BrađnlStvo to opraimištvo:
Maribor, Koroško ulice 5.
„STRAŽA“
ilhiji T ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo
1 uredništvom se more govoriti juris dan od 1 L—12. ure dopold.
Teiafon št. US.
St. 118.
Maribor, dne 6. oktobra 1911.
Neodvisen političen list
za slovensko ljudstvo
Hapoünins listo:
Celo leto ......	12	K
Po) leta..............  6	K
Četrt leta..............3	K
Mesečno................ 1	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik III.
Temno obzorje.
Dunaj, dne 5. oktobra 1911,
0 uvertura k današnji seji državnega zbora se je doigrala v veliki sprejemni dvorani, kamor je prišla deputacija čeških starišev z otroci, ki so bili namenjeni za zatvorjene Komenskijeve Šole, Nemcem je bila deputacija neljuba, zato je prišlo kmalu do vzhičenih spopadov, najprej v besedi, potem pa tudi v dejanju. Parlamentarni vremenski proroki so takoj ob tem dogodku nagubančili svoja čela v resne poteze. Rekli so, da to ni dobro znamenje niti za pogajanja v Pragi, niti za miren razvoj političnega življenja na Dunaju, Ministrskemu predsedniku Gautschu pretijo nevarnosti v bližnji bodočnosti.
In potem so prišli streli z galerije na ministrske klopi! Socialni demokratje so odbijali napade od strani nemških nacionalcev, potem pa, ko so se razr-burkani valovi nekoliko pomirili* so stali nemi na svojih prostorih ter gledali na ministrske klopi, kjer so radovedni poslanci preiskovali luknje, povzročene po projektilih prenapetega socialista. A tudi vodilna stranka v parlamentu, nacionalverband, je izgubil glavo v irenotku splošnega razburjenja. Hoteli so, da se zaključi seja in se tako celemu svetu pokaže, da je parlament bojazljiv, Le odločnemu prigovarjanju mirnih parlamentarcev in drugih strank se je posrečilo dokazati nacionalverbandu, da je treba naprej zborovati. Govoril je ministrski predsednik Gautsch, da bo ystrajäl na svojem mestu ter se ne bo umaknil, tudi projektilom ne. Toda vremenski preroki so rekli: In vendar so streli dne 17. septembra in današnji streli omajali stališče ministrskega predsednika! Tudi Ba-deni je imel korajžo in je zastopal pravično stvar, toda njegovo usodo poznamo.
V najvecji zagati pa je ministrski predsednik, ker ;si sni znal pravočasno zaobiti Svečino in rekonstruirati parlamenta. Nihče se ne Čuti vezanega na Gaut-scha. Celo nacionalverband dela svojo politiko. Proti opetovanim izjavam ministrskega predsednika hoče sedaj zastopati v draginjski debati stališče, da se pri uvozu tujega mesa ni treba ozirati na ogrsko stališče. To je prvi konflikt z vodilno stranko, in če ni smrtnonevaren, vendar simptomatičen za nejasno razmerje Gautscha do parlamenta.
Vremenski preroki tudi v tem oziru prognosci-rajo: temno obzorje!
Maribor, 6. okt.
Ko je došla včeraj v popoldanskih urah v Maribor vest o atentatu v državnem ziborlu, je povsod v-plivala senzacionelno. Čeprav je oeračje že prenasi-čeno z temnimi, grozečimi oblaki, j e vendar vest o o-skrunbi našega ljudskega zastopstva silno učinkovala. Marsikaj se je pričakovalo od nahujskanih mas, toda strelov v parlamentu ne. Imeli smo priliko govoriti s priprostimi meŠČa|ni in vsi so se zgražali. Vsakdo se je vpraševal:	Kaj vendar mislijo ti lju-
dje? Draginja naj bi se odpravila, sklenile naj bj se postave, ki bi odstranile že neznosno draginjo, a v tem trenutku se hoče onemogočiti ono postajvodajalno oblast, ki edina lahko kaj ukrene. Obsodba socialne demokracije, kateri pripada atentator, je vsestranska. Nihče ne trdi, da je bil atentator .najet od socialnode-mokratičrie organizacije in voditelji so že Strogo obsodili dejanje, toda posredno so ga sami zakrivili. Že mesece se hujska delavstvo proti drugim stanovom, zlasti kmetu. Čeprav mora biti vsakomur jasno, da se z demonstracijami in revoltami ne bo odpravilo draginje, akoravno socialdemokratični voditelji dobro vedo, da draginjo ni povzročil kmet, ki je večji revež, kot delavec v mestu, vendar se sistematično že mesece po zborovanjih in časopisju vžiga strasti in razburja duhove z lažmi in nepopišnim hujskanjem. Že 'dunajski revolucionarni nemiri, ko; se je radi draginje pokončalo šole in druge humanitetne naprave ter oropalo skromne male trgovce, 'so jasno pokazale, do kakega zaključka pride nerazsodna, masa, če se v nji z protikmečkimi Šlagerji budi zverinska čustva. Ta atentat v parlifpientu je druga etapa in z nekako potencirano silo kliče socialdemokratičnim voditeljem; Nehajte s svojo podivjano hujskarijo!
Draginja je res občutna, toda vjsled nje trpi kmet ravno tako kakor delavec in mali meščan. Nihče ud; vseh teh si ne kopici bogastva in vsakdo izmed. njih1 komaj izhaja. Ce je meso drago, so drage tudi vse druge potrebščine, zlasti take, od katerih imajo ogromne dobičke veliki kapitalisti. Brezmiselno in naravnost zločinsko je zato pri takih razmerah, hujskati shmo 'proti kmetu in kričati samo o draginji mesa. Posledice potem skoro ne morejo biti drugačne kot so sedanje, in kdor je vstvaril tako bojno in pa strastno razpoloženje, ta je tudi odgovoren.
V drugi vrsti pa zadene krivda radi včerajš-
njega atentata našo« birokracijo. Ce mi le nekoliko povzdigjnemo svoj glas in malo krepkeje zaropotamo radi kakih nezdravih razmer, ki grasirjjo tu ali tam, že smo zaplenjeni. V socialdemckratičnili in deloma tudi meščanskih listih se je pa Že mesece in mesece kričalo proti kmetom, klicalo na boj proti vsaki avtoriteti' in apeliralo neštetokrat na najnižje strasti, a naši birokrati se niso ganili. Proti njim samim se ne sme ganiti, drugače, pa lahko vganjijte pravcate or* gije v hujskanju in izpodkopavanju prvih in glavnih temeljev človeške družbe. S to svojo prizanesljivostjo si je naša slavna birokracija pridobila velik del „zaslug“ za 'dogodke včerajšnjega dne. Kakor socialdemokrati bodo tudi ti gospodje z odklonljivo gesto odvračali vso krivdo in s stoično mirnostjo bržčas korakali naprej po že izvoženih’ potih, toda pribito dejstvo ostane: Dne 5. oktobra 1911 so streli revolverja v n aß,e m ljudskem zastopstvu govorili o socialde-mokratičnem hujskanju in birokratični prizanesljivosti.
V naslednjem naj sledi poročilo o dogodkih razburkanega včerajšnjega dne.
*
* *
Pred sejo so se odigrali v veliki dvorani y, parlamentu burni prizori. Ti prizori, ki so se odigravar li, so tem ostudnejši, ker so se dogodili zunaj parlamenta v e dvorane, v vestibulu, in tem odurnejši, ker ^tvorba, njih predmet otroška deputacija. Kakih 200 čeških otrok v spremstvu svojih staršev je prišlo do-po e ne v parlament kot deputacija, da zaprosi češke poslance za njih intervencijo v vprašanju Čeških šol na Dunaju. Deputacija je prišla v vestibul, kjer je ,rav;»° navzoč bivši vsenemški poslanec Franko Stein Ko je zagledal češko deputacijo, je začel kakor nor klicati: „Češka svojat ne sme v parlament!“ Pri šel mu je^ na pomoč poslanec Albrecht, ki je skušal s silo zadržati vrata, da bi češki otroci ne mogli v ve-stibul. Od vseh stranico prihiteli časnikarji in poslanci, m češki poslanci so takoj protestirali proti ne-cuvenemu vedenju poslanca Albrechta, češ, da nima pravice zabraniti deputaciji vstopa. Par trenotkov, je trajalo to prerekanje in potem so se razvili nepopisno burni prizori. Poslanci so se začeli ruvati, dokler se ni posrečilo Cehom, ki so bili v premoči, < Albrechta in Steina odstraniti od vrat. Med tem je vstopila deputacija otrok, med katero je bilo tudi mnogo žen
PODLISTEK.
Kako je svetoval Bastl Leni Kerbiš k možitvi.
(Po zapiskih rajnega župnika J. Žmavca, pomnožil in priobčil Januš
Goleč.)
Ponaša se 'Ljubljana s svojim .„Unionom“’, Mar riboir z gnadvojvodo Ivanom“, Celje z )„|belim volom“ itd. Pa tudi naš Sv. Jurij na Remäfriiku gleda že več desetletij, sicer ne z prav prijaznimi qeesom, Bajti v novejšem času se je v altar ju malo na stran obrnil, na svoj hotel „Basil“ po imenu. Ni sicer prvega razreda najš g,[Bastl“, pa vendar hiša je, kjer, se že 'dolgo časa toči vinska kaplja.
Ime tej krčmi je zapustil neki Bastl, ki je bil rodom Nemec in ki je več let krčmaril! v omenjeni gostilni. Bil je zelo priljubljen, šaljiv možakar, M je vsakemu stiskanemu Remšničanu, bodisi slovenske, ali nemške krvi, rad pomagal z nasvetom, kakor tudi v dejanju. iZjapustil je svet že predi par leti, pa ne pod Jurijevo zastavo, ampak odneisel je svoje nemške kosti onkraj Radia v svojo rodno zemljo; in menda zaradi tega, ker ga sv. Jlurij na starost ni sprejel med veteranoe, ampak Še celo svoje obličje obrnil proč od Bastlove gostilne, in rajši jel gledati svojemu lintvarjn v žrelo, nego pa starega Bastla.
!Tb ponižanje na starost se je ‘veteranerju. Ba-stlu tako hudo zamerilo, da je tudi on svojemu vodju, sv. Juriju, hrbet za vedno pokazal in se preselil za Radi, kjer je tudi par let pozneje,) kakor bmenjeno, šel nemške krte in.-črve plašit pod .grudo. K temu nemškemu Bastlu, hotelirju na Remšniku, oziroma le bolj pri domačih izrazih ostanimo oštirju, se je zatekla pred nekaj leti že bolj priletna samica, Lena Kerbiš po imenu. Bila je že namreč sita prelepega samskega stamu, pa nobeden moški se je 'rij Kotel usmiliti. Imela je namreč, kakor sem zvedel po remšniškem
ustnem izročilu četrt ure hoda od vsakega zoba v čeljustih' in take izdatne razdalje med zobmi kmečkih samic, četudi so bogate, so vkljub bogastvih, posebno še pa na Remšniku, kjer se veliko da na naravno lepoto, glavna napaka. Uboga, od Vseh zapostavljena, po sili devica Lena se pritoži nekega dne modrijanu Bastlu, rekoč:	~
„300 goldinarjev v srebru sem podedovala, pa vendar ni nobenega snubača po me. Rapa 'bi še namreč zakonski stan okusila, predno ugasnem za večno. Povejte mi, očka Bastl“, prosila je Lenka, „fca§ je pač napravil vaš šepav viničar, da je dedec pri 60 letih' dobil Še tako mlado ženo?“
Učeni B:\stl, pravi svetovalec, v, vseh* remšniš-kih, večkrat tudi samskih stiskah1, in nadlogah, se na kratko zamisli, potem pa svetuje:
„Napravi, Lenika, tako k#:or je moj viničar storil.“
.„Kako pa?“ ga vpraša radovedna, vedno ČujeČa devica.
.„■Hm", pravi Bastl, ki je že bil stuhtal med tem Časom ta pravo: s,Imel je krumpel na starost Še nekaj tolarjev in tiste je razobesil na ogle dvoje kajše (koče). Ko je pa njegova sedanja žena te rAzobešene in, svetle tolarje videla, si je mislila: Ta loter (mož) mora že dovolj ‘denarja imeti, da ga celo na vogle in duri obješa. Star je že, dolgo ne bode več veteranil po svetu in njegov denar bode kmalu moja lastnina. Potem bodem si pa mladega moža zbrala po spoji volji.“
JA — tako je dobil: ženo“, jeclja začudena Lenka.
Bastl jej pa nato še svetuje:
. „Glej, Lenka, ti si precej srebrnine 'dobila, o-besi jo tudi ti na vogle 'in, duri svoje bajte in gotovo te bode prišel snubit še kak mladenič.“
Nato jo je mahal naš Bastl dalje svojim potom, devica Lenka pa je hitela brž uresničirBastlov modri nasvet.
^9 l^^tl bez nekaj dni zopiet koraka mimo Leukine bajte, vidi od daleč viseti srebrne tolarje n,a og-Iihin na kljuki. Premišljuje, kaj li neki to pomeni; a kmalu se spomni svojega nasveta, ki ga je dal red-koeobi bajtarci Leni Kerbiš. Začne se čohati po glavi in sam seboj govoriti:,
JO ti neumni babura, kaj te le moti! “
Naravnost se poda nato k sosedu Butiču in mi jame pripovedovati, kaj da je Lenka, po sili devica, storila na njegov nasvet.
„Imaš li koga doma“, vpraša Bastl ButiČa,
... ”A_— vsi drugi so na 'delu, samo ta stari Sure, ki kar m za drugo delo več, doma'steljo seka“, odgo von Butič.
„Dobro“, pravi Bastl, „ravno prav„ samo pokliči g,a semkaj.“
Sirota äepasta res prišvajdra pred Bastla in fe ga na kratko pouči, da naj gre hitro k Leni, naj po bere tiste razobešene tolarje in naj jej jih nese v hišo z naročilom:	babur.ai neumna naj denar v sob
zrači, ne pa na voglih in kljukah, dal jej ga kdo n< pokrade.
Starec res gre po Bastlovem naročilu, pober< raz kljuke in voglov tolarje, ter (jih nese v hišo Lenki. —
Ko pa Lena zagleda starega Surca in svoje to larje v njegovih rokah, misli, da jo starjak hoče snubiti; brž popade kol, ali bolje poleno, in udri pt starem Surou. Neusmiljeno udriha po njegovi tornist ri, kriči nad njim in ga zmerja s psovkami, katerin bi se gotovo Še drugače povoljni papir ustavljal.
Siromaček je hotel ubežati; 'pa ni mogel hitri v hrib, in nevesta Lena mu jih je prav obilo mero od rila na krivi hrbet.
Bastl pa, brž ko zapazi celo tragedijo, se zač ne s tovarišem vred grozno smejati.
Topa žalostno dejanje se je začelo počasi nav kreber proti Butičevi bajti pomikati, pred katero ji tvoril Bastl gledališko občinstvo.
Nemški radikalci so imeli ravno klubovo sejo in so bili obveščeni o prihodu deputacije. Prekinili so sejo in pridrvili v vestibul. Posebno so se odlikovali poslanci Kroj, Hummer, Wolf, Schreiner in Luchs, ki so z nepopisno surovostjo nastopali proti otrokom. Češki poslanci so se postavili takoj na stran deputacije in jo hoteli ščititi. 'Med tem pa so vpili nemški kulturonosci: „Ven s češko svojatjo, tu nimajo nie o-praviti.“ — Schreiner je vpil: „Tu so nemška tla!“ — Dobro mu je odgovoril poslanec Rybar:	„Tu so
avstrijska tla, to bi morali Vi kot cesarjev tajni svetnik najbolje vedeti!“ — Med tem so se na vseh koncih spopadli nemški in slovanski poslanci. Vlačili so se za lase in padale so zaušnice, Z eno besedo, odigrali so se prizori, kakor v najbolj zakotni gostilni. Najbolj divje so se spopadli na eni strani poslanci Kroj, Hummer in Wolf, na drugi strani Fresel, Lisy, Tomašek Prokeš in Poljak Rögger. Naenkrat so zaj-kricale češke matere, da grozi neki nemški poslanec otrokom z revolverjem. Sredi otrok je, stal nemški poslanec T-euffel, in ko so ga poklicali zaradi tega k odgovoru, je takoj negiral, da ni imel revolverja. Začel se je iznova pretep. Nemškemu radikalnemu poslancu je zabrusila, neka češka dama z imenom Gribel, v obraz: „Vaše vedenje je barbarsko in podivjano, ter mu pljunila v obraz.“
Zaradi teh prizorov v vestibulu se seja poslanske zbornice ni mogla pričeti.
Ves vestibul je bil poln razburjenih ljudi, in vedno iznova so se vršili spopadi.
V	vestibul je prišel načelnik parlamentarne pisarne, sekcijski Šef Bauer, ki je proti Ce.hom izjavil, da je ministrski predsednik Gautsch, pripravljen sprejeti deputacijo, sestoječo iz 10 članov. Tudi zbornični predsednik je prišel v vestibul in miril. Ko je bila seja zbornice otvorjena, je trajalo dolgo časa, da se je razburjenost vsaj deloma polegla.
Streli v zbornici.
Po teh dogodkih se je začela seja, pri kateri se je razburjenje še le čez nekaj čajda poleglo. Kot prvi je govoril socraldemokratični poslanec dr. Ajdle.r radi draginje. Med govorom je omenil tudi zadnje krvave dogodke na Ottakringu in pri tej priliki ostro napadel justiČnega ministra dr. Hochenburgerja; y tem trenutku je pa zadonel prvi strel in istočasno se je slišno z galerije klic: Živela mednarodna socialna demokracija!
Sledil je Še drugi, tretji, Četrti in peti (strel. Prva kroglja je frčala tik mimo glave zborničnega uradnika dr. Kowyja. Drugia kroglja se je zarila v tla zraven podpredsednika Jukelna.
Podpredsednik! je takoj, Ko je zaslišal strele, zazvonil z zvoncem alarm. Ta signal naznani slugom, da morajo takoj vse vhode zapreti in 'da ne sme nihče v poslopje.
Napadalec je ostal popolnoma mirno na Svojem prostoru na drugi galeriji, tako da so ga prihiteli sluge lahko prijeli. Najprej so ga. peljali v posvetovalnico, kamor so prišli predsednik dr. Sylvester, podpredsednik Zdarsky in sekcijski načelnik Bauer-ßorgjfr.
Kdo je napadalec?
V	posvetovalnico so prišli takoj nato telefonično obveščeni policijski predsednik Breznowsky, dvorni svetnik baron Gorup in več stražnikov, od katerih sta dva držala zločinca. Na vprašanje, kaj da je, je odgovoril: socialni demokrat. Napadalec je velik, 26 let
Brž zapazi nevarnost, da bi tudi njega divja Lena ne spravila med 'bežeče igralce, se put egu e za duri in jih zapahne za seboj.
Pri zaprtih durih sedaj pričakuje, kedaj da bode neusmiljeno dejanje končano in zavesa padla,
Kmalu sta jo pridrla tudi Sure in Lenika na hrib mimo Butičeve bajte. Starec je sopihal navzgor, kakor kovaški meh, še le ko je začutil ravnino pod coklami, jo je hitreje potegnil in se srečno skril na Skedenj pred preganjalko. Vda sreča, da je Še pogodil na Skedenj, kajti' drugače bi mu ne bila Lena samo hrbtenjač poravnala, ampak tulili še «druge od starosti bolj krive kakor ravne kosti.
Ubogi junak žaloigre, 'Sure, je pa stokal na Skednju par dni vsled Leninih' udarcev. Konečno se je Ste vendar izlizal in Še bil Lenki hvaležen za podarjene ujlarce, kajti večkrat je pravil:
„[Bog povrni Leniki, sem letel 'enkrat pošteno v svojem življenju in se isipostil na starost. Tfudi poprej sklonjeni hrbet mi je uravnala, da/ sem sedaj brhek kakor mladenič, morda bi' se Še tudi Leniki do-padel! “
Bajtarca Lena pa je vse svoje žive dni nosila križe in težave samskega stanu, sicer ne radovoljno, ampak bolj tako, kakor nekdaj Simon iz Cirene, — prisiljeno. Pa vkljub vsem zaprekam je Vstrajala (do konca in pred ne davnim časom Šla po zasluženo krono.
Bastl in ButiČ sta se pa valjala po hiši od samega smeha.
Ljubezen premore vse.
(Povestica iz življenja. Priobčil A. Leben.)
Pri Sestanovih v Podgorju je bilo izredno živahno in nad vse veselo. Gospodinja se je sukala po kuhinji ter pripravljala prijetno duhteča in okusna jedila. Dekle so čedile tla v sobi in na mostovžih. Hlapci so pa stavili pred hramom z zelenjem ovite in s cvetlicami ozaljšane slavoloke, na katerih so vihrale mnogoštevilne, raznobojne zastavice.
star mož. Nosil je delavsko obleko. Piše se Nikolaj Njeguš Vavrak in je doma iz Šibenika. Vavrak je prišel Še-le pred tremi dnevi na Dunaj in je imel dosti denarja seboj. Podedoval je namreč skupno s. sestrami neko hišo, pa je prodal svoj delež za 3000 K. Imel je pri sebi še 550 K, drugo je že vse zapravil.
Pri zaslišanju so ga vprašali, koga da je hotel ustreliti. Odvrnil je: justiČnega ministem.
Odvzeli so mu revolver in konstatirali, da je bilo oddanih pet strelov. Omeniti je še treba, da se je našlo pri njem resolucijo, ki se je stavila prejšnji večer na nekem socialno-demokratičnem zborovanju. Vstopnico za na galerijo, pravi, đa je dobil v, zbornični pisarni, kar pa tam odločno zanikajo.
Nadalje zatrjuje, da ni prišel v zbornico z namenom izvršiti atentat. Sedel je v tretji vrsti na drugi galeriji. Med govorom dr. Adler-ja, ki je jako ostro napadal justiČnega ministra vsled obsodb eksce-dentov pri dunajskih sodiščih, je opazoval dr, Hochenburgerja. Ker se je ta med govorom ironično smejal, ga je spravilo to v tako jezo, da je zagrabil revolver in petkrat ustrelil na justiČnega ministra.
Preiskavo vodi državna policija, da se dožene, ali je imel napadalec kaj tovarišev. — Se-le pozno ponoči je Njeguš vse natančno izpovedal. Iz te izpovedi so posneli, da je dobil vstopnico od svojega znanca., mizarskega pomočnika Paulina, Res sta obadva sedela skupaj in Paulin je pokazal Njegušu različne ministre. Sedaj je še-le razumljivo, kako da je napadalec dobro vedel, kdo je justični minister, ker ga kot tujec vendar ni poznal. Pozno v noč so nato aretirali tudi Paulina.
Gautsch govori.
Takoj po atentatu je bila prekinjena seja. Vršila se je konferenca klubovih načelnikov, na kar je dr. Sylvester zopet otvoril plenarno sejo. Prvi je nadaljeval svoj govor dr. Adler, katerega izvajanja so pa ostala nerazumljiva vsled velikega hrupa, ki je vladal v dvorani. Ko je končal, je povzel besedo ministrski predsednik baron Gautsch, V svojem govoru je ostro obsojal hujskanje mase po socialni demokraciji. Nič Čudnega ni, če rodijo taki govori, kakršen je bil današnji dr. Adlerjev, sadove, kakor je bil današnji atentat. Končal je z zatrdilom, da ne pozna strahu, in da njega in vlado ne bodo taka in enaka nasilstva odvrnila od začrtane poti. Govorilo je nato še več poslancev, ki so vsi izražali veselje, da se ni zgodila nobena nesreča, in so vsi v ostrih besedah dolžili socialno demokracijo, da je kriva vseh zadnjih dogodkov,
Koncem seje je baron Gautsch odgovarjal na interpelacijo glede maroške zadeve, oziroma glede zadržanja angleškega poslanika Cartwrighta.
Seja se je nato med še vednim precejšnjim razburjenjem končala, Prihodnja seja danes, dne 6. t. m.
no sodišče. Glede tega vzdržujemo svojo- trditev v popolnem obsegu In še enkrat pribijemo, in vfsak čas-tudi lahko dokažemo, da ni pri celi okrajni sodniji v Mariboru ne enega slovenskega zapisnika, tudi ne s pričami in obtoženci, ki ne znajo niti besedice nemški. Ko je svoj čas pri preiskovalnem sodniku dr, Oswatitschu neka priča zahtevala slovenski zapisnik, jo je ta vprašal, Če zna nemški. Nato se je odločno branil sestaviti slovenski zapisnik in. se je skliceval na naredbe in svojo službeno prisego, Češ, da sme samo s tistimi strankami . napraviti slovenski zapisnik, ki ne znajo nemški. Slično je postopaj v drugem slučaju bivši Slovenian dr. Biček.
S tem sta ta dva gospoda Sama priznala, da s tistimi strankami, ki ne znajo nemški, mora soanik sestaviti slovenski zapisnik. Kolikor je nam znano, mora položiti vsak sodnik prisego. 'Oudimo se le, kje ostane prisega pri onih sodnikih, ki tudi s strankami, ki ne znajo prav nič nemški, sestavljajo le nemške zapisnike. Takih slučajev imamo mnogo, ne samo pri kazenskem mariborskem okrajnem soclfšču, ampak tudi pri drugih okrajnih sodiščih.. Tjako postopanje je pa brez dvoma protipostavno in nepravilno.
A to Še ni vse! Nepostavnosti gredo Še dalje. Označeno protipostavno postopanje mora biti znano tudi okrožnemu sodišču in tudi organom, ki nadzorujejo delovanje okrajnih sodišč. Ali ti gospodje nimajo toliko moči, da bi od podrejenih sodišč zahtevali z vso strogostjo, da se dosledno postopa po veljavnih jezikovnih' naredbah'? Dejanja kažejo, kakor da ne.
Državno pravdništvo sestavi obtožnico vedno v jeziku, v katerem je pisan zapisnik z obtožencem. ITo je povsem pravilnoi, ker obtoženec mora vedeti, česa se ga dolži. Ker se pa razni sodniki pri okrajnih sodiščih ne idržijo jezikovnih' naredb, ampak sestavljajo z nemškega jezika nezmožnimi obtoženci nemške zapisnike, tako napravi tudi državni pravilnik nemško obtožnico. Na ta način se večkrat dogaja, da dobijo nemščine popolnoma nezmožne stranke nemške obtožnice. To je, kar smo hoteli bičati v svojem zadnjem Člajnku in to smatramo tudi za svojo ’dolžnost. Lojalno pa priznavamo, da se vrše pri okrožnem sodišču s slovenskimi obtoženci slovenske razprave, da se sestavlja tudi slovenske zapisnike in da se razglaša slovenska razsodba. Izvzeti so deveda slučaji, če je prideljen kot zapisnikar kak aVskultant, ki ni zmožen slovenščine. V takih slučajih nastane torej kuriozum, da odločuje zapisnikar, je li zapisnik in razsodba slovenska ali nemška. In taki slučaji se množe. . .
Zato pa bomo mi tudi v bodoče skrbno zasledovali (vse dogodke pri naših sodišjčih in jih primerno zabilježevali.
Kršenje jezikovnih naredb Slovenci in deželno gospo« pri štajerskih sodiščih.	darstvo.
Pod tem naslovom smo objavili v listtu dl 27.	(piše dr-IVAN Benkovič.)
septembra članek, tikajoč se rabe slovenščine pri	(Dalje.)
štajerskih sodiščih. Med drugim se nahaja v članku Poglavje VI. — Dobrodelnost in tudi trditev, da ni dobiti pri kazendkih razpravah na	zdravstvo,
mariborskem sodišču slovenskih zapisnikov. Po <te-	Točka 1. Deželna bolnišnioa v Gradcu: po svo-
Šlih informacijah popravljamo to v toliko, da se ta jem namenu služi celi 'deželi in obema narodnostima naša trditev ne nanaša na okrožno, ampak na okraj- (na Slovence odpadejo pač jako (majhni odstotki). Za
Vaška otročjad pa je z velikim čudom opazovala vse to, ponujajoč se tuihtam v pomoč. Na Dbrazih vseh se je zrcalil nek radosten blesk. Veselega pomenkovanja in smeha ni bilo konca ne kraja.
Predvčerajšnjim je Lojze kot primicijaint prišel domov in čez teden, dni misli zapeti prvo sveto mašo v domači podgorski cerkvi.
Temu Visokemu prazniku so torej veljale, vse te priprave, na častni domači svetek so merili radostni obrazi.
Lojze je bil edini deček pri Sestanovi hiši, a vendar on ni bil pravzaprav ud te. družine. Pred triindvajsetimi leti ga je napda Sestanka pred vežnimi vrati. T'u je ležalo in se na vasi glas jokalo ubogo otroče. Pri njem se \je našlo pismo, v katerem je bilo z nerodnimi črkami zapisano:
„,Jaz prosim glede na božje usmiljenje, sprejmite tega otroka. Otrok je zakonski, krščen in mu je ime Alojz. — Naš ljubi «Gospod bo Vam poplačal vsie.	Nesrečna mati.“
Sestainova sta tujega, okoli dveletnega otroka sprejela med svojo družino in ni.ita njfdalje povpraševala, čegav bi bil otrok in odkod da je. ffzrediltj in vzgojila sta ga kot svoje lastno dete.
Dala sta mu tudi svoje družinsko ime ter ga vzljubila, kakor svojo telecano hčerko, ki 'je bila približno iste starosti.
Fantič je vzrastel in nikoli ne bi slutil ter pri Sestanovih nikdar zvedel, da je pravzaprav le tujec v tej hiši, v 'katero je bil iz, usmiljenja sprejet, če mu ne bi pojasnili tega klepetajoči sosedi.
Ko je pozneje Lojze pokazal veselje do učenja, sta ga vzgojitelja dala študirali ter tudi radovoljno plačevala zanj. Lojze pa je po vračev al njih dobroto s pridnostjo in lepim vedenjem.
Sestanov.a sta bila vsikdar iz srca vesela, nista vedela, kaj bi počela od veselja, ko je prišel dijak domu na počitnice ter jima prinesel spričevalo vsakokrat z odliko.
Ko je pozneje Lojze vstopil v bogloslovje in se prvokrat v črni, dolgi suknji vrnil domov, sta se nje-
gova vzgojitelja jokala od radosti in sta drug drugemu skoro s sramoto priznala, da jima je Lojze čfebro bolj pri srcu, kakor njiju lastna [hčerka Micika
A Še ena druga oseba je živela «pri Sestanovi hiši, katera se je Lojzeta oklenila s celim sroem. In ta je bila dekla — Beta.
Beta je bila tedaj, ko je Lojze dokončal svoje Študije, že dvajseto leto pri hiši. Bila je zvesta duša, a vedno otožna in zamišljena.
Nikdo ji ni radi tega nagajal, kajti Beta je imela iz a seboj zelo žalostno zgodovino.
Mož j la je kot lepo, brhko dekle Podgajšekovega Jožeta, sicer ubogega, toda zelo delavnega sodarja. Samo eno leto sta srečno .skupaj živela.
'Jože je bil strastne, razburljive narave. Eno leto po poroki se je s sosedom hudo sprl ter ga je v svoji nagli jezi z nožem zabodel, vsled česar je bil obsojen v osemletno ječo.
Beta bi skoro obupala zbog pjrejvelike žalosti. Preselila se je v mestece, Ida bi mogla vpčkrat obiskati Jožeta, ki je bil tamkaj zaprt. Poiskala si je neko službico. Tiam ji' je baje, kakor so ljudje pripovedovali, umrl njen edini otrok.
Jože ni mogel preživeti osemletnega zapora, že Čez Šest let je umrl vsled kesanja in srčne bolesti v ječi.
Vsa 'potrta in obupana se je vrnila Beta nazaj v Podgorje.
S solznimi očmi je prosila Seste.no, naj jo sprejme v službo za deklo. Slabotna je bila tako, kakor da bi že nosila smrt v srcu; vendar so jo sprejeli iz usmiljenja. 'Opravljala je najložja dela pri hiši. Pa Beta ‘se ni ogibala nobenega dela, in kolikor bo-lj je delala, tembolj se ji je vračalo njeno zdravje. Dobra hrana je temu tudi p;ač največ pripomogla.
Ta dekla je visela z telesom in dušo na Lojzetu. Umivala (in česlalai je dečka, ko je bil Še majhen, popravljala mu je oblekico, stisnila mu je tuintam Še kak boljši gjrižljej v roko, Če je le mogla, ljubkovala ga je, kakor da bi bil njen sin.
Kadar je (deček prišel na Planino, kjer je Imel
za skupen (nevtralen) namen uporabljena deželna sredstva v zn ß(ku 789.500 K za osobje in za potrebščine odpadejo skoroda izključno na Nemce in na Srednji Stajer (Gradec). V tem oziru veljajo v polnem obsegu ista* izvajanja, kakor pri poglavju II. in
IV.	-
Točka 2. Porodišnica: detto, 105.442 K.
Tiočka 3. Najdenišnica: detto, 820.242 K.
T/očka 4. Norišnice: detto, 1,420.140 K.
Točka 5. Hiralnice, 5(01.000 K : od teh ste nar menjeni dve (Vojnik in Ptuj), za kateri se izfeja K 141.700 K, za Spodnji Stajer. Izdatki za osobje. in potrebščine odpadejo v tako nizkih odstotkih na •Slovence, daj sploh ne pridejo v poštev.
Točka 0. Sirotinski in jubilejni zaklad odpade, ker je zapopaden v II. in VI. poglavju; ‘invalidni zakladi v znesku 2739 K: skupno (nevtralno).
Točka 7, A- Deželni ubožni zaklad: poplačila oskrbovalnih stroškov pri graški porodišnici, graški najdenišjnici, deželni norijšnici in pri deželni bolnišnici v Gradcu, skupno 1,457.500 K, dalje primanjkljaji pri režijskih stroških v znesku 97.820 K,, kateri se plačajo za deželne hiralnice, so že zaračunjenl v dotičnih' točkah tega poglavja; ostane, toreji znesek K 1,464.030. Od tega odpade na Splodnji Stajer rubr. 2 in 3, bolnišnice v Celju, Mariboru, Ptuju, Brežicah, Slovenjgradcu, približno 470.000 K. Skupnim namenom služijo izdatki v rubrikah 1, 2 a-2, b-2, c-6, 6, 7 in 8, skupaj približno 50.000 K; preostanek v znesku 944.300 K odpade na Srednji ih Gornji Stajer. Dotirani zavodi služijo sicer operna narodnostima, toda izdatki za osobje in potrebščine odpadejo, kakor uči skušnja, neposredno samo na Nemce (slovenske zdravnike in uslužbence se sploh ne nastavlja* slovenski dobavitelji so izključeni).
Točka 7. B. Ker so že v prejšnjih točkah zara-Čunjene, odpadejo rubr. 2, tekioče Število ,1—8 (kron 145j.200); preostanek, skupnega zahtevka (274.975 K) se porabi kot prispevek za oskrbo 'bolnikov in ubožcev, kakor tudi za dobrodelna društva, ki so namenjena celi deželi in obema narodnostima; izdana deželna sredstva odpadejo skoroda izključno na razna, deloma nemškonacionalna društva v vGradicu; kvota od teh izdatkov, namenjena za Spodnji Stajer (rubr. 3—9i posebno) ne presega, vpostavjjenegai zneska o-kroglo 25.000 Ki.
Točka 8 odpade, ker je zapopadena že v točki ,7.
TjoČka 9'. Drugi dobrodelni nameni K (51.356: skupno (nevtralno)?
Točka 10. Izdatki za zdravstvo:	a stroški ka
cepljenje koz K 31.900, nevtralno; b) okrožni zdravniki itd.: po svojem namenu skupen izdatek v znesku K 35:5.130; hudo zapostavljanje slovenskih prosilcev se jasno razvidi iz razmerja, <30:5.51 (slov.), dognanega na podlagi poročil o delovanju.
Poglavje VII, — S t r o Š k i z a f> r o ž-n i Š t v o:
nevtralno (100 K).
Poglavje VIII. - Aktivne in pasivne obresti:
odpade teritorijalna in nacionalna/ razkrojitev.
Poglavje IX. — Posestva*.
Točka 1. Rogaška Slatina K '588.544.
TOčka 2. Dobrna K 58.014.
Sestan še eno posestvo in kjer je Beta po leti oskrbovala živino, sedevala je ženica po cele ure pri fantičku, učila ga razne nabožne izreke in molitvice, in pripovedovala mn zgodbice <iz svetega; pisma itd.
Ko je šel Lojze študirat, se tega nikdo ni bolj veselil, nego Beta. Med dolgotrajnim' Šolskim letom je poprašeVala sfkoro vsak teden:	„!Je-li Lojze kaj pi-
sal? Se Lojze nič ne oglasi?“
Ko so brali kako Lojzetovo pismo, poslušala je ona z napeto pazljivostjo, da ji ja ne bi ušla kaitera bcsßdicäJ
Ce jo je dijak V počitnicah obiskal na Planini, postregla mu je z najboljšim, kar je premogla; čestokrat se mu je vsedla nasproti ter mu dolgo Časa nepremično in nemo zrla v oči, zakrila; di potem s predpasnikom obraz in odhitela v stanovanje.
Vsikdar, ko se je Lojze zopet vračal v mesto, kjer je Študiral, mu je stišpila kak goldinar iv roko, ga pobožala po licih ter dejala s trepetajočim glasom:
„Lojze, ali moliš pač kak očena,š kedaj z arme in za mojega trajnega moža? Kaj ne, da moliš, moj Lojze ?“
Ko je pa izginil njenim očem, ni se moglh več vzdržati solza. Hkrati reče sama proti sebi:
„(Nikar ne plakaj! — Bodi pravzaprav hvaležna našemu Gospođu, da je vse tako lepo uravnal! — Ničesar mu ne manjka, Lojzetu, vse _ ima, česar potrebuje ! — In tvoj vendar ni več, to si moraš priznati ! “
Nato zopet glafeno zastoka:
,,,,'Je pa vendar-le moj otrok, ki sem ga nosila na svojem srcu! — O, ko bi mogla le enkrat slišati beseko zrnati“ iz njegovih ust! Ko bi ga vsaj enkrat mogla nazvati „moj ljubljen! otrok!““
Nežna ljubezen in skrb Betina do dečka je bila bolj kakor sumljiva; toda pri Sestanovih so bili tega vajeni; nobenemu se ni porodila* misel, da bi tu «bile vmes kake ožje vezi mogoče. — In vendar je bil Lojze otrok Betin.
Beta je porodila dečka nekaj tednov pred moževim zločinom. Deček ji je bil edina tolažba in ra-
Uprava pri teh deželnih zavodih' tvori zopet nov dokaz za našo trditev, kako 'je Spodnji Stajer in v prvi vrsti slovensko prebivalstvo pri deželnem gospodarstvu prikrajšano; in to pelo pri zavodih, ki so na Spodnjem Štajerskem, v sredi čisto slovenskega ozemlja*, Osobje je čisto nemško, razun nekaterih nižjih uslužbencev, dninarjev itd. 'Potrebščine ne dobavljajo spodnještajerski slovenski obrtniki in trgovci, temveč izključno nemški;; tudi tukaj v,elja kakor pri drugih deželnih zavodih načelo, da so Nemci gospodarji, slovenski davkoplačevalec, posebno slovenski kmet, zamore, k večjem po posredovanju nemških dobaviteljev, trgovcev in obrtnikolv prodat svoje pridelke pri deželnem zavodu. Na podlagi proračuna, računskih zaključkov, poročil o delovanju, n,a( licu mesta ali drugje dobljenih podatkov, zamoremo (slovenski delež pri deželnem zavodu v Dobrni določiti k večjemu z 10%, onega pri Rogaški Slatini pa k večjemu z 5i%, Tiudi Spodnji Stajer kot tak je zelo prikrajšan; tv najredkejših slučajih se zgodi, da pokrije ka,k deželni zavod svoje potrebščine na Spodnjem Stajer ju, pač pa dajejo deželni zavodi na Spanjem Staj er ju prednost nemškim, ppsebno, graškim trgovcem, industrijcem in drugim dobaviteljem (glej popravilo poslopij,, materijal itd.) Spodnještajerska kvota pri izdatkih za kopališče Dobrna znaša približno 5jO%, ona, za Rogaiško Slatino pa okoli 25% ; izdana deželna sre/istjva. pridejo samo posredno domači obrti, 'domači produkciji v 'dobro. Neposredno se stekajo v žepe tujcem, ki še le ko so si pridržali lep dobiček, izdajo denar najprej.
Točka 3. Posestma v Gradcu: nemško (27.730
kron).
Točka 4. Gozdovi:	samo osrednje vodstvo (K
7.175) skupno; gozdni okraji leže na Gornjem Štajerskem, izdatki za osobje in potrebščine pridejo v dobro samo Nemcem.
Poglavje X. — D o h1 o d a r s t v o.
(Točka 1. Mlinarska dovoljenja;
Točka 2. Godbena dovoljenja;
'Tfbčka 3. Lovske karte: vse skupaj 4000 K, nevtralno.
Poglavje XI. — Deželni pokojninski zaklad:
izdana deželna sredstva (K 455'.872) 'se zamorejo k večjemu ,s 5% 'zapisali v dobro Slovencem. Poglavje XII. — P o-k ojninsko-zavaro-valni zakl S4 d:
detto (K 18.300).
Poglavje XIII. — Prispevki k, pokojninskim zakladom: v poglavjih XI. in XII. zapopađeno.
Poglavje XIV. — Zaklad za oskrbovanje gozdnih delavcev: ne koristi niti Spodnjemu Stajerju, niti Slovencem (K 15.690).
Poglavje ,XV. — Požarno-brambovski zaklad:
nevtralen (K 67.800).
Poglavje XVI. — Pospeševanje rajfajznovk:
skupno,, toda dotična sredstva (K 11.340) za plače, potne stroške in potrebščine osrednjega vodstva v Gradcu koristijo samo Nemcem.
dost v dnevih' njene bridkosti v mestu. Ali tudi ta tolažba ji je bila zagrenjena. Nenadoma je začela bolehati in hirala je od 'dne do dne vedno bolj. Kslkor kamen je težila njeno srce mučna misel:
„Kaj bo z ubogim otrokom, če trne bolezen vrže V posteljb, Če me uniči?“
Predstavljala sfi. je dečka) v bodočnosti v najža-lostnejši podobi. Videla je, kako ga radi, omadeževanega imena povsod zasmehujejo, g,a zaničujejo in zasramujejo kot ubijalčevega otroka.
Cembolj je ljubila otroka, tembolj je pretresala njegova usoda njeno materino srce. V ta)kih bridkih in obupnih dnevih se je je prvikrat polastila misel, skrivaj pustiti «otroka pri kakšnih dobrih ljudeh. In cele dneve in tedne se je bojevala zoper svoje lastno srce; ko pa se je njena bolezen vedno hujšala in pa hujšala, napotila se je proti svoji domovini.
Sestana, katerega je poznala kot dobrosrčnega in premožnega kmeta, je menila za božjo voljo prositi, naj vzame otroka v oskrbo.
Na potu v domovino pa je mučila Še. dvakrat občutnejše njeno dušo misel, da bo otrok moral celo svoje življenje nositi grdi madež očetovega imena na sebi. Tu sklene odločno, 'da. bo skrivaj položila otroka pred Sestariovo hišo, ne da bi izdala skrivnost, fedb da So njegovi stariši. Bolje nobenega, imena, kan kor pa omadeževano ime!
ITa 'svoj sklep je izvršila drugo jutro — zelo
rano.
Nato se je podala k neki stari ženici, M je pa imela svojo kočo kaki dve suri proč od Podgorja. In tam izve kmalu, da je bil v Podgorju najden nek o-trok, in da ga je Sestan vzel za svojega. Bridka žalost je napolnila njeno srce, a vendar se je ojb enem tolažila, da bo oskrbljen njen otrok. In vrnila se je v mesto nazaj.
Ko ji je umrl mož, je zapustila to nesrečno mesto, kjer je preživela toliko trpko-žaflostnih dni, ter si poiskala pri Sestanovih' službo, da bi zopet mogla biti v bližini svojega otroka.
Celih dvajset let je živela poleg svojega (deteta, pa se mu ni izdala,, da je ona mati njegpvg. Morala
Poglavje ,XVII. — Pospeševanje obrti (K 3(5.011).
Glasom poročila o delovanju se ta postavka u-porablja izključno v dobro nemških korporacij in o-stane razun kakih 2000 K sr/mo zgoraj.
Poglavje XJVilH. — Prispevek k zakladu za pospeševanje obrti: zapopađeno v poglavju XVII.
R o g l a v j e iXI X. — S 1 u Ö a j n i i z d a t k i K
1Ö.000:
nevtralno ?
Poglavje IX X. — Kreditno in glavni č-jio poslovanje:
odpade.
Vojska med Italijo in Turčijo.
Cesar Viljem turškemu sultanu.
Cesar Viljem je turškemu sultanu brzojavil sledeče: „laz sem velik prijatelj Vašega Veličanstva in Vašega cesarstva*. Živahno obžalujoč sedanje (velike težave, v katerih se nahajate, sem pozval svojo vlado, n,aj stori korake, ki so pa đoseđaj ostali brez-vspešni. Vendar ne bom odnehal in z božjo pomočjo upam, da se bo začela vnovič intervencija in se bo v pravem času našla pravična rešitev tega vprašanja. — Viljem, cesar.“
O f i c i j o z n a nota Turöije.
Iz Dunaja se poroča, da je tamošnji turški poslanik Rešid-paša izjavil v imenu turšike vlade, da ne bo sprejela Turčija nobene intervencije vlasti, vsled katere bi izgubila Tripolis. Tkrčija bode branila. Tripolis z mečem in ne bode province brez boja prepustila sovražniku.
Prihodnji tripolita|nski podkralj.
V Turinu izhajajoči list „(H Momento“ poročati, da bo abruški knez takoj po zasedbi Tripolisa od strani Italije imenovan tripolitanskim podkraljem.
„'A v strijski sovražnik Italije.
Pisava avstrijskih časopisov, {zlasti pa dunajskih, proti Italiji je, kakor se Čuje iz nejkateri.h1 krogov, ^ inspirirana direktno iz zunanjega ministrstva. Tja pisava dunajskih časopisov je. v italijanskih krogih izzvala novo ogorčenje proti h/avstrijskemu sovražniku.“
Italijanski poslanik na Dunaju je dobil od tvoje vlade striktno naročilo, da naj pri zunanjem ministru grofu Aehrenthalu intervenira, da prenehajo dunajski časopisi s svojo Italijanom sovražno pisavo in da naj zastavi vso svojo avtoriteto, da preneha to sovražno stališče.
Vojvoda Avarna je opozoril zunanjega ministra grofa Aablrenithala na pisavo dunajskih listov in na posledice, katere bi lahko imelo to sovraštvo proti Italiji. V političnih krogih so že danes mnenja, da je tripoliško vprašanje razmerje med Avstrijo-Ogrsko in Italijo zelo poslabšalo. V Rimu so poročila dunajskih listov, zlasti p.a* poročila oficijozne korespondence iz Carigrada o protiitalijanskih! nastopih v Turčiji napravila zelo mučen vtisk.
Med tem ko presojajo pisavo avstrijskih časopisov tako ostro, nasprotno hvalijo korektno pisavo nemškega Časopisja.
je pač junaško premagovati najmočnejša čustva človeškega srca. Oha se je zaobljubila, prej ji maj poči srce, kakor da bi le eno besedico črhnila in talko pritisnila madež na Čelo svojega otroka.
* *
*
Pred dvema dnevoma je bil Lojze slovesno Vs-prejet v Podgorju kot novomašnik. Beti žal ni bilo mogoče, da bi se udeležila njegova vsprejema. Sestan ji je zaukazal, naj ima skrb na živino ha pašnikih na Planini.
Ko so zvonovi tako slovesno, doneli in topiči daleč na okrog gromeli, je Beta glasno zaplakala, ter se ives večer ni mogla vzdržati joka in solza; ni vedela, ali se joče od bolesti ali od radosti.
Vjčeraj je ves dan nestrpno pričakovala — gospodar ji je namreč obljubil, da pride z primic,ijan-tom k njej, da bo dobila od njega novomajšniški blagoslov,, — danes zarano p(a je bila obveščena}, da jo ob poldne obišjčeta gospodar in primitoijant.
Beta se je praznično oblekla ter se vfctedla na klop pred kočo. Dolgo se je ozirala brezvspešno doli po klancu.
Konečno prideta. Beta se je vsa tresla razburjenja.
Primicijant ji je že od daleč mahal z roko in jo pozdravljal:
i„Dober dan, Beta!, Kako Še ti kaj gre? Ka^o jo kaj s teboj?“
(„Dobro“, odvrne Beta ter mu hiti nasproti, prime ga hlastno za roko, jo vroče poljubi in jo dolgo noče izpustiti; primicijafnt jo je moral nalahno izviti. Se enkrat seže po njej ter pravi:
„Veliko sreč želim, gospod Alojz, tisoč sreč želim!“'
Beta je gostoma postregla, kako in s čim je le najbolj mogla. Ko je gospodar opomnil na odhd \ je Beta tako goreče prosila:
„Gospodar, bodite tako dobri' in pustite un gospoda' Lojzeta nekaj časa pri meni; pozneje bom ga pač redkokedaj videla;“
(Dalje prih.)
Turčija odklanjaj vsako intervencijo.
„(Vossische. Zeitung“ poroča:
Turški poslanec Rašid-paša je izjavil v imenu svoje vlade, da odklanja Turčija vsako intervencijo velevlasti, če bi imela izgubiti Tripolis. Sir Edvard Grey je izjavil, ida je Angleška voljna posredovati med Tahi in Turki, če dobi Turčija za pogajanja potrebno opirališče. Vse velevlasti svetujejo Turčiji, da naj se sporazume z Italijo.
Lahi že v Tripolisu.
Rimski časopisi so dne a. t. m. dopoldne sporočili :
Tripolis se je udal. Laška mornariška inlante-rija se je izkrcala. Del turške posadke v Tlripoli'su je odložil orožje, drugi del je zbežal.
Italija pozvala abruškeg a vojvoda,
da ne obstreljuje Preveze»
Berolih, 5. oktobra. Semkaj je došla vest, da je abruški vojvoda dobil dne 3. t. m. od dveh radiotele-grafičnih postaj, vrh' tega potom več torpedovk od rimske vlade strogo povelje, da Ima nameravano obstreljevanje Preveze opustiti. Konstatirano je, da je vojvoda ta povelja dobil v pravem Času. Bombardiranje Preveze. — Avstrijsko stališče.
Položaj se je nenadoma poostril. Cez London prihajajo vesti, da je vojvoda abruški, ki poveljuje italijanski flotilji v jonskem morju, pozval Prevezo, da mu izroči turške ladije v luki, in zažugaj, da v nasprotnem slučaju bombardira mesto. V Prevezi je strašna panika. Prebivalstvo beži. Po nekaterih vesteh se je bombardiranje mesta že pričelo.
O vesteh, da je abruški vojvoda poslal preveš-kemu načelniku ultimatum in da grozi z bombardiranjem, se v dunajskih krogih različno sodi. Ker je to v diametralnem nasprotju z, italijanskimi olicijel-nimi izjavami, je vest zelo težko verjetna. Prihaja pa vendar iz virov, ki so navadno zanesljivi. Ce se vest potrdi, se je bati hupah komplikacij.
Na Dunaju se zopet ponavljajo vesti, da dela mornariška uprava resne priprave v jadranskem morju. Povzročila so jih poročila o napadu tia Prevezo.
Mladoturki a p e. 1 u j e j o na Evropo.
Odbor za edinstvo in napredek je izdal na javno mnenje proglas, v katerem je rečeno med dru-gim:
„Nasilstvo, ki je hoče izvršiti Italija nad Turčijo, prekorača vsako mero. Sodbo o tem prepuščamo javnemu mnenju Evrope. Ne Turčija, ampak Italija se zagreša proti Človeškim pravicam in civilizaciji. Zgodovina ne pozna sličnega slučaja. .Odbor zavrača vse razloge ultimatuma Italije, ki so je na vsak način motila glede odporne sile Turčije. T|urČija bi mogla odgovoriti z represalijami, a bo spoštovala mednarodno pravo, vendar ne odloži orožja, dokler ne bo vspostavljeno prejšnje stanje stvari. Nikdar ne privoli v to, da bi izvršila sramoten samoumor. 'Turški narod zahteva moralično podporo javnega ev;rogrskega mnenja.“
• •
Iz Tripolisa se poroča:
V	sredo dne 5. t. m. zjutraj se je zopet začelo z obstreljavanjem trdnjav. Notranje utrdbe se je pustilo, ker bi lahko bilo poškodovano tudi mesto. Bateriji Sultanie in Hamidie se je demontiralo. Vojna ladija „Garibaldi“ je zavozila pred luko, dva častnika sta šla pregledat baterijo in sta jo našla prazno. V bateriji so bili trije mrtvi. Dostedaj Turki še niso podali kapitulacije.
V	Tripolisu imajo Turki 15.000 oboroženih mož, pa ne 6000, med temi je 8000 dobro izvežbianih vojakov.
Da bi si pridobila simpatijo tripolitanskega prebivalstva, je odredila italijanska vlada, da morajo biti parniki pripravljeni in takoj po zavzetju mesta Tripolis zavoziti v luko, da se bo razdelilo žito in živila med prebivalstvo.
V	Carigradu so že Sestavili novo vlado. Kabinet se bo te dni konšitituiral. Turški poslanik na Dunaju ReŠid-paŠa je izjavil, da je pripravljen sprejeti portfelj zunanjega ministrstva in je Dunaj takoj zar pustih
Politični pregled.
Državni zbor.
Poslanec dr. J a n k o v i č je vložil dne 5. oktobra 1911 nujni predlog za podporo vsled suše oškodovanih posestnikov in najemnikov v okraju Kozje, Šmarje in Rogatec. Zlahteval je »pomoč M živilih', semena za spomladansko setev, odpis davka in denarno podporo.	,
•
• •
Dne 5. oktobra je stavil poslanec dr. Verstovšek nujni predlog za po suši Oškodovane posestnike v okrajih Gorrijiigrad, (SoŠjtanj, Slovenjgra-dec, MarenBerg. Predlog zahtevja državne pomoči v primerni obliki, na primer v nakupu živeža za svinje-rejo in živil za trpeče* ljudstvo, ki trpi že sedaj pomanjkanje.
mm
Istega dne je stavil poslanec dr. V e r s t o v-Š<e k predlog za podporo po toči otfflodovanim posestnikom v občinah St. Ilj in Mislinje vslovenjgraškem okraju. :jy. - ...
Poslanec dr. Korošec je stavil nujni predlog radi škode po suši in podpore v sodnih' okrajih Celje-Vransko.
• *
Poslanec dr. Korošec je interpeliral zaradi konfiskacije članka „Palica“ v „Gospodarskih Novicah.“
'Khuen-Hedervary o Tomašiču.
V	seji dne 3. t. m. je ministrski preGseđnuc grof Khuen-Hedervary odgovarjal na interpelacijo opozicije, ki je očitala banu, da zlorablja kot Član raznih bank svoje bansko mesto v osebne špekulativne namene.. Khuen je dejal, da je koalicija sama izrazila željo, da postane Tomašič hrvaški ban. Dr. Tomašič je prevzel bansko čast le pod pogojem, da objdrži pozicije, ki si jih je z zuletnim delom pridobil. Ne bi bilo prav in pravično zahtevati od človeka, da resignira na dohodke, ki si jih je s poštenim (?) delom pridobil. Trditev, da stoji Tomašič na čelu tria-lističnega gibanja, je iz trte izvita. Zbornica se je zadovoljila s Khuenovim odgovorom.
Iz Hrvaškega.
V	srefcfo dne 4. t. m. se je vršila v Z|agrebu konferenca stranke prava. Udeležili' so se je vsi trije zastopniki dalmatinskih pravašev, državni poslanci Prodan, dr. Drinkovič in dr. Krstelj; iz Bosne je prišel poslanec Perišič. Kot zastopnik Istrijancev je bil navzoč poslanec AkačiČ. Predsednikom je bil izvoljen poslanec Prodan, zapisnikarjem poslanec Zagorac.. Ker bodo drugi bosanski odposlanci vsled zasedanja bosanskega deželnega zbora še le danes dne 6. t. m. došli, se 'je konečne sklepe odložilo do omenjenega dne.
Bosanski sabor.
Vlada je predložila saboru proračun za leto 1912. Proračun izkazuje 84,483,105 K izdatkov in 84 milij. 551.569 kron dohodkov, torej 62.464 kron prebitka. Lanski proračun je imel 406.240 K primanjkljaja.
Portugalsko.
Na Portugalskem noče priti do miru. Nasilna proklamacija republike ni zadovoljila ljudstva in že večkrat je blilo slišati o 'poskusih upostaviti zopet monarhijo. Vsi taki uporni nastopi so (bili do sedaj u-dušeni že koj v pričetku. Sedaj se pa glase vesti resnejše in če so resnične, je republika' v nevarnosti. Po teh poročilih je sedanja vstaja dobro organizirana in glasi se že, da je k upornikom prestopil del armade. 4000 monarhistov je pod vodstvom artelerij-skega stotnika Conceira vpadlo v deželo in dosegli so baje že lepe vspebe.
Ce je prišlo na Portugalskem do novih uporov, ni čuida, kajti (dežela je sedaj kot republika v še večjem močvirju, kot je .bila kot monarhija. Sedanji mogotci so povsem nezmožni in se skušajo s krutostmi ter nasiljem obdržati, na krmilu. Izdale so se izjemne postave, volilna reforma se je pjreosnoSvaja taiko, da imajo vso moč vojaki in državni nastavljenci, Časopisje se je zatiralo, zborovalno prostost se je odvzelo in vsakega, ki ni slepo služil sedanjemu režimu, se je preganjalo. Tako ravnanje mora vzbuditi protiakcijo in sedanji vpad monarhistov je povsem naravna posledica.
Busija.
Ruska' vlada je predložila državni dumi mornariški proračun za leto 1912, ki izkazuje 164,216.1157 rubljev izdatkov, to je za 55,9|50(.Sj57 rubljev več kot v tekočem letu. V prihodnjem 'letu namerava vlada izdati za zgradbo svojih novih vojnih ladij 28,000.000 rubljev več kot letos, in za oboroženje bojnih lajdij
18,000.000 rubljev več kot letos. Za izpopolnitev baltiškega brodovja je določenih' 29,000.000 rubljev, za zgradbo treh novih bojnih ladij, devet torpedovk in Šest podmorskih čolnpv v Črnem morju pa 23,000.000 rubljev. Tak je odgovor ruske vlade na lakoto, ki nastopa v? južnih ruskih gubernijah od dne do dne hujše.
Raznoterosti
Duhovniška vest. • Za kaplana v Majšpergu je nastavljen Ö. g, Anton Kovačič, dosedaj kaplan v Zibiki.
Nadomestna volitev. Za naslednika bivšemu poslancu Knezu, ki je odložil svoj deželnozborski mandat na Kranjskem, kandidira liberalna stranka tržnega nadzornika Ribnikarja. V nedeljo sklicujejo liberalci zaradi tega shod.
Letošnja 'vinska trgatev. Branje zgodnjih črnih' vrst grozdja, kakor vöslauerja, bürgender j a itd. se je začelo že koncem septembra. Pridelek iz Črnega grozdja je izvanredno sladajk in dnhteč, tako da se letnik 1911 primerja s slovečim vinom leta <1811.
S splošno trgatvijo se je začelo dne 2. oktobra; yi-norejci se ne pustijo več zadrževati, posebno ker jim je zadnje deževje še ostalo v slabem spominu. Vse vrste so zelo dozorele. Akoravno bodo vinorejci letos manje pridelali, bode pa kvaliteta nadomestila, kar bodo izgubili na kvantiteti. Govori se že o velikih cenah mošta, kakoršnih naši vinorejci še niso dobili. Govori se, da bc| k> tudi v. takih krajih, kjer ne pridelujejo kvalitetnih vin, cene vinskemu moštu 40 do 50 viii za liter. V krajih pa, kjer pridelujejo dobra vina, bodo dobiyali za hektoliter do 100 K, Samoob-sebi je razumljivo, da se bode letnik 1911 škrbin® r hranilo. Zato je ravno letošnje grozdje jako priprav-:? no, ker so grozdi' brez gnilobe. Pri večih vrstahi se.
je pa pojavila takozvana „(žlahtna gniloba“,, ki je pa vinorejcu jako ljuba. Kakor znano, ravpo ta gniloba da renskim in moselskim vinom priznani fini duh, katerega poznavalci tako visoko cenijo.
Svetovni evharistični kongres leta 1912. Povodom zborovanja zadnjega sivetovnega evharističnega kongresa v Madridu, se je določilo Dunaj, stolico katoliške Avstrije, kot prihodnji zborovalni kraj Svetovnega evharističnega kongresa, Sedaj je pa dolžnost vsakega avstrijskega katolika, da se pripravi na ta kongres s tem, 'da dela tako z befjgdo kakor s) peresom pravočasno propagando za sijajen vspeh tega kongresa. Zavest velikega pomena tega kongresa za katoliški svet, posebno pa za našo katoliško domovino, je treba zanesti med široke ljudske mase in je ne pustiti vspavati, da se bo pokazalo navdušenje za veliko idejo tega kongresa na dan zborovanja tul® z veliko udeležbo katoliškega prebivalstva. O potrebi te propagande za kongres prepričani, se je združilo pred nekaj tedni pod vodstvom danajskega nadškofa, ekscelence dr. Nagla, mnogo odličnih’ mož iz d n bovškega in svetnega stalnu, da izvedejo predpriprave. Pretečeni mesec se je v nadškofovi palači vršila seja skupnega odbora za izvršitev evharističnega kongresa na Dunalju. V tej seji se je določil Čas, kedaj da se bo vršil kongres in sicer v dnevih' od 12. do
15.	septembra. Določilo se je več komisij, katerih! vsaka ima svoje delo; najvažnejša je pač časnikarska, ki ima nalogo, v ino- in tujezemskem Časopisju opozarjati bralce znova na kongres; izidala bo tudi poseben slavnosten Časopis, organizirala poročevan-je o priliki kongresa itd. Sedež te komisije je Dunaj,
III.,	Kollergajsse 7, in se naj vsa vprašanja pošljejo na ta naslov.
O naših poštah. Prijatelj našega lista v Mariboru nam piše: Pred dvema; dnevoma je dobil neki dijak, razglednico, ki jo je odposlal pred tremi tedni z razločnim slovenskim naslovom na Koroško, nazaj. Razglednica, ki je kakor cunja, ima prilepljen listek, na kojem je celi regiment najrazličnejših pošt in pa poštnih pečatov iz Češkega, Galicije itd., ki na dopisnici sami niso imeli prostora. Drugi dijak je poslal starišem v rožnem kovčegu po pošti nekaj perila dne 26. septembra z jasnim slovenskim naslovom v kraj, ki ima pošto in je ob enem železniška postaja na progi Spielfeld!—Ljutomer. Dočim je slična po-šiljatev z istim naslovom drugekrati prišla naslovljencu v roke isti ali vsaj naslednji dan, te dotičnik Še ni prejel danes po preteku osmih dni. Ali so to poslali na sprehod v Banjaluko ali v Bakovee/, se Še sedaj ne ve. — Da pa drugikrat razglednice ne bodo predaleč romale, bi znal biti' — ker nemških naslovov pisati zategadelj seveda nikakor ne kaže — najboljši pripombček ta, da se prilepi na levo stra(n Črte narodni kolek; tako bi se znalo gospodom na pošti le zdeti, da je dotični kraj kje na slovenski zemlji in ne kje na onem svetu. Ker pa tisti gospodje preslabo vidijo, je dobro, da se jih prilepi več, da jih ne spregledajo, ali pa več različnih, Če bi mogoče tega hli onega ne spoznali za slovenskega. Saj jih hvala Bogu’imamo! Poskusite, bodete videli, da bo, pomagalo!
Nov slučaj kršenja uradne tajnosti na mariborskem sodišču. Na naslov dvornega svetnika g. Perko-ta: „Marburgerca“ z dne 5, oktobra 1911 prinaša sledečo notico: „Slovensko bojkotno hujskanje proti nemškim trgovcem in druge slovensko-narodne predrznosti se množijo v zadnjem času. To se razvidi že iz zaplenjenja Časnikov in letakov, od katerih omenimo samo one v zadnjih dnevih: zaplenjenje „Straže“ rar di hujskanja proti spodnještajerskim sodiščem po par. 300 dr. zak. (storjenega vsled članka slovensko-kle-rifcalnega poslanca dr. VerstovŠek'a v JStražDO; zaplenjenje „Slov. Gospodarja“, glasila slovensko-kleri-kalnega poslanca dr. Korošca, v* katerega prilogi se hujska slovenske kmete k nasilju in sovražnostim (paragrafa 302 in 305 drž. zak.); zaplenjenje v mariborski slovensko-klerika.ini Cirilovi tiskarni tiskanega letalca „Svoji k svojim“, v katerem se poživlja k bojkotu nemških obrtnikov in trgovcev. Gotovo je Čudno, da se slovensko-klerikalni listi za vero, katero seveda nihče ne napada, celo nič ne brigajo, temveč da je njih in njihovih letakov vsebina samo narodno in gospodarsko hujskanje proti nemškim sodeželanom, in sicer v vsebini, ki že naravnost poživlja k nasil-stvom.“ Vseh teh natančnih in podrobnih informacij ne more dati razun nas nihče, kakor kdor ima vpogled v uradne akte. Uredništvo „Marburgerce“ ga ne more in ne sme imeti. Kako je pa vendar vse to izvedelo, je jasno. Zahtevamo .odločno od predsednika o-krožnega sodišča, da napravi konec neznosnim razmeram.
v
Štajersko.
Mariborske novice.
Maribor. Danes popoldne ob 542. uri se je zgrudil pred znamenjem na Schmiedplatzu neki mladenič od bolečin, ki mu jih’ je povzročila kila. Pred Časom se je dal na kili operirati. Včeraj je prišel k vojakom, toda ker rana Še ni: zaceljena, ni bil sprejet, Po preiskavi je začel otekati, in danes je hotel v bolnišnico. Med potom se je zgrudil. Rešilni voz ga je odpeljal v bolnišnico,
iio Izpred sedišča. Včeraj dne 5. t. m. ‘je stal pred okrožnim sodiščem Franc Sterniša iz Sv. Ivana na Hrvaškem. Franc Sterniša je po poklicu knjigovodja ih je 29 det star. Z ženo Marijo se nista razumela in
:sta že pet mesecev ločena. V avgustu t. 1. je bil poklican k vojaškim vajam v Maribor. Dne IS. 'avgusta je bil odpuščen in je imel s svojo, ženo sestajnek v hotelu „Stadt Wien.“ Ker ni hotela iti z njim v sobo, jo je spremljal na stanovanje njene matere na iTržaški cesti. Med potjo, že blizu doma, jo je pa hipoma. napadel in ji zadal 13 zabodljajejv v vrat in v obrne. Bila je lahko ranjena. Radi tega dejanja je bil Sterniša obtožen težke telesne poškodbe. Zagovarjal se je, da je imel vzroki za! ljubosumnost in da je dobil ravno tisti dan iz Hrvaškega neko brzojavko, v k.ieri se ga je svarilo. V trenutku 'dejanja je bil tako razburjen, da ni vedel, kaj dela. Žena je taš jila vsako nezvestobo in je pravila, da je delal z njo tceökrat surovo. Obsojen je bil na trinajst mesecev ječe.
Maribor. Dirkanja v Gradcu ob priliki jesenskega sejma se udeležuje. tudi gospod Kirbiš s svojim Antalom. Čeprav je dirka zelo ‘Številno zasedena (ISO konj) in je med njimi več znanih imen, je dosegel Antal prav lepe vspehe. Prvi dan v nedeljo dne i. t. m. se je udeležil Antal Pierrot-di'rke, kjer je ‘dobil 2. darilo (250 K). Predirkal je 1000 metrov v 1 minuti 39 sekund. Dirkališče je bilo vsled neugodnega vremena zelo nepripravno. V torek dne 3. t. m. je dirkal Antal iv „amater-dirki1.“ Dobil je zopet drugo darilo. Med tajim in, Artag:anom, desetletnim dunajskim žrebcem, se je bil zelo zanimiv in oster boj. Samo za približno dolgost glave je ostal Antal na drugem mesitu. Včeraj dne 5. t. m. se je udeležil Antal dirke zpj Giar-darilo. Priboril si je tudi to pot drugo darilo. Dirkališče je bilo nekoliko boljž(e kot prvi dan. Antal je prevozil 1 kilometer v 1 minuti 37 sek.
Celjske novce.
Dijaški kuhinji v Celju so darovali od dne 1. julija do dne 30. septembra 1911 sledeči p. n. gospodje, zavodi itd.: po 1000 K: Južnoštajerska hranilnica v Celju; po 120 K: hranilnica in posojilnica v Šmarju; po 70 K: okrajna hranilnica v Slovenjgra-dcu; po 50 K:, gospod dr. Anton Schwab, zdravnik v Celju, po gospodu dr. Vrečku; |po 30 K: celjski 'a-biturijentje kot prebitek aibiturijentske veselice; po 25 K:	gospod Peter Majdič, veleindujstrifalec v Ce-
lju, mesto venca pokojnemu gospodu VbJkenju;• po 22.05 K: gospod Franjo Natek, c. kr. poštni olicijal v Celju (svoto je nabrala gospa Slava Krajnc pri od-hcGnici gospoda dr. M. Slaviča); po 20 K: gospod dr., Josip Sernec, odvetnik v Celju, mesto venca pokojnemu gospodu Filipiču, Južnoštajerska hranilnica mesto venca goispodu dr. Filipiču, gospod Frece Mat., vpokojeni župnik v Petrovčah’; po 15 K: gospod dr. Josip Sernec mesto venca pokojnemu gospodu Vav-kenu* gospod dr. Janko Sernec,; zdravnik v Celju, mesto venca pokojnemu gospodu dr. Filipiču, isti mesto venca pokojnemu gospodu Vavkenu; po 10 K: gospod Diehl Robert, trgovec v Celju, mesto venca pokojnemu gospodu Vajvkenu, gospod Em. Lilek* vodja samostalnih slovenskih gimnazijskih razredov v Celju, mesto venca pokojnemu gospodu dr. Filipiču, gospod Strmecki Rudolf, trgovec v, Celju, mesto "vjenča pokojnemu gospodu dr. Filipiču, isti mestq venca pokojnemu gospodu Vavkenu; po 15 K: gospod Jožef SvetiČ, župnik trž. škofije; po 4 K: gospod Kosi Jakob, 'mestni kaplan v Celju; po 3 Km gpspod Franc Ks. Meško, župnik pri Devici Miariji na Zalil; po 2 K: gospod Knaflič Radpslajv, nadučitelj na Gorici pri Mozirju; po 1 K: Boštjančič Ana, učiteljica vi Rečici, dr. Mat. Heric, profesor v Št. 'Pavla. — Vsem dobrotnikom se izreka srčna zahvala.
Podružnica „(Slovenske Straže“ v Celju ima v torek dne 10. t. m. ob B. uri zvečer svoj občni zbor v posvetovalnici ljudske posojilnice pri „belem volu.“ Gospod delegat podružnice, ki se je udeležil občnega zbora „(Slovenske Strfaže“ v Celovdu, bo poročal o delovanju centrale. Pridite torej vsi Člani in podporniki „Slovenske Straže“ v obilnem Številu! — Podr. odbor.
Celje. Zadnjo nedeljo se je v Sokolskem domu Vršila vinska trgatev. Po noči so se baje vršili zopet pretepi med celjskimi pouličnimi surovinami in Slovencu Po našem mnenju je to žalojtno ne le za Nemce, temveč tudi za nas. Žalostno dejstvo namreč je, da je med celjskimi liberalnimi Slovenci več takih’, ki vidijo edino le v pouličnem fetenjkarstvu rešitev naroda in tudi v tem smislu vzgajajo naraščaj. S tem si celjski Slovenci le še bolj oslabimo svoje stališče.
Ptujske novce,
Naši protestanti imajo v nedeljo svojo službo božjo. Raü bi učakali, da bi še 0‘rnig stal tam sredi med losvonromovci in bi sc njegovi 'vzdihi družili z onimi drugih luterancev za most oJ Belta do Adri-je. Spodobilo bi se, ko jih' je včaftih' tako 'lepo in, pa ganljivo pozdravljal.
Naši Nemci so si vedno bolj v laseh. Razdor, ld je nastal med njimi radi zadnjih 'državnozborskih volitev, se vedno bolj Širi. Poslajnec Malik je pošeb-no hud, Jčer je znana njegova tožba z Ornigom zanj tako neugodno izpadla in se hoče osvetiti. Na justiČ-no ministrstvi je vložil pritožbo, da je bil protokol njegove obravnave pozneje spremenjen, da se je torej zgodila ialzifikacija protokola. Ornigovci So pa radi tega silno'htidi in v „Grazer Ti^gblattu“ od dne 6. t. m. ostro napadajo Malika. Pravijo, da' je žalostno, ker skuša sedaj celo nemški poslanec omajati vencev objektivnost nemških sodnikov na Spodnjem Stajerju.
No, no, le počasi! O tej „objektivnosti“ bi mi vedeli marsikatero zapeti in poslanec Malik bo že vedel,* kaj trdi.
Drugi kraji.
Sv. Križ nad Mariborom. Ker .se tukajšnji občani radi oddaljenosti niso mogli .udeležiti shoda za železnico Maribor—Zeleni travnik, ki se je vršil dne 28. septembra v Arvežu, sta naš častiti gospod župnik in gospod župan odposlala na shod brzojavni pozdrav. A ker je bilo besedilo slovensko, je radi te nedolžne brzojavke vzrojilo graško nemšikonacionalno časopisje, Češ, da hočemo izzivati „mirne“ Nemce. To je vendar več kot pretirano. Koliko brzojavk z nemškim besedilom pa se pošlje dan za dne;vom po Slovenskem!
Slov. Bistrica. V sredo zvečer, dne 4. t, m. so popivali v gostilni na Devini trije oženjeni viničarji. Konec pijančevanja je bil prepir. Dva, Limavšekov in Bojčnikov viničar, vsak oče večih nedoraslih otrok, sta zapustila krčmo nekoliko poprej ter počakala viničarja Matijo Ver be k in ga na cesti ubila ter pustila poleg ceste v jarku ležati, kjer ga je našla v krvi ležečega neka mladenka, ki je šla na Devino kožuhat. Ubijalca je orožništvo spravilo takoj na varno, kjer bosta imela priložnost premišljevati, kam pripelje človeka pijančevanje.
Slov. Bistrica. Izobraževalno društvo naznanja, da je igra „Mala pevka“ v tisku, ter se bo začela naročnikom razpošiljati po vrsti, kakor se oglašajo, takoj ko bode tiskana. Pet iztisov z notami vred stane 5 kron.
Iz Dravske doline. Ker se pisač strupenega u-vodnega članka v 77. številki .„Untersteirische Volkszeitung“ ni le pečal z gospodom doktorjem Verstovše-kom, ampak tudi s slovenskimi šitajerdkimi in koroškimi voditelji, se mu mora tudi to stališče nekoliko pojasniti. V svoji preklicani nemški prebrisanosti priporoča slovenskemu ljudstvu gospodarsko politiko nemškutarsko-luteranskega „.Štajerca“ in svari ‘pred organizacijo, katero so z ogromno večino glasov izvoljeni slovenski poslanci leta in leta razširjevali v korist slovenskega ljudstva. To je pa res višek predrznosti, nasvetovati slovenskemu ljudstvu politiko ptujskega šnopsarskega glasila. Nadalje, zamore voditeljem slovenskega ljudstva na Štajerskem in Koroškem Je kak zakoten kričač, ali kakor Nemci praüjo, kak „Krähwinkler“, odreči zmožnost in sposobnost, skrbeti za njegov pravi blagor, ker neovrgljiva resnica je, da dr. Verstovšek in dr. Korošec na Štajerskem, kakor tudi dr. Brejc in Grafenauer na Koroškem, v katere še zaganja „Untersteirische Volkjszei-tung“, imajo več modrosti za korist ljudstva v malem prstu ali mezincu, kakor pisjač brnenj en ega članka v svojem *„s tevtonsko megalomanijo impregniranem Ge-hirnkastelnu.“ Capito!
Sv. Križ na Murskem polju. (Nesreča za nesrečo.) Tekom 12 ur nam je nagla smrt pobrala dve mladi gospodinji, v ponedeljek zvečer. 361etno Frančiško Jurinec, rodom Rožman, mlinarico v Gajševcih, sestro r. koprivniškega g. kaplana Rožmana. Zagrabilo jo je kolesje domačega valčnega mlina ter ji zdrobilo glavo, roke in noge. V torek zjutraj pa je nepričakovano naglo umrla 251etna Jožefa Skuhala, rodom Belec, p. d, Grabarjeva v Banovcih, in sicer na težkem porodu kljub poznejši zdravniški pomoči. Mrtev je tudi otrok. Rajnemu želimo večni mir, težko prizadetim družinam veljaj naše sožalje, za-se pa kličemo: Nagle in neprevidene smrti reši nas, o Gospod!	,
Makole. V Makolah se vrši v nedeljo dne 1:5. oktobra velik mladeniški shod za Dravinjsko dolino. Mladeniči pridejo v procesijah do 3411. ure. Iz Društvenega doma slovesen uhod v cerkev. Nato pridiga za mladeniče (župnik Medved) in slovesna sfveta maša. Od 12. do 1. ure odmor. Od 1. do 3. ure pop. veliko mladeniško zborovanje v DruŠtjvenem domu s petjem, govori' in ‘deklamacijami mladeničev. Ob 3. uri popoldne večernice in sklepna pridiga (župnik Gomilšek), nato odhod v procesijah. Mladeniči Dravinjske doline in sosedje, vsi na shod! Na tem shodu se navdušimo za novo bodoče delo. Položi se tudi temelj za dravinjski Orel. Nastopijo najboljši mlade-niči-giovorniki. Na delo, mladeniči, da bo shod sijajno obiskan i'n da doseže v polni meri svoj vzvišeni namen!
Majšperg. Zjahvala. Namesto venca na grob prečastitemu gospodu kaplanu Simonu Peteku, umrlemu dne 19. septembra <1911 v bolnišnici v Ormožu, darovali so njegovi častiti gospodje duhovni sobratje, prijatelji in farani majšperški za tukajšnje ubožne u-čence 20 K, za kar se jim podpisani Šolski vodja in načelnik krajnega Šolskega sveta) v Majšpergu naj-iskreneje zahvaljujeta. V Majšpergu, dne 1. oktobra 1911. — Načelnik: Janež Vedlin. — Šolski vodja: Lovrec.
Iz Šaleške doline. Prijazni trg Braslovče, kdo ga ne pozna? 'Slavni c. kr. pošti v Velenju je pa neznan; pozna le neki „Braslovec“! Naj nam iše pove, kje leži njen „Braslovec“! Oj, znanje pa tako!
Iz Savinjske doline. Mrzliški puščavnik piše: Ko sem zadnjo soboto odpravil nekaj kosmatincev, grem malo na izprehod. Kar zapazim, 'da se nek grm ob potu do mojega brloga močno maja. Bes te pali, si mislim, to ni veter, , najbrž hoče kdo grm izdreti. Hitro stopim doli, in kaj vidim. Bombe in granate! Kakor medved na všeh štirih se vleče od grma proč neki mož s precej veliko jedilno shrambo, a s še večjimi kocinami, za katere Se je zapletel v grm. Prav
milo je zdihoval:	„Zdaj vidim, da me bo konec pri
tem grmu. Pri kurji duši, da bi mi vsaj kak vrag prišel pomagat, prav bogato bi ga obdaril. Saj imam dosti mrzlega mesa, ki sem ga namenil puščavniku, da me obrije. — „Konjska smrt, mož, kaj pa delate tukaj?“ ga prekinem ter stopim bliže, da mu pomagam iz grma. „Ubogi mož, Vi ste se pa grozno mučili, da je tako mokro okrog Vas“, ga začnem tolažiti. — „O seveda“, mi pravi, „pa to so le bridke solze, ki sem jih pretakal, ko sem se spomnil, koliko mesa sem že prenosil, koliko vina in vode sem že pretoči}, koliko Ščetin sem že prebavil, da celo grehe sem že odpuščal, In kako neizrečeno sein se veselil, da bo zmagal naš kandidat, da bo šlo zopet toplo in mrzlo meso v denar, pa še pijača povrh. Zdaj pa je vse luč,.,“ In zopet se mu je vlil potok solza. — „Ljubi mož, nL kar ne plakajte toliko, solze Vam bodo pokvarile oči,“
—	Pa, da, imate prav, tudi jaz se tega bojim, poseb-
no zato, ker sem že toliko prejokal v Celju, kjer delijo pravico.. Sicer mi je vselej odleglo, pa prosim Vas, pomagajte mi vendar iz grmovja.“ Primem ga torej za kocine in vlečem na vse pretege, pa ni Šlo. Brž skočim domov po škarje, mu porežem kocine ter ga tako rešim. Ko postavi pokoncu kosti svojega rojstva z obilnim priveskom, se skoro ustrašim. Bosna in Hercegovina, pred menoj stoji sam Lojzek iz Šempetra, ki zna tako lepo pridigati o zvoniku in perju, da se nihče, ki ga enkrat sliši, sam ne obesi,. Ko si nekoliko oddahne, reče:	„Prav lepo se Vam zahva-
lim, da ste me rešili tega grma in gotove smrti. Ce se ne motim, ste baš Vi puščavnik z Mrzlice, ker znate tako imenitno briti. Dajte tudi mene, ker sem res strašno zarašen,“ — „No, pa pojdite z menoj. Ker sem Vas že ostrigel, Vas bom tudi obril. Ste menda tudi Vi bili deležni tistega sivega golaža v/ Žalcu.“
—	„Dobil nisem drugega kakor neko jubo. Se danes ne vem prav, kakšna je bila. DrobnaJn tanka je bila notri kakor dlaka. In brž, ko sem to snedel, so mi začele riti ven kocine; še v ušesih jih je vse polno, da si skoro ne upam med ljudi.“ — „O le mirni bodite, v dveh urah boste golobradi kakor takrat, ko so Vas prinesli od krsta.“ — Ko končam svoje delo, me vpraša za račun. „Delo stane 3 K, dva in pol funta portugalskega ostrega mila 7 K, skupaj 10 K.“ — „Ah, prav lepo jih prosim, milostljivi in sveti puščavnik, naj bo kar 5 K. Vam pa dam Še velik kos mrzlega mesa. Saj vejo, častiti in spoštovani gospod puščavnik, kako je danes hudo za denar.“ — „Kaj meni mar danes in mrzlo meso, plačajte 10 K, ali se pa nikoli več ne prikažite pri meni na Mrzlici.“ — „O, to pa že ne, saj Vam rad plačam, samo, da me bodete še kedaj obrili. Tukaj prosim,“ — Hvala, se priporočam, srečno!
Harodno	gospodarstvo.
Klavnice za živino. Pred tridesetimi leti so imeli na Francoskem veliko premalo živine za domače potrebe. Iz 8vice, Nemčije in Avtetrije se je vsako leto na tisoče glav uvozilo. Odkar so napravili primerno visoko carino na uvoz žive živine in mesa, ima dežela doma mesa zajdosti, ki je splošno cenejše, kakor v drugih deželah in še prodaja sosedom prav znatne množine živine. Brez francoskih’ volov bi bila cena volom pri nas še veliko višja, kakor je bila v resnici. Kavno carina je pomagala francoskemu kmetu, da je mogel izhajali, in ista carina je dosegla delavcu in meščanu ceno meso. Zidaj pride največ živine, ki se proda, na trg La Villete v Parizu. Od tam se tudi oskrbujejo mesta po državi, obrtni kraji in tuje dežele. Pametni Francozi so pa spoznali, da jim to ni v korist. Živo živino po železnici voziti v daljajvi več sto kilometrov ni Idobro. Saj se vsi odpadki, ki bi lahko ostali kmetu za dober gnoj, zraven peljejo. Mesar v mestu jih vrže v kanal. Vjbžnja živine je zelo draga. Prellen pride meso v ‘lonce, se podraži za 109%, mi bi dejali, da je še enkrat drar žje>. Le pri volu, ki je vreden 400 frankov, ßO nara-čunili stroškov, prejen pride do zadnjega mesarja, že na 151 frankov. Ostali stroški še narastejo, pred-no se meso porabi. Ne draginja živine, ampak ,draga vožnja in dobiček prektupcev napravljata draginjo. Torej bo treba po Francoskem, tako so 'sklenili v krajih, kjer imajo veliko živine, napraviti velike in moderne klavnice s hlajdilnhm prostori, odkoder se bo meso v mesta pošiljalo. S tem bi se tudi omejila nevarnost živinskih' kužnih bolezni, ki se ravno po semnjih' najbolj razširjajo. Za nas povzđfenemo iz nar vedenega lahko dva prav dobra nauka. Pametna carina na tujo živiino varuje domačega kmeta, onemo-gočuje velike živinske kartele, ki bi precej nastali, ko bi naš kmet opustil živinorejo zaraldi slabega zar služka. Ravno carina daje meščanom primerno cenejšo meso: Da pa vlada po mest h' draginja, niso kmetje krivi, ampak napačna organizacija trga in pohlepnost prekupc.ev po prevelikem dobičku, če ne o-menjamo vzrokov splošne draginje, ki je nastala vsled slabih letin. Naša živina se živa pelje po več sto ur daleč. Po dva dni ostane v vagonih brez pijače. iTudi k nam bi se lahko zanesla kuga po železnici. Koliko rajše bi dal naš kmet svojo živino naprodaj potom zadrug, ko bi imeli blizu klavnico, kjer bi se meso shladilo, uredilo in naprej poslalo. Vožnja mesa bi bila primeroma veliko cenejša in kupčija v domačem kraju brez nevarnosti. Dober trg je najboljša spiodbuda za dobro in natančno 'delo pri vsar kem gospodarstvu. Država je dala za prevažanje argentinskega mesa takoj 21 voz s hladilnimi pripravami na razpolago. Ali niso naši kmetje toliko vredni,
kakor tuji prekupci? Čudni so naši modri možje. Od Rumunije in Srbije, od Francoske in Amerike pričakujejo cene živine, pa je reditev tako blizu in popolnoma gotova. Na domačega kmeta sie je treba nasloniti, ki bo gotovo držal celo breme.
V premislek vinogradnikom. Letošnja huda vročina in dolgotrajna suša sta naše kmetovalce, posebno pa ‘primorske, hudo oškodovala. Ne le travniki in poljski pridelki so uničenj, ampajk trpeli so tudi vinogradi, kakor že zdavnaj ne tako. Vrhu tega po-klestila je po nekaterih krajih Še toča precej. Kfcior je gnojil, bodisi sr hlevskim ali pa z umetnimi gnojili, ni'imel nič lepših trt, kakor oni, ki ni sploh nič pognojil. Nekateri kmetovalci trdijo celo, dni so s hlevskim gnojem pognojene trte še bolj trpele vsled suše, kakor pa nepognojene in sicer zaradi tega, ker se je gnoj v zemlji posušil in povzročil, da je postala zemlja še bolj vroča in suha. Tudi umetna gnojila so se našla tuintam v zemlji neraztopljena, vsled česar niso tudi mnogo izdala. Kdor je gnojil zarsjno v spomladi z umetnimi gnojilt, je lahko opazil Kasneje spomladi, dokler je. bila zemlja Še dovolj vlažna, da so radtle pognojene trte veliko bujnejjse in hitreje, ka-kJor nepognojene. V Istri je zapazil pisec teh vrstic pri nekem vinogradniku, kateri je lani vsajene trte letos spomladi cepil in pognojil ob enem s kalijevo soljo, superfosfatom in Čilskim solitrom, dpi so napravile njegove trte vzlic suši prst debele poganjke, do-čim so bile mladike nepognojenih trt komaj tako debele, kakor navadni svinčnik. T(a izvrsten učinek umetnih gnojil se bo poznal gotovo Še v prihodnjem letu. Ker se letos na parcelah pognojenih z umetnimi gnojili umetna gnojila vsled dolgotrajne suše niso docela uporabila, zato bo na-daljno gnojenje v prihodnjem letu popolnoma nepotrebno, kajti ostalo je zadosti hranilnih snovi še od letošnjega gnojenja; v zemlji. Priporoča se pa vzlic temu, naj se pognoje z u-metnimi gnojili lani pognojene trte spomladi s čilskim solitrom in sicer zadošča na vsak oral po *75i—100 kg solitra. Čilski solitar je namreč gnojilo, katero pospešuje rapt in nekako oživi ali prebufdi od prejšnjega leta v zemlji se nahajajoče hranilne snovi. 'Čilski solitar ima; v prvi vrsti to dobro lastnost, da vsjka rastlina po njem bujno raste, kar je velike važnosti tudi pri trti. Kajti, Če napravi trta; krepke mladike, da gotovo tudi obilo grozdja, seveda Če ne pridejo v-mes kake druge nezgode, ki grozdje uničijo. Cildki solitar naj se raztrosi v dveh* obrokih, kar je. najboljše lin sicer naj se raztrosi prva polovica kakor hitro sneg izgine, druga polovida pa preden se trte okopljejo. Kdor ni gnojil svojih vinogradov Še nikdar z umetnimi gnojili, a želi napraviti poskus, ta naj vzame na oral naslednje množine sledečih gnojil: 150—170 kg 40otistotne kalijeve soli, 800—850 kg To-mstsove žlindre ali pa superfosfata in 150—170 kg čilskega solitra. Kalijeva sol in Tomasova žlindra se lahko skupaj zmešana podkopata. že v jeseni; če se pa ni takrat pognojilo z njima, tedaj naj se izvrši to zarano spomladi. Čilski solitar naj se pa uporabi tako, kakor je bilo že prej povedano.
Književnost in umetnost.
„Zora.“ Letnik XVII. Zvezek *8. — Vsebina: „Zöri“ ob slovesu. F. Fr. Stele. — Par misli o našem (lij a št vu. F. Fr. Stele. — Par stvari v premislek. Ivan Mazovec. — Pravni študij. Dr. M. Malne-rič. — V Krakov. Dr. L. Lenarti. — F. U. C. I. Dr. Zvonko. — Glasnik: Desetletnica „Zarje“ in ustanovitev „Preporoda.“ — Listek: Listnica (uredništva. Fr. Stele. Lisftnica upraivništva. — Prvi Cveti“, leposlovna priloga: Harlekini. I. Mohorov. — Prijateljem in znancem. Ivan Mazovec. — Oče pesnikov, Častitljivi Racigoj. Zvonimir. — Na platnicah: 'Ocene.
I.	M-e.
„Vrtec.“ Vsebina: 1. Pesem o treh zlatkih. 2. Iz mojih de.tinskih kni. /Anton Antonov). 3. Do Jordana in Nila. (Potopisna Črtica.) 4. Stričkov biser. (Vanjiot.) 5. Zfapozneli kosec. (Pesem.) 6. Listje in cvetje.
„Mentor.“ IV. letnik. Zivezek 1. — ‘Vsebina: Na$š literarni klub. Ksaver Meško. — Med Tonskim in Brienlšlcim jezerom. Profesor Frv Pengov. — Svetovne uganke. M, Stular. Dalje. — Paberki iz kemije. Profesor Fr. Pengov. — lOb Allriji . . . N edin Sterad. — Literarni pogovori. Profesor L. Arh. — Navod za jfeahovo igro. Andrej Uršič. Dalje. — Drobiž: Uganka za zemljepisce. Rešitev zemljepisne u-ganke v 12. Številki lanskega „Mentorja.“ Uganka. Ob začetku Šolskega leta. Friedrich Wilh. Weber. Nevarnost acetilena.
Razgled po svetu.
Nevarnost acetilena ni več večja in ravno tako majhna kot pri svetilnem plinu. Le vsled tega je večja, ker imamo hišice z acetilenskim aparatom večinoma tik ‘hiše in se v aparatu nafhajajo največkrat znatne množine plina, ki kaznujejo vsako neprevidno rabo luči na prav drakonski način. Acetilen sam na sebi ne Kaže prav nobenega nagnjenja in veselja do eksplozije, le z zrakom zmešan se razpoči Iv dotiki s plamenom s strahovito silo. Zato pazi vsakdo sam in zabičaj tudi vsem dqmaöim, ,’da ne prestopajo praga acetilenske shrambe nikdar s svetilko, z gorečo žve-plenko, s (prižgano cigaro in podobnimi rečmi. ITudi
mest, kjer uhaja plin v ceveh’, ne smemo preiskavah z lučjo. Kadarkoli se je še pripetila kakia nesreča z acetilenom, vstelej je bila kriva le lahkomišljena neprevidnost.
Občinski odborniki, ki ne znajo pisafti. V ogrskem mestu Mako so bile volitve v obč. zastop. Proti izvolitvi nekaterih odbornikov je bil podan ugovor, češ, da gospodje občinski očetje ne znajo Čitati in pisati. Ker ogrski zakon zahteva od izvoljencev ta minimum izobrazbe, so se morali novoizvoljeni mestni gospodarji radi ali nerajtli podvreči izpitu — iz Čitanja in pisanja, ki ga je odredila politična gosposka. Del „(osumljencev“ je ob precejšnji dobrohotnosti iz-praševaSne komisije izkušnjo obstal, dočim sta dva izvoljenca propadla in bo treba namesto njiju izvoliti dva druga odbornika.
Koliko je premoga nai vzemlji?. Na kongresu nemških naravoslovcev in zdravnikov v Karlsruhe je pred kratkim predaval prolesor Englers o premogu in njega važnosti za nadalnji razvoj industrije in podal tudi Statistiko premogovih 'zakladov. Koncem leta 1908 so cenili v Evropi Okrog 700 milijard ton, premoga; od te orjaške množine cjtipjade na Nemčijo 416, na Anglijo 193, na Belgijo 20, na Francijo 19, na Avstro-Ogrsko 17 in na Rusijo 40 milijard ton. Zedinjene države Severne Amerike posedujejo okrog 670 milijard ton premoga; na celi zemftji pa cenijo množino, svojega premoga na 3000 milijard ton. Nemčija ima svojega premoga še za 3000 let, Anglija za 700, ostala Evropa za 900, Severna Amerika za 1700 let. Ce vpoštevamo tudi rujavi premog, teo leta 1909 izkopali na vsej zemlji približno 110Ö milijonqv ton premoga.
Edisonove delavske hiše. , Ko je pred kratkim obiskal Budimpešto, je znameniti amerikanski iznajditelj Edison govoril o delavskih hišah, ki jih je iz-umel, „Jaz sezidam“, je dejal, „tako hišo v šestih u-rah. Dal sem napraviti iz železa vlite modele, ki so jih izdelali znameniti umetniki, Te hiše s pritličjem ali enim nadstropjem so zasnovane v slogu italijanskih hiš. Cena take hiše z uredbami za kurjavo-in razsvetljavo bi znašala 3000 K. Hiša obstoji iz numeriranih delov železnega ogrodja, ki se postavijo v določene oblike ter se vlije va-nje tekoč cement. Kakor hitro se cement strdi, se železne ploskve odstranijo in hiša je gotova. Za vse je tu preskrbljeno, v stenah so že napejane cevi za v.odo, plin in elektriko, celo kljuke za obešanje podob so napravljene na stenah.
Mlada ljubica. Zavarovalni uradniki Malik, že prileten mož s 'kakimi 13.000 K letnega dohodka v Krakovu, je imel ljubavno razmerje z ilBletno Jajskol-sko, za katero razmerje je vedela tudi njena inati. V soboto 'dne 23. septembra je 'dvignil Malik 80.i K, v nedeljo pal je umrl in so našli pri inventuri premoženja samo 65 K. Ker policija ni verjela, da bi bila lšletna deklica idealno zaljubljena v starega moža, je aretirala njo in njeno mater, Ker sta vrhu tega na sumu, da sta Malika zjastriupili.
Generalna stavka rudarjev. 0’srednje vodstvo državne zveze avstrijskih' rudarjev jei poslalo vjjem rudarskim ravnateljstvom spomenico, v kateri zahteva 25>% zvišanje plač in skupno delavsko zalogo za živila. Ce bi ravnateljstva tem zahtevam ne ugodila, groze rudarji, da prično dne 15l.. oktobra s splcjŠno stavko.
Mesni kartel. Amerikainski kartel za meso ima pet tvrdk: Armour, letna prodaja 1.400,000.009 frarir kov, čisti dobiček 46,500.000 frankov; Swist, letna prodaja 1.300,000.000 frankov, čisti dobiček 40,000.000 frankov; Morris, letna prodaja 62(5,000.000 frankov, čisti dobiček 10,800.000 frankov; Sulzberger, letna prodaja 500,000.000 frankov, Čistit (dobiček 8,000.000 frankov; Cudahy, letna prodaja 4215,000.000 frankov, čisti dobiček 9,000.000 frankov; (Z drugimi besedami: mesni kartel ima letno okrog 120,000.000 frankov čistega dobička! Zoper te oderuhe pa socialisti nimajo žal besedice.
Gramofon — odločilna priča. Koliko in kako različnih slučajev je še mogočih, kjer nam [gramofon nudi korist in 'dobiček, kaže sodna obravnava v nekem malem mestecu na Holandskem. Kmetje so v gostilni pili lin kvartali. Strafet igre in močna pijača sta jih vedno bolj ogrevali in dražili. Kot običajno pijani igralci so 'se tudi ti možakarji sprli in končno stepli. Leteli so kozarci in steklenice, padali stole in mize, težki udarci pesti in palic so odmevale po hrbtih in glavah igralcev. Stepeni, krvavi ih potolčeni so zapustili bojišče. Konec vseh koncev je seveda sodna obravnaval. Pri natančnem dokazovanju je sodnik dognal, ida je ves pretep povzročila enai sama psovka, kateri je sledil tudi prvi dcteree. Pri najboljši volji pa ni mogel dognati, kdo je to besedo izrekel. Že se je veselil dotični', da se bo srečno izmuzal kot prvi in glavni krivec. Toda delal je račun brez krčmarja — V tem slučaju brez gramofona. V (vasi se je mudil tisto nedeljo neki inženir. Imel je s seboj (gramofon in nabiral pesmi in podobne stvari za nove gramofonske plošče. Prišel je seveda tudi tv gostilno in tam poslušal igralce. Ko se je pričelo med njimi prvo pričkanje, ga je cela stvar zanimala in odprl je svoj gramofon. To ploščo z gramofonom je prinesel pred sodišče. C\jjp,rl ga je vpričo sodnega dvora in vseh navzočih, vtaknivši vanj ploščo, kä je vsebovala tar kratni prepir pijanih igralcev. Razločno se je Čulo udatrce pb mizo, padanje kvart in razne umestne in neumestne, večkrat precej surove opazke. Nestrpno so poslušali vsi v dvorani, bilo je tiho, da bi slišal miško in Čul frfot mišjih perot. Vedno glasneje in pa glasneje, burneje in živahneje ’so se oglašali igralci
iz gramofona. Že so bili v hudem prepiru, že se je bližal boj in Čuj, jasno in točno se sliši omenjena žaljivka, takoj nato oster odmev; prve klofute in aparat se je ustavil. Spoznali so seveda glas krivca, ki je bil tudi navzoč in, je po neovržnem dokazu vse po pravici izpovedal. iTjako je obvaroval gramofon eventualno krivično sodnijsko postopanje in pomagal do kazni pravega krivca, ki pa gotovo ne bo nikdar prijatelj gramofonov.
Smrtna nesreča pri zračnem poletu. Minoli teden so se vršili v bližini Berolina avijlatični poleti, pri katerih še je smrtno ponesrečil kapitan Engelhard. Na svojem letalnem stroju je imel kot pasažir-ja 19'letnega Sedlmajyra, ki je težko ranjen; upajo, da ga ohranijo pri življenju.
Bančni rop. Kakor poročajo iz Cernovice je prišlo dne 29. septembra 1911 zvečer več oboroženih ljudi v flij^lko bančnegai^društva V Avstrijski Novo-sielici, grozilo bančnim nastayljencem in odneslo. 80 tisoč kron v različnem denarju. Železniški uslužbenci so' napravili lov na 'roparje. Ti pa so. se jih u-branili s kakimi 30 streli iz revolverjev ter pobegnili na Rusko.
Krvava nedelja na Dunaju bo imela še nepregledne posledice.. Pri demonstracijah pred magistratom je bilo videti tudi več poštnih uslužbencev v u-niformah. Proti tem je baje uvedlo poštno in brzojavno ravnateljstvo; disciplinarno preiskavo in odpustilo 17 poštnih uslužbencev. 'Poštno in brzojavno ravnateljstvo pa, to vest dementira in pravi, da se je le hotelo prepričati, da ni bil noben uslužbenec .udeležen pri izgredih.
Zanimive zgodovinske črtice.
i.
Ko je bil slavni angleški admiral Horatio Nelson še kapitan, je bil daleč na okrog znan kot najstrožji poveljnik,. . Zahteval je vedno» da se njegove zapovedi dosledno izvajajo.
Tako je poslal nekega dne mladega Častnika z gotovimi povelji na kopno, ta pa ni rešil svoje naloge baš prenatanko, Ker je bilo povelje precej važno, ga je kapitan najprej pošteno ozmerjal, končno pa mu je naložil: „Ako dobite zopet kako povelje, storite le to, kar se Vam zapove, niti za pičico vec ali manj! “
Častnik je pozdravil in si kapitanove besede dobro zapomnil.
Nekaj dni pozneje ga Nelson zopet pokliče in mu zapove: „Peljite se takoj na kopno, Sir, in idite na pošto. Tamkaj vprašajte, Če je prišel za-me kak; zavitek!“
„Ali right, kapitan!“
Častnik stopi v Čoln in odvesla proti kopnem. Ko se je vrnil, se takoj javi pri Nelsonu, in ta ga vpraša: „Je li zavitek na pošti za-me?“
„Da, kapitan!“
„No, dajte ga sem, ga li niste prinesli seboj?“1 „,Ne, kapitan!“ i„,In zakaj ne?“
„Ker mi tega niste zapovedali!,“
„,Jaz sem Vam vendar rekel, da zavitek' prinesite,“
„Oprostite, kapitan, Vi ste mi ukazali, iti na pošto in pogledati, Če je kak zavitek za Vas, In to povelje sem doslovno izvedel. Vi sami ste mi zapovedali, ne storiti niti za pičico več, kakor mi je bilo ukaf-zano.“
Nelson je uvidel, da je premagan z lastnim o-rožjem, vgriznil se je v ustnice in umolknil; v bodoče pa si je izbral za svoja osebna naročila — drugega Častnika.
II.
Ko je maršal Hektor pl, Villars na Nizozemskem stal na vrhuncu bojne slave, stopi nekega dne mlad, Častnik v vojvodov šotor, da mu javi važno vest. Častnik ni zapazil za zaveso stoječega maršala, in tam pri mizi sedečega tajnika vpraša;
„Kje je Villars?“
Užaljen radi tolike domače in predrzne zaupljivosti stopi vojvoda predenj in pravi: „Villars?! Mogli ste vsaj besedo „Monsieur“ postaviti pred moje i-me!“
Častnika je bilo za trenotek sram, vendar pa. se je kmalu ojunačil z odgovorom:
„Dosedaj še nisem slišal nikjer, da bi se Cezarja ali Aleksandra Velikega nazivalo z „Monsieur“-(gospod)! “
Kaj mu je nadvojvoda na to odgovoril, o temi zgodovina molči,
III.
Kralj Edvard VII, je prisostvoval kot princ wa-Ieški pri pojedini člana gosposke zbornice. Po pojedini so odšli v kadilne sobe. Princ je jemal baš cigaro z mize, ko pristopi Lord Kensington k njemu, mm ponudi svojo dozo, rekoč: .„Kraljevska visokost, blagovolite moje cigare, te so boljše!“
Princ pa ga pogleda od vrha do tal in mu mirno odgovori: „Ce je jed našega gostitelja za-me dovolj dobra, so njegove cigare tem bolje! Zapomnite si
Osebe, ki jih pogostokrat mučijo Želodčne težkoče, se čutijo zelo olajšane če zavžijejo kake-pol ure pred jedjo 1 — 2 žlici franc Jožef-ove grenčice. — »Naravna Franc Jožef-ova grenčica«,, piše prof. dr. pl. Nussman v Monako vem, »učinkpje hitro, brez bolečin in mnogokrat celo pri vporabš majhnih količin.
Maj, moj ljubi si naboden?
Meni se kaj takega sploh ne more zgoditi. Prvič imam izvrstno protisredstvo in drugič, si znam hitro pomagati ako čutim le malo preh'a_eDja; jaz vzamem zn i-aj pristne sodenske mineralne pastile Kakor hitro obolijo vrat in bronhije vsled nahoda, pomagajo hitro in sigurno sodenske pastile. Zatoraj poslušaj moj svet, kupi si v lekarni ali drcžeriji ška-iljico soderskih za £ 1 25, pazi pa, da ne dobiš kakih ponarejenih.
Generalna reprezentanca za Ävstro-Ogrsko W. Th-Guntzert, c. kr* dvorni dobavitelj Dunaj IV-1., Grosse Neugasse 17.


se tak°jsprej'
VVClSCb me v manufak turni trgoviui M E. Šo.;ec, Maribor.
UjSn se poceni proda v Ma-■ llSCl riboru, Kernstockgasse št. 6. Več se izve pri upravništvu.
BOLNI
na vratu ia na pljučah ter astmatiki, ki menite, da je vaša bolezen neozdravljiva, obrnite sena' tvrdko L. Wolffsky v Berolinu N., Weissenburgerstr. 79. — Tisoč pri-znapj je porok velike zd.-avilue moči. Brošurice na zahtevo zastonj 1
jeKK«vt «iRšieesčafmrsseim«.
Delavnica u popravila
Velika zaloga or. dragoc»-80811, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tsii «a obroke! Illustr. osni* tasten) Gramofone od 20 do 200 K. Niklas ta remont.-ara	K S"nO
Pristna srebrna ura Original omega ura
7-~ 18- -
4*—
Kuhinjska ara Budiljka, niklasta , Poročni prstani	2,—
Srebrne verižic	‘r —
— Večletna jamstvi —
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenfeacl
urar in očalar 447 Maribor, Cospoaka allt» 2n.
kspafew zlatnine in orehr*. -»iu-s
Sukno
...»i« volneno*
Hsssrs^.
wSS i
Vag©
za vagone, voze (mostne), centimalne, äkaiove, decimalne, za živino, tablico ve in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdelajo ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaldb,
tovarna za vage,
Menice MoravsKo.
slovanska obrt.
80
lagrobne ograje
••
••
M
§9	5 lepo okrašenih vzorcev, iz kovanega železa s
V	prvim prepleskanjem in montiranjem za meter
samo 4*50 K pri Karolu Kerth, ključavničarju v Mariboru, Koroška cesta št. 39.
V
■ ■
sem zavednim Slovencem mm
se najtopleje priporoča v blagohoten obisk
B. Ulčar,
narodni b rive o v Maribora, Koroška cesta št. 7, m ■ ■ ■
zraven Cirilove tiskarne.
Za dijake in vojake še posebno znižane cene. 834
Veletrgovina s špecerijo in 479
z deželnimi pridelki
Anton Kolenc:Celje
Glavna zaloga: Graška cesta 22 Podražnioa: Narodni dom.
Prazen Je Izgovor, da se mora blaga iskati
pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam ceni. g trgov-:«? in prosim za mnogobrojen obisk, o demur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tadi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tndi deželne in dinge pridelke, kakor oves, rž, pšenico, divji kostanj, želod, suhe gobe, med v satovju, fižol, seno, orehe, krompir, malisno stupo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, sveže in suho, | vinski kamen, itd. itd. sploh vse deželne pridelke po § najvišjih dnevnih cenah, nadalje kapnjem vsakovrstue | vreče, ter petrolejske in oljnate sode	|
Imam tudi v zalogi riževo moko iQ otrobe za krmilo živine v ceni od 9 do 15 Kron 100 kg pri odjemu celega vagona ter „Lukulus“ za pitanje svinj.
JMJliUHUll U nu
NLSiissik
krojaški mojster i Celji
prip@p©ea s^©J =
modni salon ia gospoda,
bi se nehajo v novi pusojilnlčni hiši na Ringu.
Oobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kako vosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
BS* A. THIERRY A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro bot varslv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice,
ÄÄ5Ä
JkTUvr? « Pregrada
pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu 'a ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in n izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in na goto vej šega učinka ^	*
pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi	N
je zanesljivo in nagotovejšega učinka
■	’	.......poškodbah, vnet- ^
j.xä,	„______j-je vse tuje------
iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih _____ ^_________ ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3*60 K.
Naroči se: Lekarna k ängelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A« König.

testni molitveniki
S
1
so:
He*. Venec pobožnih mirte? in st. pesmi	.	.	K	360
Rozman, Dekliške bukne« * 3— Venec svetih pesmi.	.	„	2—
Prijatelj otroški	.	.#
So. Spravilo	.	.	»	1*35
Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. PnStnina znaša 20—30 via. za 1 knjigo.
Trganu tiskarne n. EMi ===== r Inribnn.
Prva južno-štajersha kamnoseška družba v Celju. ________________
tm krosi In straže s strojnim obratom, n Zavod u graviranje Irk.:: Izvršnje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in stav-“ “ bona dela iz t«- in inozemskega materijala, s ss Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. :: Velika zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov. :: Bajaižje cene. n Rulantni 5=5 « plačilni pogoji. :: Haračila so izvršujejo točHO. s=s s* Coaiki ia stroškovni proračuni brezplačno.
Brzojavko: Kamnoseška družba :: Celje.
* iA
m m
m
obrestuje
hranilne vloge po 4'/,«/» brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge, ne da bi •e obratovanje pretanilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hraaflne nabiralnike. 8prejema po ranem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestuj« od dno vložitve do dne vzdiga.
uraduje
posejuje
vsak torok m potek dopoldne. Prošnje m sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne ed 8. do 12. ter od 8. do 6. ure popoldne. Za vplačila po poiti se dajejo zastonj poitno-hranilnične položnice, štev. 92465 Telefon ima št 8. Za brzojave zadostuj« naslov: Ljudska r-	posojilnica Celje.
■a zemljišča po »% do 5%°/, z amortizacijo ali hrajn^y
zastavo vrednotnih Uetin in sa pogrni. Konvertoje vknjtoeae iztek e svojim čtoran sift vkojifto dola hrapraue,
i kredit ped pri dragih
«why in plača le keieko.

TJUPSKA HRANILNICA in POSOJILNICA V
registrovana zadruga	z neomejeno zavezo
v lastni kisi (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Grahka cesta št. 9, I. nadstropje
”*'1 £.-*
i m
I ?3§S
% ttff
ua
ni
in
Trgovina špecerijskega blaga
Vam ni potrebno naročiti (C ÄS ji pri tujih5 tvrdkah, ker pri
domačem slovenskem _ gg	urarju dobite vse in do-
bro blago.
^a^evaj^e Poseben cenik S	za birmo.
Gramofonesslov.ploščami JII iz najboljših tovarn. i	^/M Popravila se točno in hi-
/f -♦ ■ -1 ipM? tro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
m Bureš M=-
Tegethofova cesta št. 39.
fl\llan Jločevar Celje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe:.
ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiče, oivebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega,, Lucculus“, mastina in kiajno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtove.
Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in druge kadilo in olje.	771
Maribor.
Burgplatz.
Grajski trg
1036a
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice.
Airatotherme^36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. ... Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča.
Zahtevajte list Straža!
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgassa št. 11
Na drobno!
Na debelo!
fr*	o
Veletrgovina s papirjem.
Goričar & Leskovšek U Zvezna trgovina
priporoča svojo mnogovrstno zalego cememtßiK Cevi, Stopnic, feerit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: k«ron&fih cevi, moHa-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
Celje, Rotovška ulica štev. 2
Celje : Graška ulica štev. 7.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin.****** Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade.
E^iüü itaj® iaraina steklsirsto trfeoviiKiB
448 mm d@h«ici m mm da*@hn«
Franc Strupi ; Celje
Si*ailii mmmim
po aajnižjih cenah svoje bogat® saieg« steklem© m paroeUuuwife porode* svetilk, ©gledal,	šip in okvirje? *a podobe.
««ah steklarskih dtal pri psrfevnh te prte» stevhiite »«»«fr« fr««#«« ftel^diicteejša in te&na posftrsžha» **•*•+***»**
H y Prevzamem vsa dela M deköraeijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera fzvr-čujem vestno in po najnižjrh cenah,
Gospodska utica 5
Ne pozabite
o
M
O
*•
‘ro
Volno, sukno (štole), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koce, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini
(D
M
BI
3
19
Mnogo denarja
Slovenci pozor!
prihrani, kdor si nabavi snkno in modno blago od tvrdke>
Milica Tomec,
tovarna sukna. Humpolec, Češko.
Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno na ogled.
UME* Stlldnl zastopniki se spremajo. *3%
0
žganjarna
rsfistrevana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna iilica št. 6 (med glavnkjgp in stolne
ffranüne vioge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V d se po 4e/„, proti 3 mesečni odpovedi po 41/». Obresti se pripisujejo h kapitalu 1 januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre^ štovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti se hranilna položnice na razpolage (šek konto 97.078). Rentei davek plača posojilnica sama. <,
pesojiia se daj«)«
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4*/18/„ na vknjižbo sploh po 5*/„ na
vknjižbo in poroštvo po 51/,*/# na oteta* kredit po 6%. Nadalje izposojaj« na sastave vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne preseglo 7 kron. — Prošnje za vknjižbe dela poecjilnioa brezplačno, stranka plača h kolek«.
Urada« ur« ■
se vsako sredo in četrtek od 9. do IS. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, ovzessB praznike. — V uradnih urah sa »psejesaa le isplaćuje denar.
pojasnil« se dajej$
»prejemajo vsak delavnik od le ed S.—4.
slivovko, tropinovec, vinsko. irir ,,,-e žganje, brinjevec kakor tudi KOI)|3K u> e
I
-k j;"-»