SlNiMlUMSKC ŠENTJUR GLASUJTE! Kdoj^nai osebnost I jL. .klil KRAJEVNA SKUPNOST BLAGOVNA Najstarejsa v Sloveniji © ŠENTJURSKIH 140 TISOČ KOKOŠI Se kure ne marajo stresa OGABNO! I____ ww.trakor IsnmE Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur GSM: 041 687 950 sentjur do 0 Ei ŠENTJURSKE novice sj 2014 “ ™i?.f487.4 Šentjur) »^lOOZ.ll COBISS o Knjižnica Ponikva 3232 Ponikva mmst daa 031 652 437 Dostava PIC in ostale hrane do B KM BREZPLAČNO! Tel.: 03 74919 63, mobitel: 051 413590 Naj osebnost Šentjurskih no £t'&rvC/l' čtAotrfč' 'Q4€'bvoaA' no-tsisC'« Vladimir Artnak, predsednik Atletskega društva Šentjur Boštjan Kukovičič, direktor KEA Šentjur Martin Cmok, Rok Cvetko, Martin Čater, poveljnik Gasilske zveze rokometaš predsednik Društva Šentjur in član občinske Rokometnega kluba likovnih ustvarjalcev civilne zaščite. Celje Pivovarna Laško Ritnik Šentjur Vladimir Artnak Eden ustanovnih članov kluba, športni pedagog in trener je vseh 20 let gonilna sila šentjurske atletike. Številne generacije atletov so dale Šentjurju in tudi Sloveniji pomembne dosežke, v njihovih vrstah je zrasla tudi prva šentjurska olimpijka. Boštjan Kukovičič Direktor uspešnega družinskega podjetja se s trgovsko dejavnostjo ukvarja že več kot 20 let. Leta 1991 sta z bratom Darkom na 48 kvadratnih metrih odprla prvo trgovino, danes pa v mreži 16 poslovalnic širom celjske in mariborske regije zaposlujejo 180 ljudi. Martin Cmok Dobitnik dveh priznanj civilne zaščite, naj prostovoljec leta 2012. Ob letošnjih obsežnih poplavah na Šentjurskem je uspešno vodil in koordiniral intervencijo. Med drugim je predsednik vinogradniškega društva Sveti Urban Gorica. Rok Cvetko Eden najbolj perspektivnih mladih rokometašev je po lanski zlati medalji na evropskih igrah mladih letos dodal še zlato z olimpijskih iger mladih na Kitajskem. V Martin Cater je aktivno soustvarjal pri razstavi Neustrašno srce ob 120-letnici rojstva Franja Malgaja. Društvo je v Galeriji Zgornji trg gostilo odmevno razstavo hrvaške naive. Zlata Felc Dolgoletna predsednica Spominčice je zaslužna, da danes o tej bolezni vemo veliko več kot pred leti. Z ozaveščanjem javnosti v združenju rušijo stereotipe in tabuje o bolezni in se trudijo, da bi Šentjur postal demenci prijazen kraj. Albina Karmuzel delu in materialu so dobri ljudje zbrali kar 110 tisoč evrov, od te jeseni družina biva v novi hiški. Albina Kolar Eno najbolj aktivnih mladinskih oz. podeželskih društev v zadnjih letih ne bi bilo takšno brez pogona, ki ga vbrizguje njegova predsednica. Letos ji me Mladinski svet Slovenije podelil naslov Naj mladinska voditeljica. Viljem Kolar Člani društva so nekdanjo sušilnico s hlevom z več kot 10 tisoč urami prostovoljnega dela spremenili v privlačno turistično točko, Konjeniški center Blagovna. Krajani pa so s tem prido- Ni ji vseeno za stisko drugih. Med drugim je sprožila Predsednik društva, ki dobrodelno akcijo za novi je letos slavilo 15-letnico, dom družine Gilčvert. V ŠENTJURSKE novice \iUrskem teto20/4? Zlata Felc, nekdanja predsednica Združenja zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri v demenci - Spominčica Šentjur Albina Karmuzel, predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Šentjur Albina Kolar, predsednica Društva podeželske mladine Šentjur Viljem Kolar, predsednik Konjeniškega društva Blagovna Ivanka Uduč, pesnica in pisateljica bili tudi novo večnamensko dvorano. Ivanka Uduč Udučeva je letos predstavila svojo tretjo knjigo, več kot 400 strani obsežno domoznansko delo Planina, od davnine do danes. V njej so zabeleženi kronološki dogodki Planine in razvoj kmetijstva, gospodarstva ter ljudi na tem območju. Izmed prejetih glasovnic bomo izžrebali tri glasovalce, ki bodo prejeli letno naročnino na Šentjurske novice. Časopis Šentjurske novice bodo tudi letos, že tretjič, podelile naziv 'naj osebnost Šentjurskih novic 2014'. Že po tradiciji bodo naj osebnost izbirali bralci Šentjurskih novic. Naj osebnost bomo razglasili v številki Šentjurskih novic 2. decembra. Glasovanje za kandidate je mogoče do vključno petka, 28. novembra. Naj osebnost je lani postal predsednik šentjurske Karitas, Peter Krč, pred njim pa dobjanska pisateljica Marija Plemenitaš. Posebno priznanje bomo podelili tudi Naj osebnosti za življenjsko delo, slednjega bo izbrali uredništvo Šentjurskih novic. Glasujte za naj osebnost Šentjurskih novic no&e Moje ime in priimek: Naslov: ______________ Telefon: _____________ K. flo Elektronski naslov: OBKROŽITE: 1. 2. Vladimir Artnak 6. Zlata Felc Boštjan Kukovičič 7. Albina Karmuzel 3. Martin Cmok 8. Albina Kolar 4. Rok Cvetko 9. Viljem Kolar 5. Martin Čater lO. Ivanka Uduč 1 Podjetju Mediastar, d.o.o.. dovoljujem uporabo osebnih podatkov. Organizator se ut) ve/v t, bo osebne podatke skrbno varoval, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1 j (Ur. UtS,5t94/2007-UPBl} in Zakonom o elektronskih k, ...akacijah (ZEKom) (UR. 1. RS, Sl. 13/2007-UPB1,110/2009). Veljavne glasovnice so vse glasovnice, na katerih je vidno označeno, komu je glas name | Vse glasovnice z izpolnjenimi podatki glasovalca sodelujejo v,žrebanju za lepe nagrade. Glasovnico pošljite na uredništvo Šentjurskih novic: Mediastar, d. o. o., Drofenikova 15, 3230 Šentjur. ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2014. \3/ urednistvo(g)sentjurskenovice.si NA NASLOVNICI Izpostavljeno novfce VIKTOR KOVAČ-PRVA GENERACIJA DOMA STAREJŠIH ŠENTJUR FOTO BOGDAN RAHTEN Vam jesensko in pomladno premikanje urinih kazalcev zmede spalni ritem? www.sentjurskenovice.si EpSeSlEano---------------------^5) f' '-k »Sezuj se, veš, kamenčki v čevljih ... * JI -f lahko poškodujejo tla.« \ Jernej Gilčvert, šestošolec, ki je prijazno . H8y-'v > r\ svetoval naši novinarki ob vstopu v \ njihov novi dom. LE ZAKAJ SVA BILA LE DVA? TV" ot kandidat imam po volitvah zelo me-Avšane občutke, pa ne o volilnem rezultatu (pričakoval sem mogoče nekaj odstotkov več), ampak predvsem o dogajanju pred in po volitvah. Še vedno upam, da živimo v demokraciji, katere največji praznik bi naj bile volitve in možnost izbire med več kandidati. A /toje razmišljanje od dneva, ko sem po-IV-Lstal uradni kandidat za župana: prvi stik z aktualnim županom - popolna ignoranca in pogledi, ki ti povedo, le kaj je pa tebe prineslo sem oziroma ne bodi te treba. (En teden prej pa sva še bila skupaj na pijači in prav prijetno kramljala.) V nadaljevanju izvem, da bi ga naj na svoji predstavitvi kandidature ‘osebno napadel’, govoril pa sem samo o njegovem načinu komuniciranja. Nadaljuje se na zadnji seji občinskega sveta, kjer so spet tisti ‘prijazni’ pogledi župana do mojih kolegov svetnikov, ker sem ga dva dni prej povabil na soočenje. Iskre letijo proti naši svetniški skupini vseskozi. Jaz sem tiho, dokler nisem osebno izzvan. Prijavim se k besedi in čakam 25 minut, občinska uslužbenka župana dvakrat opozori in popolna ignoranca (naj počaka, prepozno seje prijavil). Ko dobim besedo in povem, daje bil kršen poslovnik in statut, sledi besedni dvoboj, z moje strani popolnoma korekten. Za konec dobim ‘jeb...’. Župana opozorim, da naj pazi na besede, ker se seja snema. Zvočnega zapisa seje, ki bi moral biti objavljen na spletni strani občine, ni. Dobim uradni odgovor: »Prišlo je namreč do tehničnih težav in če bo sanacija posnetka možna, bo takoj zatem tudi objavljen.« "IV 4"ed volilno kampanjo so dvakrat po--L V J. trgali vse moje plakate po občini in v času volilnega molka pobarvali in uničili večje reklamne panoje. Človek se lahko resno vpraša: le zakaj sva bila samo dva kandidata? novice DOBROTNIKI POMAGALI V življenje Jerneja inJrške dobri ljudje vrnili sonce Nova hiša. Šestošolec Jernej in devetošolka Urška iz 400 let stare hiške v povsem nov dom. Dobrotniki. Za novi dom družine Gilčvert s Straže na Gori zbrali kar 110 tisočakov! » Piše: Nina Krobat »Sezuj se, veš, kamenčki v čevljih lahko poškodujejo tla,« se mi šestošolec Jernej prijazno nasmehne, ko želim po stopnicah njegovega novega doma kar v supergah. »Poglej, to je zdaj moja soba,« ponosno pokaže na sveže prepleskane stene in po novem dišečo pisalno mizo ter sede na svojo novo posteljo. Zazre se skozi okno, neverjeten razgled se nru razpira tja daleč v dolino, s pogledom, ki pravi, da bo zdaj mogoče vse v redu. Kmalu se nama pridruži njegova starejša sestra Urška, devetošolka, ki bi rada postala kuharica. Medtem ko razpravljava o tem, kaj najraje skuha, mi razkaže svojo novo sobo v živahnih barvah, pa svetlečo kopalnico in na koncu še prostorno kuhinjo, kjer bo lahko pripravljala svoje kulinarične mojstrovine. Nova, svetla, prostorna moderna hiška z zavidanja vrednim pogledom je novi dom družine Gilčvert s Straže na Gori. Za dežjem... Pred tremi leti v Jernejevih in Urškinih očeh ni bilo toliko sonca. Zaradi bolezni sta izgubila mamico in ostala sama z očetom Antonom in babico Marijo. Bolezen je že zgodaj prizadela tudi malega Jerneja. Diagnoza: revmatični artritis. Bolezen je neozdravljiva. Prizadene predvsem sklepe, da se bolnik praktično ne more gibati. Jernej je dolge mesece svojega otroštva preživel v bolnišnici. Zdaj, čeprav gre njegovo zdravje na boljše, mora jemati številna zdravila in tako bo verjetno vse življenje. Še dodatno so olje na ogenj Jernejeve bolezni prilivale težke razmere, v katerih so bivali Gilčvertovi. V več sto let stari, razpadajoči, plesnivi, vlažni hiški sta Urška in Jernej preživela pretežni del otroštva. Po mamičini mnogo prezgodnji smrti je Urška prevzela dobršen del gospodinjskih opravil, ki jih njena 75-letna babica ne zmore več. Oče je izgubil službo in še danes opravlja le občasna, sezonska dela, rednega dela zanj ni. Družina se preživlja z babičino pokojnino in otroškimi dodatki ter občasnim Antonovim zaslužkom. Čeprav nekateri pred stisko drugih raje umaknejo pogled ali začnejo obsojati, pa to nikakor ne drži za Albino Karmuzel, predsednico šentjurske občinske zveze društev prijateljev mladine. Pred dvema letoma se je življenje družine Gilčvert zaradi te dobrotnice začelo premikati na bolje. ... posije sonce! Pri OZPM Šentjur so sprožili dobrodelno akcijo in začeli zbirati denar in material za novo domovanje družine. Odzvali so se številni, toliko dobrotnikov, da gospa Albina kar ne more verjeti. »Ljudje so se združili, kar je ogromno. Spomnim se, da mi je ena gospa prinesla pet evrov. Rekla je, da je to zelo malo. Toda teh pet evrov je vrednih prav toliko kot tistih neverjetnih 15 tisočakov, ki jih je daroval gospod Valher, ko je uredil peč in celotno centralno napeljavo,« s solzami v očeh razlaga gospa Karmuzel. Dobrotniki so skupaj za novo domovanje dmžine zbrali kar 110.000 evrov! Z gradnjo lesene hiše, ki je najprimernejša za Jernejevo zdravje, so začeli lani in končali v začetku oktobra, ko so na ogled novega domovanja povabili tudi javnost. »Usoda naj vam poplača!« Pred novim domovanjem Gilčvertovih seje na sončno petkovo popoldne zbralo precej medijev in tistih, ki so družini kakorkoli pomagali do nove hiše. »Izvolite ključ od vaših vrat. Čuvajte ta dom, imejte se v njem radi in vedite, da je dom samo eden,« je ob izročitvi ključa Gilčver-tovim na srce položila ganjena gospa Albina. Tudi 75-letna babica ob svojem tastu in vnukih ni mogla skriti ganjenosti. »Tukaj živim že več kot 30 let. Zadnja leta zaradi težav s kolki niti do ceste nisem več mogla. Zdaj, ko imamo novo hišo bliže cesti, bom lahko šla spet sama peš. Vsi, ki ste nam prihiteli na pomoč: naj vam usoda obilo poplača!« nam je povedala gospa Marija, ki pravi, da se bo tudi v novi kuhinji ob opravilih, ki jih še zmore, dobro znašla. Oče Anton je do- dal, da te takšna sreča lahko obišče le enkrat v življenju. »Vsem bi se prisrčno zahvalil in jih povabil, da nas kdaj obiščejo v novem domu.« Gilčvertovi pa seveda niso osamljen primer. Družin, ki živijo v težkih oziroma neprimernih pogojih, je na Šentjurskem še kar nekaj. Gospa Albina je povedala, da bodo tudi v prihodnje skušali otrokom pomagati do dostoj-nejšega življenja in napovedala že novo dobrodelno akcijo. O tem pa kaj več drugič. Odprtja nove hiše v idiličnem okolju Straže na Gori se je udeležilo veliko tistih, ki so pomagali. RDVDOMCnevttr SO OMOCOiH* pt-l &atMk e°renie ; BlfiUl tiE -""ta... mm IM1 Vseh, ki so pomagali, je ogromno. Od obrtnikov, ki so darovali material, opremo in svoj čas, do tistih, ki so prispevali denar po svojih močeh. Šestošolec Jernej boleha za hudim revmatizmom. Upajo, da bo njegovo zdravje zdaj, v novem, varnejšem domu, boljše. Dobrotniki so za novo hišo v denarju, materialu in opremi zbrali 110 tisoč evrov. ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2014. «™. urednistvo(5)sentjurskenovice.si OGABNO! __I_____ V i 1 I 1 __________ . .U iz stranišča Podgana je po kanalizaciji splezala vse do četrtega nadstropja in prestrašila nič hudega slutečo stanovalko. Šentjur, Ulica Dušana Kvedra. Eno od stanovalk bloka je zjutraj na stranišču čakalo presenečenje. » Piše: Nina Krobat Stanovalka bloka na Ulici Dušana Kvedra v Šentjurju je konec oktobra doživela pravi šok. Nekega jutra so njeno pozornost vzbudili nenavadni zvoki iz kopalnice. Odšla je pogledat in zgroženo opazila, da v njeni straniščni školjki čofota - podgana! Podgano je odplaknila »Če se ti podgana pojavi v straniščni školjki in želi zlesti ven, je to zelo grozno,« je za Šentjurske novice zgodbo z nezaželeno gostjo opisala šokirana stanovalka, ki želi ostati anonimna. Jutranje presenečenje je bilo še toliko večje, saj gospa živi v četrtem nadstropju stanovanjskega bloka in podgana je imela do njenega stanovanja precej dolgo pot po napeljavi navzgor. Ko je stanovalka opazila nezaželeno gostjo tik nad vodno gladino stranišča, je takoj zaprla pokrov školjke in začela splakovati. Podgano ji je očitno uspelo odplakniti stran in nato je ni več videla. Upa, da je tudi ne bo nikoli več. Nastavili so vabe Takoj po neljubem dogodku je stanovalka obvestila sosede, saj v bloku stanuje veliko družin z majhnimi otroki in podgana bi znala biti tudi nevarna. Obvestila je tudi vse pristojne, hišnika in upravitelja. Kmalu zatem so v kanalizacijski jašek nastavili vabe, ki naj bi učinkovale v štirih dneh. »Bomo videli, ali bo res tako. Izgleda pa, da je podgan tod naokoli vse polno. Sosed je eno mrtvo opazil tudi zunaj. Po kleteh je sicer polno vab, toda v tem primeru očitno niso pomagale,« je povedala stanovalka, ki jo zdaj ob obisku kopalnice seveda prevevajo sila neprijetni občutki. »In ne le mene, vse sosede. Kdo pa se ne boji podgan?« Marko Diaci. Župan Šentjurja, ki bo še naslednja štiri leta opravljal svoj mandat. Dejan Mihevc. Trener košarkarskega kluba Tajfun, ki je začel sezono s petimi zaporednimi zmagami. Jure Kovačič, s Proseniškega je na Gostin-sko-turističnem zboru v Portorožu prejel zlato priznanje za pripravo in postrežbo kave. Odlično sta se odrezala še Marjetka Dobnik s Ponikve in Samo Marčen iz Prevorja. Branko Šket. Direktor Šolskega centra Šentjur in ravnatelj Višje strokovne šole, ki je letos dobila novih 44 diplomantov. Zlatka Brečko. Šentjurčanka, rojena na Ka-lobju, ki je oktobra začela z delom notarke v Centru Selič v Šentjurju. Albina Karmuzel. Predsednica šentjurske občinske zveze društev prijateljev mladine, ki je sprožila dobrodelno akcijo za novo domovanje družine Gilčvert. Jože Jazbec. Predsednik društva Zgornji trg, ki je praznovalo deset let delovanja. Pregled MESECA OPERETA BENJAMINA IPAVCA V ŠENTJURJU Zadnjo nedeljo v oktobru so v sklopu Ipavčevih kulturnih dni obudili opereto Tičnik Benjamina Ipavca. Ogledala si jo je polna dvorana Ipavčevega kulturnega centra. DOBILI SMO NOVEGA STAREGA ŽUPANA Mag. Marko Diaci s skoraj 87-odstotno podporo volivcev še v drugi štiriletni mandat. DOM STAREJŠIH ŠENTJUR PRAZNOVAL 15 LET Dom starejših Šentjur na osrednji prireditvi po petnajstih letih delovanja prejel potrdilo E-Qalin za kakovostno delo v ustanovah socialnega varstva. MEJA ŠENTJUR V PRISILNI PORAVNAVI Šentjursko podjetje Meja je od začetka oktobra v upniški prisilni poravnavi. Od lani izkazujejo 383 tisoč evrov čiste izgube. NAPOVED - 214-LETNICA ROJSTVA BLAŽENEGA A. M. SLOMŠKA 25. novembra, na predvečer obletnice njegovega rojstva, bodo z romarskim pohodom in sveto mašo obeležili obletnico. ČRNA TOČKA Spet ogromno odpadnih sveč „ I ... .... ...... Pred in ob dnevu spomina na mrtve j več odpadnih sveč kot v drugih smo tudi na območju Šentjurja mno- mesecih. Tudi če sveče odlagamo žično prižigali sveče. Slovenci smo nasploh rekorderji v prižiganju nag- 1 robnih sveč. Lepa in častivredna tradicija, toda obenem precejšnja 'okoljska črna točka'. Na skorajda vsakem grobu v občini Šentjur ob prvem novembru gori v ! povprečju okoli 10 sveč. Komunalna podjetja v novembru s pokopališč tako odpeljejo trikrat | v namenske zabojnike, pa vseh, predvsem sveč iz strupenega PVC 'ja, ni mogoče povsem reciklirati, kar pomeni, da zelo obremenjujejo naše okolje. Okoljsko ozaveščeni tako prisegajo na okolju prijazne sveče, ki jih je tudi v naših trgovinah in tudi na grobovih vedno več. Po podatkih šentjurskega komunalnega podjetja vsako leto po prazni- kih s pokopališča sicer odpeljejo manj odpadnih nagrobnih sveč, kar pomeni, da se občani očitno vedno bolj zavedajo vpliva na okolje. Še v letu 2010 so s pokopališč odpeljali kar 175 kubičnih metrov sveč, lani pa okoli 120 kubičnih metrov. Podatka za letos še ni. (NK) Na skorajda vsakem grobu v občini Šentjur ob prvem novembru gori v povprečju okoli 10 sveč. Ko dogorijo, postanejo strupeni odpadki. ŠTEVILKA TEDNA DNEVNI ROK TRAJANJA IMAJO JAJCA. KOKOŠJA SEVEDA. SLOVESNO Imamo 44 novih diplomantov! Na Občino 178 prijav škode Prejeli diplome. 44 diplomantov Šolskega centra Šentjur gre lepši prihodnosti naproti. » Piše: Nina Krobat Višjo strokovno šolo Šolskega centra Šentjur je uspešno končalo še 44 diplomantov. Sredi oktobra so v roke prejeli diplome na posebni slovesnosti v Ipavčevem kulturnem centru. Pomembna prelomnica Diplomanti so uspešno končali enega od štirih izobraževalnih programov s področja prehranske verige - upravljanje podeželja in krajine, živilstvo in prehrana, naravovarstvo ter gostinstvo in turizem. »Podelitev diplom je zelo pomemben dogodek, saj so pridobili višjo stopnjo izobrazbe, s tem pa, upam, tudi boljšo zaposlitev,« je za Šentjurske novice povedal direktor Šolskega centra in ravnatelj Višje strokovne šole, mag. Branko Šket. Na prireditvi je vsem diplomantom zaželel, da bi bili v prihodnje pri svojem delu inovativni in da bi vanj vnesli novo kakovost in drugačnost. Poleg direktorja je diplomante nagovorila tudi poslanka Jelka Godec, ki je med drugim izpostavila velik pomen te šole z dolgo tradicijo. Poleg diplom so podelili tudi posebno pisno priznanje s knjižno nagrado. V imenu Občine Šentjur je Nini Drobne nagrado podelila Judita Methans Šarlah. DEJSTVA r Deveta generacija Diplomirala je že deveta generacija študentov Višje strokovne šole Šolskega centra Šentjur. Od leta 2002 je skupaj diplomiralo 376 študentov. Po septembrskih poplavah je na Občino Šentjur prispelo 178 vlog za prijavo škode. Kot kaže, bodo kmalu začeli tudi s sanacijo. »Škoda na kmetijskih zemljiščih, poplavljenih stavbah in sproženih plazovih, kije nastala zaradi obilnih padavin in poplav med 12. in 16. septembrom na območju občine Šentjur, po oceni znaša 1.016.521 evrov,« so za Šentjurske novice sporočili z Občine. Na Prevorju bodo le dočakali težko pričakovani večnamenski objekt. Poleti prihodnje leto naj bi v njem prostore dobilo domače gasilsko društvo, večji del nove stavbe pa bo namenjen različnim prireditvam, izobraževalnim dejavnostim in medgeneracijskemu druženju krajanov. Uredili bodo skoraj 460 kvadratnih metrov prostorov - od prostora za razstave, večnamenske dvorane, vadbenih prostorov, garderob in informacijske pisarne do prostorov za društva in krajevno skupnost. Objekt bodo postavili delavci podjetja Remont iz Celja, dela pa so ocenjena na skoraj 640 tisoč evrov. Kar 85 odstotkov naložbe bo pok- Vseh 178 oddanih vlog za prijavo škode so pravočasno vnesli v program AJDA, zdaj pa čakajo na potrditev ocene škode regijske komisije. »Za odpravo posledic škode na najbolj prizadetih območjih pospešeno pripravljamo sanacijske elaborate, začeli pa smo tudi s postopki izbire izvajalcev za sanacijo najbolj ogroženih stanovanjskih objektov in dostopnih poti,« so še dodali na Občini. (NK) ril Evropski sklad za regionalni razvoj. (NK) Na Prevorju bodo le dočakali težko pričakovani večnamenski objekt. Deveta generacija diplomantov Šolskega centra Šentjur. Na Občini Šentjur so začeli z izbiro izvajalcev za sanacijo najbolj ogroženih hiš in poti. Na Prevorju večnamenski objekt Meja v prisilni poravnavi Podjetje Meja Šentjur je od začetka oktobra v upniški prisilni poravnavi. Postopek so začeli na predlog Abanke Vipa, ki ima do Meje za 3,4 milijona evrov terjatev. Kot so v pismu dobaviteljem zapisali v Dmžbi za upravljanje terjatev bank, so postopek začeli »s ciljem ohranitve poslovanja in nadaljevanje proizvodnje družbe Meja Šentjur«. Kaj prisilna poravnava pomeni za poslovanje Meje in približno 50 redno zaposlenih? Vodja komerciale v Meji, Andrej Ocepek, je povedal, da se bodo v postopku prisilne poravnave uredila razmerja z lastnikom, to je s celjskim holdingom PSZ Darka Zupanca, ki je približno 97-odstotni lastnik Meje. »Dobavitelji in zaposleni bodo 100-odstotno poplačani. Podjetje dela normalno naprej, kupuje in prodaja. Naša primarna naloga je urediti razmerje z dobavitelji za nemoten potek proizvodnje,« pravi Ocepek. Sicer je Meja lani ob dobrih 8 milijonih prihodkov iz prodaje izkazala 383 tisoč evrov čiste izgube. (NK) Meja kljub prisilni poravnavi normalno posluje, zatrjujejo v podjetju. ODLOČNO V NOVI MANDAT Zupan je od prejšnjih volitev precej pridobil 2076 2010 (1. krog) 2010 (2. krog) 2014 Graf prikazuje, koliko glasov je šentjurski župan mag. Marko Diaci dobil na volitvah leta 2010 (v prvem in drugem krogu) ter letos. Glasovi. Preverjamo, koliko glasov je šentjurski župan pridobil glede na prejšnje volitve. » Piše: Nina Krobat Šentjur je župana tokrat dobil že v prvem krogu. Očitno so bili občani z mag. Markom Diaci-jem v njegovem prvem manda- tu zelo zadovoljni, saj so mu na volilno nedeljo izrekli zelo visoko podporo. Zanj se je odločilo 6.096 volivcev oziroma 87 odstotkov udeležencev volitev, kar je ena naj višjih podpor v državi. Njegov protikandidat iz vrst SDS Lovro Perčič j e dobil 925 glasov oziroma 13 odstotkov. Začel je bolj skromno Zgodba pred štirimi leti je bila povsem drugačna. Šentjur je imel takrat kar pet županskih kandidatov, Diaci pa je v pri- merjavi z letošnjim rezultatom volilno bitko začel precej bolj skromno. V prvem krogu je zbral 2.076 glasov volivcev oziroma slabih 30 odstotkov in tako premoč moral priznati tedanjemu županu mag. Štefanu Tislu (SDS), ki je zbral 2.778 glasov oziroma slabih 40 odstotkov. V drugem krogu pa mu je uspelo: Diaci je zbral 4.188 glasov (55 odstotkov), Tisel pa 3.364 (45 odstotkov). Če se gremo malo matematike, tako ugotovimo, da je Diaci na DEJSTVA Volilna udeležba Omenimo še, da je pred štirimi leti v Šentjurju v prvem krogu glasovalo 44 odstotkov volilnih upravičencev oziroma 7.077 oseb, v drugem pa kar 521 volivcev več. Tokrat seje na volišča podalo 7.090 od 16.150 volilnih upravičencev, kar pomeni, daje bila udeležba 44-odstotna. letošnjih volitvah zbral kar 4.020 glasov več kot v prvem krogu pred štirimi leti in 1.908 glasov več kot istega leta v drugem krogu. Nadaljujejo z gradnjo kanalizacije V Šentjurju nadaljujejo z gradnjo kanalizacijskega sistema. Zdaj je na vrsti tretja faza, ki pa ne bo zadnja. Kanalizacijo so v preteklih letih že izgradili v naseljih oziroma v delih naselij Ponikva, Hotunje, Primož, Grobelno, Bezovje, Nova vas, Gorica pri Slivnici, Vrbno, Zgornje Lokarje in Hruševec. Zdaj na vrsto pridejo še Stopče, del Nove vasi in Pesnica. V tej tretji fazi bodo skupaj izgradili 2.250 metrov fekalnih in 205 metrov meteornih kanalov, kar pomeni, da bodo na šentjursko čistilno napravo priključili še 395 prebivalcev oziroma 126 objektov. Sočasno bodo obnovili še ceste, na oziroma ob katerih bodo gradili kanalizacijo. Natančneje: izgrajeni bodo sekundarni fekalni in meteorni kanali s pripadajočimi objekti v naseljih Stopče in Pešnica. V vzhodnem in južnem delu Nove vasi bodo izvedene priključitve obstoječih kanalov na že zgrajeni primarni kanal, vključno z izgradnjo razbremenilnika, zadr- ževalnika in priključnih objektov, sporočajo z Občine Šentjur. Gradijo delavci podjetja Tomgrad iz Podčetrtka in podjetja PEOR iz Celja. Naložbo, ocenjeno na skoraj 760 tisočakov, v 85 odstotkih sofinancira Evropska unija. Z deli naj bi končali junija prihodnje leto. (NK) ŽALOSTNA STATISTIKA Število samomorov pri nas se znižuje 75. toliko ljudi je lani umrlo zaradi samomora v celjski regiji. Na Šentjurskem najmanj. Pomoč. Človeku v stiski je treba poiskati pomoč. Številne samomore bi namreč lahko preprečili. » Piše: Nina Krobat Število življenj, ki jih družba vsako leto izgubi zaradi samomora, presega skupno število smrti v vojnah in število umorov, pravijo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Samomori so v Sloveniji zelo pereč zdravstveni in dmžbeni problem. Na Šentjurskem smo dolga leta beležili enega najvišjih količnikov samomora v celjski regiji, zdaj pa se ta žalostna statistika vendarle počasi spreminja na bolje. Lani 75 samomorov V celjski regiji (to je na območju upravnih enot Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje in Žalec) je lani kar 75 oseb umrlo zaradi samomora. Na območju Upravne enote Šentjur je bil lani količnik samomora najnižji v regiji in celo najnižji v zadnjih več kot 20 letih. Znašal je 10 oseb na 100.000 prebivalcev. Samomor ni le zdravstveni problem, temveč problem celotne družbe. To pomeni, da smo vsi dolžni pomagati osebi v stiski. »Količnik samomora se iz enega v drugo leto lahko zelo spremeni že pri enem samomoru več na leto, zato je treba upadanje ali naraščanje količnika spremljati več let. Pomembno je, da je v zadnjem desetletju upad količnika velik ravno v Upravni enoti Šentjur, v kateri smo sicer imeli enega najvišjih količnikov,« pravi Nuša Konec Juričič, vodja strokovne skupine za duševno zdravje na NIJZ. Dejstvo je, da je vsaka smrt zaradi samomora preveč. Bi takšno žalostno statistiko lahko kako preprečili? Bodimo pozorni do drugih Samomor ni le zdravstveni problem, temveč problem celotne družbe. To pomeni, da smo vsi dolžni pomagati osebi v stiski. Za ogrožene posameznike je ključna povezanost DEJSTVA r V stiski je treba poiskati pomoč! 01 520 99 00 - Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj) 116123 - Zaupna Telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka; 24h/dan) 08012 34 - TOM, telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro) 031778 772 - Svetovalnica za prvo psihološko pomoč Tu smo zate v Celju, v prostorih območne enote NIJZ Celje, ob ponedeljkih, torkih in četrtkih, od 15. do 18. ure (svetovalnicapnijz.si) 031704 707 - Center za psihološko svetovanje Posvet (info(Bposvet.org) www.zivziv.si - spletna stran za razumevanje samomora Živ? Živ! (strokovne informacije za ljudi v stiski, tiste, ki z njimi prihajajo v stik, in bližnje po samomoru) med ljudmi, saj lahko osamljenost poveča tveganje za samomor, nasprotno pa trdne medčloveške vezi lahko delujejo varovalno. Vseh samomorov seveda ne moremo preprečiti, mnoge pa vendarle lahko - s povečano pozornostjo do soljudi, s pravočasnim iskanjem pomoči zase ali za dmgega, s ponudbo čim več oblik strokovne pomoči in seveda tudi z ozaveščanjem o problemu, pravijo pri NIJZ. Strokovno pomoč je treba poiskati vedno, kadar stiska obvladuje posameznikovo življenje do te mere, da je moteno njegovo vsakodnevno delovanje doma, v šoli ali službi in kadar stiske sami ne znajo oziroma ne zmorejo rešiti. DEJSTVA 'Saj bo bolje' ni dovolj Bodimo pozorni vedno, kadar pri ljudeh opazimo brezup, nemir, nemoč, ko človek vse vidi črno, se ne mara in ima občutek, da zanj ni nikomur mar. Jemljimo resno, če izgubi veselje do življenja in smisel, se umakne iz družbe, še posebej, če govori o smrti in samomoru. Ni dovolj, da rečemo 'saj bo bolje', treba je zares prisluhniti. V hudi stiski človeka nikoli ne puščajmo samega, vse dokler ne dobi ustrezne pomoči in varnosti. Spodbudimo ga, da poišče pomoč in mu pri tem pomagajmo. Na stisko opozorimo tudi njegove najbližje, svetuje Nuša Konec Juričič. Leto Šentjur Regija Slovenija 2000 55,25 36,50 29,74 2001 46,04 34,46 29,17 2002 61,21 33,38 27,06 2003 41,03 35,05 28,15 2004 45,10 36,16 25,82 2005 25,53 27,39 25,02 2006 50,79 30,61 26,34 2007 35,28 25,82 21,49 2008 45,11 27,50 20,05 2009 50,63 25,85 21,94 2010 30,18 27,82 20,3 2011 25,17 27,48 21,29 2012 30,05 28,77 21,54 2013 10,0 25,5 21,7 Tabela prikazuje količnik samomora, to je število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev na območju Šentjurja, na ravni celjske regije in na ravni države v zadnjih letih. ŠENTJURČANI PRAVIJO (Ne)zanimivi resničnostni sovi? Kmetija, Gostilna išče šefa, Slovenija ima talent,... Kaj in zakaj? » Spraševal: Matej Verdinek Dušan Polenšek, Šentjur: Ne spremljam tovrstnih šovov, saj se mi zdi, da so sovi zelo režirani in tudi neumni, tako da me res ne zanimajo. Marija Otorepec, Svetina: Ja, to pa zelo rada gledam. Zelo me pritegne tako šov Kmetija kot tudi Gostilna išče šefa, saj je zanimivo, ker se kar naprej nekaj dogaja. Jernej Recko, Slivnica: Resničnostnih šovov ne spremljam, ker nimam časa, poleg tega pa se mi zdijo brezvezni. Mojca Golež, Šentjur: Ne spremljam jih prav pogosto, razen šova Slovenija ima talent. Razlog je, da imam v tem času ponavadi še opravila. Mladi ne pridejo po pomoč IbW)i Mr£sM K Unicefove varne točke. Doslej mladi na varnih točkah pomoči še niso poiskali. » Piše: Nina Krobat V občini Šentjur so pred časom vzpostavili 11 Unicefovih varnih točk. Namenjene so otrokom in mladostnikom v stiski. Na varne točke se lahko zatečejo po pomoč, če se znajdejo v težavah, toda doslej še nihče ni obiskal nobene od točk. To pa seveda ne pomeni, da mladi niso v stiski. Mladim pomagajo policisti Ena od varnih točk je tudi šentjurska policijska postaja. Kot nam je povedal pomočnik komandirja Simon Veber, se otroci in mladostniki tudi sicer k njim ne zatekajo ravno zaradi osebnih stisk ali težav. Obravnavajo pa otroke in mladostnike, ki so žrtve oziroma oškodovanci v različnih kaznivih dejanjih Varne točke so označene s tem znakom. in prekrških. Skušajo jim pomagati v sklopu svojih pristojnosti. »Otrokom in mladostnikom svetujemo, kako se obnašati v takšnih primerih, in jih napotimo tudi na center za socialno delo v Šentjurju, ki ga tudi obveščamo in kjer jim lahko nudijo dodatno pomoč,« je pojasnil Veber. Šentjurski policisti z mladimi iz vrtcev in šol sicer bolj pogosto delajo na preventivnih akcijah. Mlade opozarjajo na varno obnašanje v prometu in samozaščitno ravnanje. Povedo jim, kako lahko preprečijo in prijavijo nasilje, tako medvrstniško kot družinsko, ki se dogaja doma, med štirimi stenami. Mladim je tudi namenjena vsakoletna preventivna akcija v božično DEJSTVA r Unicefove varne točke DRAMLJE: Trgovina Kea GORICA PRI SLIVNICI: Gostilna Lesjak KALOBJE: Gostilna Erjavec LOKA PRI ŽUSMU: Tim Bar PLANINA PRI SEVNICI: Trgovina Kea PONIKVA: Kmetijska zadruga PREVORJE: Kava bar Jasmin ŠENTJUR: knjižnica, mladinski center, policijska postaja -novoletnem času, ko jih opozarjajo na nevarnosti pirotehnike. Lažni klici? Policistov pa nismo vprašali le, kakšne težave imajo mladi, temveč tudi, če imajo sami težave z mladimi. Predvsem v smislu lažnih telefonskih klicev na policijo. Veber pravi, da k sreči takšnih dogodkov trenutno ne beležijo. Dobro, saj lahko klicatelja doletijo sankcije, ki pa so odvisne od vrste lažne prijave in starosti storilca. Sentjurčanom dve zlati in bron v Portorožu Oktobra so v Portorožu pripravili že 61. Gostinsko-turistični zbor Slovenije. Na njem so se v različnih gostinsko-turističnih kategorijah predstavili dijaki, študentje in posamezniki iz cele Slovenije. Med dobitniki priznanj so bili tudi občani Šentjurja. Marjetka Dobnik iz Ponikve, ki je zastopala Šolski center Šentjur, je v kategoriji slaščičarstvo prejela bronasto priznanje. Zelo uspešen je bil, prav tako iz Šolskega centra Šentjur, Samo Marčen iz Preverja, ki je prejel zlato priznanje v kategoriji pekarstvo. Zlato priznanje pa je zasluženo dobil tudi Jure Kovačič iz Proseniš-kega, kije tekmoval preko Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor. Tega sije prislužil v kategoriji priprava in postrežba kave. Za poslušalce Radia Rogla je v Dobrem jutm povedal, kakšno kavo je pripravil: »Uporabil sem malinin sirup, espresso kavo in spenjeno mleko ter dodal razvaljano in z modelom izrezano čokolado. Kavo sem zmešal s tekočim dušikom, daje malo zmrznila, na vrhu pa sem nato dal dve žlički malininega sirupa in čokolado. To je lahko okusna sladica po kosilu. (MV) Jure med pripravo kave s tekočim dušikom. Zgornji trg še lepši V Šentjurju so končali drugo fazo urejanja Zgornjega trga. Zaključek del, za katera je skoraj pol milijona evrov prispevala Evropska unija, bodo s slovesnostjo obeležili danes, v torek zvečer. Z deli so začeli poleti in že takrat napovedali, da bodo do jeseni obnovili zunanjost stavbe na Ulici skladateljev Ipavcev številka 30. Poleg tega so predvideli ureditev parka na severni strani objekta, kjer po novem ne bo več mogoče parkirati, bodo pa obiskovalci lahko parkirali na novo urejenih parkiriščih. Zgornji trg je tako še privlačnejši za obiskovalce, prav tako pa je boljša kakovost bivanja za stanovalce. (NK) Takole je bila stavba videti pred obnovo. Zgornji trg je z obnovljeno stavbo še privlačnejši za obiskovalce. ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2014. urednistvo(5)sentjurskenovice.si GEMfB SVETNIKI Kdo nam bo krojilusodo? 26 svetnikov. Na kratko predstavljamo vse, ki bodo naslednja štiri leta sedeli v občinskem svetu Občine Šentjur in sprejemali odločitve. Cilji. Vprašali smo jih tudi, kakšen cilj so si zadali v tem mandatu. » Pripravila: Nina Krobat Županovajista - Gibanje za občino Šentjur Sara Zupanc iz Šentjurja, 27 let Profesorica kemije in biologije je trenutno zaposlena kot koreografinja in vaditeljica plesa v plesni šoli Pleši z mano. V lokalnem okolju je bila doslej aktivna kot članica upravnega odbora ŠKMŠ, kot članica v MCŠ je med drugim sodelovala pri projektu Spoznaj svojo občino. V prostem času rada potuje, pleše, poje, se ukvarja s športom, slikanjem in gledališčem. CILJ ZA TA MANDAT: »Zavzemanje za mlade in dobro sodelovanje z vsemi ostalimi.« Slavica Čoklc iz Šentjurja, 66 let Učiteljica zgodovine in slovenskega jezika, je v pokoju. Aktivna je v Društvu upokojencev Šentjur, kjer je predsednica komisije za izlete in prireditve. V prostem času rada potuje in hodi na pohode. CILJ ZA TA MANDAT: »Zavzemala se bom za konkretna dejanja, ki bodo izboljšala kvaliteto življenja vseh generacij v občini Šentjur.« Klemen Grdina iz Šentjurja, 31 let V občinskem svetu je nadomestil mag. Marka Diacija, ki je izvoljen za župana. Kemijski tehnik je trenutno zaposlen pri samostojnem podjetniku Vladimirju Grdini. V lokalnem okolju je tako ali drugače aktiven zadnjih deset let, bil je tudi član odbora za družbene dejavnosti in član statutamo-pravn komisije. Je sekretar Nogometnega kluba Šentjur, predsednik Kluba navijačev AS Roma Slovenija in član sveta RAK. V prostem času igra nogomet. CILJ ZA TA MANDAT: »Sredstva za dosego enega velikega cilja bo težko zbrati, zato se bom raje osredotočil na doseganje več manjših.« Boštjan Pisanec s Hotunja, 39 let Gradbeni tehnik je zaposlen kot direktor podjetja AL DEKOR. Dva mandata je že bil v vrstah občinskih svetnikov, je tudi član sveta Krajevne skupnosti Ponikva. Je predsednik Kulturnega društva A. M. Slomšek Ponikva. V prostem času se ukvarja z modelarstvom. CILJ ZA TA MANDAT: »Razvoj oziroma napredek Krajevne skupnosti Ponikva. Tukaj so potrebne razne modernizacije, tako v cestah kot v razmišljanju, saj za lep in dober kraj ne potrebujemo samo materialnega napredka.« Barbara Kvas Ocvirk s Proseni-škega Trenutno je zaposlena kot učitelji- ca ekonomskih predmetov na Ekonomski šoli Celje. Je predsednica Turističnega društva Blagovna, v prostem času pa se ukvarja s plesom in pohodništvom. CILJ ZA TA MANDAT: »Prizadevala si bom za turistično prepoznavnost Blagovne in ohranjanje čistega okolja ter spodbujala športno in kulturno-izobraževalno druženje krajank in krajanov.« Stanko Kopinšek iz Pletovarja, 46 let Kmetovalec in poštar je aktiven v svetu Osnovne šole Dramlje. Dva mandata je deloval kot član sveta Krajevne skupnosti Dramlje, en mandat je bil tudi predsednik te krajevne skupnosti. CILJ ZA TA MANDAT: »Izhajam iz kmečkega okolja, zato si bom prizadeval za pravičnejšo delitev sredstev, namenjenih kmetijstvu in sorodnim dejavnostim, prav tako se bom zavzemal za razvoj infrastrukture v KS Dramlje in širše.« Anton Špan iz Doropolja, 57 let Po poklicu je elektrotehnik, trenutno pa je zaposlen kot hišnik v Osnovni šoli Planina pri Sevnici. Je podpredsednik Zveze borcev za vrednote NOB Šentjur, izkušnje v lokalni politiki ima tudi kot član sveta Krajevne skupnosti Planina pri Sevnici in kot član občinskega sveta. V prostem času rad igra šah. CILJ ZA TA MANDAT: »Sanacija izvira pitne vode v Doropolju.« Damjan Maček z Lopace, 39 let Diplomirani inženir gradbeništva je zaposlen kot pomočnik vodje vzdrževanja v VOC Celje. Izkušnje v lokalni politiki ima v svetu Krajevne skupnosti Prevorje, kjer j e deloval kot član, podpredsednik in predsednik, bil je tudi član odbora za šport, kulturo in mladinsko politiko. Sicer je aktiven v več domačih društvih (namestnik predsednika PGD Prevorje, član nadzornega odbora Kulturnega in Športnega društva Prevorje, član Planinskega društva Prevorje in SDBP). V prostem času igra tenis in hodi na pohode. CILJ ZA TA MANDAT: »Izgradnja večnamenskega objekta na Prevorju, stalne etnološke zbirke na Prevorju in prestavitev lokalne ceste Lopaca-Straška Gorca.« Boris Belej iz Drobinskega, 44 let: Po poklicu je serviser. Aktiven je v svetu Osnovne šole Slivnica pri Celju, kot občinski svetnik je deloval od leta 2002 naprej. CILJ ZA TA MANDAT: / Robert Polnar iz Šentjurja Na naša vprašanja ni odgovoril. Slovenska demokratska stranka Jože Korže s Ponikve, 64 let Upokojeni Jože Korže pravi, da posebne predstavitve ne potrebuje, saj ga Šentjurčani že zelo dobro poznajo. Je predsednik šentjurskega občinskega odbora stranke SDS, katere član je že več kot 20 let, od vsega začetka. V občinskem svetu začenja svoj šesti mandat. V prostem času rad dela na manjši domači kmetiji, še posebej pa so jima z ženo v veselje vnuki. CILJ ZA TA MANDAT: »Deloval bom enako kot doslej. To pomeni, da ne bom tiho, da bom delal zakonito in da me bo zanimala zgolj vsebina.« Lovro Perčič iz Šentjurja, 40 let Trenutno je zaposlen na celjskem zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot vodja oddelka za izvajanje pokojninskega in mednarodnega zavarovanja. To je njegov drugi mandat v občinskem svetu, je tudi član sveta Mestne skupnosti Šentjur in podpredsednik izvršilnega odbora SDS Šentjur. Aktiven je kot predsednik Turistično-olepševalnega društva Šentjur, je pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez, član sveta javnega zavoda Zdravstveni dom Šentjur in Osnovne šole Franja Malgaja. V prostem času kolesari, igra košarko in smuča. CILJ ZA TA MANDAT: »V Šentjurju doseči to, da se ljudi ocenjuje po osebnostnih lastnostih ter profesionalnih dosežkih in ne glede na politično pripadnost.« Jasmina Planko s Planinskega Vrha, 20 let Najmlajša članica občinskega sveta obiskuje 3. letnik sanitarnega inženirstva na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Pravi, da mora vsak nekje začeti, in tako je tudi izvolitev v občinski svet začetek njenega aktivnega vključevanja v lokalno politiko. Ker meni, da so mladi premalo aktivni. V prostem času se ukvarja s športom in bere. CILJ ZA TA MANDAT: »Zavzemala se bom za to, da mladim ne bi bilo vseeno za dogajanje v naši občini, da bi postali aktivnejši ter s tem bolj upoštevani in vidnejši.« Aleksandra Šuster Močnik iz Šentjurja, 37 let Univerzitetna diplomirana polito-loginja smeri mednarodni odnosi je zaposlena kot strokovna sodelavka na Razvojni agenciji Savinjske regije. To je njen drugi mandat v občinskem svetu, izkušnje pa ima tudi kot predsednica odbora za družbene dejavnosti, članica sveta Krajevne skupnosti Šentjur - Ri-fnik in članica odbora za kulturo. Je predsednica sveta zavoda OŠ H ruševec Šentjur in članica sveta zavoda Razvojne agencije Kozjansko. Prosti čas najraje preživi z družino. CILJ ZA TA MANDAT: »Sprejemanje odločitev v dobrobit vseh občanov, osveščanje javnosti o delovanju občinske politike in izvajanju občinskega proračuna.« Zdravko Hribernik s Kalobja, 47 let Zaposlen je v podjetju Štore Steel kot delavec. Izkušnje ima s predsedovanjem svetu Krajevne skupnosti Kalobje, je tudi član PGD Kalobje in Športnega društva Kalobje. Med svoje hobije prišteva pohodništvo in kolesarjenje. CILJ ZA TA MANDAT: »Rekonstrukcija lokalne ceste Jezerce-Ka-lobje-Jakob, sanacija plazov.« Stranka Mira Cerarja Peter Jevšinek iz Šentjurja, 31 let Diplomirani inženir prometa je zaposlen kot komercialist v podjetju Izletnik Celje. To je njegov prvi mandat v občinskem svetu, je pa že vrsto let aktiven predvsem na področju mladinske politike. Vseskozi je bil politično aktiven in je jasno ter glasno zagovarjal interese mladih in drugih ter aktivno sodeloval pri sooblikovanju lokalnega okolja. Je predsednik lokalnega odbora SMC Šentjur in vodja svetniške skupine te stranke. V prostem času igra tenis. CILJ ZA TA MANDAT: »Vzpostavitev projekta počitniškega dela v občini Šentjur, kjer bi mladim nudili zaslužek med počitnicami ter spodbujali njihove delovne navade.« Marko Vouk s Planine pri Sevnici, 38 let Po poklicu je lesarski tehnik in trenutno piše diplomo, po kateri bo diplomirani organizator - menedžer, dela pa v sevniškem podjetju Stilles kot vodja informatike, skrbi tudi za investicije in vzdrževanje. Bilje član in predsednik sveta Krajevne skupnosti Planina pri Sevnici pa tudi dolgoletni predsednik in član Kluba mladih Planina. Aktiven je kot član: sveta Vrtca Šentjur, sveta KS Planina, šolskega sklada, sveta delavcev v podjetju, Teniškega društva Hrib Planina, Zveze borcev za vrednote NOB Planina. Rekreativno igra tenis, košarko in odbojko, hodi na pohode. CILJ ZA TA MANDAT: »Lokalno se bom boril za razvoj celotne občine, predvsem pa, da se v juž- nem delu občine izboljša cestna infrastruktura, ki je pogoj za razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma.« Andreja Slomšek iz Šentjurja, 26 let Diplomantka mednarodnih odnosov končuje vzporedni študij menedžmenta, na podiplomski stopnji pa diplomacijo - trenutno piše magistrsko nalogo s področja gospodarske diplomacije. V politiki do zdaj ni bila aktivna. Je aktivna članica Društva za Združene narode. Hobiji: pohodništvo, tek, odbojka. CILJ ZA TA MANDAT: »V Šentjurju želim prispevati k enakomernemu trajnostnemu razvoju. Šentjur mora postati v prvi vrsti kraj, ki omogoča svojim prebivalcem kakovostno življenje, kraj, kamor se Šentjurčani radi vračamo in so nam njegova (cestna) infrastruktura, izgled industrijskih con in medsebojno sodelovanje lokalne skupnosti v ponos.« Barbara Tiselj s Ponikve, 41 let: Magistra pravnih znanosti je zaposlena v javni upravi. Doslej ni bila politično angažirana, pravi pa, da je ob vstopu dr. Mira Cerarja v politiko začutila željo, da se vključi v gibanje, ki temelji na človekoljubnih in iskrenih načelih ter ga vodijo pošteni in izobraženi ljudje. Bila je članica svetov zavodov UKC Ljubljana, Splošne bolnišnice Ptuj in Varstveno delovnega centra Šentjur. Aktivna je kot članica sveta zavoda Vzgojnega zavoda Slivnica pri Mariboru in Doma starejših Hrastnik, je članica društva Sožitje v Slovenski Bistrici. V prostem času smuča, kolesari in bere knjige ter strokovno literaturo. CILJ ZA TA MANDAT: »Cilj mojih prizadevanj je vse, kar bi doprineslo k izboljšanju stanja v našem lokalnem okolju. Področja mojega globljega interesa so sociala, zdravstvo in izobraževanje.« Slovenska ljudska stranka Mihaela Rožej iz Šentjurja, 55 let: Po poklicu je vzgojiteljica predšolskih otrok in organizatorka dela, dela kot vzgojiteljica in organizacijska vodja enote. Predsednica šentjurske SLS je tudi članica sveta Doma starejših Šentjur, članica komisije za štipendiranje Občine Šentjur, je sodnica porotnica na Delovnem sodišču v Celju, aktivna je v Planinskem društvu Šentjur in v društvu Nordijska hoja. CILJ ZATAMANDAT: »Kmetijstvo nas vse preživlja, nameravam dati večji pomen kmetijstvu, razvoju podeželja, ozaveščenosti prebivalstva o pomenu domače prehrane in lokalne samooskrbe, večjemu zaupanju v domačo ponudbo, kar bo pripomoglo k ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest in zaradi česar bodo mladi tudi tukaj videli svojo prihodnost.« Mira Jazbec s Primoža, 50 let Po poklicu je samostojni knjižni- čarski referent, zaposlena je kot knjižničarka v Knjižnici Šentjur. To je njen drugi mandat v občinskem svetu. Bila je tudi predsednica Odbora za šport, svetnica v Mestni skupnosti Šentjur, aktivna je še kot predsednica sveta Knjižnice Šentjur, tajnica DDFM, članica DNŠ MU Šentjur, članica GD Šentjur, članica Komisije za kulturo v Občini Šentjur. Uživa pri delu v naravi in rada bere. CILJ ZA TA MANDAT: »Moj cilj je upravičiti zaupanje volivcev, pomagati stranki, da najde prave poti, ki bodo pripeljale k uresničitvi zastavljenih ciljev, ki so pomembni za naše ljudi in našo občino, predvsem na področju mladih, športa in kulture.« Jože Lavbič iz Šedine, 51 let Učitelj vožnje je zaposlen v Šoli vožnje L Mark. To je njegov drugi mandat med svetniki. Sicer je član sveta Knjižnice Šentjur, predsednik Kulturnega društva Dramlje in podpredsednik šentjurske SLS. Je tudi član različnih pevskih sestavov. CILJ ZATAMANDAT: »Eden izmed ciljev je celostna ureditev vaškega jedra v Dramljah ter enakomeren razvoj občine Šentjur.« Demokratična stranka upokojencev Slovenije Alojz Recko iz Gorice, 76 let Naj starejši član občinskega sve- ta je upokojenec, po poklicu pa kmetijski tehnik. Doslej je bil predsednik šentjurske stranke DeSUS aktiven kot občinski svetnik in član sveta Krajevne skupnosti Slivnica pri Celju. Je tudi član kmetijskega odbora pri Skupnosti občin Slovenije, predsednik sveta zavoda Doma starejših Šentjur in član sveta stranke DeSUS. CILJ ZATAMANDAT: »Zavzemal se bom za ohranjanje pravic starejših ter drugih socialno šibkih skupin.« Stanislav Artiček iz Šentjurja, 70 let Je v pokoju, to pa je njegov tretji mandat v občinskem svetu. Član šentjurske stranke DeSUS je član PGD Slivnica, častni poveljnik Gasilske zveze Šentjur in član Čebelarskega društva Šmarje. V prostem času najraje čebelari. CILJ ZA TA MANDAT: »Da bodo upokojenci boljše živeli in imeli na starost urejene razmere, boljše ceste in urejeno drugo infrastrukturo. Prizadeval si bom, da bodo starostniki na domu lahko preživeli čim dlje in da bo pomoč na domu cenejša.« Nova Slovenija -krščanski demokrati Franc Korenjak iz Lokarij, 57 let Po poklicu je avtoklepar - opera- ter AKL, zaposlen v Štore Steel. V občinskem svetuje en mandat že deloval, več mandatov pa v svetu Krajevne skupnosti Blagovna. Je poveljnik PGD Lokarje, v prostem času pa dela v vinogradu na Kalobju in se ukvarja s pohodništvom. CILJ ZATAMANDAT: »Zavzemal se bom za kolesarko stezo Šentjur-Sele-Blagovna, da se bomo povezali s Celjem, za označen prehod za pešce za otroke, ki hodijo v šolo na Blagovno iz Lokarji in prečkajo glavno cesto Š entj ur-Dramlj e.« Socialni demokrati Srečko Krajnčan iz Loke pri Žusmu, 47 let Prometni tehnik je trenutno absolvent na Visoki šoli za pomorstvo in promet, dela v Telekomu Slovenije kot vodja skupine v službi za svetovanje uporabnikom. To je njegov drugi mandat v občinskem svetu, je član upravnega odbora Socialnih demokratov Šentjur. Je namestnik poveljnika PGD Loka pri Žusmu, predsednik tamkajšnjega športnega društva in mentor Folklornega društva Sveti Štefan. Predsednik sveta Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu bo tretji mandat. Poleg vsega naštetega v prostem času igra nogomet in dela v manjšem vinogradu. CILJ ZATAMANDAT: »Zavzemal se bom za projekt protipoplavne ureditve v zaselku Ža-merk, kjer ob vsaki malo večji količini padavin poplavlja. Na splošno bom podpiral vse dobre projekte in sodeloval pri vodo-oskrbi celotne občine in modernizaciji lokalnih cest ter javnih poti.« Aktualno @ Za Šentjur brez zamer ‘Ul ™ t-'xrIS- l cs Društvo Eksena je želelo s prireditvijo povezati čim več Šentjurčanov. ^ Šentjur, stopimo skupaj. Društvo Eksena je pripravilo celodnevno dogajanje s koncertom. » Piše: Bogdan Rahten. Uradna in manj uradna pla-katišča po Šentjurju pa tudi precej širše, vse do Maribora, so bila v prvi polovici oktobra polna plakatov s sloganom »Šentjur, stopimo skupaj«. Glede na časovne okoliščine bi si lahko kdo še mislil, da gre za del predvolilne kampanje, vendar je bila ideja drugačna. Dogodek je organiziralo Društvo Eksena, kjer delujejo zaposleni na Zavodu Eksena, ki deluje v nekdanjih upravnih prostorih Alposa. Ko je na parkirišču dan pred prireditvijo zrasel velik šotor, so se mimoidoči spraševali, če bo morda kakšna razprodaja. Drugo oktobrsko soboto se je dogajanje začelo že v dopoldanskem času, ko so se na stojnicah predstavljale različne organizacije. Povabljeno je bilo nad 200 društev, ki delujejo v šentjurski občini, a se jih je na koncu pozivu odzvala peščica. Poleg organizatorjev so se predstavljali gasilci, lovci, prijatelji mladine, drameljski kulturniki, društvo za osvoboditev živali, TIC in Slovensko društvo za kulturo vrtov in narodne zbirke. Poleg njih so se predstavljale še nekatere zunanje organizacije in posa- mezniki. Pripravljen je bil tudi kulturno-zabavni program z umetniškimi in plesnimi nastopi ter predstavitvijo društev, vse skupaj pa sta povezovala Kornelija Zolger in Damjan Vajde. Med drugim so med obiskovalce podelili za več sto evrov nagrad. Največ zanimanja so požele otroške delavnice, podpisovanje z dlanmi na velik plakat z obrisom šentjurske občine in večerni koncert SoulGreg Artista, ki je ob spremljavi BigLights Banda daroval svoj nastop. Pod odrom j c bilo nekaj ducatov zagretih privržencev, nekaj deset metrov nazaj pa je vse skupaj opazovala skupina mlajših občanov. Podobno kot na dogodkih, ki jih organizira založba Eksena Records, je tu- di tu bilo vse izvrstno organizirano. Na voljo je bila tudi ponudba za grla in želodce, kmalu po koncu pa je na prizorišču ostal le še prazen šotor. Pri Društvu za čiščenje vrednot Eksena, kakor je njegovo polno ime, njegov zakoniti zastopnik pa Miran Pečnik, so z organizacijo dogodka želeli, da skozi prireditev občani, društva in druge organizacije v občini Šentjur spoznajo delo, ki ga opravljajo tako v društvu kakor tudi v Zavodu Eksena. Slednji se ukvarja z izobraževanjem po teoriji vrednosti neuspeha, kjer udeleženci skozi razdelan proces s praktično metodo odpravljajo lastne zamere, strahove, občutke krivde in obsodbe. mšm P*«*'-''' "v'-'. :;v UlMSiirg >•} Slivniški in šentjurski planinci so se v začetku oktobra podali po poti nad bližnjim Jurkloštrom, koder je pater dr. Karel Gržan odkril neolitska gradišča, ki z razmestitvijo odslikujejo zvezdna znamenja. Ustreza jim tudi naravna konfiguracija, kot je npr. tolmun na meji med laško in šentjursko občino, ki ponazarja izvir in fcF potek svete reke Eridan. (BR) t£’t 'i- • vj§ šentjurske novice, november 2014. urednistvo(g)sentjurskenovice.S! Medgeneracijsko druženje_____ »Telo je temelj umskih sposobnosti in orodje duha. Zato mora biti krepko in zdravo,« je zapisal Jean Jacpues Rousseau. Krepimo pa ga z rekreacijo ali telesno vadbo. Rekreacija je vir zdravja Na Planini ženske rade obiskujejo telovadbo in vedno več jih je. Kristina Koprivc K četrtkovi telovadbi hodim zelo redno štiri leta. Dobro se razgi-bljem in se imam lepo. Koristno pa ni samo razgibavanje, ampak tudi druženje, ki je zelo prijetno. Z nami vadi zelo prijazna in strokovno zelo dobra vaditeljica. Vedno nas opozarja, naj delamo samo do bolečin, in ubogamo jo. Ljudmila Gračner Hodim k odbojki in vseh devet let k telovadbi. Doma imam veliko dela in v meni nastaja napetost, pri telovadbi pa se sprostim in potem ne čutim preobremenjenosti. Razgibam si mišice in sklepe in sem dobre volje. Delo mi potem gre z lahkoto od rok in vesela sem. Zato telovadbe, če je le mogoče, nikoli ne zamudim. Telovadba. Ženske na Planini se tega zavedajo in se vsak četrtek rekreirajo. » Piše: Ljudmila Conradi Telesna vadba za ženske na Planini pri Sevnici, ki se je začela pred devetimi leti v telovadnici osnovne šole pod vodstvom Štefke Presker, (tudi) višje fizioterapevtke, je vedno bolj obiskana. Članice se zavedajo, kako pomembna je rekreacija za zdravje, a tudi prijetna vadba z vaditeljico jih privablja in druži. »Namen telesne vadbe ni samo krepitev in učvrstitev mišic. Telesna vadba izboljša splošno fizično in psihično počutje. Preprečuje nekate- re bolezni (srčno-žilne, osteoporozo, artritis ...), znižuje stres, izboljšuje težave s spanjem in podobno,« pravi Preskerjeva, ki ob četrtkih vodi telovadbo žensk. Ure vadbe potekajo po znanem vzorcu Ob primerni glasbi je najprej na vrsti ogrevanje, ki vsebuje aerobne vaje in traja 10 do 15 minut. Nato se ustavijo in nekaj trenutkov ohlajajo, medtem si vzamejo čas za eno do dve šali. Sledijo vaje za gibljivost sklepov in krepitev mišic celotnega telesa - od vratne hrbtenice do stopal in dlani, kar traja 30 do 40 minut. Med vajami stojijo, sedijo ali ležijo. Telo ohlajajo z razteznimi vajami in asana-mi joge. Vadbo zaključijo z lepimi mislimi. »Vesela sem, ker je vadba dobro obiskana, ker so udeleženke po vadbi zadovoljne in vesele. Nasmeh na njihovih obrazih mi veliko pomeni. Tudi sama vadim in vem, da koristim sebi in udeleženkam,« pove Preskerjeva. Telovadke se zavedajo, kako pomembna je telovadba za zdravje. 15 let Doma starejših Šentjur V Domu starejših v Šentjurju ga doma starejših, Vesne Vodišek biva 162 varovancev, zanje pa skr- Razboršek, je preverjanje dalo bi 80 različnih delavcev. Oktobra izjemne rezultate, ki so po njenih so praznovali 15 let delovanja, na besedah s številkami težko merljivi, osrednji prireditvi pa so prejeli tudi (MV) potrdilo E-Qalin. Gre za potrdilo v- seevropskega modela upravljanja s od leve proti desni: Stane Zupanc iz kakovostjo v ustanovah socialnega Društva upokojencev Šentjur, držav-varstva. Takšnega ima v Sloveniji na sekretarka Martina Vuk, direktori-35 domov, obdobje preverjanja, da ca Vesna Vodišek Razboršek in Franci ga dom lahko dobi, pa traja tri leta. Imperl, podeljevalec potrdila E-Qalin. Po besedah direktorice šentjurske- Foto Bogdan Rahten. Intervju @ NOTARKA IN PREDSEDNICA VOLILNE KOMISIJE »Širši del Šentjurja ne ve, da sem pravzaprav domačinka« Mag. Zlatka Brečko. Rojena na Kalobju, stanujoča v Šentjurju, pravi, da je 'priseljena domačinka'. Od prvega oktobra mamica dveh majhnih deklic opravlja delo stalne notarke v Šentjurju. Po dobrih dveh tednih nove službe jo obiščemo v njeni pisarni v Centru Selič. Sredi dopoldanskega vrveža stranke pridno trkajo na njena vrata, pa si simpatična in nasmejana sogovornica kljub temu vzame nekaj minut časa za pogovor z nami. Besede ji lepo tečejo, kar ne čudi, saj je med študijem opravljala delo radijske voditeljice. To in še mnogo več zanimivega nam je razkrila. » Pogovarjala seje: Nina Krobat Za tiste, ki vas še ne poznajo: kdo je Zlatka Brečko? • Sicer prihajam s Kalobja, pred dobrima dvema letoma pa sem se preselila v Šentjur, tako da sem 'priseljena domačinka'. Sem mamica dveh nadobudnih deklic, starih tri in sedem let. Prostega časa ob delu in dveh majhnih dekletih praktično nimam, občasno se najde kakšna minuta za kolo ali rekreativni tek. V Šentjurju me poznajo predvsem kot predsednico občinske volilne komisije, sicer pa po drugem delu verjetno ne najbolje. V otroštvu sem bila vezana na Kalobje, kasneje sem srednjo šolo obiskovala v Velenju, po fakulteti dobila službo na sodišču v Celju in Domžalah, kasneje pa spet v Velenju. Tako širši del Šentjurja ne ve, da sem pravzaprav domačinka. Kako to, da ste dijaška leta preživeli v Velenju? • Takrat so vsi želeli v gimnazijo, jaz pa sem očitno želela biti nekaj posebnega in sem kljub nasprotovanju staršev trmoglavila in se vpisala na računalniško šolo v Velenje. Takrat, leta 1991, je bilo to zelo popularno. V prvem letniku sem ugotovila, da to ni zame, pa si tega nisem upala povedati, ker nisem želela, da bi se mi sedaj rogali. Tako sem šolo končala, opravila maturo in se vpisala na pravno fakulteto v Mariboru. Tukaj so me spet prepričevali, da se narobe odločam, češ da iz računalništva v pravo ne gre. Pa se je izkazalo, da je bilo računalništvo napačna odločitev in ne pravo, kjer sem kasneje tudi magistrirala. Vaš najljubši spomin na študentske čase? • Danes mi je včasih nekoliko žal, da je bil moj študij tako naporen. Že v prvem letniku sem postala moderatorka na dveh radijskih postajah, v Celju in v Mariboru. Ob pol petih zjutraj sem vstajala, šla na radio, tam dala vse iz sebe, nato pa odšla na predavanja. Popoldne mi je sicer še ostalo, bilo je naporno, a sem kljub temu vse izpite opravila v rokih. V mislih sem imela, da delam zato, da lahko študiram. Študij je bil torej na prvem mestu, moderatorstvo na radiu pa mi je bilo v veselje in sa-moizpolnitev. Ali vam izkušnje radijske voditeljice pomagajo tudi pri vašem sedanjem delu? • Zelo. Komunikacija z ljudmi in javni nastopi mi ne predstavljajo »Notarska tarifa se je v zadnjih letih precej spreminjala. Od prvih let notariata v sredini devetdesetih še vedno obstaja farna, da so notarji dragi. Takrat so bile tarife res dosti višje, kot so danes.« Intervju • težav. Del mene še vedno, kadar nimam preveč strank in ne govorim preveč, hrepeni po tem, daje še treba kaj povedati. Včasih se tako zalotim, da govorim v prazno, (smeh) Dotakniva se vašega dela. Kam vas je pot vodila po fakulteti? • Po fakulteti sem dobila pripravništvo na sodišču, kasneje sem postala strokovna sodelavka, nato namestnica vodje službe za brezplačno pravno pomoč, pa na kazenskem in družinskem sodstvu sem delala. Izkušnje v notariatu imam zadnjih pet let. Bila sem pomočnica notarja v Velenju in njegova namestnica. To je bila verjetno tudi prednost na izboru ministrstva, koga izbrati za notarja v Šentjurju. Od prvega oktobra ima torej Šentjur spet stalno notarko. Zakaj je to pomembno? • V Šentjurju se je nadomeščanje odsotnega notarja reševalo z bližnjimi notarji, predvsem Celjani. To nadomeščanje je trajalo cela štiri leta. Vendar ko je notarsko mesto zasedeno, ni možnosti, da bi ministrstvo razpisalo dodatno mesto, saj se bi lahko zgodilo, da bi Šentjur potem imel dva notarja. Sama sem sicer med delom na velenjskem notariatu spremljala dogajanje v Šentjurju. Glede na količino pritožb, zahtev, se je videlo, da Šentjurju manjka notar in da ljudje vztrajajo, da notarja dobijo. Ko je prišlo do razpisa, nisem niti malo pomišljala in sem se prijavila. Imela sem tudi protikandidatko in obe sva neučakani čakali na odločitev notarske zbornice, potem komisije na ministrstvu in na koncu še na odločitev samega ministra. Vesela sem, da je ta dolga procedura za mano. Zdaj ste tukaj 14 dni in ljudje pridno trkajo na vrata. Tudi med tem pogovorom. Očitno vas že dobro poznajo. • Po resnici povedano, sem imela občutek, da ljudje ne bodo vedeli zame. Potreba po notarskih storitvah je očitno v Šentjurju velika in precej hitro se je razvedelo zame. Kar se oglaševanja tiče, se notarji ne smemo oglaševati, tako kot tudi odvetniki ne. V času 30 dni po odprtju pisarne lahko povemo, da smo jo odprli in kje, to je pa tudi vse. Notarji se torej 'oglašujemo' le s svojim kakovostnim delom in zadovoljnimi strankami. Ste notarji javni uslužbenci ali samostojni podjetniki? • Ne eno in ne drugo. Samostojni podjetniki bi bili, če bi opravljali gospodarsko dejavnost, javni uslužbenci pa, če bi bili zaposleni in prejemali plačo. Tudi koncesije nimamo. Opravljamo dejavnost no- tariata, ki nam jo zaupa država kot javni osebi s pooblastili. Kaj sploh počne notarka? Kdaj vas naj torej obiščemo? • Ljudje najbolj vedo, da notar 'štempla', torej overja. Del notarske storitve so overitve podpisov na zasebnih listinah. To je en del, segment notarja pa je dosti širši. Sem sodi priprava zasebnih listin in notarskih zapisov, vlaganje predlogov v zemljiško knjigo, sodni register, register oporok in podobno. Predvsem so pomembni zapisi, kjer se zahteva neposredna izvršljivost. To pomeni, da ljudem ni treba v pravdo in dokazovanje nečesa. Če se denimo neka terjatev v roku ne poplača, lahko gre stranka neposredno v izvršbo in s tem prihrani čas na sodišču in denar. Notarski zapisi so lahko s področja gospodarstva (denimo ustanavljanje gospodarskih družb, prenos poslovnih deležev), v drugem delu pa so najbolj tipične dedno-prav-ne pogodbe (izročilne pogodbe, pogodbe o preužitku), oporoke in podobno. Težko bi na kratko povedala, kaj vse še sodi v naš sklop pristojnosti. Nekatere notarske storitve (overitve podpisov) lahko opravimo tudi na upravni enoti. Kdaj k notarju in kdaj na upravno enoto? • To me ljudje dosti sprašujejo. Notar je vedno pristojen za overitev podpisa na listini, ki vsebuje dovolilo za kakršenkoli vpis ali izbris pravic v zemljiški knjigi. Tu upravna overitev ne zadošča. Kadar pa gre za izjave brez težje funk- cije, zadostuje upravna overitev. Na upravni enoti so denimo najpogostejše overitve na prodajnih pogodbah za vozila, medtem ko vse, kar j e zahtevnejše, ureja notar. Nekateri menijo, da so notarske storitve predrage. Se strinjate s tem? S Notarji imamo enotne cene. Država oziroma ministrstvo je z notarsko tarifo določilo vrednosti posameznih storitev. Notarska tarifa se je v zadnjih letih precej spreminjala. Od prvih let notariata v sredini devetdesetih še vedno obstaja farna, da so notarji dragi. Takrat so bile tarife res dosti višje, kot so danes. Če bi naredili analizo listine, ki jo sestavlja kakšna agencija ali odvetnik, bi ugotovili, da je notarska tarifa najbrž najnižja. Pomembno je denimo, da strošek overitve listine odpade, kadar listino sestavi notar v obliki notarskega zapisa. Tega stranke običajno ne vedo. Je pa tudi res, da je odgovornost notarja velika. Lahko notarske storitve nudite brezplačno? • Zakon daje podlago za to, kadar gre za socialno ogroženost in nujnost zadeve. V času mojega dela smo imeli dva ali tri takšne primere. V enem je denimo strankam ujma odnesla hišo in so urejali zemljiško-knjižna stanja še v zvezi s to hišo. Notar se je odločil, da stranko oprosti plačila. Za oprostitev potrebuje podlago in ob nadzoru jo mora utemeljiti, sicer bi lahko vsak notar po svoji presoji odločal o tem, kar pa ni dopustno. Dotakniva se še mediacije. Ste tudi mediatorka. Lahko pridemo k vam na mediacijo? • Pred časom sem opravila izobraževanje preko Notarske zbornice in opravila izpit iz mediacije. Gre za znanja, ki pridejo prav vsakemu notarju. Lahko tudi samostojno izvedem mediacijo, vendar gre bolj za to, da znanja uporabim pri svojem notarskem delu. Veščine mediacije so mi prišle prav že takoj po izobraževanju. Takrat sem rešila situacijo, ki je prej ne bi ali pa bi stranko napotila k odvetniku. Konkretno mi ta znanja najbolj pridejo prav pri sestavljanju sporazumov o delitvi skupnega premoženja zakoncev in podobno. Ste tudi predsednica občinske volilne komisije. Mislim, da ste rezultate zadnjih županskih volitev objavili med prvimi v Sloveniji. So bile volitve naporne? • Veliko je dela. Ogromno. Največ dela imajo tajniki, sama pa prevzemam odgovornost in stojim za pravnim delom. Letos so volitve potekale mirno in brez sporov. Kar se pa objave rezultatov tiče, se držimo priporočil, da je najbolje, če se z volišč preko telefona takoj javijo rezultati za župana. Tako smo pripravili sprejemno pisarno s štirimi telefonisti, ki so v nekaj minutah prejeli rezultate z vseh volišč. Še kakšna zaključna misel? • Vesela sem, da sem v Šentjurju. Trudila se bom za Šentjurčane in vse okoličane, da bom storitve opravljala vestno, strokovno in v zadovoljstvo strank. Šentjurčani @ LEON SRAML - COSTISCE AHAC l«BPl Ekonomist in gostil na kvadrat Pridnost. Tako je predan svojemu delu, da mu zmanjkuje časa za prijatelje. » Piše: Matej Verdinek Leon Šraml, najemnik gostišča Ahac, ki prihaja iz Rogaške Slatine, je eden tistih, ki ve, da si lahko uspešen samo, če v svoje delo vložiš dovolj truda in hrepeniš po še več. Prihaja iz Rogaške Slatine, zato je bila za njegove starše v časih mogočnega Zdravilišča Rogaška logična usmeritev pri izbiri poklica - gostinstvo. Sam zase pravi, da je radoveden, vedno nekaj išče in brklja, zato je po gostinski končal še srednjo ekonomsko šolo ter nazadnje še višjo gostinsko šolo v Mariboru, kjer je pred tremi leti diplomiral. Nima časa Ker delo v gostinstvu zahteva celega človeka in veliko znanja, se je potrebno stalno izpopolnjevati. Ko je študiral na višji gostinski šoli, pravi, da je tam spoznal veliko čudovitih ljudi in je z nekaterimi od njih še danes v stiku. Ko ima na voljo nekaj časa, je najraje s svojo družino in se posveti gradnji do- ma. Za vse ostale aktivnosti, kot so šport in druženje s prijatelji, je priznal, da mu trenutno zmanjkuje časa. Pozna tudi ribe Bolj kot ideja, je bil najem gostišča Ahac posledica dolgoletnega zaupanja in sodelovanja z lastniki. »To je naš poslovni model sodelovanja, ki je v teh časih najbolj optimalen,« je povedal Šraml. V gostilni Ahac sicer dela že od odprtja, leta 1998, manjkal pa je le štiri leta. V tem času sije nabiral znanje v ribji restavraciji v Savinjski dolini in v domu upokojencev v Rogaški Slatini. Sodelavci, pravi, da so navajeni vseh možnih viharjev in teženj k popolnosti. Odzivi gostov so po njegovih besedah dobri in pozitivni, saj sprejemajo novosti v ponudbi gostišča Ahac. Najbolj poleg vsega cenijo prijaznost, domačnost in sproščenost. Šraml pravi, da so pri njih gostili že vesele, žalostne, sproščene in napete poslovne sestanke, predvsem pa imajo radi iskrena, prijetna druženja, praznovanja različnih dogodkov, novinarske konference in njemu zelo ljuba - poslovna kosila. V septembru so postregli celo 200 zahtevnim gostom na odprtju prostorov podjetja Ahac. »Ja, tudi na Najemnik gostišča Ahac, Leon Šraml. teren gremo, če je neba,« še dodaja. Osvežitev ponudbe Načrti za prihodnost seveda so. Menda v gostišču pripravljajo novo in osveženo ponudbo, katero bodo gosti lahko poizkusili že to jesen. Si pa najemnik Leon ob tem želi čim več zadovoljnih gostov, ki se bodo radi vračali k njim. DEJSTVA Živa riba Leonu seje zgodil pripetljaj, ko so si gosti zaželeli ribo, on pa seje odločil, da jim ponudi ščuko. Taje bila tako sveža, daje začela migati, zato mu je s posode skočila na tla in 'zaplavala' po lokalu. V zadregi je komentiral: »Pa naj še kdo reče, da pri nas nimamo svežih rib!« Ena izmed specialitet gostišča: hobotnica s krompirjem. Stavba gostišča Ahac ob glavni cesti Šentjur-Grobelno. @ Kultura Prihodnost Ipavcev je v inovativnem pristopu Ipavčeva hiša Turistični iztržek. V luči Ipavčevih kulturnih dni smo se ozrli v potencial, ki ga nudi dediščina skladateljev Ipavcev. Pogovarjali smo se z vodjo Turističnega informacijskega centra Občine Šentjur Alenko Testaniere, kije pred poldrugim letom zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Inovativni pristop k oblikovanju ponudbe kulturnega turizma-primer Ipavčeve hiše. » Piše: Bogdan Rahten. Avstrijci izjemno tržijo Mozarta, tako v Solnogradu kot na Dunaju. Ali obstajajo še kakšni primeri, ki nam lahko služijo za zgled? Po zaslugi zgodovinarja dr. Igorja Grdine sem spoznala še Druskininkai v Litvi, kjer se je rodil skladatelj in slikar Čiurlionis, ki ga tako kot naše Ipavce spoznamo v njegovi spominski hiši in preko številnih dogodkov, dodatno pa še v njemu posvečenem nacionalnem muzeju v bližnjem Kaunasu. Nekaj primerov poznamo tudi pri nas: Tartinijeva hiša, rojstna hiša Huga Wolfa. Iz primerjalne analize izhaja, da ima pri trženju glasbenikove hiše kot muze- Alenka Testaniere ja najboljše pogoje in rezultate Mozartova hiša v Salzburgu in Hiša glasbe na Dunaju. Zaradi izjemnega interesa se njuno trženje usmerja na vedno novo zadovoljevanje potreb in želja obiskovalcev ter na vključevanje različnih sestavin s skladateljem povezanih izdelkov in dogodkov v sestavljen turistični proizvod. Kaj vse se da v teh primerih Ciz] tržiti? Vsako leto dovršeno oblikovana Mozartova rojstna hiša pritegne na tisoče obiskovalcev z vsega sveta, ki se zanimajo za Mozarta in njegovo družino. Čeprav vas ime Mozart obkroža povsod, od letališča do kavarne, je mesto znano tudi po številnih koncertih. Mesto, ki ima le 150.000 prebivalcev, uprizarja približno 4.200 koncertov na leto, zjutraj, opoldne in zvečer. Pomemben segment trženja spominskih hiš predstavljajo turistični spominki. Pri Mozartu ni treba posebej omenjati le slovitih Mozartovih kroglic, pač pa tudi širjenje znamke na krožnike, jogurte in likerje oziroma izdelke, med katerimi nekateri že presegajo meje dobrega okusa. Tako imajo tudi zvončke, naprstnike, plešoče lutke, gumijaste žogice, medvedke, stole, obeske za ključe, plenice, igralne karte, žogice za golf, skodelice, pepelnike, ... Tudi v spominski hiši skladatelja in slikarja Čiurlionisa prodajajo številne spominke, od reprodukcij njegovih slik in del, skodelic z njegovo podobo, knjig, not- nih edicij in zgoščenk do slaščic. Zakaj vse bi lahko bila Ipavčeva hiša zanimiva turistična oziroma inovativna destinacija? Trendi v oblikovanju inovativnih turističnih proizvodov so iskanje avtentičnosti, resničnega, želja po povezovanju z lokalnimi zgodbami, ljudmi, umetnostno obrtjo ter hrano in pijačo, pripravljenost sprejeti nove izkušnje, sodelovati v novih dejavnostih in odkrivati nove veščine, ponovna opredelitev razkošja ter posledično povpraševanje po višji vrednosti, premium cenah, edinstvenih, po meri prilagojenih izkušnjah. Potreba po zadovoljitvi uma, telesa in duše v iskanju dobrega počutja. Zanimanje za sodobno umetnost in oblikovanje, arhitekturo, glasbo in kulturo je v porastu. Kaj so v tem trenutku poglavitne hibe? Ipavčeva hiša predstavlja avtentično in kvalitetno arhitekturno ter krajinsko dediščino. Posebno estetsko noto in vrednost ji daje prenova po skicah arhitekta Plečnika, primanjkuje pa originalnih materialov in zdravniške opreme, ki bi povečale vrednost doživljanja notranjosti. Pomanjkljiva je interpretacija pri zaslugah Ipavcev pri razvoju kraja, predstavitvi hiše kot zgodovini zgradbe ali prikazu meščanskega življenjskega sloga v 19. stoletju in pomenu županovanja Gustava Ipavca. Primanjkujejo sodobne multimedijske interpretacijske DEJSTVA V Obisk Ipavčeve hiše kot inovativni turistični proizvod bi moral postati nepozabno doživetje z visoko čustveno vpletenostjo obiskovalcev in posledično visoko stopnjo zadovoljstva s turistično izkušnjo. Ne sme sloneti na pasivnem konceptu razstave eksponatov, ampak mora svoj produkt razviti v smeri interak-tivnosti z obiskovalci. Pomembna sestavina oziroma spodbuda in-teraktivnosti v spominski hiši so interpretacijske tehnike, ki obiskovalcem pomagajo izbrati in prejeti informacijo v skladu z lastnimi izkušnjami. Koncept interaktivnega muzeja je nedvomno primeren za prikaz življenja skladateljev Ipavcev. tehnike, kot so multimedijska komunikacija, možnost lastne kreativnosti, vodenega poslušanja glasbe, recepti v zdravniškem smislu in v spominldh npr. slaščice na temo Ipavčeve jablane bogatinke, notne edicije. Kaj bi bilo treba storiti za boljši iztržek? Potrebna je večja povezanost z izdelki in storitvami v okolju. Smiselno bi lahko vključili elemente hrane, izobraževanja, nakupovanja spominkov, degustacije ipd. Večjo avtentično izkušnjo prostora bi lahko vzpostavili z odkupi pohištva v sosednji hiši, ki je tudi Ipavčeva in v zasebni lasti, v stalno postavitev pa bi morali vključiti več originalnih notnih materialov in zdravniških pripomočkov. Bilo bi zanimivo izpostaviti muzikoterapijo in zanimanje Ipavcev za spiritizem in seveda mnogo več glasbenega poustvarjanja. Zagotovo bi več pozornosti v prihodnje morali nameniti marketinškim aktivnostim, ki bi morale biti bolj ciljno usmerjene oblikovanju in učinkovitem upravljanju tržne znamke Ipavci vključno s samostojno spletno stranjo za Ipavčevo hišo, ki bi lahko zagotavljala kakovost prireditev in vrhunska glasbena doživetja na destinaciji, ob tem pa komunicirala zapriseženost zdravemu življenjskemu slogu in lokalni ponos. Podpora novi znamki bi lahko bili spominki in ostali strateško razviti izdelki z logotipom znamke. Turistični akterji bi v prihodnje v ponudbo lahko vključili tematske programe, katerih rdeča nit bi bila življenje in delovanje Ipavcev. Lahko gre za kombinacijo s ponudbo glasbenih dogodkov, wellnessa, športa, naravne dediščine, projekt trženja starega mestnega jedra, oblikovanja inovativnih paketov. Tudi za izboljšanje same interpretacije Ipavčeve hiše sem preko globinskih intervjujev pridobila številne predloge ekspertov, kako bi preko zgodb, pri-zoriščnega managementa in interpre-tacijskih tehnik obisk Ipavčeve hiše lahko postal edinstveno in nepozabno doživetje. Kultura (21) Srce in duša Zgornjega trga Polnemu Ipavčevemu vrtu obiskovalcev je zapel pevski zbor društva Zgornji trg. Društvo Zgornji trg. Že deset let združuje in povezuje Šentjur-čane. » Piše: Matej Verdinek Zadnja septembrska sobota je bila za prebivalce Zgornjega trga še posebej slovesna. Društvo Zgornji trg, ki organizira razne dejavnosti (imajo šahovsko, likovno in rekreacijsko sekcijo, pa mešani pevski zbor in sekcijo ročnih del), je praznovalo okrogli jubilej. »Deset let ni zavidljiva doba za društvo, ko pa pobrskamo po spominih in pregledamo zapiske, ugotovimo, da leta niso šla mimo, ampak seje marsikaj dogajalo.« S temi besedami je svoj govor začel predsednik društva Zgornji trg, Jože Jazbec. Najraje imajo srečanje pod kostanji Društvo ima trenutno 200 članov. Namen društva je povezati ljudi, ki živijo ali so živeli v Zgornjem trgu. Omogočajo dmženje in aktivno delovanje v sekcijah, njihova najbolj priljubljena prireditev pa je srečanje Zgornjetržanov pod kostanji. Včeraj, danes, jutri Društvo je nastalo leta 2004 po ideji Milene Kajtna, ki je tistega leta, po pogrebu znanega Šentjur-čana, dejala: »Srečujemo se samo na pogrebih, zakaj ne bi pripravili srečanja Zgornjetržanov in ustanovili društva.« Tako je tudi bilo, ko so prvo redno sejo pripravili sredi aprila 2004. Devet let so imeli društvene prostore na Ipavčevi 30, lani sredi leta pa so morali zaradi prenove prostore na hitro zapustiti in si urediti začasne na Ipavčevi 17. Zdaj se že veselijo povratka v prvotne prostore. Besedo je dobil tudi župan mag. Marko Diaci, ki se je članom opravičil, saj ni uspel načrt, da bi ob 10-letnici društva že lahko prevzeli nove prostore. Ob tem je dodal, da si želijo prostore res urediti do najvišje stopnje. »Srce in duša Zgornjega trga ste vi, prebivalke in prebivalci. Veseli me, da se družite in da izmenjujete svoje izkušnje.« Zahvalil se jim je za razumevanje ob izselitvi in jih pohvalil ob lepi ureditvi začasnih prostorov. * Vam blizu! Trudimo se, da bi vam bili bližje. Korak za korakom - z ugodnejšimi pogoji in boljšimi storitvami. V DVOJE JE LEPŠE! Hitri kredit © Plačilna kartica Activa/MasterCard Najhitreje lahko svoje želje uresničite s hitrim kreditom Banke Celje. Hitri krediti do 10.000 ali celo 15.000 € so In da bodo lažji tudi nakupi, izberite še plačilno kartico z odloženim plačilom Activa/MasterCard ali katero drugo vam zdaj na voljo po občutno znižanih obrestnih merah! od plačilnih kartic, ki jih ponujamo. Zraven svetujemo še Ugodnejše so tudi ročnosti kreditov in olajšani pogoji za pridobitev. varnostne storitve, kot sta Varnostno SMS sporočilo in zavarovanje zlorabe plačilnih kartic. Da bo manj stresa ... Naredite korak in obiščite najbližjo poslovalnico, da vam bodo tudi vaši cilji bližje! <► banka celje www.banka-celje.si Kronika Sneg - zimska oprema! Obdobje obvezne uporabe zimske opreme traja od 15. novembra do 15. marca. Vendar vozila morajo biti z zimsko opremo opremljena tudi izven tega obdobja, če so na cestah zimske razmere. OBSOJENA STA Za umor 13 let zapora, za strelna psihiatrijo Sodba. Morilec iz Šentjurja gre v zapor, strelec s Ponikve pa na psihiatrijo. » Piše: Nina Krobat Letos poleti je Šentjurčane šokiral umor 62-letnega upokojenca Alojza Podlogarja. V kleti domačega stanovanjskega bloka Na Lipci ga je kruto umoril 27-letni bosanski državljan z začasnim prebivališčem v Šentjurju Zafir Rizvič. Celjsko okrožno sodišče je morilcu dosodilo 13 let zaporne kazni. Umor iz koristoljubja Rizviča so obtožili umora iz koristoljubja. Ker je umor priznal, se je s tožilcem pogodil za nižjo kazen. Kot poroča Delo, naj bi Rizvič svojemu sosedu Podlogarju ukradel 8.300 evrov, zaradi česar sta se sprla. Med prepirom je Rizvič soseda z gasilnim aparatom večkrat udaril po glavi in ga potem, ko je obležal na tleh, odvlekel v klet, kjer so ga po nekaj dneh našli mrtvega. Streljal na reševalca Znana je že tudi sodba v primeru 75-letnega Antuna Zanjka s Podgaja pri Ponikvi. Spomnimo, da je Zanjko maja letos streljal na reševalca, ki sta prišla po njegovo bolno ženo. Zanjka zaradi neprištevnosti niso poslali v zapor, temveč na največ petletno zdravljenje na forenzično psihiatrijo mariborskega univerzitetnega kliničnega centra. Če bi bil povsem zdrav, pa bi mu grozilo 15 let zapora. Oropali šentjurskega podjetnika Ko se je na zadnji septembrski večer stemnilo, si podjetnik G. E. iz Svetinove ulice v Šentjurju, ki se ukvarja s prodajo avtomobilov, verjetno ni predstavljal, da bo večer preživel tako, kot ga je. Zamaskirani neznanci so namreč vdrli v njegovo stanovanje, s pištolami zagrozili njemu, njegovi ženi in hčeri ter zahtevali denar. V roparski akciji so jim ukradli nekaj gotovine, šlo naj bi za okoli 2.500 evrov, uro in mobilni telefon ter zapustili hišo. S kraja dogodka naj bi se odpeljali s črnim golfom, v smeri Doma starejših Šentjur. Naslednje jutro so hišo zastražili kriminalisti (tudi v civilu) in si Hiša, kjer se je zgodil rop. ogledovali okolico ter iskali kakršnekoli dokaze, ki bi jih pripeljali bližje storilcem. Vsakega človeka, tudi najbližjega soseda, ki je prišel mimo, so preverili in povprašali o morebitnih informacijah. Po podatkih Policijske postaje Šentjur v zadnjem tednu oktobra še vedno ni bilo kakršnihkoli oprijemljivih podatkov o storilcih. (MV) ZNAN OBRAZ Polona Krumpak je zdravnica in specialistka družinske medicine, ki je 5 let zaposlena v zdravstvenem domu v Šentjurju. Poleg tega dela tudi v ambulanti v Domu starejših Šentjur. Ko razmišlja o preteklosti, pravi, da se je za poklic zdravnika verjetno nezavedno odločila že kot desetletna deklica ob spremljanju dedkove smrti, ko mu ni znala pomagati. »Od takrat je v meni rastla želja po znanju o zdravljenju bolezni.« Ob koncu gimnazije se ji je tako zdela logična izbira Medicinska fakulteta v Ljubljani. Po študiju se je odločila še za specializacijo iz dmžinske medicine, saj najbolj celovito zajema vsa področja medicine in je najbližja ljudem. »Poklic zdravnika je izjemno zahteven, vendar je zame naj lepši na svetu.« Kmmpakova dodaja, da jo nasmeh in zadovoljstvo v očeh pacienta napolni z neko prav posebno, pozitivno energijo. Ko si vzame čas zase, se rada sprošča ob prebiranju knjig, sprehodih v naravi in ob delu na domači kmetiji. »Rada poslušam dobro glasbo, od skupine Mi2, Metallice pa do dalmatinskih klap, Slakovih Čebelic; odvisno od trenutnega navdiha.« Posebno ljubezen v Polona Krumpak, dr. med., specialistka družinske medicine njenem življenju predstavljajo potovanja. V zadnjih letih je med drugim prepotovala Turčijo, Maroko in Jordanijo, za letos pa načrtuje potovanje po Kubi. (MV) MINI KRIMI Lažni prekršek Planina pri Sevnici, 1. oktober-Občan je policiste obvestil zaradi kršitve javnega reda in miru. Na kraju, kjer naj bi se kršitev dogajala, so policisti ugotovili, da kršitve ni bilo. Občanu, ki je prijavil lažno kršitev, so izdali plačilni nalog. Kršil volilni molk Šentjur, 5. oktober - Policisti so bili obveščeni o kršitvi volilnega molka. Neznanci so poškodovali plakate enega izmed kandidatov za župana. Policisti so si kraj ogledali, identitete neznancev pa še preiskujejo. Ni plačal bencina Šentjur, 7. oktober - Voznik avtomobila je na bencinskem servisu natočil gorivo in se odpeljal brez plačila. Kljub temu da je imel na vozilu ukradene tablice, so ga policisti izsledili in ugotovili, da gre za starega znanca policije. Ob tem so v prtljažniku našli še tri posode za gorivo, ki so bile pred tem ukradene. Storilec se bo zagovarjal na sodišču. (N)imataserada Planina pri Sevnici, 7. oktober - Policisti so obravnavali prijavo nasilja med partnerjema. Njemu je bila izrečena prepoved približevanja, podana bo tudi kazenska ovadba na tožilstvo. Kako dolgo bosta še vztrajala skupaj, ni znano, saj po podatkih policije ni prvič, da so morali posredovati med njima in izreči ukrep prepovedi približevanja. Pogin rib Goričica, 11. oktober - Policijska postaja Šentjurje bila obveščena o poginu rib. Ugotovljeno je bilo, da so ribiči pripravljali odlov rib in zaradi tega delno izpraznili ribnik. Ribe so poginile zaradi premalo kisika v vodi. Razbijal kozarce Hotunje, 11. oktober - Občan je od policistov prejel plačilni nalog, saj je v lokalu svojo moč izkazoval z razbijanjem kozarcev. Ukradli osebni avtomobil Šentjur, 20. oktober - Lastniku so pred blokom v Šentjurju ukradli avtomobil znamke Renault, tip sceing, registrske številke CE CD-175, zlate barve. O zadevi bo s kazensko ovadbo obveščeno Okrožno državno tožilstvo v Celju. Huje poškodovan motorist Ponikva, 20. oktober - Na Ponikvi je prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bila udeležena avtomobil in voznik kolesa z motorjem. 66-letni motorist je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del avtomobila, ki je zavijal s ceste. Voznik je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Najden denar Šentjur, 21. oktober - Občanka je na Policijsko postajo Šentjur prinesla denar, ki ga je našla za enem izmed bankomatov v Šentjurju. Policisti pozivajo lastnika, naj se oglasi na šentjurski policiji, kjer bo z dokazilom o dvigu lahko denar dobil nazaj. Trudimo se, da bi vam biti bližje. Korak za korakom - z ugodnejšimi pogoji in boljšimi storitvami EN VELIK KORAK IN VELIKO MAjHNIH Stanovanjski kredit © Rentno varčevanje Stanovanjski krediti Banke Celje so zdaj ugodnejši in dosegljivejši — kar za 30 % smo znižali stroške odobritve, izboljšali obrestne mere in olajšali pogoje odobritve kreditov. Do novega stanovanja pa lahko pridete tudi z družinskim kreditom, ki ga za isto stanovanjsko enoto sklene več oseb. Velik korak do sanj! Da pa boste lažje uresničili še kakšen manjši korak, pa vam predlagamo Rentno varčevanje, kjer lahko že z zelo nizkimi mesečnimi zneski varčevanja prihranite za nakup sanjske opreme ali izpolnitev drugih želja. 150 let | banka celje Naredite korak in obiščite najbližjo poslovalnico, da vam bodo tudi vaši cilji bližje! www.banka-celje.si @ Krajevna skupnost NASA KRAJEVNA SKUPNOST Blagovna, najstarejša krajevna skupnost v Sloveniji Blagovna. V septembru so z veliko pridobitvijo obeležili 50 let krajevne skupnosti. Ponosno. Privlačna. Idilična narava in dobra lokacija na to območje privabljata nove stanovalce. » Piše: Nina Krobat Krajani še danes radi povedo, da je bil Šentjur nekoč le 'predmestje' Blagovne. V tamkajšnjem dvorcu, zgrajenem na začetku 17. stoletja, j e bil sedež pomembne fevdalne gospoščine in nekaj časa tudi trškega sodišča. Blagovna je dala dva poslanca v nekdanji dunajski parlament, po drugi svetovni vojni pa je začela nekoliko izgubljati na prejšnji veljavi. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se na tem območju začno oblikovati zametki prve krajevne skupnosti na Slovenskem. In to zaradi plina iz Cinkarne Celje. Bogata zgodovina v publikaciji Območje je bilo namreč zelo izpostavljeno plinu, zaradi česar so prebivalci utrpeli precejšnjo škodo na sadovnjakih in v gozdovih. Cinkarna je ljudem izplačevala odškodnino, leta 1963 pa se je odločila, da je DEJSTVA KS Blagovna Število prebivalcev: okoli 1.700 Nadmorska višina: 260 metrov [ProseniškoJ Predsednik KS: Anže Rezar, 2. mandat Naselja: Primož, Dole, Repno, Goričica, Zlateče, Cerovec, Pro-seniško, Lokarje Proračun KS: okoli 70 tisoč evrov Poraba denarja: 10 tisoč za delovanje KS, 20 tisoč za vzdrževanje cest, 10 tisoč zimska služba, ostalo za naložbe Društva: PGD Lokarje, konjeniško društvo, društvo upokojencev, športno in mladinsko društvo, turistično, kulturno, čebelarsko društvo, Športno društvo Dole, Krajevna organizacija Rdečega križa Največja prireditev: praznovanje krajevnega paznika v septembru, žegnanje konj, kolesarski maraton, Florjanova maša ne bo plačala. Prebivalci so se zato združili v skupni tožbi proti Cinkarni in zmagali. Denarja pa si niso razdelili, temveč so se na zboru prebivalcev odločili, da z njim popravijo vaške ceste. »To je še danes ena od osnovnih funkcij krajevnih skupnosti in to je bil zares prvi tovrstni primer v Sloveniji,« pove domačin, zgodovinar Jožef Rataj. Skupaj s še dvema domačinoma, dr. Viktorjem Majdičem in Zinko Brešček, pripravlja posebno publikacijo, v kateri bo zajeta tudi izjemno pestra in zanimiva zgodovina tega območja. Izdali in predstavili jo bodo v dveh mesecih. Kako so nastali ribniki Danes je območje zelo privlačno za tiste, ki bi si radi ustvarili nov dom. Predsednik Krajevne skupnosti Blagovna, Anže Rezar, nam pove, da se število prebivalcev nenehno povečuje. Samo v zadnjih desetih letih se je povečalo za okoli 300. »In se še bo. Imamo novo, privlačno naselje Grajski log, možnosti za širitev, lepo strateško lokacijo, smo blizu avtoceste in Celja,« prednosti bivanja na tem območju našteva Rezar. Seveda ne pozabi na čudovito naravo s številnimi sprehajalnimi potmi in ribniki, ki še posebej v času cvetenja lokvanjev zbujajo domišljijo mimoidočih. Čeprav med ljudmi kroži legenda, da ribniki izvirajo iz časa turških vpadov, pa to ne drži, pravi gospod Rataj. Pojasni, da so tukaj nekoč kopali glino in da ribniki niso nič drugega kot zaliti glinokopi. Morda bi jih danes veljalo še bolj turistično izkoristiti, predvsem v smislu športnega ribolova. Večina ribnikov je v lasti Ribiške družine Celje, v njih pretežno gojijo ribe. Na Rajskem otoku sicer lepo skrbijo tudi za turizem, toda Rezar si želi, da bi turistom ponudili tudi namestitev. Na Proseniškem so v zadnjem obdobju uredili športni park. V letu, ko krajevna skupnost praznuje abrahama, so postavili nov konjeniški center. Rajski otok je privlačna točka za zaključene družbe. To je le eden od številnih ribnikov na tem območju. Anže Rezar bo drugi mandat vodil svet Krajevne skupnosti Blagovna. Ob tem velja omeniti še vsaj partizansko bolnico Zima in razbojnika Guzaja, ki je živel na Primožu. Zagotovo še dva turistična produkta, ki ju velja razvijati. Pomembne pridobitve V letu, ko krajevna skupnost praznuje abrahama, je Prose-niško dobilo nov in sodoben konjeniški center. Člani Konjeniškega društva Blagovna so ga uredili s pomočjo razpisnega denarja in več kot 10.000 urami prostovoljnega dela. Slovesno so ga odprli ob krajevnem prazniku septembra. Druga pomembna pridobitev, ki jo omeni Rezar, je ureditev športnega parka. Ta je v zaključni fazi. V zadnjem mandatu so uredili tudi pet večjih odsekov cest, vlagali so v vodovod. Izzivov pa ne bo zmanjkalo niti v naslednjem obdobju. Rezar izpostavi energetsko obnovo šole, šolo bi radi še razširili in obnovili notranjost, uredili parkirišča pri šoli, urediti bo treba tudi še nekaj cest... Črni madež Lahko bi rekli, da je Krajevna skupnost Blagovna nastala in se razvijala zaradi odškodnin celjske Cinkarne, toda krajani na to 'črno točko' v svojem kraju ne morejo biti ravno ponosni. Kar polovica cinkarniš-ke deponije leži na območju te krajevne skupnosti. V desetih letih naj bi deponija sicer bila zasuta. Toda to je že tema za kakšno drugo zgodbo ... Naročite ŠENTJURSKE NOVICE in izberite še Katero bo vaše? GON Darilni bon v vrednosti 20 evrov, ki ga boste lahko izkoristili v trgovinah Tuš. Darilni bon v vrednosti 20 evrov BON Darilni bon v vrednosti 20 evrovza obisk VVellnessa Aspara Šentjur. Pohitite! Število nagrad je omejeno! r-----2*"-----------------------.--------- I DA, želim postati naročnik mesečnika ŠENTJURSKE NOVICE. Šentjurske novice so mesečnik. Izhajajo vsak Izbral sem darilo Št.: prvi torek v mesecu. Cena enega izvoda je 2 evra. Letna naročnina znaša 24 evrov. Do darila dobrodošlice so upravičeni novi naročniki (ki pred tem vsaj 1 leto niso bili naročeni na časopis Šentjurske novice) in vplačajo letno naročnino. Nagrado prevzamete na uredništvu Šentjurskih novic. Informacije telefon 03 620 02 52 in urednsitvo@sentjurskenovice.si. I I I I I I Moje ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: E-poštni naslov: Lastnoročni podpis: n L j (26) Aktualno 11. VSESLOVENSKO SREČANJE KMETOV V Slomu pri Ponikvi so se drugo oktobrsko nedeljo zbrali slovenski kmetje. Družinska kmetija. Zglede zanjo bi tudi danes morali iskati v slovenski zgodovini. Zagotovila bi nam dovolj kakovostne lokalne hrane. » Piše in foto: Matej Verdinek Druga nedelja meseca oktobra, obsijana s soncem in prežeta z dobro voljo ljudi, je bila ravno prava za tradicionalno, že enajsto vseslovensko srečanje kmetov v Slomu pri Ponikvi. Pod velikim šotorom, pred rojstno hišo blaženega Antona Martina Slomška, so obiskovalci, ki so množično prihajali na prizorišče, le stežka našli kotiček, kjer so lahko sedli. Več mladih na kmetije Župan mag. Marko Diaci je povedal, da je tema letošnjega leta družinsko kmetovanje. »Z veseljem ugotavljam, da smo v občini Šentjur zelo ponosni na družinske kmetije, še posebej pa me veseli dejstvo, da se vse več mladih odloča za delo in življenje na kmetiji. To je zelo pomembno; res delo na njej zahteva veliko odrekanja in truda, ima pa pozitivne učinke za vso lokalno skupnost. Vsem tistim, ki se za to odločajo, želim veliko sreče, volje in energije.« Kmetija je družina Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič je za portal novice.si povedal, daje bilo letos za kmete zelo težko leto, saj vremenski pogoji niso dopuščali kvalitetne pridelave: »Že februarja smo imeli žled, zatem je bila še toča in pozeba, avgusta pa poplave in nato še plazovi. Lepo vreme v oktobru je zdaj le poskrbelo, da bomo lahko kmetij- ske pridelke varno pospravili in se pripravili na novo sezono z dobro setvijo.« Dodal je še, da ima družinska kmetija v slovenski zgodovini dobro tradicijo in da se je izkazala kot tista celica, kjer vsi člani kmetijskega gospodarstva delajo za skupno dobro. »Zadnjih 10 let je bilo tukaj premalo poudarka. Ne glede na število družinskih članov je kmetija - kmetija. Na KGZS pravimo, daje kmetija nekaj posebnega; ni podjetje ali S.P., ampak ima poseben status in le tega mu mora država priznati.« Na poti do TVOJIH sanj. Postani del naše medijske družine! • Si vedno sanjal, da boš delal v mediju ? ■ Si želel posta ti novinar, tržnik, radijski moderator...? • Stopi na pot svojih sanj z nami. V medijski družini Šentjurskih novic iščemo nove sodelavce. Predstavi se nam, določi področje, na katerem želiš sodelovati z nami. Lahko si študent, upokojenec, lahko z nami sodeluješ ob delu, ki ga že opravljaš. Lahko imaš izkušnje, lahko jih nimaš. Lahko imaš cele dni časa, ali pa samo malo. Pričakujemo te na urednistvo@sentjurskenovice.si. Razpis je odprt do 15. novembra 2014. Razveselili se te bomo! Družabno ■ Ureja Matej Verdinek Brez dela in velikega vlaganja truda vseh teh rezultatov ne bi bilo. Vem, koliko je potrebnega osebnega prizadevanja za takšne dosežke, ki so obenem magnet za ml Miroslav Cerar st., eden najuspešnej: slovenskih športnikov vseh časov, ob Atletskega kluba ŠENTJURSKIH 5 Na leto pretrenira 1.400 ur Primož Kozmus, olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva, je bil nedavno na obisku v naših krajih. Na Prevorju je bil gost na Aninem večeru. Svetovno znani športnik, ki ceni domačnost, je za Šentjurske novice odgovoril na nekaj vprašanj. Koliko ur ste v svojem življenju pretrenirali? To je težko vprašanje. Če treniram okvirno pet ur na dan, šest dni na teden, to potem v enem mesecu nanese 120 ur. Se pravi na letni ravni je to okoli 1.440 ur. Za celo življenje pa res težko karkoli na pamet rečem. Kaj najbolj pogrešate, ko ste na tekmovanjih v tujini? Najbolj pogrešam domačnost, pristnost. Poleg družine in prijateljev zagotovo pogrešam tudi domačo hrano. Res je, da izgubiš tisti kontakt in se potem navadiš na to, a vseeno nekaj manjka. Na kaj pomislite, ko slišite za Šentjur? Prva asociacija je zagotovo Martina Ratej, saj je doma iz kraja blizu Šentjurja. Česa drugega se ne spomnim, bo pa od zdaj naprej tudi obisk Aninega večera na Prevorju ena izmed asociacij na Šentjur. Kakšen bi bil vikend, ki ga ne bi nikoli pozabili? Takšen vikend je takrat, ko si v pristni in dobri družbi. To je tudi tisto, kar najbolj cenim. Domačnost, da se usedemo skupaj in pogovorimo, je na koncu, ko potegneš črto, največ vredna. Kakšno glasbo najraje poslušate? Čisto odvisno od razpoloženja. Poslušam vse od rocka, domače do dalmatinske glasbe. Včasih sem veliko poslušal Siddharto, zdaj pa sem že v teh letih, ko prija vsega po malem. (28) Družabno Diaci suvereno v nov mandat Začetek oktobra je bil v znamenju lokalnih volitev. Rezultate sta na trnih spremljala tudi oba kandidata za župana občine Šentjur. Lovro Perčič je s sodelavci in družino preštevanje glasov spremljal v gostišču Bohorč, mag. Marko Diaci pa s svojimi podporniki in sodelavci v gostišču Žonta. Diaci je Perčiča premagal z veliko večino. Kandidat za župana, Lovro Perčič, je takole spremljal izide volitev. Ob njem Janko Pušnik, predsednik Krajevne skupnosti Ponikva (desno), in Aleksandra Šuster Močnik, občinska svetnica SDS (levo). Stari novi župan z ženo (na sredini) ob zmagi. Za Radio Rogla je povedal, da je pozitiven rezultat volitev plod trdega dela in tudi obveza, ki bo zahtevala ogromno energije, na kar pa so s sodelavci pripravljeni. Mag. Marko Diaci je takole nazdravil tudi s predlagateljem liste Gibanje za Občino Šentjur, Miranom Korenom (levo). Med obiskovalci je bil tudi nazadnje izbrani naj občan Šentjurja, Peter Krč (drugi z desne proti levi), ki je to postal po izboru bralcev Šentjurskih novic. Tako se je na lestev povzpela in potrgala nekaj grozdja tudi vinska kraljica Svete Helene, Valerija Tanšek. Potrgali potomko najstarejše trte Na Zgornjem trgu pred Ipavčevo hišo so obrali trto mariborske potomke modre kavčine. Letina je bila sicer precej slabša kot lani, a je bilo kljub temu veselo in zabavno. Na lestev se je prvi povzpel župan mag. Marko Diaci in potrgal nekaj prvih grozdov. V svojem govoru je v šali dodal, da bodo letošnje grozdje te trte, za razliko od lani, ko gaje bilo dovolj za prešanje, raje pozobali kakor škorci. Predsednik šentjurskih vinogradnikov, Jurij Malovrh, si je med slovesnostjo s trsnimi škarjami malce porezal prst, a to ni zatrlo njegove dobre volje. Družabno (3) 80 let Pihalnega orkestra Šentjur Pihalni orkester iz Šentjurja je obeležil 80 let delovanja. Jubilej so obeležili s kar dvema koncertoma. Članom orkestra je šentjurska poslanka in 'prva kulturnica v mestu1, Anita Koleša, podelila Gallusove značke. Prejeli sojih člani, ki so v orkestru vsaj pet let. Med obiskovalci sta bila tudi mati in oče znanega slovenskega pevca Anžeja Dežana, Estera in Bojan Dežan. V koncertu je užival tudi znani šentjurski podjetnik, Franc Jager (levo). 20. jubilej šentjurske atletike Atletski klub Šentjurje v Ipavčevem kulturnem centru praznoval dvajset let ustanovitve kluba. Na prireditvi so podelili zahvale in priznanja ustanoviteljem kluba in najuspešnejšim članom. Slavnostni gost večera je bil Miroslav Cerar st., ki je znan kot najuspešnejši slovenski telovadec in eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Miroslav Cerar st. (drugi z leve proti desni) na pogostitvi ob koncu prireditve. Tomo Šarf, član upravnega odbora Atletske zveze Slovenije (levo), ob predsedniku AK Šentjur, Vladimirju Artnaku. Luka Novak in Martina Ratej, ki sta prav tako prejela priznanji za velike športne dosežke. Družabno ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2014. urednistvo(g)sentjurskenovice.si 0l£°X^Q33 Šentjurski likovniki v kraju Hlebine. Šentjurski likovniki na Hrvaškem Na nedeljo sredi meseca oktobra prisotni so bili tudi na občinski seji, so šentjurski likovniki odpotovali na nato pa so odprli razstavo 34 likovnih svojo prvo mednarodno razstavo v hr- del. Po razstavi naših likovnikov so si vaški kraj Hlebine. Na občinski pra- ogledali še razstavo domačega likov-znik kraja so Šentjurčane lepo sprejeli, nega društva iz Hlebin. Opereta Benjamina Ipavca v Šentjurju V sklopu prireditev Ipavčevih kulturnih dni so zadnjo oktobrsko nedeljo v Ipavčevem kulturnem centru gostili koncertno izvedbo prve slovenske operete Tičnik Benjamina Ipavca. Šaljivo ljubezensko zgodbo, ki so jo pospremili priznani slovenski operni solisti, je pripravila Hiša kulture Celje. Polna dvorana je z močnim aplavzom nagradila izvedbo nastopajočih. Anita Koleša, vodja območne 6 kom dobro razpoložena. 'stave JSKD, je bila že pred dogod- Opereti je prisluhnila tudi direktorica Knjižnice Šentjur, Tatjana Oset. Družabno @ Med obiskovalci je bil dr. Janez Šmid (častni občan Občine Šentjur, imenovan leta 2005) s svojo ženo. Šentjurske novice na ulici Ste na cesti že srečali naši dekleti? Sta vas že pocukali za rokav? Dekleti na ulici predstavljata Šentjurske novice in imata za Šentjurčane prav posebno ponudbo. Če ju srečate, ne oklevajte. In ne pozabite: vsaj nasmešek jima podarite. Mojca (levo) in Judita na šentjurski ulici. Iz Šentjurja na Japonsko Renata Gračner in Ana Plemenitaš iz Dobja, Jože Jager iz Dramelj, nekdanja Šentjurčanka Dada Kladenik ter Ponikovljanki Saša Fidler in Urška Pevec so z opernim zborom Slovenskega narodnega gledališča Maribor odpotovali na turnejo po Japonski. Tam nastopajo z opero Aida. Med osemnajstimi nastopi, vsak je v drugem kraju, so obiskali tudi Tokio. Saša Fidlerje za Šentjurske novice povedala, da se imajo super in da so bili tudi na vrhu najvišjega stolpa Tokyo Skytree. beseda@radiorogla.si BESEDA JE VAŠA Vsako soboto po 11. uri! Televizija gostila naša ansambla Na nacionalni televiziji, v oddaji Slovenski pozdrav, gostijo le najboljše izvajalce narodno-zabavne in zabavne glasbe. Prejšnji mesec so gostili tudi ansambla iz Šentjurja - Sekstakord, ki prihaja iz Loke, in Šentjurske muzikante. Oddajo vodita Darja Gajšek in Blaž Švab, sicer pevec Modrijanov in moderator na Radiu Rogla. Tako se je na slovenski televiziji predstavil ansambel Sekstakord. Na tržnici Sivčekje ena najbolj cenjenih sort fižola Sobota je skoraj že tradicionalno dan, ko je dogajanje pred trgovino Tuš Kea Šentjur najbolj živahno. Izjema ni bila niti tista oktobrska sobota, ko smo obiskali ponudnike na tržnici pri vhodu. » Piše: Bojana Jevšenak Da je v naše kraje že prišla jesen, nas je prepričala bogata sezonska ponudba sadja in zelenjave na stojnicah. Najbolj prepričljivi so bili glavni jesenski vitaminski plodovi: domače sorte jabolk (carjevič, kanada, kri-vopecl,...) in grozdja (izabela). Buče 'cugi' Ivanka Selič iz Dobja se s svojo ponudbo domačih pekovskih izdelkov in testenin pred Keo Šentjur redno predstavlja že skoraj dve leti. Tokrat pa je svojo ponudbo popestrila z dekorativnimi bučami 'cugi', ki so pritegnili zanimanje veliko mimoidočih. Še do pred kratkim je doma pridelana, posušena in izdolbena buča cug spadala med kletarjeve pripomočke, s pomočjo katerih so lahko potegnili vino ali druge tekočine iz posode. Morda podobnost z nekaterimi vrstami steklenic ni zgolj naključna ... Danes imajo te buče le še dekorativen pomen. Posušene so lep okras; služijo lahko za izdelavo glasbil, vrčev ali posod za shranjevanje debelejših semen, kot so fižol, koruza ali bučnice. Zdrav fižol Iz Haleijevega hriba vsako soboto v Šentjur prihaja Jožica Grobin, ki svoje redne in nove stranke razvaja s ponudbo svežega domačega sadja in zelenjave. Tretjo oktobrsko soboto smo na njeni stojnici lahko našli: jabolka, grozdje, sveže zelje, čmo redkev, krompir, rdečo peso, kolerabico, korenje, čebulo, šalotko, česen, svež luščen fižol, solato endivijo, radič,... Njena sveža, neškopljena in nepredelana zelenjava je zdrava, polna vitaminov, okusna in pristnega vonja, ki napolni naše kuhinje. Takšen je tudi njen fižol sivček, ki si zasluži svoje mesto na vrhu priljubljenosti med ljudmi. Jožica se pohvali z letošnjim pridelkom fižola; poleg sivčka je bila dobra letina tudi za sorti češnjevec in zajček. »Če želimo pridelati zdrav, odporen in kvaliteten fižol, ga posejmo med koruzo,« svetuje Jožica, ki se ji ta kombinacija odlično obnese. Koruza zagotavlja naravno oporo (preklo) za fižol, poskrbi za senčenje tal, se bori proti razraščanju plevela in zadržuje vlažnost. Fižol pa z dušikom na svojih koreninah prispeva k rodovitnosti tal. Cene so v evrih, za kilogram. CELJE tržnica CELJE svinjski sejem ŠENTJUR tržnica Novi orehi, luščeni / kg 12,00 Ni ponudbe 10,00 Brstični ohrovt 4,00 Ni ponudbe Ni ponudbe Domača jabolka / kg 1,00-1,50 1,00-1,50 1,00-1,50 Rdeča pesa / kg 2,00 2,00 2,00 Jožica Grobin svoje stranke razvaja s ponudbo svežega domačega sadja in zelenjave. Včasih so 'cugi' služili kletarjem za vle- »Če želimo pridelati zdrav, odporen in ko vina iz sodov, danes so le še okras. kvaliteten fižol, ga posejmo med koruzo,« svetuje Jožica. Vabljivi, sladki carjeviči in okusne, dišeče kanadke. Celjska koča, več kot le > izletniška točka Le dobrih 10 km iz Celja se v objemu neokrnjene narave na nadmorski višini 650 m nahaja Celjska koča. Postojanka že do/ga leta velja za priljubljeno točko športnih rekreativcev in ljubiteljev narave. Poleg rekreativnih dejavnosti, kot so kolesarstvo, pohodništvo, smučanje in tek na smučeh, se lahko preizkusite v pustolovskem parku, povišate utrip na bobkart poletnem sankališču ali uživate v odlični kulinariki kuharskih mojstrov. Pustolovski park in adrenalinska drča Pustolovski park Celjska koča je velika novost letošnjega leta, ki spoznavanje okolja spremeni v vznemirljivo in adrenalinsko dogodivščino. Zasidran med drevesnimi debli in krošnjami obsega 35 različnih elementov. Park z brvmi, mostovi, mrežami, plezalno steno in U-zanka-mi je primeren za vse starostne skupine (tudi predšolske otroke). Park ima tri poligone različnih težavnostnih stopenj. Za otroke od pet let starosti je na voljo modra proga, za malce starejše rdeča proga, za odrasle avanturiste pa razgibana in težavna črna proga. Morebiten strah vam bodo pomagali pregnati izkušeni inštruktorji ter poskrbeli za uspešno in varno premagovanje ovir. Ljubitelji adrenalina se bodo razveselili tudi poletnega sankališča oziroma bobkart steze. Ta 800 metrov dolga proga ponuja drzne spuste, povišan utrip ter obilico zabave. Za dodatno adrenalinsko doživetje pa lahko preizkusite tudi poletno drčo s spusti na tubah. Kolesarske poti na mobilnem telefonu Še ena novost tega leta je kolesarska kartica. Pametna kartica omogoča prenos interaktivnega zemljevida kolesarskih poti na vaš mobilni telefon. Kartico s QR kodo preprosto vnesete v svoj mobilni telefon ter si izberete eno izmed šestih kolesarskih poti po kozjanskem gričevju. Aplikacija deluje s pomočjo GPS-a, kar pomeni, da se kljub nepoznavanju terena ne boste izgubili. Seveda pa na Celjski koči poleg kolesarske kartice ponujajo tudi ugodno izposojo koles. Na voljo so vam klasična gorska kolesa, treking električna kolesa in treking gorska kolesa. Cene so resnično ugodne, saj boste za uporabo vrhunskega kolesa do štiri ure odšteli le šest evrov. Pohodniške in učne poti V poletnih in jesenskih mesecih je Celjska koča odlično izhodišče za pohodniške poti po Posavskem hribovju. Ohranjeni gozdovi in okolica smučišča skrivajo številne sprehajalne in planinske poti na Grmado, Vipoto in Tolsti vrh ter v dolino Celja, Laškega ali Štor. Ob spodnjem parkirišču ob planinski koči je vstop na gozdno učno pot, ki je nadgrajena z natančnimi opisi gob, ki rastejo na tem področju. Zanimive izletne točke so tudi Brezno na Celjski koči, Brezno na Tolstem vrhu in Polhova jama z opuščenimi rudniškimi rovi. VVellness, kulinarika in še mnogo več Celjska koča poleg odlične izletniške točke ponuja tudi vrsto programov za šolo v naravi, športne dneve, poslovni turizem in teambuilding. V okviru hotela s tremi zvezdicami so vam na voljo moderne in prostorne sobe, restavracija, smučarska soba, smučarska šola, terasa za sončenje, pivnica in večnamenska konferenčna soba. Hotel se ponaša tudi z VVellness centrom, kjer se nahajajo finska in turška savna, dve masažni kadi in fitnes center. Dodatno vas bodo razvajali tudi v odlični restavraciji, ki sprejme do 90 gostov in je na voljo za zaključene družbe, praznovanja in obletnice. Vsi ljubitelji dobre kulinarike boste zagotovo navdušeni nad odličnimi sladicami, jedmi iz & domače kuhinje in bogatim nedeljskim menijem. | V mesecu oktobru pa pripravljajo odlične jedi iz § kostanja, ki jih je vredno poizkusiti. Trudimo se, da bi vam bili bližje. Korak za korakom - z ugodnejšimi pogoji in boljšimi storitvami. LEPO PASETA SKUPAJ! Kredit za osebno potrošnjo © NLB Klik Reševanje finančnih zagat bo zdaj lažje. Občutno smo namreč izboljšali pogoje pri kreditih za osebno potrošnjo: znižali obrestne mere in podaljšali odplačilno dobo celo do 15 let! In za spremljanje vašega poslovanja ni boljšega kot elektronsko bančništvo NLB Klik — dostop do tega vam do 30. 11. 2014 v Banki Celje podarimo! 1| banka celje Naredite korak in obiščite najbližjo poslovalnico, da vam bodo tudi vaši cilji bližje! www.banka-celje.si [P®MKUJEXBA MUSKE® MMKSOJJŠTT PREKAJENA ZADNJA KRAČA 40% CENEJE 1,99 eur/kg MESO IZTUNKE 4, 95 eur/kg MREŽNA PEČENKA Uh! M'£ eur/kg v ponudbi Mn sveža teletina, telečja rolada, zamrznjeni panirani' nakupu nad 25 ciir dobite za pozornost še darilce. CESTA NA OSTROŽNO 22, 3000 CELJE, Tel.: 03/49-27-130, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, 2331 PRAGERSKO Tel.:02/80-39-l SO KUPUJTE DOBRO IN POCENI, F|„ KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. o®uš* Vrtnarimo Prezimne sorte radiča pustimo na prostem za rezanje glavic spomladi, ostalega pa skladiščimo tako, da ga izkopljemo s korenino, na kateri pustimo malo zemlje, nato pa vsakega posebej zavijemo v časopisni papir ter hranimo v primerno vlažni in hladni kleti ali shrambi. NASVETI ZA VRT GOSPE VERONIKE November krajša dneve Tu so tudi nižje dnevne in nočne temperature, a je lahko v novembru še vedno nekaj dni prijetno toplih in suhih, zato ta čas izkoristimo za zadnja jesenska opravila na vrtu. » Piše: Bojana Jevšenak Napočil je čas, da opravimo še zadnje setve letos in vrt pripravimo na zimski počitek. Pospravimo pridelke, da nas ne bo prehitela slana. Spravilo pridelka ob pravem času zagotavlja njihovo daljšo obstojnost in boljšo kakovost. Posadimo jesenski česen Na splošno velja, da so zahteve glede gojenja česna in čebule podobne, pri čemer ima česen nekoliko raje sonce. Jeseni - oktobra in novembra - lahko posadimo jesenske in pomladanske sorte česna, katerih nekaj najlepših glavic smo prihranili za seme. Če bomo jeseni posadili pomladanski česen, mu ne bo hudega, za razliko od jesenskega, ki ga ne smemo saditi spomladi, saj jesenski česen za rast nujno potrebuje obdobje zmrzali. Česnu lahko namenimo samostojno gredo, lahko pa ga 'po-taknemo' na več mestih v vrtu kot mešani posevek, saj česen deluje kot 'zdravstvena služba', tj. preprečevalno na rastlinske bolezni in škodljivce. Gospa Veronika sadi slovenski avtohtoni sorti ptujski jesenski in ptujski spomladanski, letos pa bo poskusno posadila tudi sorto anka. Poberimo svežo zelenjavo, posušene rastline pustimo Do prve zmrzali lahko na vrtu še vedno pobiramo svežo zelenjavo: rdečo peso že drugič, peteršilj, korenček, zeleno (gomolj in zelenje), kolerabico, repo, ... Če smo grede zasejali z rdečim ali zelenim radičem in zimsko solato ter pri tem uporabili še malo domišljije, je ta del vrta v tem času lahko zelo barvit. Zeleni radič - štrucar in rdeč glavnat radič, ki se začne šele jeseni močneje barvati, zdržita na vrtu zelo dolgo. Nujno pa moramo z vrta odstraniti rastline, ki so odmrle in bi z gnitjem škodile sosednjim rastlinam. Če pa so se rastline samo posušile, jih kar pustimo na vrtu, saj so lahko okras našim gredam, pa tudi učinkovite zaščitnice pred mrazom. Naredimo si naravno shrambo za črno redkev Da bo črna redkev uspešno preživela hladnejše zimske dni, ostala sveža ter polna vitaminov in mineralov vse do pomladi, ji lahko naredimo shrambo kar v zemlji na vrtu. Poleti posejano črno redkev pobiramo v oktobru in novembru, podobno kot repo. Gospa Veronika v zavetnem delu vrta izkoplje jamo, katero obloži z organsko odejo - s suhim naravnim materialom, kot je koruznica, slama ali seno. Na tako podlago naloži korene črne redkve, približno 50 cm visoko, jih pokrije s slamo in zasuje s približno 10 cm debelo plastjo zemlje. Tak zimski pridelek je dostopen tudi, ko zapade sneg, saj lahko sproti po potrebi odstranimo plast zemlje, vzamemo plodove in shrambo zapremo nazaj. Po 15. oktobru in v novembru lahko posadimo jesenske in pomladanske sorte česna. Pustimo se zapeljati živahnim jesenskim barvam različnih vrst radiča. Organska odeja in zemlja bosta pomagali črni redkvi ohraniti svežino in čvrstost do pomladi. Pa pohrustlja-mo... ... kolerabico ali nadzemno kolerabo. Setev te nezahtevne vrtnine od zgodnje pomladi do pozne jeseni nam zagotavlja pridelek skoraj celo leto. Pravi užitek je, če lahko med jesenskim sprehodom po vrtu naberemo vsega po malem in si iz svežih sestavin pripravimo zdravo in okusno enolončnico ali zelenjavni krožnik. Svežo, mlado in sočno kolerabico lahko pohrustamo kar na vrtu; tudi otroci jo imajo radi. Uporabimo jo lahko za pripravo vseh vrst zelenjavnih juh, raznih omak in prilog. Zanimivo obogati okus pire krompirja. Narezana na koščke in zamrznjena bo pozimi dobrodošla tudi pri pripravi goveje juhe. Pa dober tek! Zdravilna skrinjica - navadni brin Priljubljeno ljudsko zdravilo za'pokvarjen' želodec. » Piše: Bojana Jevšenak Najdbe zoglenelih brinovih jagod in koščkov brinovega lesa pričajo o tem, da je bil brin že v zgodovini cenjena zdravilna rastlina. V času črne kuge so ljudje žvečili brinove jagode, da so preprečili širjenje okužb. Navadni brin (Juniperus commu-nis) je zimzeleni grm, ki lahko zraste tudi v do 7 metrov visoko drevo. Poleg tega, da s svojo pestro paleto zelenih odtenkov predstavlja čudovit okras v vseh letnih časih, je tudi vsestransko uporabna, zdravilna rastlina. Za rastišče ni izbirčen; raste na zapuščenih, neobdelanih tleh, pašnikih ali gozdnih jasah, tako v gorskem kakor tudi nižinskem svetu. Prepoznamo ga po igličastih listih, ki so sprva svetlo zeleni, pozneje pa potemnijo in po značilnih temno modrih okroglih, do približno 10 mm velikih jagodah značilne arome. Zdravilni so vsi njegovi deli: zrele jagode, iglice, vršički in les. Brinove jagode so dejansko oleseneli storžki, ki jih nabiramo od poletja do začetka zime. Imajo prijeten in aromatičen vonj ter sladkast in rahlo smolnat okus. Lahko jih posušimo in uporabimo za čaj, lahko pa jih prelite z žganjem namakamo na soncu in dobimo brinovo tinkturo, ki jo po domače imenujemo brinjevec - priljubljeno ljudsko zdravilo za ‘pokvarjen’ želodec. Brinovo olje, ki si ga doma težko pripravimo, odlično pomaga pri trdovratnih bronhitisih in se priporoča za inhaliranje. Brin je naravni razkuževalec, s katerim lahko očistimo slab ali zatohel zrak v prostoru, tako da na žerjavico damojago- Novembra je še čas za nabiranje zrelih modrikastih brinovih jagod. de in pokadimo. Zelo priljubljen je tudi kot začimba, predvsem za izboljšanje okusa mesa s specifičnim vonjem, kot sta na primer divjačina ali kozličkovo meso. (36) Vrtnarimo Klub ljubiteljev narave Felice Dobrodošli vsi, ki imate radi naravo. »Srečo iskati v bogastvu je greh. Sreča domuje v majhnih stvareh!» pravi ljudski rek, ki je tudi moto kluba Felice. » Piše: Bojana Jevšenak Zavedajoč se dejstva, da je srečo mogoče najti tudi v naravi, je družina Felicijan leta 2001 ustanovila klub, ki je namenjen druženju ljudi, ki se po vsakodnevnem napornem delu radi sprostijo v naravi, proč od mestnega vrveža. Sedež kluba je na domačiji nad Slivniškim jezerom, na Tratni pri Grobelnem, od koder se ponuja čudovit razgled na Slivniško jezero in ostale višje ležeče kraje, kot so Ritnik, Kalobje, Donačka gora,... Do njih nas pripeljejo različne, z usmerjevalnimi tablami označene poti; od železniške postaje Grobelno so oddaljeni le 3 km, od Šentjurja do pregrade Slivniškega jezera je 5 km, od tam do njih pa še 3 km. Skrb za naravo in druženje Klub je bil ustanovljen z namenom, da skupaj s svojimi člani skrbi za varstvo narave in naravnih vrednot, kulturne in krajinske dediščine, da spodbuja sokrajane k druženju in aktivnemu preživljanju prostega časa, da vzgaja otroke in mladino za bivanje v naravi. Klub organizira in izvaja različne aktivnosti, kot so: srečanja s pobratenim Društvom kmečkih žena Donačka gora, izleti po Sloveniji (Notranjska s Cerkniškim jezerom, Koroška, Brežice z vinorodnimi pokrajinami, Savinjska dolina, ...), pikniki v naravi, sprehodi in pohodi, vaške veselice (kresovanje), udeležbe na različnih prireditvah, delovne akcije (pomoč pri asfaltiranju ceste), opravila na kmetiji (dela v vinogradu in okolici) ter številne druge. Po končanih opravilih pa se poveselijo ob domači kapljici in sprostijo ob prijetni glasbi. Vsi, ki imate radi naravo, dobrodošli Klub šteje približno 400 članov; članstvo je prostovoljno in brezplačno. Namesto članarine mora vsak član opraviti 10 ur prostovoljnega dela, kot je košnja trave, čiščenje okolice, pospravljanje drv, pomoč v vinogradu ipd. Neprecenljivo naravno bogastvo, čudovito okolje, sproščujoče vzdušje ter bližina izletniških in pohodniških točk ponuja krasno priložnost ne le za enkraten obisk ampak tudi dolgoročnejše druženje v klubu Felice. Na kmetiji sta na voljo dva večnamenska prostora, ki skupaj lahko sprejmeta do 120 ljudi. V oktobru se je na prireditvi Šentjur, stopimo skupaj! predstavil tudi klub Felice. Dotik in vonj pokošene trave - neprecenljiva izkušnja za malčka. Do kluba vodijo različne, s prepoznavnimi tablami označene poti. Na obisku (37) ZAVETIŠČE ZONZANI Več časa za živali, manj za neresnične govorice Zavetišče Zonzani v Dramljah. Delujejo že od leta 1989. Je zasebna ustanova in ima status samostojnega podjetnika. » Piše: Sergeja Javornik Zavetišče Zonzani vodi Tatjana Lenko. Zaposleni so štirje ljudje, in sicer vodja zavetišča, doktor veterinarske medicine, veterinarski tehnik in skrbnik živali. »Imamo 26 namestitvenih mest za pse in 10 za muce. Trenutno imamo v zavetišču 13 psov, 7 jih biva več kot 30 dni, nekateri tudi že več kot 90 dni,« pojasni Tatjana Lenko. 8 evrov na dan za psa Oskrbovalni dan psa stane 8 evrov in vključuje hranjenje, čiščenje, veterinarske storitve, zdravljenje, če je potrebno, in obvezno cepljenje. V skladu z zakonom o zaščiti živali in pravilnikom o zavetišču morajo v primeru nujne pomoči zagotoviti prosto namestitveno mesto, nujno veterinarsko pomoč in biti v pripravljenosti 24 ur. Dejavnost zavetišča se financira izključno z denarjem lokalnih skupnosti, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o sodelovanju. »Za zagotovitev vsega tega nam lokalne skupnosti plačajo mesečno pavšalni znesek od 40 DEJSTVA 135)2033 Želite oddati žival ali ste jo našli? V zavetišču Zonzani sprejemajo vse živali. Če želite oddati žival, katere lastnik ste, se predhodno naročite, podpišete izjavo in poravnate vse stroške oskrbe v zavetišču. Če ste žival našli in ni vaša, obvestite predstavnika lokalne skupnosti, kjer je bila žival najdena. Po njihovem naročilu vas bo predstavnik zavetišča kontaktiral in se dogovoril o prevzemu živali. *» » ,// g r - <-■* MStJŠf'i ; '&M> Trenutno imajo v zavetišču Zonzani 13 psov. do 300 evrov. Višina prispevka je odvisna od števila registriranih psov v lokalni skupnosti,« pravi Tatjana Lenko. Občine zavetišču poravnajo obveznosti v skladu s pogodbo na podlagi izstavljenega računa, ki mu morajo priložiti več dokazil, med drugim fotografijo živali, za katero so skrbeli, datum sprejema, objave v medijih in na spletu. Če vseh dokazil ni, jim računa ne plačajo. Plačila občin so edini vir financiranja dela zavetišča. Zavetišče Zonzani ima pogodbo s 25 občinami, med drugim z občinami Celje, Šentjur, Štore, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Vojnik, Kozje, Slovenska Bistrica, Rogaška Slatina, Zreče, Rogatec, Dobrna, Pod- četrtek. Prostovoljnih prispevkov skoraj ne dobivajo, le tu in tam kak posameznik prispeva hrano, odeje in podobno. Manj psov, več mačk Koliko denarja potrebujejo za nemoteno delo, je težko povedati, pravi Tatjana Lenko: »Odvisno je od živali in njihovega zdravstvenega stanja. Če povzamemo, da trenutno nimamo veliko živali, se stroški gibljejo okoli 7 tisoč evrov, kar vključuje porabo električne energije, vode, hrane, ogrevanje, veterinarske storitve, osebne dohodke zaposlenih, zdravila, brez vzdrževanja poslovnega objekta, avtomobilov za prevoz živali in podobno. Lokalne skupnosti nam poravnajo stroške za največ 30 oskrbovalnih dni ali manj, če smo žival prej oddali novemu skrbniku.« Sogovornica izpostavi, da se je število zapuščenih psov v zadnjih letih zmanjšalo, saj je po letu 2004 obvezno cepljenje in hkrati čipiranje, s čimer lahko ugotovijo lastnika. Se pa povečuje število zapuščenih muc. Obseg dela v zavetišču se je v primerjavi s preteklimi leti zmanjšal, tako da lahko zaposleni več časa namenijo živalim. »Manj pa odgovarjanju na nehvaležna vprašanja in obtožbe raznih 'ljubiteljev živali',« pogovor zaključi Tatjana Lenko. S tem tudi odločno zavrne namigovanja, da naj bi zavetišče Zonzani nehalo delovati. (38) Reportaža ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2014. s«™« urednistvo@sentjur5kenovice.si [U3Xljf]33 ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2014. Ql0uQ33 urednistvo@sentjurskenovice.5i Reportaža / Oglas 140 TISOČ KOKOŠI Kaj je bilo prej, kokošali jajce? V Meji vedo. DEJSTVA 50 milijonov. Toliko jajc vsako leto znesejo kokoši Meje Šentjur. Mi smo jih obiskali 'na delu'. Od hleva do mize. Jajca smo pospremili na poti od hleva do mize. » Piše: Nina Krobat Kokoši so nadvse zgovorne. Morda najbolj od vseh živali. Bojda zato, ker kokodakajo pred, med in po tem, ko znesejo jajca. In če imaš na kupu 60 tisoč kokoši, potem je v igri veliko jajc in v zraku veliko glasnega kokodakanja. In če še kaj drži - ne fotografirajo se rade. V svojem kokošjem jeziku so me tistega sončnega oktobrskega dopoldneva najbrž ozmerjale z vsemi možnimi kokošjimi zmerljivkami. Kokoši nimajo preveč rade vsiljivcev, ki motijo njihov mir. Kljub temu da se v podjetju Meja Šentjur nadvse trudijo, da njihove kokoške niso v stresu, so mi dovolili narediti nekaj fotografij točno tam, kjer jajca 'zrastejo'. Kjer jajca rastejo V tej kokošji sagi me spremlja Andrej Ocepek, vodja komerciale v Meji. »Res je, da ne marajo stresa in da je srečna kokoš najboljša kokoš, saj da največ jajc,« pove Andrej, ki ima vedno na zalogi kup zanimivosti o teh bojda zelo družabnih živalih in njihovih jajcih. Andrej me prijazno popelje po kokošji farmi v Gorici pri Slivnici, kjer ima podjetje Meja na enem mestu kar 60 tisoč kokoši nesnic. Baterijska reja je pač najcenejša in slovenski potrošnik še vedno da največ na ceno jajc, zato jih v Meji največ proizvedejo prav na ta način. To pomeni, da kokoši dobro leto svojega življenja preživijo v kletkah, jedo, pijejo in nesejo jajca. In, seveda, veliko kokodakajo. V Gorici je tudi osrednji pakirni center in prav vsako jajce gre čez postopek preverjanja, štempljanja in pakiranja, preden jajca v kartonastih embalažah odpravijo do kupcev. Tako zagotovijo, da je prav vsako Mejino jajce sledljivo do hleva, 'kjer je zraslo'. Vsi načini reje Nekoliko bolj prijazno me sprejmejo kure na Planini pri Sevnici, kjer v idiličnem okolju čakajo, da bodo dovolj zrasle. Na Mejini farmi na Planini (pa tudi pri šentjurski kmetijski šoli) dan stare piščančke vzredijo do njihove 'polnoletnosti', to je do 18 tednov življenja, ko začno nesti jajca. Šele takrat jih v Meji sprejmejo v službo. Nekaj kokoši nesnic primerne starosti tudi dokupijo, a večino vzredijo sami. Na Planini poleg vzreje malih kokoši prakticirajo tudi pašno in ekološko rejo. Razliko mi preprosto razloži Andrej: »Ko so kokoši v kletkah in v hlevu, govorimo o baterijski reji. Če kokoši spustimo iz kletke in so v hlevu, je to talna ali hlevska reja. Če jim omogočimo izpust iz hleva, gre za pašno rejo. In če te kokoši hranimo z ekološkimi krmili, dobimo ekološko rejo.« V prvem načinu reje imajo kokoši najmanj prostora, okoli 750 kvadratnih centimetrov ima vsaka, v ekološkem, kjer se prosto gibajo naokoli, pa največ. Podjetje Meja je edino v Sloveniji, ki kokoši redi na vse štiri načine, in to na petih lokacijah, odvisno od načina reje. Na Planini si z Andrejem ogledam pašni in ekološki način. Preseneti me, da se kokoši, čeprav so vrata hleva odprta, raje zadržujejo v gruči v notranjosti. Le tu in tam kakšna odtava naokoli in brska po tleh, pri čemer naju pozorno in radovedno opazuje. Ogledam si gnezda, prazna, ker so pridne roke vsa jajca pobrala in spakirala že takrat, ko sem jaz še spala. 28 dni še sveža jajca Vseh 140 tisoč kokoši v Meji Šentjur hranijo z enako strukturo hrane. V glavnem gre za koruzo, sojo, pšenico in druga žita, v ekološki reji so seveda ekološka. Če hrani dodajo omega 3 maščobne kisline, dobimo jajca s tem dodatkom, če pa denimo kure hranijo z določenimi živili, kot je rdeča paprika, so njihova Baterijska reja okoli 60 tisoč kokoši na farmi v Gorici pri Slivnici. Tukaj se izvali največ jajc blagovne znamke Meja. Zaposleni jajca P Na farmi na Planini se kokoši lahko prosto gibajo naokoli. Le zakaj so vse v hlevu, mi niso znali pojasniti. Jajca potem počakajo na transport do trgovcev, pekov in gostincev. Na fotografiji Andrej Ocepek, vodja komerciale. V pakirnem centru na farmi v Gorici. Jajca od kokoši do pakirnice pripotujejo po tekočem traku. jajca bolj rumena. Raziskave trga namreč kažejo, da ima slovenski potrošnik najraje velika in zelo rumena jajca. In seveda sveža. Jajca imajo 28-dnevni rok trajanja. Zagotovo jajca od hleva do prodajnih polic pridejo v tretjini tega časa, večinoma pa še precej prej. Teoretično lahko kupimo tudi le dan staro jajce. Jajca, ki ne prodajo v roku, prav tako končajo v predelavi v tujini. Andrej svetuje, da svežino jajc preverimo glede na rok uporabe. Če jajce položimo v vodo in potone, je sveže, če jajce klopota, pa je že starejše. Jajca hranimo v hladilniku v kartonasti embalaži, ne v namenskem predalu, svetuje An- drej, prav tako jih ne izpostavljamo temperaturnim nihanjem. Tako bomo podaljšali njihovo svežino. Enoletna služba V Meji imajo kokoši nesnice službo 'brez stresa' zagotovljeno kakšno leto dni. Potem njihova zgodba postane precej žalostna. Končajo namreč v kokošji juhi ali pašteti. Ko kokoši odslužijo, jih namreč prodajo v tujino za predelavo. Za konec Andreja prosimo še za odgovor na naslovno vprašanje. Andrej je edini, ki zna odgovoriti, kaj je bilo prej - kokoš ali jajce. »Chuck Norris,« pravi Andrej in se posloviva. LEPO PASETA SKUPAJ! Kredit za osebno potrošnjo © NLB Klik Reševanje finančnih zagat bo zdaj lažje. Občutno smo namreč izboljšali pogoje pri kreditih za osebno potrošnjo: znižali obrestne mere in podaljšali odplačilno dobo celo do 15 let! In za spremljanje vašega poslovanja ni boljšega kot elektronsko bančništvo NLB Klik dostop do tega vam do 30.11.2014 v Banki Celje podarimo! Naredite korak in obiščite najbližjo poslovalnico, da vam bodo tudi vaši cilji bližje! O banka celje www.banka-celje.si Ste vedeli to o jajcih? Vsak Šentjurčan vsako leto poje okoli 170 jajc. Različne pasme kokoši nesejo različne barve jajc. Bela jajca so navadno znesle bele kokoši. Povprečna kokoš znese okoli 300 jajc na leto. Starejša ko je kokoš, večja jajca znese. Bolj ko je beljak kompakten, bolj sveže je jajce. Starejša jajca se lažje lupijo. Jajca vsebujejo več kot 80 hranilnih snovi, potrebnih za človeški organizem. Oznake na jajcih: 3-baterijska reja, 2-hlevska reja, 1-pašna reja, 0-ekološka reja. -» išfšf I »e« it mieti) minil linami pl Trudimo se, da bi vam bili bližje. Korak za korakom - z ugodnejšimi pogoji in boljšimi storitvami. iu rrm » Stran ureja Matej Verdinek Na predavanju dijakom Šolskega Centra Šentjur. Delavnica Ko pozvoni sreča. Prostor za izobraževanje in prosti čas Aktivator. Center alternative in ustvarjalnosti, s katerjm želi Mladinski center Šentjur vplivati na razvoj podjetnosti in idej mladih. Aktivator, prostor poleg Diagnostičnega centra Šentjur, je zaživel kot projekt Mladinskega centra Šentjur, uporabljati so ga začeli sredi septembra. V njem pripravljajo tematske dneve, s katerimi želijo mladim pomagati pri povezovanju in razvoju njihovih projektov. V oktobru o čustvih Oktobra je bilo v Aktivatorju veliko poudarka na čustvenem stanju posameznikov. Tako so pripravili predavanje na temo anksioznosti (stanje tesnobe, napetosti, živčnosti in strahu). Poleg praktičnih delavnic Prenovimo si telo in duha, kjer so s posebnimi telesnimi vajami ohranjali zdravo telo in formo, so organizirali tudi predavanje za dijake Šolskega centra Šentjur na temo uspešne kariere. Na predavanju Ko pozvoni sreča pa so govorili o načinih pomiritve, ko v življenju ne gre vse tako, kot si želimo. V novembru prihajajo zanimiva predavanja na temo pridelave in uporabe konoplje, na voljo bo tudi delavnica Čustveni vampirji, na kateri bo govora o tem, zakaj imajo že odrasli otroci s starši boleče in nerazrešene odnose. Konec novembra bo beseda tekla še o več tisoč let stari vedi; kaj je in kaj ni numerologija, bo obiskovalcem razkrila Taja Veroti, ki ima svojo šolo numerologije. Aktivator kot izložba Aktivator pa ima še eno vlogo in sicer nudenje oglasnega prostora; izložbe, vsem podjetnikom, osebam z dopolnilno dejavnostjo in mladim, ki šele začenjajo svojo podjetniško pot. Ob eni najprometnejših cest Šentjurja lahko že za nekaj evrov na mesec z najemom izložbenega okna promovirajo sami sebe in s tem pomagajo tudi mladinskemu centru pri delovanju. Trdo delo podpre talent 18-letni Mitja Novak iz Primoža pri Šentjurju dobro ve, da je trdo delo tisto, ki poleg talenta vodi do uspeha. Že od desetega leta tako pridno dela z glasbo. Te dni pod umetniškim imenom Minless s produkcijo lastne elektronske glasbe čedalje bolj prodira na tuje trge in vrti glasbo na raznih dogodkih z več tisoč obiskovalci. Podpiše se lahko pod več kot deset svojih skladb in re-mix-ov, nekaj jih je tudi že uradno izdanih. Mitja pravi, da lahko v prihodnje pričakujemo še več nastopov in veliko dobre glasbe. Mitja v elementu na Summer partyju 2014 v Kanalu blizu Nove Gorice. Ideje mladih za boljši jutri Na razpis Mladi za razvoj Šentjurja in Dobja, ki spodbuja inovativnost in ustvarjalnost mladih, je je letos prispelo devet nalog. Najboljše bo izbrala komisija, rezultati bodo znani konec decembra, so pa zagotovljene tudi mamljive nagrade. Razpis so Občini Šentjur in Dobje, Razvojna agencija Kozjansko ter Študentski klub mladih Šentjur (ŠKMŠ) objavili že deseto leto zapored. S starim papirjem do izleta Na Osnovni šoli Ponikva že kar nekaj let organizirajo zbiranje starega papirja. Prinese ga lahko kdorkoli in sicer v zabojnik na parkirišču pred šolo. S polovico denarja, ki ga dobijo za star papir, si devetošolci privoščijo končni izlet, polovica denarja pa pripada nižjim razredom. Tako smo se tudi v uredništvu Šentjurskih novic odločili, da učencem osnovne šole podarimo star papir in stare izvode časopisov, ter jim tako pomagamo pri akciji. Učenka devetega razreda, Eva Šibal, je z našim sodelavcem v zabojnik spravila preko 250 kilogramov papirja. Učenka Eva Šibal, ki je v imenu devetega razreda Osnovne šole Ponikva prevzela papir. Hruševčan Misel Žerak je konec oktobra prvič v karieri nastopil na tekmi i svetovnega pokala. ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2014. /at\ uredni5tvo@5entjurskenovice.si \3y Šport » Strani ureia Boadan Rahten KOŠARKA Nepričakovano dober začetek sezone Košarkarski klub Tajfun. Šentjurski košarkarji so 5. prvoligaško sezono začeli odločno in v Hruševec vrnili evforijo. Malokdo sije mislil, da bodo košarkarji Tajfuna na začetku sezone nizali tako dobre predstave. V moštvu je očitno dobra kemija, ki jo je vzpostavil domači trener Dejan Mihevc. Iz Olimpije k Tajfunu Kot zadnji je šentjurskega prvoligaša okrepil 37-letni Dragiša Drobnjak, nekdanji reprezentant, ki je bil še lani kapetan Uniona Olimpije. Kariero je začel v kranjskem Triglavu in igral za Krko, Slovan in Olimpijo, v tujini pa si je kruh služil na Poljskem, v Nemčiji, Italiji in Belgiji. Ob ponudbi iz tujine lahko tukajšnji klub zapusti. Namesto Jecla Špan Na izrednem občnem zboru, 27. oktobra, je z mesta predsednika kluba zaradi službene preobremenjenosti odstopil Igor Jecl, sicer direktor sektorja za prodajo pri Telekomu. Nadomestil ga je Iztok Špan, direktor Tajfuna. Pregled tekem 11.10.: Tajfun : Elektra Šoštanj 88:78; Lelič 24, Bratož 19, Zimic 17, VVilliams 10, ... V uvodnem srečanju so razen v drugi četrtini pobudo imeli domači. Elektra se je v 33. minuti približala na točko, vendar so se domači s serijo 9:0 odlepili in prišli do prve zmage. Za Iva Držiča je bila to 1000. tekma v karieri od leta 1993. 14. 10.: ŠKD Dražen Petrovič : Tajfun 62:98: Clark in Držič 22, VVilliams 14, Drobnjak 12, ... Mariborski rekreativci so po dveh letih v pokalu znova naleteli na Šentjurčane in se znova potrudili z organizacijo, na igrišču pa je bilo kmalu vse jasno. 18. 10.: Rogaška : Tajfun 88:95 - po podaljšku; Clark 29, Lelič 23, Zimič 10,... Lokalni derbi je zaradi težav s semaforjem in podaljška trajal kar pol tretjo uro. V Rogaški je pol ekipe nekdanjih Šentjurčanov (Čebular, Ferme, Koštomaj, Pelc, Primorac in trener Novakovič). Večino tekme so vodili gostitelji, a so se na koncu prebudili tajfunovci in v zadnjem napadu iz tretje akcij izenačili za dodatnih pet minut v katerih so prevladali. 23. 10.: Tajfun: ŠKD Dražen Petrovič 88:38: Germek Razpored: 4.11.2014 (pokal) - Tajfun : Terme Olimia Podčetrtek 8.11. 2014 - Tajfun : Portorož 11.11.2014 (pokal) - Terme Olimia Podčetrtek: Tajfun 15.11.2014 - Šenčur Gorenjska gradbena družba: Tajfun 22.11.2014 - Tajfun: Hopsi Polzela 29.11. 2014 - Tajfun : Maribor Nova KBM V Rogaški Slatini je k zmagi pripomogel tudi Dragiša Drobnjak (z Žogo). Foto: Marcel Pernat 13, Držič in VVilliams 12, Bratož 10,... Tokrat so veliko priložnosti dobili igralci, ki sicer uživajo manjšo minutažo in jo tudi izkoristili. Prve članske točke je dosegel Damjan Zupanc. 25.10.: Tajfun : Helios Suns 74:68; Lelič 19 (10 skok.), Clark 17, Bratož 12, Drobnjak 11, ... Domžalčani so igrali s štirimi Američani in enim Avstralcem, vendar so bili daleč od ekipe, ki bi merila na povratek v jadransko ligo. Polna dvorana je glasno spodbujala domačo vrsto, domači trener pa je zmago podaril materi za rojstni dan. 29. 10.: Zlatorog Laško : Tajfun - tekma je bila odigrana po končani redakciji. JADRALNO PADALSTVO Jadralni padalci v Črni gori in na Madžarskem Zadnji septembrski konec tedna sta se v črnogorskem kraju Plevlja odvijali dve tekmovanji v natančnem pristajanju z jadralnimi padali. Na tekmi je nastopila sedmerica članov šentjurskega Društva jadralnih padalcev Lintvar. Mojca Pišek je v državi ob Jadranu v obeh tekmah osvojila skupno tretje mesto. Prvi vikend v oktobru so lintvarjevci nastopili v madžarskem Fedemesu. Piško-va je bila najboljša med dekleti, skupno pa četrta. Še boljši je bil Damjan Čretnik, ki je postal absolutni zmagovalec. Ekipa DJP Lintvar se je želela udeležiti svetovnega pokala v Turčiji, vendar tja niso odpotovali zaradi prazne mošnje. Piškova trenutno zaseda 10. mesto na svetovni in 4. na evropski lestvici jadralnih padalk. Šentjurski nogometaši stopili skupaj in dosegli tri zmage. Nogometni preobrat NK Fosilum Šentjur. Po novem katastrofalnem uvodu v sezono so šentjurski nogometaši obrnili ploščo. Začetna serija porazov za šentjurski nogometni kolektiv ni pomenila nič dobrega. Na srečo seje v oktobru krivulja povsem spremenila, saj so varovanci Bojana Majala nanizali tri zaporedne zmage in ujeli priključek z ekipami, ki se borijo za sredino lestvice. Majal to pripisuje povratku nekaterih igralcev (Goršek, Omeri, Džako-vič) in boljšemu treningu. Nekajkrat so namreč trenirali na glavnem igrišču v športnem parku, kije sicer med tednom rezervirano za mlajše selekcije. Na pomožnem terenu za Botričnico nekaterih tehnično-taktičnih elementov ni možno kvalitetno vaditi. Večina ekip ima precej boljše razmere za trening, kar se še posebej pozna v težjih vremenskih razmerah in ob krajšajočih se dnevih. Za sodelovanje na tretjeligaškem nivoju bo treba resneje začeti razmišljati tudi o izboljšanju pomožne infrastrukture. Veliko se da narediti tudi z borbenostjo, ki je v zadnjem času na ustreznem nivoju. Težave so predvsem z napadalci, ki zaradi službenih in študijskih obveznosti ne trenirajo dovolj. Prav tako še vedno v oči bode pičla podpora s tribun. Fosilum na lestvici zaseda predzadnje, 13. mesto, vendar za šestim zaostaja le tri točke. Šentjurski trener si do zimskega premora želi doseči še pol ducata točk. Pregled tekem 27. 9.: Drava Ptuj : Fosilum Šentjur 5:1 (4:0); 1:4 - Luka Kopinšek 71.'. Nekdanji prvoligaši so po četrt ure DEJSTVA Razpored 31.10. (pet., 14.00): Fosilum Šentjur: Podvinci 8.11. Csob., 14.00): Fosilum Šentjur: AHA Emmi Bistrica 15.11. (sob., 14.00): Šampion : Fosilum Šentjur 22.11. : Malečnik: Fosilum Šentjur (preložena tekma 4. kola) igre zadeli že trikrat. Izid polčasa je postavil nekdanji reprezentant Nastja Čeh. Častni zadetek za goste je iz bližine z glavo prispeval Kopinšek. 5. 10.: Fosilum Šentjur : Radlje 2 : 0 (1: 0); 1 : 0 - Miha Belak 30.' (11 m), 2 : 0 - Mak Karabegovič 91.'. Po prečki so gostje, ki so imeli na tribunah več privržencev, naredili prekršek za 11-metrovko. V nadaljevanju so Korošci pritiskali, a je Vasja Jurišič odlično branil, tudi 11-metrovko. Na drugi strani šentjurski protinapadi niso bili učinkoviti vse do sodnikovega podaljška. 12.10. : Fužinar: Fosilum Šentjur 1 : 3 (1 : 2); 0 : 1 - Miha Belak 21.', 1:2- Jernej Lampret 38.', 1:3- Jernej Lampret 76.'. Gostje so prikazali najboljšo igro jeseni in na slabšem igrišču, kljub kadrovskim težavam, prepričljivo zmagali. 19.10. : Fosilum Šentjur : Mons Claudius 1 : 0 (0 : 0); 1 : 0 - Jernej Lampret 91.'. V trdem srečanju so fo-silumovci prikazali slabšo predstavo kot na Koroškem. Zadetek in tri točke so z nekaj sreče dosegli v sodnikovem podaljšku. 25. 10.: AjDAS Lenart : Fosilum Šentjur 2:1 (0 : 0); 0 : 1 - Miha Belak 62.' (11 m). Po zasluženem vodstvu so Šentjurčani izenačujoči zadetek prejeli pri nastavljanju offside zanke, vendar je prišlo do zmede, kar so gostitelji izkoristili. Kmalu za tem so z nekaj sreče po odbiti žogi še drugič ugnali Jurišiča. Zaradi zlomljenega nosa je Žiga Oset igral z masko. MALI NOGOMET r Loka zmagala v šentjurski in slatinski ligi Zaključena je letošnja se- vinci na sceni, Mladiči. Drugi zona v Ligi malega nogome- je bil Roal biro, tretji pa Švedi ta Šentjur. V 1. ligi so naslov Gradbeništvo Durakovič. Naj-ubranili člani ekipe Hopsi Vu- boljša strelca sta iz prvouvršče-lkanizacija Mulej, ki so bili ne ekipe: Rok Pezdevšek (24) najboljši tudi v ligi Rogaške in Tim Diaci (21). Slatine. Drugi je bil Bogi team Finale pokala je bil odi-Bohorč, tretji pa Šentvid Ka- gran po zaključku redakcije, vabar As. Kralj strelcev je z 38 v njem pa sta se pomerili ekipi zadetki postal Roman Iskrač Sokoli in Šentvid Kavabar As, iz Hopsov. kijev četrtfinalu izločil loške V 2. ligi so bili najboljši no- Hopse. BBBPfe Šentvidčani so v četrtfinalu izločili prvake lige. Naj tenis veterani: Knez, Prevodnik in Mulej Na odprtem teniškem pr- lu veteranov nad 50 let. Cveto venstvu Šentjurja je v katego- Prevodnik je bil s 6 : 3 in 6 : 4 riji veteranov nad 35 let slavil boljši od Mirka Žeraka. V domačin Matjaž Knez, ki je malem finalu je Jože Hernavs v finalu z 2 : 6, 6 : 2 in 10 : 4 z 9 : 1 odpravil Ljuba Fijavža. ugnal Nejca Keneta. V tekmi Obe kategoriji sta imeli tudi za 3. mesto je Tomaž Kovačič turnir tolažilne skupine, kjer premagal Simona Leskovška je slavil Maksi Mulej, ki je z s 6 : 3. najtesnejših 9 : 8 zmagal proti Zanimivo je bilo tudi v fina- Karliju Majcenu. Šport @) CESTNI TEK r Amon najboljši na 10 km Na prvenstvu Slovenije v Atletskega kluba Šentjur. Med cestnem teku se je v Slovenj mlajšimi mladinci je zmagal Gradcu na razdalji 10.000 s časom 34:09, v isti starostni metrov 19. oktobra odlično kategoriji pa bo lahko nastopal odrezal Ambrož Amon iz tudi naslednje leto. KROS V Občinska ekipa tretja v krosu Občinske tekaške reprezen- Lana Kolar, Teo Vodeb, Jure tance so 11. oktobra v Velenju Tojnko, Maja Polak, Šarita nastopile na krosu, ki je do- Završek, Neja Ravnikar Zaživel že 48. izvedbo. Med 13 bukovšek, Nejc Gubenšek, ekipami je šentjurska zasedla Sven Senica, Tadej Lenart, skupno 3. mesto. V ekipi so bili Ana Artnak, Maruša Mavrin, (od najmlajše kategorije nap- Tjaša Gobec, Urška Arzenšek, rej): Blaž Pavlič, Filip Knez, Anja Švegler, Ambrož Amon, Ana Kenda, Sara Godler, Nejc Ogrizek in Jožef Artnak. Ambrož Amon je bil na najvišji stopnički tudi v Velenju. roto:AKv. SMUČANJE r Mišel Žerak prvič na svetovnem pokalu Nedeljo, 26. oktobra, si bo na ledeniku v avstrijskem Soe-zapomnil Hmševčan Mišel Že- Idnu je član SK Branik nastopil rak, saj je prvič v karieri nasto- v veleslalomu z visoko štartno pil na tekmi svetovnega pokala, številko 66 med 77 tekmovalci. Na uvodni moški preizkušnji Žal do cilja ni prišel. BALINANJE r Balinarji končali z ligama Ekipa Balinarskega društva Med pol ducata ekip je ekipa DU Šentjurje zaključila z letošnjim Slivnica zasedla 2., BD Slivnica sodelovanjem v Štajersko-sa- 3., BD Šentjur 4. in ženska ekipa vinjski ligi. V 22 odigranih BD Šentjur 5. mesto, tekmah so Šentjurčani dosegli Konec septembra so šentjurski 22 točk (8 zmag, 6 neodločenih balinarji izpeljali memorial Iva izidov, 8 porazov) in zasedli 7. Bakije. Med šestimi ekipami so mesto med 12 ekipami. bili najboljši gostitelji v postavi: Zaključeno je tudi tekmova- Silvo Cokle, Katica Košir, nje v balinarski ligi Kozjansko. Zlatko Lajh in Rudi Poš. SAH V Šahovske notičke V čast občinskega praznika je šaho- pripravili ekipni turnir, kjer je slavila vsko društvo pripravilo tradicionalni Pešnica, pred Centrom in Mladimi, hitropotezni turnir. Med 14 tekmovalci Predzadnjo oktobrsko nedeljo so pri je bil z 11,5 točke najboljši Darko Pia- ŠD Šentjur pripravili tudi Ipavčev me-huta. Pol točke manj je zbral naj bližji morial v pospešenem šahu. Zmagal je zasledovalec Franc Pešec. mednarodni mojster Vladimir Hrešč, Šahovski turnir vsako poletje tradici- ki je v 9 partijah zbral 8 točk. Najboljši onaino pripravijo tudi v Zgornjem trgu. domači šahistje bil Nejc Amon, ki je s Ob 10-letnici istoimenskega društva so 5,5 točke končal na 5. mestu. MOTOKROS PRILIPE LOVENIJ Aljoša Molnarje ubranil naslov prvaka. Zaključili tudi motokrosisti -Molnar prvak Drugi oktobrski vikend so s sezono zaključili motokrosisti tako v državnem prvenstvu kot tudi v pokalnem tekmovanju. Zadnji dirki sta bili v Pri-lipah pri Brežicah. V okviru državnega prvenstva se lahko ekipa Tajfuna športa pohvali z novim naslovom državnega prvaka. V kategoriji MX 125 ga je prepričljivo osvojil Aljoša Molnar, ki je slavil na vseh šestih dirkah. Pri veteranih nad 40 let je Darko Hafner zasedel 6. mesto, po poškodbi pa seje vrnil Alojz Vogrinc in na koncu zbral dovolj točk za 8. mesto. V pokalnem tekmovanju je v skupni razvrstitvi z 2. mestom naj višje segel Jaka Osek v kategoriji MX 50 junior. Aljoša Molnar je bil v razredu MX Open R1 četrti, enako kakor Darko Hafner v razredu MX Veterani. Mesto za njim je bil Alojz Vogrinc. V najštevilčnejšem razredu MX R3 je Davor Perčič končal na 6. mestu. TAEKVVON-DO r 230 taekvvan-doistov v Šentjurju Taekwon-do klub Ahac je v hruše- dom in mariborskim Hwarangom. vski dvorani 25. oktobra organiziral Organizator in domači trener Vahid 11. mednarodno tekmovanje za pokal, Drapič je posebej izpostavil odlične ki se imenuje po pokrovitelju društva, borbe sedemletnega Gašperja Matoše Dogodka se je udeležilo 230 tekmo- v kategoriji do 27 kg. Pohvalil je tudi valcev iz 22 klubov iz 8 držav. Ekipno nastop Jana Žmaharja. Denis Drapič so imeli največ uspeha ravno člani v kategoriji do 70 kg ni imel prave TKD Ahac, pred ljubljanskim Gepar- konkurence. ŠENTJURSKE novice Mali aalaci ®0362002si HVHvVHI urednistvo@sentjurskenovice.si Živali Prašiče, težke od 28 do 35 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 709 762. Prašiče mesnate pasme, težke od 100 do 130 kg, ugodno prodam, po dogovoru tudi očistim. Telefon 041 978 309, okolica Ptuja. Prodam pujske težke od 30 do 60 kg, možen prevoz. Telefon 041 423 571. Kokoši nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, Štajerke, prodam. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele težke piščance za dopitanje. Telefon 031 461 798, 070 270 438, 041 582 119, 03 5471 244. Prašiče za zakol, od 140 do 180 kg, prodam. Telefon 041 546 725. Prašiče, težke od 30 do 40 kg, prodam. Telefon 02 81 81 991 ali 041 590 403, Slovenska Bistrica. Dve visoko breji kravi, pašni, dobri molznici, prodam. Telefon 040 730 103. Bikca simentalca, cca 180 kg, in teličko, cca 230 kg, prodam. Telefon 041 537 228. Domače piščance, proste reje z ekološke kmetije Ratej, Suhadol 5, Loče, prodam. Telefon 051 241 851. Prodam kunce za nadaljnjo rejo ali zakol. Telefon 040 210 976. 3 bikce simentalce, stare 14 dni, prodam. Telefon 041 270 334. Dva psička, mešančka, stara 2,5 meseca, podarim. Telefon 031 595 086. Nepremičnine NEPREMIČNINE MOJ DOM. Prodamo in kupimo stanovanja in hiše, gradbene parcele, kmetije in druge nepremičnine. Nudimo brezplačno pravno svetovanje. Sestavimo pogodbo in uredimo dokumentacijo na vseh uradih po ugodni ceni. Uradne ure v pisarni: Slovenske Konjice Liptovska ul. 17; od 9-ih do 12-ih; Celje Celeiapark od 12-ih do 16-ih; telefon: 040 20 99 60 in 040 20 99 20. Internetna stran: nepremicnine-mojdom.si, e-pošta: info@nepremicnine-mojdom.si. Opremljeno stanovanje v okolici Slovenskih Konjic oddam v najem. Telefon 031 406 123 in 051 350 549. V Podčetrtku - Aqualuni - ugodno oddam počitniško hišico pred sezono, v sezoni in po njej. Telefon 041 355 756. V bližini Loč oddam opremljeno stanovanje, veliko 55 m2. Telefon 041 696 867. Opremljeno enosobno stanovanje, velikosti 55 m2, v Žičah, oddam. Telefon 041 504 154. Prodam kravo simentalko, brejo 8 mesecev z drugim teletom. Telefon 031 870 171. Kupim krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje. Telefon 031 423 297. Prodam dve mladi kravi. Telefon 031 345 707. Prodam mlado kravo simentalko, dobro molznico, s teletom ali brez. Telefon 031 462 384. Prodam prašiče od 30 do 250 kg in izločene svinje. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311 476. Prodam pašno kravo simentalko, brejo s tretjim teletom. Telefon 040 727 165. Bivalni vikend, velikosti 80 m2, oddam v najem. Telefon 051 391 218. 2-sobno stanovanje v Poljčanah, dnevna soba s kuhinjo, spalnica, wc, kopalnica, predsoba, komplet opremljeno z veliko zunanjega prostora, lahko z uporabo vrta in kleti, možna tudi garaža, oddam. Telefon 031777 383. 2,5-sobno stanovanje, predsoba, wc, kopalnica, kuhinja z dnevno sobo, spalnica in manjša sobica, zunaj veliko prostora, z uporaba vrta, kleti in garaže v Poljčanah, oddam. Telefon 031 777 383. V Slovenskih Konjicah oddam delno opremljeno 1-sobno stanovanje. Telefon 041 876 801. Ugodno prodam mlade nesnice, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 793 05 81. Prodam kravo simentalko, brejo 7 mesecev, s četrtim teletom, in dva prašiča, težka 160-180 kg, primerna za koline, krmljena s kuhano hrano. Telefon Na Kajuhovi ulici v Slovenskih Konjicah oddam v najem garsonjero, cena 180 EUR. Telefon 064 182 424. V Rogatcu (Steklarska ul.) ugodno oddam neopremljeno 3-sobno stanovanje. Telefon 03 58 26 521 in 040 887 370. V Rog. Slatini (Ul. XIV. divizije) oddam opremljeno garsonjero. Telefon 040 611 794. obroke. Telefon 031 732 491. Majhno stanovanje v bližini parka v centru Celja oddam, stanovanje je čedno in funkcionalno. Telefon 041 531 284. Ugodno prodam hiško v bližini Podčetrtka. Vredno ogleda. Telefon 041 429 567. Radeče - Svibno, prodam stanovanjsko hišo, 183 m2, rnarof, 338 m2, kozolec s kletjo, 70 m2 in drvarnico, gozd, 29.431 m2, travniki in njive, 29.385 m2. Hiša je bila delno obnovljena leta 1970. Cena: 49.000 €. Telefon 041 708 198. Frankolovo - Črešnjice, prodamo objekt bivše osnovne šole, možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija v stanovanja, 330 m2. Cena: 45.000 C. Telefon 041 708 198. Celje - Šentjungert, prodam več zazidljivih parcel za zidanice z delno urejeno projektno dokumentacijo po ceni od 13.000 do 29.500 €. Telefon 041 708 198. Celje - Ronkova, prodam stanovanjsko hišo, pritiičje+nadstropje+mansarda, 123 m2 neto tlorisne površine, 413 m2 stavbnega zemljišča. Cena: 129.800 €. Telefon 041 708 198. Prodam stanovanjsko hišo v Šentjungertu, 83,40 m2 neto tlorisne površine, obnovljeno ogrevanje na biomaso, z balkonom, kurilnico in garažo, zidanico. 973 m2 pozidanega in 19,296 m2 kmetijskega in gozdnega zemljišča. Cena: 77.000 EUR. Telefon 041 708 198. Prodam stanovanjsko hišo na Cigaletovi v Celju, 145 m2 uporabne površine, odprti balkon, kurilnica, kletna shramba, garaža... Leto izgradnje: 1964, cena: 79.800 €. Telefon 041 708 198. Vozila, deli Zimske gume s platišči, znamke Michelin, dimenzije 175/65/R14, ugodno prodam. Telefon 040 682 454. Motorno kolo Honda, letnik 2007, moč motorja 42 kw - 499 m3, prodam. Telefon 041 689 380. 4 zimske gunte in platišča, Sava M+S, dimenzije 185/65/R15, prodam. Telefon 041 201150, zvečer. Zimske gume Sava eximo S3 175/65/14 na platiščih (felgah) za renault clia, skoraj nove, montirane polovico sezone, prodam. Telefon 041 355 704. Zimske pnevmatike s platišči Nokian, dimenzije 205/60 R16 rabljene 3 mesece, prodam. Telefon 041883 555. Moped APN 4, letnik 78, cena 260 EUR, in 4 platišča za citroena, 14 col, cena 60 EUR, prodam. Telefon 031474 388. in A4. Telefon 041 704 075. Prodam 4 zimske gume na alu platiščih, dimenzije 165/95/R15, primerne za golfa. Telefon 041815 242. Stroji, naprave Rabljene pogonske traktorske gume 600x16, 4 komade in 750x16, 4 komade, prodam. Telefon 041 215 449. Prodam kotel za žganjekulio. Telefon 031 588 629. Prodam skobelnik (hoblmašino) poravnalka, starejše izdelave, z motorjem, Telefon 041 815 242. Prodam cisterno za gnojnico, trosilec, kontejner, traktor in še nekaj drugih strojev, možna menjava. Telefon 031 767 927. Delo Iščem kakršno koli delo v proizvodnji (sem elektrikar energetik). Lahko tudi več izmen. Telefon 031 887 496. Iščem delo (pomoč starejšim). Sem izobražena s tremi srednjimi šolami. Telefon 040 581412. Razno Bukova drva (suha, razrezana ter razsekana na 25, 33 ali 50 cm), ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Opaž, ladijski pod, bruno in smrekove obrezline ugodno prodani, možna dostava. Telefon 041 637 202. Cepana drva, bukova, 50 EUR/m3, in mešana, 40 EUR/m3, ter hlodovino prodam, možna menjava za govedo. Telefon 040 243 648. Bukova drva, dolžine 25, 33, 50 ali 100 cm, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 041 840 158. Sveže zelje za kisanje prodam. Posestvo Čint, Slovenske Konjice, telefon 070 875 499. Suh smrekov les, silažne bale in suha drva prodam. Telefon 041 793 921. Seno v kockah in silažne bale prodam. Telefon 040 721 332. Samonakladalno prikolico SIP, tračni obračalnik ter mešana cepana drva prodam, možnost dostave. Telefon 041 764 055. Malo rabljena masivna hrastova vrata 237x 205 in suho seno v balah, prodam. Telefon 041 613 954. Prodam ohranjen električni bojler 501 za 40 eur in Inox cisterno 300 1 za 150 eur. Telefon 040 295 603. 03 58 14485. Kupim vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Telefon 041 544 270. Odkupujem pitane krave in telice za izvoz. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 673 009. V Rog. Slatini oddam manjše obnovljeno in delno opremljeno 1-sobno stanovanje. Telefon 041 33 22 32. Prodam hišo v Celju, Zagrad - Pečovnik, zgrajeno leta 1979. Cena: 65.000 EUR, možnost najema z odkupom ali plačila na 4 kovinska platišča z gumami 175/65/ R14za vozila Reno, prodani. Telefon 031 376 356. Ugodno, za 250 EUR, prodam 4 alu platišča z zimskimi pnevmatikami, dimenzije 5x112x16, primerna za audi A6 Peč Simer 2.500 kw z gorilcem, na olje, kot nova, in radiatorje ter mize za izde-lovaje betonskih izdelkov z vibratorji in kalupi 2-krat, prodam. Telefon 051 391 218. Silažne bale 2. in 3. košnje prodam ali AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur Moj mojster menjam za 200-kilogramsko svinjo. Telefon 031 283 848. Luščeno suho koruzo prodani. Cena 20 centov. Možna dostava. Telefon 031 803 517. Krmni krompir po 0,12 EUR, okolica Zreč, prodam. Telefon 040 654 988. Frizerski stol v frizerskem salonu v Zrečah pri Šparu oddam v najem. Najemnina po dogovoru. Telefon 041 749 588. Prodam hrastova garažna vrata, velikost 2,50m x 2,30m. Cena 70 eur. Telefon 041 656 092. Prodam tridelni hlevček za zajčke ali kokoši ter peč na svetilni petrolej, model RCA-880, ogreva do 35m2, ter 3 leta staro kozo. Telefon 040 912 363. Prodani koruzo. Telefon 041 398 825. Prodam mast in race za zakol ali nadaljnjo rejo ter cele orehe ter ocvirke, telefon 051 608 461. Prodam kakovostno belo mešano vino (120 I), možna menjava za drva ali odojka. Telefon 051 385 302. Prodam smrekove in hrastove plohe, debeline 5 cm, in deske, debeline 2,5 cm. Telefon 041 815 242. Prodani trosilec hlevskega gnoja z dvema pokončnima valjema in večjo količino sena v kockah. Telefon 040 735 506. Ugodno prodani luščeno koruzo, pšenico, ajdo, tritikalo in zdrobljenec (Šrot). Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 027 930 581. Prodam domači med in kakovosten letošnji matični mleček. Telefon 041 554 505. Prodam 1000-litrsko cisterno, primerno za vodo, deževnico ..., in plastični sod za sadje. Možna dostava. Telefon 041 444 487. Prodam drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041 798 740. Vorvverk sesalec, Bagat šivalni stroj, LCD-televizor Sharp, d: 50 cm, akustična in električna kitara, LCD-monitor, prenosnik, DVD player, videorekorder, CD radio, hladilnik, avtomatik Tomos, ženska krznena jakna, prodani. Telefon 051 424 303. Visoki pograd, mere 160 x 200 cm, prodam. Telefon 070 367 730. Iščem zvezo Ženitna posredovalnica Zaupanje posreduje za trajna, poštena razmerja za različne starosti, po vsej državi. Ima veliko osamljenih ljudi, še posebej mladih fantov, ki se želijo poročiti. Informacije: 031 505 495, 03 57 26 319, 031 836 378, Leopold Orešnik, s.p., Dolenja vas 85, Prebold. Fant, star 33 let, iz Šempetra v Savinjski dolini, išče resno partnerko za druženje, z željo, da preraste v resno zvezo. Telefon 040 975 070. 43-letni fant, preprost, iskren, delaven, želi spoznati preprosto, iskreno dekle ali mamico za skupno življenje. Telefon 041 273 982. »MODI« Montaža kovinskih izdelkov NERJAVEČI DIMNIKI Povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent, s. p., Pongrac 3, 3302 Griže, Tel.: 03 571 80 80 GSM: 041 736 160 ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Romantiki hksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tun-covec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00. Bukovi lesni briketi premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMATERI-AL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. 0.0. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. 1,3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www.inter-tik.si. NERJAVEČI DIMNIKI -SANACIJA, MONTAŽA - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Tel.: 041 736 160,03 57180 80. VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Dobro-tinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6,3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, dobrotinsek.milan@gmail.com http://dom-prenova.si/ VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@siol.net. OD NAČRTA DO NADSTREŠKA Izdelava in montaža enokapnih nadstreškov iz kakovostnih lesenih le-pljencev. Kritina po izbiri naročnika. Ogled in svetovanje brezplačno. NUMENO d. o. o., Goriška 11, 3230 Šentjur; tel.: 070 577 428, igor@nu-meno.si. KRATKOROČNI KREDITI Kratkoročni krediti za podjetja in samostojne podjetnike do 50.000 EUR! Za več informacij nas pokličite na številko: 041 963 286. Eurofin skupina d.o.o., Pot na Rakovo jelšo 131, Ljubljana. DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@peles-delo. com, tel.: 03 620 24 67. VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@siol.net. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Naše storitve: nerjaveči dimniki, povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi, montaža kovinskih izdelkov. Kontakt: 041 736 160, 03 571 80 80. ODKUP VSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p., Zbelovska gora 44,3215 Loče Odkup vseh vrst vozil, v kakršnemkoli stanju, prodaja delov. Kontakt: 041 33 18 33,051 33 58 27 A Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03428 16 61 Reportaža Po sledeh prednikov na Resevni Škopanje in kop mlinskih kamnov. Vse to je mogoče srečati na Resevni. » Piše: Bogdan Rahten. Po zaključku projekta Geo-mantija Kalobje-Rifnik-Resev-na so se njegovi akterji odločili, da bodo na omenjenem območju še naprej aktivni. Dogodke bodo izvajali kot Društvo Stela. Tako so tretjo oktobrsko soboto pripravili izlet, kjer so spoznali nekatere skrivnosti Resevne. Pohodniki so se zbrali pri Ferleževem mlinu, kjer jim je Karl Ferlež razkazal drobovje muzeja mlinarstva. Ob nekaj vložka bi Šentjursko lahko znova premoglo mlin, kar se v teh časih ne sliši več tako nepotrebno. Ivan Romih je v nadaljevanju pohodnike vodil preko Slemena do nekdanjih kopov mlinskih kamnov, ki skriti očem ležijo le nekaj deset metrov od standardnih poti proti vrhu. Kopači so tam delovali še pred pol stoletja. Po ustnem izročilu je bila norma tri pare kamnov na teden, kamnino pa so izkoriščali tudi za gradbeni material in miljnike, ki jih ponekod še vidimo ob cestah. Zbor pri nekdanjem gradu Na koncu so se udeleženci skupaj z domačini zbrali pri ekološki kmetiji Močnik, katere prejšnja generacija se je delno preživljala ravno s klesanjem kamnov. Prisotni se se okrepčali s pridelki Romihove Pod kamnitimi skladi je ponekod prostora za zaklon cele skupine ljudi. ekološke kmetije Orlič, ki 'pokriva' tudi Močnikovo kmetijo. Omenjeni kmetiji se je nekoč reklo tudi Fajdiga oziroma Pr' Ploštanj. Po izročilu je bil pod Malo Resevno grad, ki je bil omenjen leta 1197. Tristo let kasneje naj bi ga uničili Turki. Skopi kot predpriprava slamokritja Anton Mlaker s Kostrivnice pod Kalobjem je pripravil prikaz škopanja slame, pri katerem so lahko sodelovali tudi obiskovalci. Slamo so s pomočjo pritrjenih grabelj najprej očistili in jo potem zvezali v snop oziroma škop, ki je moral biti tako velik, da je pokril en kvadratni meter površine. Z več pripravljenimi škopi je pokrivanje strehe hitrejše. Prikaza se je udeležila tudi televizijska ekipa, ki je te dni na območju Šentjurskega lovila turistične utrinke. Škopanje je pritegnilo zanimanje vseh generacij. Bakalina navdušila naGrobelnem V okviru četrte izvedbe kantavtor- Bašiča, ki je na letošnjem ruškem Kant-skih koncertov MLADI-avtor-KANT festu prejel bronasto kanto, glavna gosta je glavni organizator Gregor Počival- pa sta bila duo Bakalina iz tolminskega šek v Dom krajanov na Grobelnem po- hribovja. Za vrhunski in družbeno-kri-vabil ljubljanskega avtorja z nazivom tičen nastop ju je publika nagradila s Moonshine Alko, Zagrebčana Ognjena stoječim aplavdiranjem. (BR) Trudimo se, da bi vam bili bližje. Korak za korakom - z ugodnejšimi pogoji in boljšimi storitvami. V DVOJE JE LEPŠE! Hitri kredit © Plačilna kartica Activa/MasterCard In da bodo lažji tudi nakupi, izberite še plačilno kartico z odloženim plačilom Activa/MasterCard ali katero drugo od plačilnih kartic, ki jih ponujamo. Zraven svetujemo še varnostne storitve, kot sta Varnostno SMS sporočilo in zavarovanje zlorabe plačilnih kartic. Da bo manj stresa ... Naredite korak in obiščite najbližjo poslovalnico, da vam bodo tudi vaši cilji bližje! 150 let | banka celje www.banka-celje.si Najhitreje lahko svoje želje uresničite s hitrim kreditom Banke Celje. Hitri krediti do 10.000 ali celo 15.000 € so vam zdaj na voljo po občutno znižanih obrestnih merah! Ugodnejše so tudi ročnosti kreditov in olajšani pogoji za pridobitev. Poslušajte Radio Rogla RADIO Šentjurske^ BISTRIŠKE rogaške MEDIJSKA DRUŽINA ČASOPISI V Šentjurju drugi ^ ha zadnjo pctt so ga: županski kandidat: _ Lovro Perčič izSDS^* /•Jr „." i % * s Ponikve na psihiatrijo^ www.sentjurskenovice.si /iS- ■H (48) Prosti čas |~JAGER Restavracija Jager Mestinje 051/620-116 na |j| & f PRVI DEL BIBLIJE 0 k k 1 ŠVEDSKI SMUČARSK CENTER h A k MESTO V ITALIJI, POZNATO PO FESTIVALU POPEVK VEK AVTOR: MARJAN ZORJAN PODROČJE DEJAV- NOSTI HRVAŠKI ŠPORTNI FUNK- CIONAT TAKAČ NATJE GRŠKA ČRKA 'h E r h MITOLOŠKA HČI KRALJA MINOSA KANA, HENA SANKAČ 5 A N/ K. /V R BIVŠI GOSPOD. GIGANT V SARAJEVU T A S TVOR POŠTNINA 9 k NJ H k T v) R A BENEDIKTINSKA OPATIJA NA BAVARSKEM E R T E, L SEČ U R I M NEKDANJE IME ZA VIETNAMCA RUTENIJ DRAG KAMEN STROJ ZA KOPANJE JARKOV 1 E R k A k STRD VLAH, CINCAR O H U t\J AMERIŠKI PISATELJ (GEORGE) A D E PO UČINKU PLAČAN DELAVEC AVBA P i v 0 IV NOVO MESTO N M MOŠTVENA IGRA Z ŽOGO MOLIBDEN PO VISOKI ŠOLI IMENOVANA OSEBA V MITOLOGIJI k K k h VI POLITIK ZEDONG M A <0 NJUH DEBELA PALICA K 0 V RAVAN k/ ( V 0 LEDVICA MAZILO PLAČA UMET- NIKOV OSNOVNA ŠOLA 0 v JUDOVSKA MESTNA ČETRT S 6 T d OLEG POPOV O P ŠPORTNI NOVINAR BERGANT MAŠKARA NAŠA NOVI- NARKA ŠUKLJE i k P /> BORIS KIDRIČ TELESNA OKVARA H t E) /V SEDMA GRŠKA ČRKA NADALJEVANJE IN KONEC GESLA h K u i h k ZVIŠAN TON G S 1 S NOBELU NATAN- ČNOST E K b h k T K) 0 b r OTOŠKA SKUPINA V ALEUTIH R A T< HIMA- LAJSKA KOZA GLAVNA ŽILA ODVOD- NICA h 0 K T (V ŠOLALI ESTER OCETNE KISLINE ANGLEŠKA PLOŠ- ČINSKA MERA ZEMLJE- PISNI PREDEL POLET, ZANOS h C t KOLORA- TURNA PEVKA K 0 L FINSKO JEZERO rv /V ODPRTA TELESNA POŠKODBA K k Ki Kuhamo z VAMI Recept novembra Domači krompirjevi kroketi Sestavine: • 750 g krompirja • 3 rumenjaki • malo masla • 2 žlici ostre moke • sol • muškatni orešček • rastlinsko olje za cvrtje Priprava: 1. korak: Neolupljen krompir skuhamo in pustimo, da se ohladi. Hladnega olupimo in naribamo. Dodamo tri žlice raztopljenega masla in tri rumenjake, nato dodamo še malo ostre moke in ščep soli ter muškatnega oreščka. 2. korak: Z rokami zamesimo testo. Če je potrebno, dodamo še malo moke ali še en rumenjak, da je testo kompaktno in da ga lahko lepo oblikujemo. Oblikujemo v valjčke oziroma krokete. 3. korak: V ponvi segrejemo zadostno količino olja ter hrustljavo zapečemo krokete. Pečene krokete Srečni nagrajenec oktobrske številke je: Franc Filej iz Dramelj. Dopis za nagrado, ki jo poklanja Zlatarstvo Petra Šmerc, s.p., vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki so pokrovitelj Trgovine Jager, Prvomajska 29, Rogaška Slatina. Nagrajenec bo prejel bon v vrednosti 15 evrov. Izpolnite geslo, napišite na kupon in ga najkasneje do 24. novembra 2014 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.o.o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti: urednistvo@sentjurskenovice.si. iNOVEMBER Nagradna križanka i * Nagradno geslo:________________________________________________ 1 Ime in priimek:________________________________________________ 1 1 Naslov: 1 odcedimo na papirnih servetih. Za lepši dan (49) ŠENTJURSKE NOVICE, NOVEMBER 2014. □05X^033 urednistvo@5entjurskenovice.5i MESEČNI HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.) Prvi teden v mesecu boste začeli odločni in vaša volja bo dovolj velika, da boste dosegli vse cilje in ovire, ki so pred vami že nekaj časa. Zato bodo tudi vaši dnevi ves mesec zelo raznoliki in predvsem razburljivi, na trenutke še celo preveč. Vedite, da to potrebujete. Mesečni horoskop za vas pripravlja jasnovidka Suzana. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Potrpežljivost vam bo koristila predvsem pri delu doma in v službi. Stres, ki se vas loteva zadnji čas, pa lahko odpravite tako, da si poleg vseh načrtov omislite sproščeno branje ali druženje s prijatelji, ki jih imate radi in ste v njihovi družbi sproščeni in srečni. BIK (22.4.-20.5.) Odločnost, energičnost in učinkovitost so vrline, ki jih boste morali vzeti resno in začeti pri neki točki, ne tako kot doslej, ko ste se vrteli v začaranem krogu. To ne pomeni samo na poslovnem področju, temveč tudi v svojem zasebnem življenju, ki je izgubilo svoj sijaj. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Dnevi bodo takšni, kakršen je vaš karakter. V nobenem trenutku ne boste vedeli, kaj vas čaka v naslednjem. Potrebno seje tu in tam ustaviti in globoko zajeti sapo ter šele nato iti pogumno naprej. Vedno ne boste mogli ugoditi vsem. RAK (22.6.-22.7.) Zadnje čase se vam veliko dogaja in vrti okrog kariere, ambicij in načrtov za prihodnost. Želite si veliko, vendar se morate zavedati, da iz ničesar ni ničesar. Zato si začrtajte vsaj začetne točke in nadaljujte od tam naprej. Nato bo steklo samo. LEV (23.7.-23.8.) Vsakdanjost in rutinske obveznosti so vas začele dolgočasiti. Že nekaj časa hrepenite po nečem novem, po novih izkušnjah in seveda novih rezultatih. Zavedati se morate tudi, da vedno ne zmoremo v-sega sami in velikokrat pride prav že sam pogovor. DEVICA (24.8.-23.9.) Najtežje je obvladovati svoja čustva. Vi to obvladate, zato pa se vam zatakne pri drugih stvareh. Postanete površni in tudi zelo razdražljivi in znate hitro užaliti. Ustavite se in posvetite sebi in svojim dragim in najdite pravi trenutek za čudovito druženje. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Čuvajte se besed, ki si jih že nekaj časa ne želite slišati. Zavedajte se, da so globoko v vas stvari, ki bi že zdavnaj morale na plan. Enkrat jih bo treba izreči in edino tako boste mirnejši in zadovoljni. Tudi tisti, ki se ga tičejo, vam bo hvaležen. STRELEC (23.ll.-2l.l2.) Jesen je tukaj. To je čas, ki vam je naklonjen, zato ne iščite več izgovorov, kaj je potrebno postoriti, ampak to končno tudi naredite. Zdaj bo časa na pretek, le začeti je treba. Vse ostalo bo potem steklo samo in tudi vi boste zadovoljni z rezultatom. KOZOROG (22.12.-20.1.) Potrudite in prvi začnite s partnerjem govoritio stvareh, ki vaju težijo že nekaj časa. Praznina in tišina med vama ne pride nikomur prav in izogibanje drug drugemu vaju odtujuje in ne zbližuje. Oba pa si želita tople besede in vsega, kar spada zraven za dobro vezo. VODNAR (21.1.-19.2.) Pred vami je čas sprememb in nanje boste morali biti pripravljeni. Zato ne oklevajte in naj vas ne bo strah, ali boste zmogli. Vsemu boste kos, vse se bo izteklo tako, kot je najbolj prav. Ne oklevajte pri stvareh, ki vas dopolnjujejo in vas naredijo srečne. RIBI (20.2.-20.3.) Najbolje bo, da pozabite na stare zamere in date prednost v življenju tistim stvarem, ki vas osrečujejo. Napočil je čas, da navežete stike z ljudmi, ki jih že dolgo niste slišali ali videli. Veliko je še stvari, ki vas povezujejo. r | 1 • n Hr6 ' Volitve so za nami. Zdaj nas čaka svetla prihodnost. V štirih letih bomo postali svetilnik Evrope in sveta. In kar ne bo postorjeno v tem mandatu, bo zagotovo obljubljeno za naslednjega. Znana Šentjurčanka ni šla na volitve. Ona raje ljubi kot voli. Mošt je večinoma že odvrel. Zdaj je ravno tapravi, vrezn. Marsikomu gre naravnost v center za srečo, ko ga spije na kostanje. Tovrstno pijačo bi morali obravnavati kot mamilo. Vsaj zelje je letos uspelo, če je bilo že s paradižnikom bolj slabo. Kisle kumarice in kislo zelje bosta zaščitna znaka letošnje zime, zagotovo pa bo na mizi tudi kak paradižnik brez okusa. Kjer se je pomnožila revščina, se je pomnožila tudi dobrodelnost. Bolje bi sicer bilo, če bi dobrodelnosti ne potrebovali in bi imeli vsi dovolj. Šentjurski košarkarji in nogometaši potrebujejo za dobro igro le malo bolj mrzel zrak. Prvi dobri rezultati so po ohladitvi že tu. Če letos vreme že ni prizaneslo kmetom in njihovim pridelkom, jim je prizaneslo vsaj na prireditvi vseslovenskega srečanja kmetov pod šotorom. Slednji jih je zaščitil pred močnim soncem. Da je zunaj že precej mrzlo, dokazuje tudi to, da se podgane kopajo v topli vodi straniščnih školjk šentjurskih blokov. Juhuhu, jesen je tU. Foto Matej Verdinek OKO KAMERE 2 Evakuacijski ali skrivni prehod? Foto Matej Verdinek Vic? V bar vstopijo Mujo, Haso, blondinka, nuna, župnik in policist. Natakar jih gleda in vpraša: - Je to kakšen vic? Nejc s Svetelke © Pravi moški Janez se vrne domov in najde ženo v postelji z ljubimcem. Prestrašena žena reče ljubimcu: - Zdaj pa mu pokaži, da si pravi moški! Ljubimec: - Kaj, njemu tudi? Ambrož iz Šentjurja © (Dober?) film Dve miši v videoteki grizljata video kasete. Ena vpraša: - Kakšen je Gospodar prstanov? Druga: - Ni slab, ampak knjiga je bila boljša, mnogo boljša. Nina iz Dramelj © Iznajdljiv Medved je skril steklenico vodke v grmovje in zraven napisal listek: To ni vodka. Drugi dan se vrne in vodke ni več. Najde pa napisan listek: Zajec je ni vzel. Matej s Svetine Krava Bik in lev sedita za šankom in pijeta. Levu zazvoni mobitel. Javi se in pravi: - Ja, draga, seveda, takoj pridem. VICI NAŠIH BRALCEV________________ Hitro še spije do konca in vstane. Bik pravi: - In ti si mi lev. Če bi mene klicala moja, bi jo nekam poslal in dalje pil. Lev: - Ja, ampak med nama je bistvena razlika. Moja žena je levinja, tvoja pa krava. Domen iz Šentjurja Dojenček Deklica gleda mamo, ki se preoblači. - Mama, zakaj imaš tako velik trebuh? Mama: -Ati mi je naredil še enega dojenčka. Deklica steče k očetu. -Ati, si res naredil mami še enega dojenčka? Oče: - Ja, res. Deklica: - Da veš, mama pa ga je pojedla! Anita iz Grobelnega Bolje Zdravnik: - No, vam je zdaj že dobro ? Janez: - Ni dobro, ampak je bolje. Zdravnik: - To je dobro, da je bolje. Janez: - Bolje bi bilo, če bi bilo dobro. Anton s Planine Požiralec ognja V cirkusu izbruhne požar. Ljudje začnejo v paniki begati na vse strani. Blondinka vstane in jih miri: - Brez panike, ljudje, saj imajo požiralca ognja! Mojca iz Šentjuija © Dobra roba Jezus je slišal, da se ljudje vedno bolj drogirajo. Sklenil je iti med njih in pogledati, kaj se dogaja. Zvečer v parku naleti na fanta, ki kadi joint. Vpraša: - Človek, kaj delaš? Fant pravi: - Saj vidiš. Kadim travo. Dobra roba. Boš malo? Jezus sklene, da bo res poskusil, nekajkrat potegne, nato pa se razkrije: - Jaz sem Jezus Kristus. Fant odvrne: - No. vidiš, sem ti rekel, da je dobra roba. Jure z Dobja Svojci ga nekaj časa gledajo, nato pa ga eden le vpraša: - Gospod, ali ste bili s pokojnim v kakšnem sorodu? Gorenjec: - Ne... uuuuuhuuuhuuuu, joooojoooooj... - Zakaj pa potem tako jočete? Gorenjec: - Ravno zato... Dejan z Ostrožnega Ladje Dva fanta se prijavita v vojsko in sicer v slovensko vojno mornarico. Oficir ju vpraša: -Ali znata plavati? En fant pogleda drugega in pravi: - No, sem ti rekel, nimajo ladij! Minka s Ponikve Bogataš Gorenjec stoji pred mrliško vežico nekega bogataša in neutolažljivo joče. Okno Oddam sobo s pogledom skozi okno. Andrej s Šentjurja Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 2. decembra 2014. Šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si. Uredništvo: Nina Krobat, Matej Verdinek, Bojana Jevšenak, Ljudmila Conradi, Sergeja Javornik, Bogdan Rahten, Valerija Motaln, Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. mm , 4 , Sl ŽELITE NOVA VRATA? Ste razmišljali, kako bi bilo, ko se domov pripeljete v dežju, snegu in vseh drugih vremenskih neprilikah, samo s klikom na gumb odpreti svoja nova garažna vrata, zapeljati v garažo in vrata preprosto s pritiskom na gumb zapreti za seboj? Pustite slabo vreme zunaj in ne da se premočite ali jezite na dvokrilna vrata, ki vam jih pred nosom zapira veter, vstopite v svoj dom! Z nakupom novih garažnih vrat Hermann si boste zagotovili prav to: BREZSKRBNOST, UDOBJE in najpomembnejše - certificirano VARNOST. ZAKAJ NAROČITI GARAŽNA ali VHODNA VRATA RAVNO PRI NAS? Naročiti vrata pri podjetju Matjaž d.o.o. iz Petrovč, ki že več kot 24 let v Sloveniji zastopa vodilnega nemškega proizvajalca, koncern Hermann, pomeni, da imate v vseh fazah prodajnega postopka zagotovljen najvišji nivo storitev. Pri načrtovanju in svetovanju vam bomo s strokovnimi nasveti in dolgoletnimi izkušnjami pomagali izbrati najprimernejša vrata za vaš dom. Po- leg izbire samega artikla se bomo ob ogledu z vami dogovorili o potrebni pripravi za montažo. Izbirali boste lahko med široko paleto proizvodov. Koncern Hormann proizvaja po najnovejših ekoloških in varnostnih standardih, s čimer pripomorete k ohranjanju okolja in zagotovite varnost sebi in svoji družini. Vsi artikli imajo ustrezne evropske certifikate. Poleg 'kvalitete brez kompromisov', ki je slogan koncerna Hormann, boste v fazi naročila in prodaje deležni ugodnih, akcijskih cen za posamezne artikle. Naročeno boste dobili po vnaprej dogovorjeni ceni in v dogovorjenem dobavnem roku. Kvalitetno montažo bomo izvedli strokovno, z ekipo izkušenih monterjev, ki vas bodo na koncu tudi poučili o delovanju vrat. Vrata vam v fazi uporabe skladno z vašimi željami tudi vzdržujemo, saj imamo ekipo strokovnih serviserjev, ki vam po potrebi za vsa popravila ali poškodbe vgradijo originalne nadomestne dele, ki vam zagotavljajo nadaljnje nemoteno in certificirano delovanje vaših vrat. Mnoge zadovoljne stranke so nam že zaupale izbiro novih vrat in upamo, da boste med njimi tudi vi. Potrudili se bomo po svojih najboljših močeh in vam zagotovili najboljše! NAJ SE NE KONČA PRI GARAŽNIH VRATIH Naš dobavitelj nudi tudi široko izbiro vseh ostalih vrat za dom. Na voljo so vam visokokakovostna aluminijasta ali jeklena vhodna vrata, notranja in zunanja krilna vrata, ognjevarna vrata, garažni in dvoriščni motorni pogoni na daljinsko upravljanje, prav vse iz ene roke - vodilnega proizvajalca Hormann. NUDIMO TUDI KAKOVOSTNA DVORIŠČNA VRATA, OGRAJE IN NADSTREŠKE Če ste razmišljali, da bi svoje dvorišče zaščitili pred nezaželenimi gosti, ogradili svoje zemljišče ali svoj avto zaščitili pred točo in mrazom, vam lahko ponudimo rešitev. Povprašajte naše strokovnjake za nasvet in z veseljem bomo pripravili ponudbo. Naj bo vaš nakup premišljen, dobro načrtovan in prijeten. Kot mora biti prijetna tudi uporaba vrat! Brezplačno vam svetujemo, brezplačno opravimo ogled in izmero, z vami izberemo najprimernejšo rešitev in za vas in vašo družino zagotovimo najboljše! Pokličite nas na 03 71 20 600 ali nam pišite na info@matjaz.si. V kolikor pa ste v naši bližini (razstavni salon v Petrovčah, Ljubljani ali Mariboru), se oglasite pri nas in se prepričajte na lastne oči, ali smo vredni vašega zaupanja. Vabljeni! Trudimo se, da bi vam bili bližje. Korak za korakom - z ugodnejšimi pogoji in boljšimi storitvami. EN VELIK KORAK IN VELIKO MAJHNIH Stanovanjski kredit © Rentno varčevanje Stanovanjski krediti Banke Celje so zdaj ugodnejši in dosegljivejši — kar za 30 % smo znižali stroške odobritve, izboljšali obrestne mere in olajšali pogoje odobritve kreditov. Do novega stanovanja pa lahko pridete tudi z družinskim kreditom, ki ga za isto stanovanjsko enoto sklene več oseb. Velik korak do sanj! Da pa boste lažje uresničili še kakšen manjši korak, pa vam predlagamo Rentno varčevanje, kjer lahko že z zelo nizkimi mesečnimi zneski varčevanja prihranite za nakup sanjske opreme ali izpolnitev drugih želja. O banka celje Naredite korak in obiščite najbližjo poslovalnico, da vam bodo tudi vaši cilji bližje! www.banka-celje.si Preste) tudi ti pike na simpatičnem novem litrskem loncu s kljunom Emo Novum! EMO NOVUM www.emo-novum.si Število pik vpiši na www.radiorogla.si. Čakajo te pikaste kozica, lonček in džezva!