivana 1043. Frank Franc 8923, Heski Stefan 9450, Semičar Karol 5337, Tomalo Kaa*ol 9449; k postaji štev. 19 Krajna Marija 7408, Stucin Stefan 692; k postaji šu-v. 22 Smole Jernej 8S66;
k postaji štev. 26 Mihelčič Josip 8746, Kozlevčar Franc bo9S, Roz-levčar Alojzij 8910, Zore Avgust 7300, Fink Alojzij 9396, Dru-govic Josip 145, Vinšek Martin 3500. Andolšek Tomaž 3648; Ka stelic Matija 6939, Perko Dominik 6597, Klinček Ivan 9109, Kle-menčič Franc 3917, Kužnik Anton 4347, Raztresen Jakob 9702
Skibi Josip 7297; k postaji štev. 27 Hofer Franc 3202, Linassi Franc 9016; k posUji štev. 31 Bezjak Josip 9749;
k postaji štev. 33 Balinič Anton 4656, Fabijan Franc 4424, Alešnik Franc 7933, Škcrel Ivan 8216. Zadnik Andrej 4657, Šinkovec Fr. 9228. Rozinger Franc 6214, Ušeničnik Matevž 9013, Mlakar An ton 8825, Orimc Anton 9253, Bukajamec Anton 3694; k postaji štev. 41 Eben Avgust 8952, Kovačič Ivan 3055, Eben Ju-lijus 8886;
k postaji štev. 44 Šmarda Josip 5649, Maček Ivan 6979, Strman Lo.
vrenc 3781, Derinovšek Matija 3226, Barbar Izidor 3332; k posUji štev. 50 Fegič Ivan 7690, Golavšek Marija 453; k postaji štev. 58 Ugarkovič Nkolaj 9457, Bčanči Štefan 5147, Čira
Franc 9207, Lukan Josip 9525, Blatnik Josip 7995; k postaji štev. 60 Sepec Ivan 2057; k posUji štev. 64 Komar Josip 9778;
k postaji štev. 68 Turk Frane 6772, Koren Ana 446, Koren Josip i 5803, Brišnik Anton 7713, Turk Ana 728, Brišnik Marija 1127; k postaji štev. 79 Pečnik Franc 6693;	y
k postaji štev. 86 Peršn Martin 9524, Peršin Anton 9765, Spec Mirko 7360.
PRESTOPILI ČLANI IN ČLANICE:
! od postaje štev. 2 Novak Alojzij 5752 k posUji štev. 15; Pavčnik M. 5913, Omerzu Anton 8861, Eržen John 1126, Golar Joseph 157, vsi k štev. 19;
od postaje štev/ 7 Ferkol Franc 8376 k postaji štev. 65: Lavrinc Fr.
9347 k posUji štev. 91; od postaje štev. 13 Benda Terezija 1741, Benda Peter 986, Gorenc
Franc 4068 vsi k posUji štev. 44; od posUje štev. 18 Karhl Valentin 700 k postaji štev. 23; od postaje štev. 27 Zirganst Vincenc 8519, Zirganst Julija 967 k posUji štev. 85;
od posUje štev. 33 Urankar Anton 7744 k postaji štev. 26; od posUje štev. 37 Tomšič Anton 2349 k posUji štev. 92; od posUje štev. 41 Strah Ivan 9224 k posUji štev. 59; od posUje štev. 53 Fridel John 9615 k posUji štev. 57; od posUje štev. 55 Pavlovčič Franc 522 k posUji štev. 1; od posUje štev. 67 Tlaker Alojzij 8560 k posUji štev. 78; od posUje štev. 71 Likar Franc 8088 k posUji štev. 76; i od postaje štev. 86 Peršin Anton 9765, Peršin Martin 9524 k posUji štev. 32.
UMRLI ČLANI IN ČLANICE:
Grubišič Matija 6608, član posUje itev. 21; umrl dne 19. februarja 1917;
Trček Anton 4324, član posUje štev. 25, tunrl dne 6. febr. 1917. Turke Frsnc 9625, član posUje itev. 31, umrl dne 26 febr. 1917. Grošel Ivan 8948, član posUje štev. 46, umrl dne 27. febr. 1917. Felicijan Frane 8231, član postaje itev. 7, umrl dne 15 mar. 1917. S sobraUkim pozdravom
Franc Pavlovčič, gl. tajnik.
Preko morja.
______ i
(Nadaljvanje).
Tone uredS ladjico in skoči na era j. Bil je ves rudeč od dela. — >lamnati klobuk si potisne na ime lase, in napotita se domu.
Solnce je že zatonilo. Bred stersko obalo se je vlekla tem-la proga. Na potu je zopet pripovedoval Tone. kaj je vae videl prejšnje leto v mestu Glavini — tam preko morja — ko je bil na pinkoštnem sejmu. Na Glavini so tri cerkve, veliko hiš, a nekatere h Se so desetkrat večje, nego j upnikov a v Vrutku. Na pokopališču v mestu Glavini je mno-aro velikih, lepo obsekanih kamnov, na zvoniku pa je ura.
Tonetu je bilo okoli štirinajst let. a bil je že malone mladenič, jak, zdrav, čvrst kakor kremen., lepe rasti in krasnega obličja. Ko ie šel po strmem potu za Anico, ki je hitro skakala naprej kakor srna, lahka kakor pero, polna ■ gibčnosti, pravil ji je sedaj to, sedaj ono in ni obrnil svojih lepih \ in črnih očij od njenega tilnika.; kjer se je bilo zvilo v dražestniš oni jamici nekoliko kratkih in j mehkih las v mal krog. Ko sta; bila sredi poU, na višini na go-: lem skalovju, sedeta drug k drugemu. da si malo odpočijete, kakor je rekel Tone. S tega kraja se ie videlo iztočno mersko obrežje, reški zaliv, a tam proti ju-gozapadu brezmejno morje, ki se ie dotikali z rudečim nebom. Na rudeč eni obzorju razločujejo se mali otoki, golo pusto gorovje in oečine. Na morju in na kraju je bila velika tišina; samo iz daljave se čuje nekaj, kakor glas — zvona, cikanje galebov, grščanje vranov, lajanje psa s kake ladi-je, ki se leno vleoe kraj obrežja, da se skrije v luko na Porozini. v strahu, da se preobrne na krat vreme.
Tone je položil glavo na Anki-no krilo, pa je zopet pripovedoval, kako so lepe hiše na Glavini. Anica si je poravnala lase s čela in mu govoila, smejaje se:
—	Ti imaš lase. kakor črno iagnje.	~ s
—	čakaj, hočem te vleči za lase, da te bo bolelo. Boli te že?.. Boli te sedaj? — vpraša ga ona in vleče močneje.
—	Ne. ne boli me še, vleci, me še ne boli. aj, aj, dovolj!
In smejala sta se.
—	Sedaj pa jaz povlečem tebe. — reče Tone, spomnivši se onega roga las na njenem tilniku.
Prime za one mehke lase na njenem tilniku. Poklekne za njo in začne vleči. Ona mu veli, da je še ne boli. a on vlači močneje in močneje. Naposled vikne Anica:
—	A j, dovolj! — in se zvali na njegove prsi, z glavo na njegovo levo ramo.
Lica se jima dotaknejo. Umo-lk neta nekaj časa.
—	Močno si me —s--
—	Ker si rekla, da te ne boli.
V tem zakliče z drugega vrha.
preko potoka, neka mala pasti-rica iz sela Tiči:
—	Ej, Tone!
—	Kaj hočeš? — odzove se Tone.
—	Vase ovce se pasejo na tujem polju, — vpije pastirica, zateguje vsako besedo.
—	A kje je naša Mara? — v-praša Tone.
Mara je bila dekla pri Rade-tičevih. Bila je to stara devojka iz sela TičL Ko je Radetič podedoval deset tisoč goldinarjev po stricu Marku, vzel je v hišo Ma-ro. da mu pase ovce.
Radetičeva žena je govorila:
—	Nočem, da mi Anica služi, ker siroto ljubim, kakor bi jo sama nosila pod srcem. A kako bi je ne ljubila, ki je božja, ker vsak je božji, ki ne ve za mater ne za očeta.
Radetičevi do zdaj Še niso moril zvedeti, čegava je Anica. — Nikdo ni vprašal po siroti.
—	Morda je kje zaspala. — odgovori Tonetu pastirica z dru-sresra brega in Se pridene:
—	Zakaj pa ne pazi z M aro na ovee tudi mula?
Anica se strese...
S tem imenom so se ji rogali zlobni otroci. "Mula" n ari vaj o ono. kateri ne vedo za roditelje.
—	Le roeaj se Anici. le. a jaz ti razbijam m*. A aj si ti, žaba. mačka, ničarija, čakaj, čakaj, jaz te naMkam, — grozil se je Tone pastiricL
—	Tudi včeraj mi je rekla, da sem mola, amiraj ms to pravi. — reče Anica*
—	No. naj ti le pravil Čakaj, sptsčam jo! Anica, ti nW Min. Mri rit »raj «* da * fa
more pozvedeti, od kod si in kdo je tvoja mati. Tudi gospod žup- i nik pravi, da te morata enkrat najti ooe in mati. Tebe so pripe- s Ijali, ko si bila še majhna, neki ljudje v ladjici na prod, kjer je i sedaj naša ladjica. Ali moja ma- < ti pravi, da je tudi tebi mati, od- j j kar je umrla naša Jeliea. Tudi j i je rekla očetu, jaz sem čul. da bi' ] raje umrla nego tebe izgubila... i i Glej, tudi jaz sem ti dober, tudi! moj brat ti je dober, a oni žabi 1 hočem razbiti nos, videla boš, ka-| ko ji bo tekia kri! Mi smo £ vsi i i dobri, ker si ti, kakor pravi moja mati, božja in naša.
—	Jeliea je bila majhna, ko je: umrla. Jaz imam tvojo mater, i taz nočem druge. Tudi ti imaš samo je dno mater in očeta imaš
. tudi samo jednega.
—	Ali ti imaš še jedno mater, vidiš, Um nekje preko morja, a
i sedaj ti je mati, veš, naša.
—	Jaz nočem druge matere, jaz sean Anica, ne mula. Kaj ne. da nisem mula?
—	Ne. ti si Anica, in si dobra, mati zmiraj pravi, da si dobra!
Anica ga je milo pogledala. — j Njene velike in sijajne oči so bile ! solnzne.
On jo pogladi po licu in ji šep-
i ne: i
—	Ti si dobra---
—	Tudi ti si dober, — reče o-na bolj tiho in povesi glavico.
V somraku prideta domu. Pri večea*ji so bili vsi veseli. Oče je v-1 ! prašal sina, ali je že vse v redu | na ladjici. Antonu Radetiču še ni osivela brada. Dobro se ima, v j najboljših letih je in zmiraj vesel ' Ln zadovoljen.
Hiša je bila pripravna za v?a-ikega gospoda; prizidal je namreč j nekoliko od strani in zadi. ima de | narja in vsega dosti, deea je dobra. Ivan se vrlo uči na latinskih šolah na Reki, a TGne je že skoraj mladenič.
Tone in Anica znata tudi citati in nekoliko tudi pisati. Naučili iu je brat Ivan, ki se uči za du-! hovnika.
Radetičeva Jela se je bila ma-; 'o odebelila, ali Jela ni postala niti gosposka, niti ni lenarifa, —
>	I ampak je še zmiraj ona. ki drži
tri ogle.
Ko se je začelo sviUti, potrka' močna roka na duri Antona Ra-detiča, ki vstane s postelje, od-ore okno in vpraša:
—	Stipe, ali si ti? Pa si v^tal zgodaj! Imamo še časa! Se ni dan. Kakšno pa je vreme T
Stipe, oni človek plave brade iz «ela Tiči, ki je nesel na pokopališče v Vrutak pokojno Jelieo, pogleda na v^e strani in reče:
—	Lepo vreme, lepo, tiho.
11 — Kedar pride gospod župnik, . oojdemo hitro na morje. Ali hočeš, Stipe, čašieo žganja?
St-i pe stegne vrat. zakaslja in : se nasmeje. Bil je v beli srajci in t v modrih platnenih hlačah, a o-i koli vratu je imel črn svilen ro-:jbec. Kratko suknjo je vrgel na rame. modro kapo imel je potisnjeno na tilnik.
Pri Radetiču so vsi vstali. Jela iim na ta natoči kave z mlekom v velike pisane sklediee. Anica in . Tone sta se praznično oblekla. — i Vsi so pripravljeni in čakajo go-;spoda župnika.
Jela ostane doma. Spekla jim j ie belega kruha, napolnila dve j veliki čutari z vinom, zvezala v ■ robec sira in čaSo za gospoda žup nika. Že je posijalo solnce, a — župnika še ni. Anica in Tone ne moreta čakati in gresta k morju. Jela jima je zaklicala, ko sU letela po bregu, iiaj se vamieU.
t
Mara, devojka v letih, že s sivimi lasmi, majhna in mršava. iz gnala je ovce na paše. Anton ji obljubi, da ji kaj kupi na sejmu, ' a ona ga sramežljivo poeleda, po-I besi glavo m ne izusti besede. — , Redko je s kom kaj spregovori-, U in se pred vsakim sramovala, tudi pred otroci kedar so vpili za njo:
—	Mara, kdaj se boš možila?
Ona ni naSa moža. a Stipe ni
. našel žene. zato so se ljudje šali-. li in jima govorili, naj se vzameta, na kaj Čakata? ; Župnik naposled vendar pri-jaše. Spremljal ga je neki človek iz Vrutka. i — Dobro jutro Bog daj vsem!
>	Ah stare moje koerti. vse so se mi . stresle! — vzdahne gospod Mar-i tin in se spusti polagoma s ko-, nja. ki se je koj začel pasti na , tratf pred hišo.
>	Župnika TBi lepo pozdravijo. — Stipe jc držal v jed ni roki pipo,
i y drugi pa kapo. Župnik vzame - iz roke svoea spremljevalca velik
moder dežnik in naglo reče: . — Hočemo li deli f
—	AK hoče tospod skledico k*.
I nI B HHBil ldfc —___
—	Kaj govorite Jela? Jaz bom ie maševal na Glavini.
—	Ah. oprostite neumni žen-»ki glavi! — opravičuje se Jela.
Župnik pravi na to. da ga že petnajst let ni bilo na Glavini. a sedaj gre tja obiskat svojega r>rijate4ja. Umošnjega župnika. — Sedaj more od doma. ker v Vrufc ku živi star župnik v "penziio-au".
—	Moja čreda lahko strpi enkrat tudi brez mene, — reče župnik in pohvali onega v pokoju, ker ima še dober glas. tako. da ceia cerkev odmeva, kedar .-a-no.ie gospod Mate. — No. kar - j tiče propovedovanja. to je že m;:-lo teže, ker starega že zapušča spomin.
—	Prihodnjo nedeljo pa bom no? ure dalje pridigoval. nego navadno. pa mirna Bosna! — zaključi župnik. Imel je že, kakor ie rekel sam. sedemdeset let na plečih, tudi je bil Že malo sklenjen. a duh mu je bil zdrav i a bister.
Preden so odšli k zalivu, vpraša Anton žeaio:
—	Ali si dala vrečo za gospoda župnika?
—	Oho. glej no. za me vrečo. . Kaj hočete li z menoj v mor.it' T — smejal se je gospod Martin
(Dalje prihodnjič.)
17. APRILA "
SE VRŠI IZLET NA FARME V ST. HELENA, N. C
Vsi izletniki naj urede tako. da pridejo zadnji čas v torek zjutraj t. j. dne 17. aprila v Washington, D. C., ker iz Washington a odpelje vlak v St. Heleno. N. C., točno ob 9. uri 30 minut dopoldne. Na postaji bo čakal izletnike zn.i-ni rojak Mr. Victor J. Ivubelka, ki bo spremil rojake na iarme v St. H^imo, N. C.
V naj M iž; i ji okolici železniške postaje je nad sto že izčiščenih, izoranih in s poslopji opremljenih farm, ki so večjidel razdeljene po 10 nkrov. Na okrog so pa ofršir-nej.še farmo in še mnogo lvizči-V-ene zemlje, Katero smejo naso Jjenei uporabljati za svoje pašnike. Tudi gozdi so v bližini in naseljencem je dovoljeno izbrati les. ki ga potrebujejo za svojo uporabo za prvi čas, ko se tja naselijo in dokler ni še svet prodaca ►z. razdeljen. I Vsa zemljišča v St. Heileni, N. C., so last Mr. Ilu-h MucRae & f'o., in na teh .zemljiščih je Mr. L. N. Johnston superintendent, kateri je naseljencem v pomoč z nasveti bi pojasnili. Omenjena dru-ižba nima nobenih agentov in kdor želi kupili ]>osestvo, ga mora kupiti naravnost od diu/:be, katera ima glavni urad v Wil-mingtonu, N. C. Namen družbe je namreč, da se vsak sam po-i vsem prepriča in potem šele kupi, ko vo. kaj da kupi, ker na tak način si kupec prihrani leno svo-! to, katero bi prekupci ali brez-| dušni agentje izželi iz njih. Kdor , kupi na tak način farmo, potem ! ve, kaj da kupi iu od koga kupi, [torej ve tudi, kam se ima zateči, ee potrebuje kak nasvet ali pomoč. Družba noče špekulantov, ; a npak le marljivih rok, ki hoče-j jo delati in s tem pospr-šiti napredek naselbine, kar je v največjo korist naseljencev, obenem pa tudi lastnikov teh zemljišč.
Cene farm so zdaj še jako nizke. Za $1200.00 dobite 10 akrov obsegajoeo farmo, na kateri je hiša in lerpo urejeno gospodarsko poslopje, dobra pitna voda, zemlja izorana in pripravljena, da jo lobsejete; torej prične takoj prvi Jdan lahko delati. Vse farme su j tako urojer.e. de leže ob cesti ter I v posrednji bližini postaje. Vse | pridelke se proda doma, mleko jc po 7^ kvart.
Kdor stremi za neodvisno samostojnostjo, naj ne zamudi prilike, ki se mu nudi dne 17. aprila. Ta dan bo več Slovencev in Hrvatov prišlo iz raznih krajev Ze-din jenih držav, ki so se odločali osebno prepričati se o naših farmah. Vožnja iz Washingtotia, D. C., bo stala le $11.00 tja in nazaj.
KDOR PRIDE PRVI, DOBI XAJ BO I >J S K PROSTORE, KER SI LAHKO IZBERE.
Za natančnejša pojasnila pišite na:
NORTH AMERICAN FARMS
A88N. INC. 17 Battery PL New York. N. Y.
OPOMBA: Kdor še ni prijavil svojega prihoda in miali, da bo prekasno, ako piše, naj brzojavi, ali pa naj pride pravočasno v Washington, jp.. C- Na postaji bo načel ie ob 8. ajutraj rojaka Mr. V. J. Kubelka, ki bo imel guttfb z flfizswklli batyahj _______ _
glas nahoda, 11, apr. 1917.
Jugoslovanska	Katol. dednota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
OLA Vin URADNIKI:
: MIHAEL BOVANSEK. E. F. D No. 1, Conemaugk,
Pa.
»<«lpr~.iaednik: LOUIS BALANT. Box 106, Pearl Ave^ Loral* Ohio.
♦	lami tajnik: J08EPH PISHLER, Ely, Mina Isvnl blagajnik GEO L BROZITH. Ely, Mina
^**sjnik N 8.: LOUIS COSTKLLO. Sslids, Col*
VRHOVNI ZDRAVNIK:
□t JOSEPH V. GRAHEK. 843 East Ohio Street PltUburrt Ffc
NADZORNIKI:
'OHN GOUZB Box 100, Ely, Minn.
vNTHONY MOTZ, 9641 A venae "If", So Chicafo I1L
OHN VAROGA. 6126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa
POROTNIKI:
♦	BO J. PORENTA Box 176, Blaek Diamond, Waah JBONABD 8LABODN1K, Boi 480, Ely, Minn OBN BUPNIK, Box 24, 8 R, Delmont. Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet Mleh.
IOBN MODERN, 483 Mesaba Ave, Duluth Minn
MAT. POGORELC, 7 W M ad i »on St.. Room 605, Chicago, HI.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
»UDOLP PERDAN, 6024 St Clair Ave., N E Cleveland, Ohio "'RANK SKRABEC. Stk Yds. Sution RFD. Box 17, Denver
Colo.
"RANK KOCHEVAR, Box 386. Gilbert, Minn.
V«1 doptai, tikajoči ae uradnih aadev. kakor tudi denarne jofiljatve, naj ae poiiljsjo na glavnega tajnika Jednote, vie prl
-«Šbe pa o a predsednika porotnega odbora
Na osebna ali neuradna piims od ctranl članov ae ne bodt •dralo
Hmatveno rlanllo -"O T, A« VARnn A "
Juan Miseria.
(JANEZ NEVOLJA.)
— POVEST.— španski spisal P Luis Coloma
(Konec.)
Te besede so ranjencu prispe fcmedeno »ta uho; dvakrat je poskušal vzdigniti bledo glavo, a obakrat mu je trudno omahnilo nazaj, medtem pa je Šepetal kakor začuden:
4*I>a grem T**
Ko je pa odprl oči in zagledal pred seboj meniha, ki se inu je zdel v tej uri kakor poslanec smr-l ti. je pristavil z glasom, ki je kazal, da se boji izvedeti, kaj pride in da ga neznana prihodnjost navdaja s strahom:
"In kam grem?"
Pred obličje božje, sinko moj, ki te kliče predse", je odgovoril kapuc in.
Groza se je razlila Lopezinku po obrazu; sklonil je glavo na prsi ter molčal in kakor greinik v svetem pismu je škripal z zob mi ter se tresel od srda. Kapucin mu je prigovarjal, naj misli n-j zveličano« svoje duše; spominjal ga je usmiljenja božjega in ga prosil, naj se spove; toda ranjenec ni besedice odgovoril, £t-le Čez nekaj časa se niu je prikradlo pretrgano ihtenje iz prsi.
Ni bilo mogoče brati na teh licih, ki so zdaj pred smrtjo postajala vedno bolj bleda in pepelna-ta, ali je priklical te solze spomin na preteklost ali misel na priliod-njost, ali so priile iz obupa ali iz kesamja, iz strahu ali iz upanja, iz ljubezni ali sovraštva. Ni s" prametarva! po postelji, ker mu zlomljene kosti niso pustile; in jezik se mu ni oglasil, ker so mn krvave pene tiščale iz ust, da ni mogel izpregovoriti. Saino prestrašene oči je imel široko odprte, kakor da vidi, da se vsa večnost podira nanj, in nemirno so mu be gale v jamicah, kakor da beže pred strašnimi prikaznimi.
Gro-ana sedanjost in strah pred onim svetom, oboje se je združilo v tej uri, da ga čisto uniči: gnju-sen smrad od krvi mu je jemal sapo; slišal je stokanj« umirajočih okrog sebe in zdelo se mu jo. da ga kličejo na sodbo zaradi •voje presgodnje smrti, in nad glavo ee mn je zdelo, da vidi bož jo svetlobo, v kateri je videl kakor v ogledalu sebe in vse hudobce svoje. Bila je vesti...
Naenkrat j« stopila črna senca med njegove oči in med te pri-kanti; prikaže «e roka kakor sa blagoslov, pred oftmi mu drži kriz in mehak ter tolaieft glas mu še-| peta besede odpuščanja... Toda I te besede se mu niso glasil« kali* »essie omU*. da js hmm
preimanstva in da se bliža pravi domovini; ampak lcakor žalostno1 oznanilo, da pride strašna večnost: duša krščanska, ki se je te-: mu imenu odrekla, se čuti kakor uničeno pod toJiko težo usmiljenja in pravičnosti; duša beži predi smrtjo in se oklene telesa, ki že j razpada in oba se zvijata v grozi i telo. ker čuti bližnji konec, in du-; ša, ki čuti bližnjo sodbo.
Polagoma se muke večajo, moči: po j nimajo, gToza raste, upanje: zbeži; ostane pa samo smrt s koso... Tedaj se izvije Lopezinku j liroipenje iz prsi: vzdigne zdrob-j Ijeno desnico, ali za žuganje ali! za prošnjo. Bog ve, in oškropi s krvjo obličje Kristusovo, ki se je! ves usmiljen sklanjal nadenj. Ka-| pucin prestrašen odstopi, in ko se1 vnovič skloni nad ta grozni obraz,! je vanj že začrtala smrt s črkami groze skrivnostne besede, ki jih človeška pamet ne bo nikdar razumela.
XIX.
Ccz par let se je na Španskem red večinoma že povrnil in položaj je bil vsaj navidezno miren. Neko nedeljo v maju je imel kraljev polk maso v nunski cerkvi. Vojaštvo je zavzelo prostor v sredi, ob straneh in spredaj so pa stali drugi verniki. Pred oltarjem je imelo dvajset šerž častno stra-j žo, deset na desni, deset na levi;I dva kadeta, skoraj še otroka, sta mašniku stregla.
Na koncu cerkve v dolnjem ko-ru so molile nune; gosta zavesa Jih je zakrivala posvetnim očem:| slaba stena, ki kakor brezdno loči čednost, ki je zaiprta tukaj notri, in pregreho, ki divja zunaj: volnena nit, s katero je zvezan lev; podoba krščanskega duha, ki je zadosti močan, da zmaga najbolj razuzdane strasti.
Na gornjem koru sc bile sestre novinke, med njimi Marijana. Bita jo je samo še senca od prej. Njena duša, ki jo je nesreča očistila, je kakor list na vodi plavala na morju svojih bolečin, ki jo ni-"o mogle potopiti Tukaj v tem mirnem zavetju je obračala oči samo še v nebesa, željno kakor prognanec, ko gleda od daleč svojo domovino; in če jih je kdaj obrnila na zemljo, jih ni za drugo, kakor za odpuščanje in da prosi za tiste, ki so ji storili toliko gorja.
Klečala je na koru in goreče molila, vojaška godba pa je svi-rala nežen napev, ki se je izgubljal proti oboku, kakor da spremlja molitev uboge novink« proti nebeeom. Naenkrat godba preneha kot začarana in po cerkvi vlada velika tišina, kakor da se ima zgoditi nekaj veličastnega: ljudstvo in vojaštvo poklekne, orodje se sklone k tlom in zastava, ki je vihrala nad dvema svetovoma, ponižne poljubi zemljo...
Ta molk, riovesso kakor our
pred viharjem, prekinejo slednjič glasovi španske kraljeve koračnice in k sto grl privre en in isti vzklik , ki pove isto misel, ki jo nareka isto katoliško srce:
"Molimo Te, o Gospod, ki sd na oltarju križa izbrisal naše grehe!"
Bil je Bog, ki se je povzdignil na oltarju, kakor je bil pred devet najststo leti porvzdignjen na Kal vari ji.
Verniki so kakor uničeni od tega veličastva ostali sklonjeni k zemlji, počasi so začeli vstajati, kakor vs&ajao rastline, ko preide vihar, ki jih je upognil. Samo Ma-rijasnino čelo se je še vedno doti kalo tal, ko je maša že minila: to-varišiee so jo potrkale po rami, pa ni odgovorila; nato so jo vzdignile in zagledale spodaj lužo krvi, ki ji je pritekla iz ust.
Bog je rmel usmiljenje ž njo, in ko je bil povzdigujem, je kristjani. ki je znala trpeti, odprl nebeška vrata.
• s •
Obdane od vrtov, ki rastejo iz skalovja, se vzdigujejo na visoki gori, zraven mesta Kordove koče samostanskih menihov in visoko nad njimi kraljuje cerkvica, ravno tako ponižna kakor te koče in ravno tako sveta. Spodaj pa se razprostira slavno mesto Kordo-va, mati tolikerih slovečih mož. Kakor da hoče posnemati te pu-, ščavnike, ki so se umaknili vose-lju in hrupu življenja ter iščejo zdaj tu gori tihe in mirne samote ; tako se zdi, da se Kordova nekdanja slavna prestolica mohame-danskih kalifov, odmika eve t očim vrtovom, ki jo obdajajo, zato. da j more poljubiti sivo skalo, na ka-| , tero je vera postavila svoje zna-1 ; menje tako visoko, da ga vsi vidijo. in tako nizko, da ga vsak lahko doseže.
Visoko, tako visoko, kakor da" se hoee ločiti od zemlje in se vzdigniti v nebesa, se nahaja ta soteska samotarjev, katerim jc
...moč najvišjega Boga, ki isam je kralj čez vse svetove, za prestol dala gora vrhove, za krono dala strop neba.
Tu gori prevzame ganjeno srce sladka zavest in duh se povzdigne, ko zagleda uresničene tri sve te Kristusove, ki ustvarjajo cvet I krščanstva: uboštvo, pokorščino, devištvo.
Prostovoljno uboštvo. ki zna lajšati tujo nesrečo; sveta -pokorščina. ki se podvrže v ljubezni; devištvo, ki se poviša s tmjevo 'krono!... Kristus bi bil lahko več rekel, pa ni rekel ničesar več.
Tukaj ni pozmano nobeno drugo ime kakor brat, nobenu govo-riea razen molitve, noben drug počitek kakor delo.	|
Napredek človeštva je stopil gotovo za orjaški korak naprej, ^o je leta 1830. vrgel te samotarje iz njihovih koč: in tedaj ui bilo več bratov, ki so bili vedno i pripravljeni za pomoč; ni bilo več ust. ki bi molila; in dela, ki ustvarja na skalah vrtove; sledila je zapuščenost, ki spreminja i vrtove v puščave. Prazne koče so razpadale, kakor razpade telo j brez duše. in noga človekova ni stopila na ta tla, kakor da jo od- , jganja strah. Saano cvetlice so se jim upale stkati mrtvaški prt,' drevesa so jim dajala senco in i ptice so pele žalostno pesem pogrebno.
Rekli so, da je človeški napredek izakraljeval na4 to samoto.
Toda kmailu za tem so kočrce raztrgale mrtvaški prt in vzdig ' nile so se nanovo iz tal, ne ošabne, ampak ponižne v svoji zmagi:1 puščavniki so se vrnili v svoja gnezda, cerkveni zvon je spet va-' bil lačne, da dobe kruha, nesrečne, da dobe tolažbe, in neverne,! da dobe mir. Človeški napredek je storil korak nazaj, a nekdo je rekel, da je ljubezen storila korak naprej.	j,
Ko so puščavnike izgnali, so prodali domove in vrtove krog« njih na javni dražbi. Kupil jih je neki gospod Rarbero, ki jih je pa; takoj, ko je tisti vihar prešel, plemenito povrnil prejšnjim gospodarjem. Kako res je, da jc storila' ljubezen korak naprej! . Tisti zvon zvoni vsak dan ter kliče samotarje pod streho svetišča: v vsaki koči odgovori zvonček. kakor odgovori glas otrokov sladkemu in svetemu glasu matere; in potem pridejo puščavniki drug za drugim in se zberejo v cerkvi, kjer kloče pred nebeško Gospo, ki jo časte tudi na teh pečinah, in prosijo zemlji miru, grešnikom milosti, mrtvim pokoja.
Nekega jutra je ostal v cerkvi en prostor prazen in t eni koči se svoaiek ni oglasil sa velikim zvonom. Prednik je poslsl pogledat, ,
kaj je z onim bratom
Ta je ležal na deskah, ki so bile njegova postelja; oblečen je brl v rjavo obleko, znamenje pokore; na ustih mu je počivalo leseno razpelo, znamenje vere; roka mu je slonela na mrtvaški glavi.
Videti je bil, kakor da spi, pa -je bil mrtev. Zraven vzglavja je začrtala na steno okorna roka z < ogljem:	i
Janez Nevolja.
Isti napis so mu vklesali v nagrobni kamen.	<
Slovenska zemlja.
Sum.
Ne bojmo se mrzlega, vlažnega puha, ki brsti odslapa, ampak pogumno stopimo na spodnji most, da se nacudimo izredni naravni prikazni!	|
Prvi trenutek gledalec strmeč gleda divji boj valov, ki se peneč žaganjajo čez 26 metrov visoko skalo. Dejal bi, da se Radolna veseli, ker sc je izvila iz temnega Vintgarjevega skalovja, da se ra-duje luči in prostosti ter da zato razposajeno in divje skače, bobni in se peni. Mlečno-beli valovi se premetavajo, topijo in razbijajo drug ob drugega, združujejo se in se zopet cepijo v sto in sto curkov in slapčkov; škropijo in ob livajo skale na obeh straneh, zaganjajo se v premnoge skalnato dolbine, v katerih se vsled silnega udarca izpreminjajo v bel, meglen. komaj viden puh; po sredi slapa se mogočni valovi prelivajo drug nad drugim in tvorijo široko. lepo. belo kito, ki grmeče pada v zeleni tolmun ob dnu slapa. Ako obseva solnce slap in sopar, ki ga veter odnaša od njega, prikazuje se tupatam čarobna mavrica, ki tem bolj žari, čim gosteje «»efdviga beli sopar iz srebro-pcnc-g>a slapove ga valovja. Posebno krasen je šum ob povodnji. Takrat brizga namreč voda tudi od zadaj skozi slap, ker se odbija oh prevotljeni skali za slapom. Ob velikih povodnjih (n. pr. meseca listepada 1896) so segali ti curki celo na zgornji most, ki je visoko v r-raku razpet nad slapom.
Od 1. 1878. do 1894. je bil nad slapom most razpet na železnih vrveh. Ko se je obrabil, nare<l?l je g. Zumer nov trdnejši most; pri tem sta ga podpirala turisifcni klub in nemško avstrijsko planinsko društvo.
Krasoto tega slapa še povišuje okolica. Narvpične, zarjavele in razjedene skale ob slapu se dvigajo kakor zidovi starodavne orjaške trdnjave. Ves slap je zagrnjen z neprodimini grmovjem in drevjem, v ozadju pa stražita bregove Vintgarjeve gori Holm in Borist. Sploh tu ima gledalec pred seboj umetno podobo, katero je naslikala vsemogočna roka Stvar-nikova, tu vidiš podobo, katero je slikar sam obdal s preumetnim orjaškim okvirjem. Človek se tu kaj zdi s»m sebi majhen, neznaten in slaboten.
Sc bolj mika gledalca na zgornjem mostu, ker tu lahko popolnoma od blizu opazuje slap in ker je nenavadno ogledovati slap od zgoraj. Marsikoga sem videl, da je dolgo, dolgo slonel na zgornjem mostu, gledal v bobneči boj divjih valov in premišljeval.
Čudno!
Karkoli je v naravi veličastnega. orjaškega, zdi se nam skrivnostno. Tako se nam zdi skrivnostno šumenje razburkanega morja, tajnostna ®e nam vidi nevihta ali temno brezdno in skrivnostno se nam add tudi gromenje in vrvenje mogočnega slapa.
Vse pa, kar je skrivnostnega, sili -nas k premišljevanju. Oko sc upre v tako prikal^en, um se v\api vanjo ter jo izkuša razvozlati in razumeti. To je vzrok, da se tako radi zamislimo, ko gledamo slap aili sploh veličastno naravno prikazen.
Kdo bi uganil čustva, ki se porajajo v duši gledalcu, strmočemu v razdraženi noj slapovih valov *
Pripeljal sem nekoč prijatelja k Šumu. Dolfco je gledal slap, in ko sva odhajala, je rekel: "Kako lep mora biti Bog, ki j« ustvaril tako krasoto!" In res je to! Kako krasen mora pač biti duh, ki .je vir vsega lepega na svetu!
i
VDITOAR.
Šum je vratar Vintgarjev. Takoj za slapom namreč se dvigajo na obeh bregovih Radolne strm«1 skale, stiskajo strugo bistre ročice ter tako tvorijo divje-roman-tiSno sotesko. 1600 metrov daleč m raataaa od toam dalje proti
žleb, ki si ga je v stoletjih izdolbla Radolna, ali pa je narava «ama tukaj pustila Radolni odprto' pot v naročje matere Save. Ta žleb, to globoko, divjo sotesko imenuje ljudstvo Vintgar. Do L 1990. je bil Vintgar nepoznan in po mnenju domačinov nedostopen. Edini njegovi prebivalci so bili:j bistra, srebmopena Radolna, plemenite postrvi, švigajoče po nje-| nih vrtincih, in divji gol obje, ob-j letavajoei sivo Vintgarjevo pe-| čevje. Domačin se je le z grozo | bližal njegovim prepadom, in] strahoma so si ob zimskih večerih pripovedovali o žrtvah, katere so pogoltnila temna Vintgarjeva brezdira. Samo na kakih dveh me-»tih se je prišlo do dna. sicer je pa bila soteska stoletja in stoletja zakrita Človeškemu očesu. Leta 1890. je pa Žumer, župan v Gorjah, ogledal sotesko, kolikor je bilo mogoče, naredil je načrt poti skoti Vintgar, leta 1891. je to pot tudi začel graditi in je ves čas osebno vodil gradbo. Vse delo je pa bilo dovršeno šele 1. 1896.
Obiskovalec si še misliti ne more, koliko naporov je bilo treba, da se je skozi najbolj divje skalovje zgradila pot, po kateri zdaj tako lahko prehodiš sotesko, kakor bi se izprehajal po setališču. Koliko je bilo treba prekopati zemlje, koliko skalovja razstreliti, koliko mostov in hodnikov zgraditi, kolikokrat tvegati zdravje in življenje!
Soteska se začenja ob Šumu polagoma. Skale so začetkom nizke, rastejo pa ve<in3yviše in više. soteska se vedno bolj zožuje, voda postaja bolj in bolj globoka hi temna. Pot je zadetkom precej visoko nad vodo in te vodi mimo majhne kolibice, v kateri so de-, lavci shranjevali orodje. Za koli-i bo jc v strugi skala, ki ima vi srednje veliki vodi podobo osem metrov dolge zmajeve glave. ka-. teri se čez čelo m gobec uliva! voda.	;
Na tem mestu je soteska toliko odprta, da vsaj solnce lahko posije do vode. Ako si sc v mrzlem puh u ob Sumu shladil in če te je •morebiti prevzel mrzli veter, ki ga Radolna prinaša s seboj iz Vintgar j a, lahko tukaj sedeš na klopico in si ogreje« kri ob volnenih žarkih. Tu si tudi moreš ogledati rakstlinstvo Vintgarjevo, ld se zelo razločuje od rastlinja v bližnji okolici.	i
Ustnica uredništva.
L. BI, Sheboygan, Wis. — Radi popravimo pomoto. Samostojno ' društvo "Ilirija" nima, kakor je bilo zadnjič napačno poročano, 50 j tisoč premoženja, temveč samo 5 , tisoč.	|
J. V., Wilburton, Okla. — Za- j radi homesteadov se obrnite na naslov: Agricultural Department, ( Denver, Colo.
Mrs. A. M., Portehester, Conn. — Vi nas vprašate, kako bi Vaših par stotakov naložili na prili-čno dobre obresti. Tu Vam svetujemo nastopne Short Terms Notes: Argentine Governement po b odstotkov, obresti plačljive maja in novembra meseca, cena $99 in tri četrt, bondi zapadejo 15. maja 1920.
Brooklyn Rapid Transit Co. po pet odstotkov, cena $99 in sedem osmink; obresti plačajo januarja in julija; bondi zapadejo 1. julija 1918.
French Republic, po pet in pol odstotkov; obresti plačajo a-prila in oktobra; cena $99 fm sedem odstotkov; bondi zapadejo 1. aprila 1919.
Russian Governement. po šest in pol odstotkov, obresti plačajo meseca januarja in julija; cena $95 in pol; bondi zapadejo 18. junija 1919.
United Kingdom of Great Britain and Ireland po pet in pol; o-bresti plačajo meseca maja in novembra; cena $96 in pet osmink.
Isti po pet in pol. obresti plačajo meseca ma ja in novembra ; veljajo $95 in pet osmink; iztečejo se pa še le 1. novembra 1921.
Poleg teh cen pa je še dodati fsvoto za obresti, katere so dose-j daj že zapale. Cene se pa vedno izpreminjajo. kak dan so višje, kak dan nižje.
j Bondi se glase za $100 ali $500 j in $1,000.
Na trsru pa je še več drusrih dobrih bondov. toda rok za izplačilo je daljši. Kdor pa kupuje bonde najbolje stori, da kupi Short Term Notes.
Ena najboljših bank v proda ji teh bondov ;e: Guaranty Trust Compan3", 140 Broadway, New York. N. Y.____
KADAR GRE ZA OBSTOJ NA . RODA, NI NOBENA ŽRTEV PRF •	VELIKA t
| BOLEČINI V HRBTU, I BOLEČINE NA STRANEH, i J REVMATIZEM,	f
[ OHROMELOST KOSTk, A ZBADANJE V KRltU, V I ZBADANJE V HRBTU, I
t ene vapeino adrsvllo, Um! t imenuje	V
Iremo
I tLIČNO ZDRAVILO I PROTIPROTIN8KO i
f	Ena steklenica stane en j
i	dolar, tri steklenice $2.80, 5
T	iest atenlenic, vspešno in po- f
I	palno zdravljenje celo pri T
i	zanemarjenih slučajih, celo f
♦	zdravljenje stane $5.00 a po S B	itnino vred I
i "Vi lahko pliete meni »	9
♦	osirom na katerokoli bolezen	t I	ln prejeli boste najboljše po-	t i	j as nil o in ostalo bo popolno	f I	ms tajno."	i
j naroČilo.	i
S steklenic REMO PROTI I ▼ PR0TIN8K0 fcUČNO t
4	zdravilo ln priloži m	.
f	•----ln----centov	i i
j	I™*---------------v.	,
i	Naslov______________________i
k Tem potom naročam.. _
i mi?
Rad bi izvedel za naslov dveh bratov JOSIPA m ANTONA S TAM F E L. Doma sta iz Čačiča, fara Osilnica na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da mi ga naznani. ali naj se pa sama javita, za kar bom hvaležen. Obenem bi tudi rad izvedel za naslov JOSIPA OSMAK. katerega že tudi nisem videl celih deset let. — Peter Bukovec, Box 143, Troat Creek, Mich. (10-12—4)
VPOŠTEVAJTE.
AkO *elite izvedeti z« naslov svojiii sorodnikov, prijateljev, zuaii-
w t«vf itd.
Ako želite prodati posestvo, hiJlo, trgovino itd
Ako telite objaviti krst, ženite v ( žalostinko itd.
Ako želite dobiti delavce ali delo za seba
Ako želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsak i slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih drža vab, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je naj prilj ubij ene jši in naiboli razširjeni sloven ski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
Cene oglasom so sledeče:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane____$1.00
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
st»ne........................................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane.....................$1.00
Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane..............................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi deuar. Naslovite na-
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	Hew N. Y.
Opomba: Rojaki, vpofttevaj^ naSe geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo nase naročnike pred raznimi sle|>arji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo ce je oglas v naftem listu in ako ga ne opazijo, naj vpraftajo prodajala. zakaj nt Posebno velike važnosti je za vsakega ori naročilih po
..-P0!®« . * ■ i^ifiSoEi
-.
| D08T0JX V8KI:	j
Mladenič j
i
Ta GLAS NARODA J. T	j
32	(Nadaljevanje).
—	Jaz »em prav dobro vedel, da bus veArl novice. — Veš, ljudje imajo rlobne jezike. — Na ljudi se ne sine ozirati. — Dragi prijatelj, ti ne ves, kako sem srečen in eado^olj<u — No. pa saj jo po znal — Lepa je, mlada in prijazna!
—	Zdi »e mi, da ie dolgo časa ljubile Abo Andrejevno.
—	Da, prijatelja sva bila. — Zdaj sva si pa nekoliko več kot prijatelja. — Takoj po poroki bova odšla na letovišče. — Kam. še sam novem. — Ali ini vrjanifch. da ieiu jokal, ko sva s« dogovorila ?1
Is žepa je potegnil robec iu zajokal.
Meni je bilo zelo teiko pri srcu.
—	Veš, meni se se zdi. da so bile sanje.	<
—	Kakšne sanje f
—	Zdi se mi. da wv>»c sanje. Iu najbolj srečen m zadovoljen bi bil, če bi mogel v teb sanjah umreti.
—	O knez, zakaj bi umrli* — Živeti morale. — Kavno zdaj morate iiveti!
—	Saj sem vendar rekel to. — Že cel čas ne govorim ničesar; drugega. — >am ne vem, zakaj je življenje tako kratko. — Življe-j rje je umotvor a*vsri»Jca, življenj*- je najpojpolnejši umotvor. —j Krat kost je pa pogoj vsega umetnega.
—	Povejte mi knez, ali je zaroka že ofnsielm* naznanjena?
—	Ne, n oj drugi, to pa še ni. — Midva sva kar tako sklenila., V druimi bo ostalo, samo v družini, samo v družini. — Samo moji Li'eri Katarini Nikolajev ni vse povedal. — O. Katarina Niko-* lsjevna je angel j, pravi angiij.
—	Da. oua je angel j.
—	Ksj tu Ji ti n» pritrjuješ ? — Jaz sem pa mislil, da si rawnu
ti njen stražnik. — Čakaj, nečesu sem se spomnil. — Prosila iue je, j naj te več ne pustim v hišo.
—	Kaj pravite?	|
—	IV^s.la me je. da bi več ne sprejemal tvojih obiskov.
Planil «'-m kvišku ki vzkliknil:
—	Zakaj pa? — Kaj m: je zgodilo?
—	Nc vem. — Včeraj mi je rekla. — In vrjames, da se mi čud- j no kako »i mogel pa-iti v liišou — Kako »i prišel
—- No, po stopnicah in skozi vrata.
—	Da tako m kako. — Gotovo te ni mudo videl, ke bi te sicer! ne pustili v hišo.	j
—	Jaz »e vedno ne vem, kaj se jzgodilo. — Torej, vi ste skle j nili, da me ne boste več sprejeli?	«
—	Ne prijatelj — jaz seui samo rekci, da me cisto nič ne bri j ga. — To »e pravi: jaz sem vse pritrdil. — Toda Katarina >Kkola-[ jevna je to odločno zahtevala. — Ah, tukaj je.
Tt-daj m* je pojavila na pragu njegova h<?i, Katarina Nikola i jevna.
Napravljena je bila za izpret««d.
1* l jubila j« starega kneza iu odšla, ne du bi izpregovorila kako j besedo.
—	Moj l»og! — jt- vzkliknil >tari knez. — To mora biti pomota! * '
—	Da, pomota jet — sem od vrnil iu ateitel ia njo. — Toda jaz se moram na vsak način prepričali.
Kar je temu sledilo, he je tako liitro izvršilo, da se danes ne morem pc.im ti. — Or. kako dobro bi bilo, če bi že vsaj malo premišljeno delal. — Tcda delal sem liot mladenič brez glave. — Letel sem prvi ujvai sobi iu srečal uu stopmcah nekega siužabuika. — Pove-! dal mi je, ds je že odšla na cesto in se odpeljala.
Pri hiMih vratih sesa jo opazil. — Spremljal jo je nek čatct-( nik v uniformi..
Bil je baron Bjoring.
Bil je polKovnik. star kakih petintrideset let. — Lep ni bil, to i da v obrazu je iin-1 nek po«*et>en izraz. — Do tediij ga nisem še nik-1 dar \'idel.	|
Brvi klobuk« iu brez ko/uha sem letel za njima.
Katarin* NrkoLajena me je prva zagledala. — Sklouiia se je k opremljevalcu ru mu nekaj zašepetala.
Bjoring ji je pomagal v voz.
—	Katarina Nikolajema! Katarina Nikola jevna! — sem kri-, čal za njo kakor osel.
Bjoring je poklical služabnika in mu rekel dve ali besede. j
CutU sem, kako me je nekdo prijel za komolec.
Kočija je zaropotala in izginila za ovinkom.
V	kočiji je bila sama. — Ko sem začel teči za njo, sem se z vso silo zaletel v barona in sem mu menda stopil na nogo.
Zaklical ji. zaškripal z zo-buii. — Prijel me ie za ramo in me vrgel kak'Ji pet korakov po ce«*i.	,
V	istem hipu je prišel za menoj služabuik hi mi prinesel klobuk in kožuh.
Jaz seui začel teči. — Tekel £>em, ne tla bi vedel kam. — Na poti sem se zadeval v ljudi, rokama sem si delal prosto, suval sem naj desno in levo in hotel čim prej priti k Tatjaiii Paviovni.
Spodnja ustnica se lui je povrtiila. — Tresel sem se po vsem životu. — Strašno so me razžalilL — Oh, strašno....	j'
—	Ah, kaj 1 — Ali »o te vrgli na cesto? — me je vprašala Ta- J tjana Pav lovna.
Sedel »em ha divan in začel gledati naokoli.
—	Kaj pa je > teboj. — Saj ves trepetaš. — Popij malo vode ^ — Tako. — Zdaj pa povej, kaj si napravil.
Neki*j sem iamrmral, da me je Bjoring vrgel po ee«ti.	I
—	Tako?	i!
—	Da, tako je bilo.
—	Dobro, zdaj že vsaj malo lahko razumeš	■
—	Kaj naj razumem?	j
—	Na, tukaj vzemi pismo.*
Vzel sem pismo in začel brati:
Spoštovana Katarina Nikolajevna:
Čeravno prav dobro poznam vašo naravo, sem vseeno mislil, da znate že vsaj nekoliko krotiti svoje strasti. Upam, da boste to storili tudi v tem slučaju. Časti mi je naznaniti vam, da omenjeno i>i«no ni sežgano in j da ga gospod Krafft nikdar ni imel v rokah. — Nikar (; ue mučite zastrantega mojeiga mladeniča.
Oprostite mu, on šc ni polnoleten. On je Še skoraj mladenič. — On ni niti duševno niti telesno razvit. —-Kaj imate proti temu mlaideniču? — Jaz ga zagovarjam in zato vam to sporočim, kljub fcetmu da vem, da < n« bom imel uspeha.
Sporočiti vam moram tudi, da sem poslal prepis tega pisma baronu Bjoringu.
Versalov.
Ko sem to prebral, um prebledeL Zatem mi jc šinila kri 'v lica. Moje ustnice so trepetale in se tresle.
—	To ffovori o meni. — To je ono, kar sem mu predvčerajšnjem ssupaL — To sem zakričal ki se tresel.
—	Da, to jc zato, ker si mu zaupaL
Tatjana Pavlovna mi je potegnila pismo iz rok.
—: Toda jaz mu nisem tega povedal. .0 moj Bo«, kaj tH1' 1
Kadar*« kak« drakr« iinim kupiU saaOsra, muts ravni* •odfcSM laSfi iimiibIii, kap« iKL, ali pa kadar potnlajato sn, varfllaa, »rlr*«fci prstan* lftdL, as kopita prej nikjer, 4a torti aa« aa mm TprvSat« fltruku« v« »a aa. pa al Mate prinranUl dolarja
vo» rrat poMlJajn* fcmapia**«. rtau »>u
IVAN PAJK * CO.. «\ ChMtnnt »1. _CONAMATTOH. PA
I Družba sv. Mohcija v Ameriki?
-Ne! — Vendar, ker tako težko pojrrešamo lepih Mohorjevih knjig ; je sklenila ZVEZA KATOLIŠKIH SLOVENCEV, da bo preskrbela nekako nadomestilo. Zato bo izdala za	"	i'
leto 1918
sledeči književni dar;	\\\<
1.	Koledar "Ave Maria" za leto 1918. v koledarju bo imenik udov i P«> posameznih naselbinah, prav tako. kakor ga je imeia Družba sv.
Mohorja.
2.	Iz življenja. Knjiga povesti, nadomestilo Mohorjevih Večerntc.
3.	Iz area do area. Brošurica, ki bode globoko posegla v naše vsakdanje življenje.
4.	Angleško-slovenski katekizem (Baitimorski) v slovenščini in ! angleščini.
Vse te knjige bodo dobili rojaki samo za
EN DOLAR
udnlne in loc.^za j>ošiljatvene stroške, ako se priglasijo vsaj
do 30. aprila.
V	vaški naselbini >
V	vsaki župniji Iščemo poverjenikov, ki bi nabirali ude.	A;
V	vsakem društva )
Vsa pojasnila, cirkuiarje za razdelitev v reklamo, nabiralne pole. se dobijo brezplačno pri tajniku Zveze.
Zveza Kotolisldh Slovencev
m C BI. MARK'S PL,	NEW YORK, N. V. »
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) T GREATER MEW TORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in dsje potrebne nasvete v vseh vojrških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glade datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se cawpno ua nje?*, kjer boste točno In solidno
postreienL
naznanilo.	{
Društ\o sv. Barbare postaja št. 55 je sklenilo na zadnji redni seji, <ia priredi veselico v prid dru-štveoi blagajni v soboto 14. aprila! t. 1. v Slov. Lzobr. Domu, Frank-' !in Koro, Pa.	.
Nadalje je bilo sklenjeno, da I jrlaca vsaki elan, najsiboJe odda j ljen »tli bolan, katori se ne vdeležri veselico, v društveno bla^ajuc.
Obenem vabimo vse rojake iz okol»ee Conemaugli, Boner, Mox-ham in Cambiia City, da se vsi vdeležijo veseliee na gori označeni dan.
Za dobro zabavo vam jamči v to izvoljeni	Odbor. I
_<"-12-4?_!:
rešimo slovenski nasod _lakote J__i
{	naznanilo.
Tempotom naznanjam svojemu možu Andreju Krašovec, da sem j še živa in da se prav dobro počutim, bolje kot preje, predno mt je zapustil s tremi otrokL i Opozarjam vsa dekleta, x,oseb-| no ona v Clevelandu, da se ga ču-j vajo. da ne bo katero nasamaril.
Cilli Kraiovec, Box 44.	Superior, Pa.
išče se
delavce za delo znotraj in zunaj Dobra plača, dobre ure in prilika za napredovati. Delo stalno in ne , prenclioina tudi v slabem vremenu [Vprašajte Employment Depart iraent, Westinghouse Electric & Mfg. Co., East Pittsburgh, Pa. '___(5—18-4)
zdaj o meni. — Toda on je blazen. — On je resnično blazen — Jaz sem ga veeaj videL — Kdaj je bilo pismo odposlano*
—	Včeraj popoldne. — Zvečer ga je dobila. — In danes zjutraj ^ ga je prinesla.
—	Jaz sem jsa včeraj videl. — On je blazen. — Tega ni mogel P»>ati VeTsilov. — To ie pisal -norec. — Kdo bi pisal- kaj takega ženski ?
—	Ravno tako norci pišejo, če so vsled ljubosumnosti postali nori. — Njihova kri se izpremeni v strup. — Ti še ne veš. kakšen
/človek je to. — Zato ga bodo tako ponižali, da se ne bo smel nikamor prikazati. — Saj je sani postavil <»lavo poJ sekiro. — Zakaj ni 'šel na proso in položil plavo po«l kolesa? — Kako lepo bi mu bila j odrezana. — Njegova glava je težka, pretežka. — Zakaj si mu povedali' — Zakaj? — Zakaj si ga razburil? — Ali »n se hotel slaviti ,pred njim?
—	K*akšua mržnja je to? — Kakšna mržnjat — To aem zaklical in se udaril z roko po glavi.
—	Kakšna mržnja? — se je zusmejala tu me silno zaničljivo {pogledala.
j Zopet mi je šinila kri v lice.
—	Spoberi se! — Spoberi se". — je zakričala. — Ali ti nisem že dovolj dala? — Tebi in vsem? — Ali si zdaj sit? — Ali si? — No, (povej! — Samo tvoja mati se mi smili.
(Dalje prihodnjič).
IŠČE SE DELAVCE
za delo v "Yardu" in "Beam-houae". Plača $18 na teden ter 9umo delo na dan. Nadalje se potrebuje delavce za "Split Room".I Plača po $13 in $15, po znanja. ! Omoženi, ki slabo delajo, imajo ' prednost.
Anton Miller, _No. 256, Whitehall, Mich.
Kad bi izvedel, kje se nahaja moj prijatelj JOŽEF PUST. Svoje Časno se je nahajal v Wood vrardu, Iowa, kjer je delal pri Seandia Coal Co. Želim, da se; mi oglasi, ker poročati mu ho- j čem .nekaj važnega. — Frank Smole, Box 282, Frontenac. Kansas. _(9-11—4)
Dr. KOLERr"
638 Peca Ave., PitUborfh' Pa.
^/fi^	Dr. Kotar •*
1	Sita	aaJstar^H ato
t wmPIBF. \	muki adravai*
< SaKiM-	lp««IJalt*<
I UrKL ^ >	* PlttatNirahr
. W^fv <	U Ima HlrtD
V^o	prakso v vtra«
-O	tjeziju tajnih m-
1 ——tki h bolesnl ^v X	S If I it« aH a&
vW^^wA^	«trupljenj« krr
^saki-^si*"' adrtvl ■ IUWT< tla Sv*, ugtjt trumel dr. prof. Brllek Oa last* mozolj« ali mofiurtk« po to loan. ▼ vrlu Izpadanio laa. bolotina • koalah, pridite in UZlatll vam bo Mi No takajto. kor trn boloaaa ao otltM Izgubo Mffltiu nenaravnim potom zdravim « par dneh, kapavac alt tri par lo tudi nt drture pooiedlce, al no ataoejo rad) Izrabljlvanja latn^gt «U CuSocJo cevi. ki vodi la mobarja oa dravtm v kratkem eaau. Hydrocolo al kilo oadravta v M orab ln alaor broa oporarUo.
BoUnl aaokarja. kt povaroMJo bole Tina v krtku in hrbta la reaatb tud prt apnseanja vodo. oadravlm a goto vojatvo
Reumattzam, trganje, botoCIne. oteklina, arbP«o, tkrofie «n druse Kotu-bolezni, ki ouUjeJo nled nečiste kn MdrtTlm v kratkem «aaa In al potreb-no letati
HARMONIKE
«•«&■> kakrSnekuU vrata Mtlojta b •oprsTljsiB po najnlijlb venah, s <!• o trpeftno tn asnealjlro. V poprav -anee'.Jlro r ca kdo rnJUje. kar arm S>
•ud 18 1st toka j v tea posla ia ssda •vojen Uitnna doma. V popravek nima kranjska kakor vaa drar tarmoalka Rabljene harmoniko kapo •Tn to ruiaea tudi v — ——"t toda u t to Svrttoe.
JOffiH mNIBL, Sit »asi <tW BL OmlatA Mt
POZOR ROJAKI
MaJaiOdtaUe smsim a* aeeaka lear. kako« tuo »•ttt brke 'a bra la. Od taea ait!lt sraataio » Htb tedelk knel ae.ti le dai«i leaia kakor t«d a»Ikls» kveaal erkl la brada le »»bodo odpadali ir oa!ve«. Bermatisam kortihol aH trcaaje v rokah aagab le v kri la. v esaifa deab popolauma a*dr« reae apaktiae,	tura, krast« tn rr.otr
p®tnv aosekoi jao£e*a asebUna v por dneh p*> polaoBttaatMnie. Kdor bi mcU a«r«Ua brta-
aspeba rabil m jaaeim ta t5'uu. Piti ta takoj »t eaolk. ki ae tak -i poUicn zastoani , Kreael iepnl KOLEDAR aa lato t »l? dobita oko potljrte 4 cente se pottaioo.
JAKOB WAH0I0. <709 Vrnit ftrt mmlul Oble
naznanilo!	'
Cenjenim rojakom ▼ Illinoit naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nail sastopnik
flW*	1M
H-^&m	m
' Ir^l ft
' Ji mW /1M
'	dMmm^m m
V-- -' - ^^fci V^Sj	mj
m r il W
Mr. Janko Plaiko,
ci je pooblaičen sprejemati ntni ! lino za "Glas Naroda" in izdajati ! osadevna potrdila. — Upati je. ia mu bodo Šli rojaki v vseh ozi "ih na roko-
_____ - Ondolitvo.
| jp^Loimiz^l
I m ipa»it|ikt —kolaal |1 I Pittsburgh«, Ft	1
Spaldao »	js |
BMsdsUss^l«. dopL°4sV^SMINILS | Kj^^^Am nL^iLiilL — ^sa. 1 «
JtOJAJHLL NA&OOAJTS 81 MA "GLAS M A A O O A".
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imavo su
! geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN j POCENI
; droStvene tiskovine, se vselej obrnejo | na slovensko ongsko tiskarno
j	"Gevelandska Ameiika"
j
'	Mi izdelujemo too drnStvene. trgovake la
;	privatne tlakovina. Naša tlakama jo najbolj
i	aoderno opremljena izmed vaek alovenakik
.	tiakaren ▼ Ameriki Pilite sa ceno vsaka
-	tiakovino nam, predno ae obrneta kast dm-
j	sam. Pri nssdobito lepicw catsjioinboUis
\	tiskovino.
!	CLEVELANDSKA AMERIKA
!	PRVA SLOVENSKA UNUSKA
|	TISKARNA
«119 ST. CLAIR Am CLEVELAND, O.
| Importirane Franz Lubasove harmonike
r	so razprodane. Imel bom salogo »» wJLUJJL"!
I	zopet po končani vojni, ter se za H^Pti
[	pozneje rojakom priporočam.	^^
' Kupujem, prodajam in poprav*
D	ljain stare rsbljene harmonik" po ^ al^SflB?
r	dogovoru; izdelujem nove KOV-
f	ČK£ po $C.OO ter nove mehove
|	od $6.00 do $10.00. Delo trpežno " —-
j	in zanealjivo.
Alois Skulj,
j 323 Epsilon Place,	Brooklyn, N. Y.
DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST, Uf^
ezs PKNN AVE.,	PITKBUKGH, 1'ELNNA.
Dr. Knseotbal, fiiieolalist že čez 'JO let Ako Imate ^ * i. tajne bolezni. ayi»bilie. čankar, kafatrlco. Izgubo 1 waivaa, tnjluo kri, nervuKiiost, želodec, lutlk«, mi -	V
znljl, revmatizpm in drujje bolezni. apraAaJte za na<nret '' -J**^ I>r. Riiaentlials iu i*»ve«!al rani U) rt- »le ozdravljivi "
POSEBNA PONUDBA ramo za kratek čai 2 dolarja oa teden. Ako niste zadovoljni z tuojo iiostrežUi vrnem '2 dolarja.
Dr. Rosenthal zilravl z najholjAiujl alravill, ki Jlb dobi Iz Evro(>^, Indije. Kitajske, Južne Amerike ln veeh drugih krajev sveta. On teli zdraviti le svoje bolnike.
Dr Rosenlhal, 622 Pfiin Ave., Pittsburgh, Pa.
ustanovljen v Plttsburghu čez 20 let.
Uradne ure: tedensko U. zjutraj do 5. ]>op. Ob četrtkih ln sobotah od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljab od 10. zjutraj do 3. popoldne, fjovori so Slovensko. N'e zilravl poŠti Izrežite In obdržite to ohjatc
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
m Cr«»n»er New York »n okolico
sdlno poataviko priznano slovensko druitvo v Greater New Yorku,
ibornje vsako četrto soboto zvečer ▼ mesecu v "BEETHOVEN LLckLJj", 210 iztočna 5. ulim blizu 3. Ave. v New Yorku in se pričue
točno ob 8. uri zvečer.
ODBOR:
Predsednik: ALOJZIJ SKRABAU, -iE. 9th St^ New York C-ij. N T Podpredsednik: ALFRED JUI»t^. CI Ten Eyek SU Bro»*ljn. N. T Tajnik: JOSIP POUAČNIK. 5« Ten Eyck SU Brooklyn N T Zapisnikar: JOHN GERJOVICH, 328 Bond St., Brooklyn, N T Blagajnik: ANTON KOS1RN1K, 340 E. 5tb St., New York. N. Y.
NADZORNI ODBOR:
L.UDWIG BENEDIK, 2302 Ca tal pa Ave., Brooklyn. N. Y. VINKO ZEVNIK. 1113 Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. Y JO^IP S VAL, 216 Ten Eyck St, Brooklyn, N. Y.
DRUŠTVENI ZDRAVNIK:
DT. HENRY XJ. ROBINSON, 301 E. 10th St, med Ave. A in B, New York, N. Y.
v	~	---,
Čistoča je pol življenja.
Ta stari pravični pregovor se upošteva največ prt člstlb nepooareje-nlh pijačah, katere morete dobiti po najnižjih cenah le pri stari krajan-tki tvrdki: MORRIS K) ICS T COMPANY.
Cw.bk.ftM	nta
Belo ali rdečo žitno ž«anje.................$2.00	do	u«
KST^i .................c-50 3 00	<-00
Ciatl fini spirit....................................3.00	S.o0	4.00
Fini ram—. .................... 2 00	2.50	8.00	«.r0
KutnnoT«, k Imel................ 2.00	2 30	ZOB	4.00
Slivov*«.... ..........................................2.60	1.00	4.00
1 ropiujevM............................................2.50	S 00	4.-00
Port vino.................................................2.00	250	100
Fino belo ali rd*če vino od..........j.oo	do	ZOt
Pri naročilu od 15.00 al. več plačamo ekapresm Na vahod do New Yorka In zapad do Chlcaga. Naročila odpošljemo Se tiatl dal, ko jih do-bemo. PiSite takoj po cenik na naslov:
Morris Forst Company,
JOŽEF HOROWITZ, predsednik *#0 Smithfield St,	Plttaiwrxh. Pa.