ameriška Domovina
^Ojg^av/fc ?'8~s
/Ip
O
i,- mcAH m mm
J.227& in language mm
NO. 199
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 15, 1968
&OV€NIAN
TRUING NiWSPAfts*
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Salisbury in London ie vsak pri svojem!
Razgovori med Wilsonom m Smitlhom na vojni ladji Fearless niso prinesli no benih pravih sadov.
GIBRALTAR. — Ko je bilo v začetku prejšnjega tedna objavljeno, da gresta predsednik britanske vlade Harold Wilson in Predsednik rodezijske vlade lan Smith na razgovore sem, da rešita tri leta stari spor med Londonom in Salisburyjem, ni bilo Veliko upanja na nagel uspeh. Obe stranki sta kljub zavesti, da lu ločijo hude zapreke, upali, da Se bosta nujni stališči le do neke ^ere zbližali in da se bo nema-1'a nekje na obzorju pokazala reŠitev.
Razgovori so trajali 4 dni. Vsa-stran je znova do podrobnosti ^zložila svoja stališča in poglede, pa tudi možnosti popuščanja 113 poti h kompromisu. Wilson ^ Smith sta po vsem tem prišla do zaključka, da trenutno ni mogoče računati z rešitvijo spora. ■pa ne bi izgledali razgovori kot frsto brezplodni, sta v zaključnem. poročilu izjavila, da je bil dosežen nek uspeh, da pa je ne-sPorazum v bistvenem ostal”.
Bistveno vprašanje v sporu je zahteva Londona, da mora Rodezija v svoji ustavi uzakoniti Pravico črncev do popolne enakopravnosti in prav tako tudi in čas, v katerem naj bo ta jakost tudi dejansko dosežena. v Londonu nočejo v ustavi
no-
ehih možnosti za nadaljno od-aganje take enakosti, ko bi bila ^ v njej zajamčena. V Salis-v^ryju načelno sprejemajo stali-
.Ce o enakopravnosti črncev z be]Ci
toda nočejo govoriti o nje-^ dejanski uvedbi. Odločeni so ® raniti belo oblast v Rodeziji, °kler jim bo le mogoče. V ta amen so se povezali z Južno-j Nško unijo, ki jim je poslala v tne oborožene sile pomagati vat rodezijske meje pred črni-gverilci.
j. Smith je objubil predloži-Ailsonove predloge rodezijski ^ adi in odločeno je bilo, da bo ^ajnik 2a britansko Skupnost ii^dov G. Thomson letel v Sa-d^Ury, če bo položaj zrel za na-Jsvanje razgovorov.
lepo&akanosi dr. Ariasa je sprožila revolucijo
CLEVELAND, O. — Vzrok za zadnjo panamsko revolucijo tiči v panamski domači politiki in ne morda v napetih odnosih našo deželo. Ravno narobe: panamska politika do Amerike ni igrala nobene odločujoče vloge, vse je zakrivila nepočakanost sedanjega strmoglavljenega predsednika dr. Ariasa.
Volivni boj je trajal v Panami, kot je navada, precej dolgo, kandidatje so imeli več, kot je treba, prilik za nevarne izjave in grožnje. Tej skušnjavi je podlegel tudi kandidat dr. Arias, Ker ve, da ima večino volivcev na svoji strani, je mislil, da si v politiki lahko vse dovoli. Tako je tudi napovedal že takrat veliko “čiščenje” v vojaških krogih. Vojaški krogi niso namreč prijatelji stranke dr. Ariasa, na drugi strani jih pa tudi stranka ne mara. Zato oficirji niso poza-aili na Ariasove grožnje. Niso pa mislili, da bo grožnje začel tako hitro izvajati. Arias je že prve dni svojega režima nekaj oficirjev prestavil, druge upokojil, nekaj jih je pa nameraval poslati v tujino na diplomatska mesta. Ko so oficirji opazili, kako hitro izvaja dr. A. Arias svoje grožnje, so pohiteli tudi oni in ga pognali.
Amerika ni bila torej vmešana pri tej revoluciji. To se vidi tudi po tem, da sta bila na dan revolucije naš poslanik Adair in naš guverner Leber oba v Washingtonu na nekem občnem zboru. Na dan revolucije sta se vrnila s posebnim letalom v Panamo. Ako bi bila slutila nevarnost, ne bi bila zapustila svojih službenih mest.
^Serija pristala na ka-polete v Biafro
Pj.^'BAWA, Kan. — Ministrski
jav^ednik RE- Trudeau j® iz‘
jj-1 v parlamentu, da je Nige-* PNstala na to, da kanadska ■^ed^3 *eta*a v °Lviru pomoči pr Narodnega Rdečega križa delV^° v Nigerijo, tudi v oni Ibo’v„1 ^ P°d oblastjo “upornih je j ’ Brano in zdravila. Urediti P°dr Keba ookatere tehnične laki ° nosti, pa se bodo ti poleti ko začeli, ic
ba anada je pripravljena dati vozpaZP°lago sv°ja vojaška pre-V^eda-D^^a Hercules z moštvi V La Prvo Mo je že odletelo °S’ da se stavi na razpolago arodnemu Rdečemu križu.
S*
tetPpev,0t0kIa™0’ t0Pl0- Naj višja matura okoli 82.
Mehika drži študente
v ječi za ohranitev miru
MEXICO CITY, Meh. — Oblasti so zadržale v ječi 114 študentov, ki so znani kot glavni organizatorji in agitatorji nemirov, ki so 2. oktobra zahtevali 33 človeških življenj v spopadih in streljanju sredi glavnega mesta.
Obtoženi so ščuvanja k napadom na policijo, upiranja aretacijam, nedovoljeni nošnji orožja in slično. Nihče ne pričakuje, da bodo na svobodi pred koncem o-limpijskih iger in nemara še te-laj ne takoj.
Demokralje agitirajo med tirnimi volivci
Vodniki demokratske voliv-ne k a m p a n j e so začeli iskati vneto podporo med črnimi volivci, ko so začutili njihovo brezbrižnost za volitve.
CLEVELAND, O. — Precej pozno so se demokratje spomnili, da je treba hoditi tudi okoli črnih volivcev, čeprav so vedeli, da so črni demokratje med demokratskimi stebri in da črni volivci ravno ne silijo na volišča, ako ne najdejo posebnega razloga. Šli so na primer skoraj vsi volit črnega župana v Clevelandu, ne zanimajo jih pa beli kandidatje.
Ker po splošnem mnenju letos prede trda demokratskemu kandidatu Humphreyju, so napravili pregled verjetnih demokratskih volivcev po posameznih državah. Pri tem se je pokazalo, da bi Humphrey težko zmagal v sedmih državah (New York, Kalifornija, Texas, Illinois, Michigan, Pennsylvania in Missouri, ako bi črni volivci ostali doma ali šli celo volit Nixona. Demokratska propaganda se bo zato zadnje tedne vrgla posebno na gornjih sedem držav. Med drugimi bo hodil po deželi na agitacijo tudi clevelandski župan Carl Stokes, vsaj tako upa Hum-phreyjeva okolica.
Republikanci se naravno zelo veselijo demokratskih skrbi in premišljujejo, kako bi pritegnili nase čim večji odstotek kakih 7 milijonov črnskih glasov. Pri tem se spominjajo, da je na primer Nixon dobil 1. 1960 kar 32% vseh črnskih glasov, neradi pa o. menjajo, da jih je 1. 1964 Gold-water dobil le 5%. Republikanci mislijo, da bi Nixon lahko dobil okoli 15%
Rtiska sablja naj tssmerj češkaslovaško psičko!
PRAGA, ČSR. — Glavni poveljnik oboroženih sil Varšavskega pakta, ki so okupirale Češkoslovaško, general Pavlovski je poslal češkoslovaškemu prosvetnemu ministru Kadlecu kar naravnost posebno pismo. Ni se mu ljubilo, da bi to storil po o-bičajni diplomatski poti preko zunanjih ministrov in poslaništev.
V pismu je zagrozil ministru, da bo poslal čete v češkoslovaške šole s poveljem, naj tam naučijo učne moči, kako je treba pokazati več simpatije do Sovjetske zveze. Sedanje šolske u-prave so, tako trdi general, gnezda protirevolucije”, ki pod varstvom prosvetnega ministr stva skušajo zatreti v šolski mladini vso ljubezen do Sovjetske zveze in zasejati v mlada srca sovraštvo do nje. General Pavlovski je menda pisal podobna pisma tudi kar naravnost najbolj “okuženim” praškim šolam.
Češkoslovaški prosvetni minister Kadlec je generalu odgovoril, da je pismo nezaslišano vmešavanje v notranje zadeve češkoslovaške države.
Johnson bi se ie vedno
rad sestal s Kosyginom?
WASHINGTON, D.C. — Vesti iz Bele hiše trdijo, da predsednik L. B. Johnson še ni opustil svoje namere sestati se z vodniki Sovjetske zveze. Sedaj misli, da naj bi prišlo do takega srečanja po volitvah 5. novembra. L. B. Johnson bi na razgovore z Rusi vzel s seboj novoizvoljenega predsednika ZDA.
Veliko vprašanje je, če bi novoizvoljeni predsednik ZDA hotel z Johnsonom na tako pot, če bi že v Moskvi prišli do zaključka, da bi imelo tako srečanje za vseh črnskih glasov, n^'e kako korist in smisel.
V NEW Y0RKU SO SOLE LETOS TRETJIČ ZAPRTE
Organizacija učiteljstva v mestu New Yorku je včeraj v teku petih tednov začela že tretji štrajk in 1.1 milijon šolarjev je ostalo brez pouka. Oblast odlaga odločen nastop in išče kompromis.
NEW YORK, N.Y. — V nedeljo je večina učiteljstva glasovala za ponoven štrajk, ko šolska uprava ni izpolnila določil sporazuma z Zvezo učiteljstva, s katerim je bil končan prejšnji štrajk. Včeraj so začeli učitelji štrajk znova, tekom petih tednov že tretjič in 1.1 milijon šolarjev je ostalo brez pouka. V 900 mestnih javnih šolah se je javilo le okoli 68,000 šolarjev. Učiteljska zveza zahteva, da šolske oblasti poskrbe, da bo moglo 80 učiteljev, ki jih je krajevni šolski pododbor za Ocean Hill-Brownsville še spomladi protipravno odpustil, nazaj na svoja pogodbena službena mesta v miru in brez nevarnosti. Krajevni šolski pododbor izvedbo te zahteve na vse načine ovira in sabotira. Glavni mestni šolski odbor je krajevni pododbor za 30 dni odstavil in skušal neposredno sam napraviti red. Ko mu to v Ocean Hill’s Junior High 271 ni uspelo, jo je pretekli teden zaprl, pa jo po nekaj dneh zopet odprl, ne da bi iz nje odstranil “tiste ljudi, ki groze, da bodo druge ubili,” kot se pritožuje predsednik učiteljske organizacije.
Oblasti bi nemara že davno ‘	'
napravile red in vzpostavile !vor°v in pogajanj je oblast ob-mir, če ne bi šlo pri tem za rasni ljubila, da bo poskrbela za var-spor. Ocean Hill-Brownsville !nost učiteljstva, ki se bo vrnilo šolski okraj je poseljen v
glav- jna sv°ja službena mesta v Ocean s črnci in Portorikanci. S Hill-Brownsville. Obljubo ji
Iz Clevelanda in okolice
ako se bodo njihovi agitatorji dosti potrudili. Največje breme na tem področju je republikanski podpredsedniški kandidat Agnew, ki ga demokratska propaganda povsod slika kot strašilo za vse črnce brez izjeme.
Vse to so ugibanja, kar pa drži, je dejstvo, da do sedaj ni med črnimi volivci posebnega zanimanja za volitve. Izjema so tisti volivni okraji, kjer kandidirajo črni politiki.
Eisenhower 78 let
WASHINGTON, D.C. — Bivši predsednik ZDA Eisenhower je včeraj obhajal v Walter Reed Army Medical Centru svoj 78. rojstni dan v družbi s svojo ženo Mamie, sinom Johnom in snaho Barbaro. Zdravniško poročilo pravi, da se je Eisenhower dobro popravil od ponovne srčne kapi 16. avgusta in da se mu stanje še dalje boljša.
nem
Krajevni šolski pododbor je odpustil v maju učitelje v glavnem zato, ker so bili beli, da bi mogel na njihovo mesto postaviti črne. Sodišče je razsodilo, da je bil odpust belih učiteljev neutemeljen in nezakonit, in je odločilo, da jih mora šolska uprava sprejeti nazaj na njihova stara mesta. Spor se je vlekel skozi vse poletje in nihče se ni potrudil, da bi ga rešil, predno se je jeseni začela šola. Tedaj je znova butnil na dan in Zveza učiteljstva je v podporo odpuščenih učiteljev, ki jih krajevni šolski pododbor ni maral sprejeti v smislu odločitve sodišča na njihova stara mesta, oklicala štrajk na vseh javnih šolah mesta New Yorka.
Glavni šolski odbor je nato pritisnil na krajevni šolski pododbor, da je sprejel zahtevo Učiteljske zveze. Učitelji so se vrnili na svoja mesta, toda prišlo je do demonstracij in izgredov, ki so onemogočili vsak pouk in spravili v neposredno nevarnost same bele učitelje. Štrajk je bil obnovljen. Po nekaj dneh prego-
Ohajski demokratski senatni kandidat Gilligan osamljen?
WASHINGTON, D.C. — Znana časnikarja Evans in Novak sta objavila pretekli petek v Washington Post zanimivo poročilo, kako se godi demokratskemu kandidatu za senat v Ohiu Johnu Gilliga-nu. Ker bodo naši volivci našli Gilliganovo ime na svojih volivnih polah, je dobro, da zvedo, kaj sta dognala Evans in Novak.
Najbolj zanimiva je ugotovitev obeh časnikarjev, da je Gilligan prilično o s a m Ij en, nihče mu v njegovem boju za mandat ne pomaga, kot bi bilo treba. Vsi tisti demokratje, ki so se gnali zanj pri primarnih volitvah, so zmanjkali. Posebno unije kažejo očitno, kako malo jim je do Gilli-ganove kandidature. Unijski voditelji mu očitajo, da je predolgo držal z McCarthy-jem in se prepozno odločil za Humphreyja. Ne prispevajo tudi toliko v Gilliganov volivni fond, zato je Gilliganova organizacija v večnih denarnih stiskah, kar seveda močno moti njegovo agitacijsko ak-
tivnost. Uganka so tudi črni volivci. Pri primarnih volitvah so šli vsi zanj na volišča, sedaj se pa črnski voditelji nič ne ganejo, da bi agitirali za kandidata. Morda bodo to popravili zadnjih par tednov volivne kampanje.
Nepričakovan tekmec se je Gilliganu pojavil v osebi kandidata Wallace-ja. Wallacovi pristaši se dobro držijo in so zelo agilni. Somišljenike iščejo in najdejo povsod med u-nijskim članstvom. Mnogo u-nijskih delavcev se namreč jezi na svoje unijske voditelje. Ker jim ne morejo drugače nsgajati, gredo v politiki nalašč po tistih potih, ki jih linijski voditelji odsvetujejo. Zato mislijo, da bo mnogo u-nijskih delavcev glasovalo za alabamskega guvernerja edino le z namenom, da nagajajo svojim unijskim veljakom.
Nevarnega nasprotnika ima Gilligan v republikanski organizaciji. Organizacijo je svoje dni ustanovil sedanji glavni republikanski veljak R. Bliss, njegov naslednik za
ohajsko državo John Andrews pa gleda, da je organizacija ostala na višini, ki jo je ustvarila Blissova sposobnost. Zato ima Gilligan precej težav, kadar je na agitaciji zunaj večjih ohajskih mest in industrijskih središč. Dobro je Gilligan zasidran le v uniji avtomobilskih delavcev.
Da so republikanske organizacije res pridne, se vidi po številu novo registriranih volivcev. To število je veliko, kjer poslujejo Blissove agitacijske pisarne, nizko pa tam, kjer jih ni in so volivni upravičenci bili prepuščeni demokratski agitaciji.
Gilliganu seveda dosti škoduje stalno prepiranje med demokratskimi veljaki. Vsi se ravnajo po Porterju, ki hoče na “svojem” političnem področju biti absoluten gospodar.
Gilligan vse to dobro ve in je precej razočaran. Včasih mu popustijo tudi živci. Na politični večerji v Cantonu, O., je govoril čisto drugače,
kot se spodobi za kandidata, ki skuša pritegniti volivce. Gilligan je v svojem govoru povedal zbranim stalnim strankinim članom, da je stranka podobna “tigru iz papirja”. Ker je demokratska stranka tako ohromela, imajo lahko delo pristaši alabamskega guvernerja, ki kar “v ka-mijonih” lahko odvažajo volivce na guvernerjevo stran.
Za Gilligana stvar še ni izgubljena, vendar se mu težave kopičijo. Močno ga tudi skrbi, da se ne more nikjer sklicevati na Humphreyja. Humphrey stoji baje v ohajski državi še slabše kot Gilligan.
Tako poročata Evans in Novak. Ne vemo, če je vse to res, toda podobne težave Gilliga-nove agitacije se slišijo tudi od drugih strani. Čudno se nam zdi le to: Gilligan je že dolgo v ohajski politiki. Ali res ni mogel temeljitejše spoznati in ceniti sedanjih zaveznikov?
LA. _
je
uspelo le delno izvesti. Šolski pododbor je vodil med tem boj z glavnim odborom dalje in je bele učitelje stavil “na razpolož-nje” in jih hotel poslati celo v pošeben tečaj, da se “seznanijo z razmerami” na šolah.
Krajevni šolski pododbor zahteva za sebe pravico imenovanja, nastavljanja in odstavljanja učiteljstva, sestavljanja šolskih učnih programov in vsega drugega. Te pravice po dogovoru nima, je ohranjena glavnemu šolskemu odboru. Glavni šolski odbor je krajevni šolski pododbor odstavil za 30 dm, ker se ni držal dogovora in tega izvedel. Sam je nato prevzel odgovornost za izvedbo dogovora. Ko je pretekli teden prišlo v Ocean Hill’s Junior High do izgredov, je to šolo za dva dni zaprl. Učiteljska zveza je zahtevala, da ostane ta šola zaprta ali pa morajo iz nje “tisti, ki groze, da bodo ubili druge”. Ko je bila njena zahteva odbita in je bila omenjena šola zopet odprta, je Učiteljska zveza začela tretjič štrajk.
Mestni župan J. Lindsay je Učiteljsko zvezo grajal, ker da je začela štrajk, ko je bila Ocean Hill’s Junior High dana “zadnja priložnost za pouk brez strahovanja učiteljstva”. Izjavil je, da bi bila šola zaprta morda stalno, če se ne bi pobrigala varnost učiteljstva.
za
za
Kosygin 3 dni na Finskem
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik vlade A. Kosygin je bil pretekli teden tri dni na obisku na Finskem. Večji del se je zadrževal na finski ladji v Finskem zalivu, kjer sta s predsednikom Finske republike Kekkonenom lovila ribe in razpravljala o vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
Kosygin je šel na Finsko, da bi njihovim vodnikom obrazložil in jih prepričal, da sovjetski vdor na Češkoslovaško ni prav nič spremenil odnosov Sovjetske zveze do Finske.
Pazite na poštnino—
Poštna uprava opozarja, da je treba na vsa pisma v medkrajevnem prometu, naj bodo zapečatena ali odprta, treba prilepiti znamke za 6č za prvi 2 unči in 2e za vsako naslednjo unčo ali njen del. V koliko ne bo na takih pismih dovolj poštnine, jih bo pošta sicer dostavila, pa bo iztirjala poštnino od prejemnika. To velja tudi za božična voščila, za katere je bila preje dovoljena za le nižja poštnina, če so bila odprta. Letos tega ni več!
V bolnišnici—
Mrs. Frances Valentič, 24391 Mavec Avenue, je v Euclid General bolnišnici, soba št. 917. Obiski so dovoljeni.
Štajerci pripravljajo martinovanje—
Štajerski klub pripravlja 10-letnico martinovanja za soboto, 9. novembra 1968, v farni dvorani pri Sv. Vidu. Najeli so “Vesele Slovence”, da bodo igrali za ples in zabavo. Vstopnice so naprodaj pri odbornikih kluba, pri M. Antlogi na 6516 St. Clair Ave. in pri Kollander World Travel, 589 E. 185 St.
Tečaj angleščine—
Nov tečaj angleščine bo vsak četrtek, od 17. oktobra, dalje od 6.15 do 8.15 zv. Tečaj je namenjen odraslim, ki govore in pišejo angleško, pa žele svoj jezik izboljšati.
Nov odbor—
Slov. športni klub je na občnem zboru preteklo nedeljo izvolil sledeči odbor:	predsed.
Marjan Perčič, podpredsed. Charlie Lončar, taj. Marija Me-laher, blag. Stane Mrva, odborniki; Jože Košir, Marinka Mrva, Milan Rihtar, Jaro Gogala in France Sever.
Nocoj sestanek v SND—
Nocoj ob 7.30 je v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue sestanek Perry Home Owners Association, na katerega so povabljeni mestni direktor za varnost, policijski inšpektorji in mestni odborniki, da povedo, kaj je bilo od zacjnjega takega sestanka 24. januarja storjeno za večjo varnost v tem predelu mesta. Prebivalstvo zahteva izvajanje zakonov, varstvo pred napadi na ljudi in imetje! Vsi vabljeni!
Zunaivja ministra Malezije in Filipinov se bosta sestala
KUALA LUMPUR, Malez. — Podpredsednik vlade Abdul Ra-zak je objavil, da se je sporazumel z zunanjim ministrom N. Ramosem, da se bosta v bližnji bodočnosti sestala v glavnem mestu Japonske Tokiu in skušala najti rešitev za spor o Sabahu, državi članici Malezijske federacije, ki jo je predsednik Filipinov Marcos na temelju “zgodovinskega prava“ proglasil za del Filipinov.
Prva klimatska naprava
CINCINNATI, O. — Prva klimatska naprava v Združenih državah je bila postavljena v neki pivovarni v Alexandriji v Virgi-ji leta 1880.
Boje
se iti ponoči na cesto
PRINCETON, N.J. — Polovico vseh žensk in okoli eno petino vseh moških se boji v Združenih državah iti ponoči na cesto. To je ugotovil Gallup v zadnjih dneh v zvezi z razpravljanjem o važnosti vprašanja “reda in miru” v sedanji volivni borbi.
— Na vsem svetu je okoli j 30,000 vrst in zvrsti ptičev.
MnEmšm Bomomm
8117 St. Clalr Ave. — Hlnderson 1-083« — Cl«v*l*nd, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
tta Združene države:
$16.00 na leto; $8,00 za pol leta; $5.00 za S meteea Ka Kanado in dežele Izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
l»nited States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
>	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month*
f	Friday edition $5.00 fur one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 199 Tuesday, Oct. 15, 1968
Združen poziv prosi
Pomagajmo vedno in povsod po svojih močeh gmotno, pomagajmo pa tudi z dobro besedo, z nasvetom, z Ijubez-njivim pogledom, s prijaznim smehljajem. Dobra beseda, prijazen nasmeh, ljubezniv smehljaj, s katerim nas je sosed, znanec, sodelavec, gospodar, skratka naš — bližnji zjutraj pozdravil, nam je lahko v oporo ves dan pri našem delu. Prinaša nam dobro razpoloženje, ki napravlja tudi težaven in mrk dan znosen, če že ne prijeten.

Leta 1919 se je v Clevelandu združilo 91 dobrodelnih ustanov, ki žive od podpore dobrih ljudi in ustanov, v Community Chest, prvo tako ustanovo v naši deželi. Med 91 skupinami je bilo 12 katoliških. Od tedaj je Community Chest iz leta v leto zbirala darove vsako jesen in jih delila med včlanjene skupine. Pred leti se je Community Chest pridružil za skupno nabiralno delo Rdeči križ. Tako imamo sedaj v našem mestu v vsakem oktobru Združen poziv na vse dobre ljudi, na podjetja in ustanove, naj darujejo za dobrobit skupne skrbi za uboge, bolne, slepe^ stiskane in vse druge, ki so podpore potrebni, pa jo drugače ne morejo dobiti.
Skupno je sedaj povezanih v to nabiralno akcijo 151 ustanov Rdečega peresa, ki so lani pomagale kakim 500,000 ljudem, med njimi okoli 45,000 pripadnikom oboroženih sil in njihovim družinam. Petnajst katoliških dobrodelnih u-stanov je prijelo letos iz te nabirke preko poldrug milijon dolarjev.
Clevelandski škof Clarence Issenmann poziva vse verne katoličane, naj po svoji moči prispevajo za Združeni poziv, ki je skupni izraz naše ljubezni do bližnjega, naše pripravljenosti pomagati sočloveku, svojemu trpečemu bratu iz njegove stiske.
Med skupinami v Združenem pozivu je tudi Nationalities Services Center, ki se posebej posveča priseljencem v to deželo, jim pomaga urediti njihov pravni položaj, jim pomaga pri vživljanju v novo sredino z razlaganjem razmer in posebno z možnostjo strokovnega pouka v angleščini. Iz leta v leto prireja in vodi ta ustanova angleške jezikovne tečaje, ker se zaveda, da je vsak priseljenec v tej deželi na pol slep in gluh, da si le težko pomaga preko vsakodnevnih težav, dokler ne obvlada angleškega jezika vsaj za običajne potrebe.
Nationalities Service Center pomaga tudi pri iskanju papirjev za vselitev sorodnikov priseljencev, zlasti kadar gre za združevanje družin. Priseljencem pomaga pri delu za priznanje njihovega šolanja in strokovnega učenja v deželah, iz katerih so prišli v Ameriko, da se tako lahko povzpne na odgovarjajoče položaje v novi sredini.
Za letošnjo nabirko si je Združen poziv postavil za cilj $17,200,000, nekaj nad pol milijona več kot v preteklem letu.
Naša dežela uživa blagostanje kot nobena druga na svetu ne sedaj ne v preteklosti, nam zagotavljajo predstavniki oblasti in razni razlagavci gospodarskega stanja dežele. Kljub vsemu bogastvu in blagostanju večine prebivalstva je med nami milijone ljudi, ki jim manjka najpotrebnejšega, ki so v stiski, iz katere si sami ne morejo ali ne znajo pomagati. Pokojni predsednik J. F. Kennedy je ob neki priložnosti navajal, da preko 30 milijonov ljudi v naši deželi hodi spat lačnih. Za deželo, ki v tistih letih, ko je pokojni predsednik to govoril, ni vedela kam z zalogami pšenice, mleka, masla in drugih živil, res nekaj nenavadnega. Predsednik L. B. Johnson je zato začel “vojno proti revščini”, ki naj bi tem ljudem pomagala do boljšega življenja, jim odprla pot do splošne ravni blagostanja v deželi.
Vojna proti revščini se nadaljuje, ponekod dosega večje, drugod manjše uspehe. Revščine je pa seveda še dovolj in jo vedno dovolj bo. Vsi zakoni in najboljša socialna zakonodaja jo ne morejo spraviti s sveta.
Veliko revščine, skrite in javne, je tudi v našem mestu in njegovi bogati okolici. Imamo ljudi, ki na svojo potrebo glasno opozarjajo in kriče, da so lačni, da nimajo kaj obleči in kaj obuti. Ti velikokrat niso tako potrebni kot tisoči tistih, ki tiče doma, če streho sploh imajo, in svojo stisko ter revščino tiho prenašajo. Tudi precej naših starejših rojakov se stiska v svojih domovih in se otepa z revščino, ki jo jim je največkrat sram priznati. Naš človek je bil vedno vajen skrbeti sam za sebe, delati in si služiti vsakdanji kruh, dokler je le mogel in imel priložnost za to.
Dolžnost in naloga skupin Rdečega peresa je pomagati tudi tem. ki zaradi nekaj premoženja niso upravičeni do javne podpore. Skromnega doma, ki so ga z varčevanjem in z lastnim znojem postavili, nočejo zapustiti. Ker imajo tako “lastna sredstva”, jih javno socialno skrbstvo zavrača. Pomagajo jim dobrodelne ustanove, pomagajo prijatelji, ki njihovo stisko poznajo.
Velikokrat govorimo o svojem krščanstvu, prenekateri govore o njem samodopadljivo, pri tem pa pozabljajo na osnovo Kristusovega nauka o ljubezni do bližnjega. Ta ljubezen mora biti dejavna, v bližnjem moramo videti brata v Kristusu, Kristusa samega. Dostikrat ne vemo za stisko
bližnjega, zato darujmo tem obilnejše ustanovam, organi-lstudenček pod Triglavom je zacijam, ki za stisko vedo ki so zato, da stiskanim poma- j spremljala pesem “Dekle je po gajo. Naj jim pomagajo z našimi darovi!	[vodo šla” in tako dalje. Moji po-
¥ti$i s poli po Ameriki
ARGYLE, Mo. — V zadnjem času sem prejel nekoliko pisem od naših ljudi, ki živijo v Ameriki. Skoraj v vsakem pismu či-tam te-le besede: “Zakaj se nič več ne oglašate v Ameriški Domovini, kjer ste nam poročali toliko zanimivosti, ko ste bili v Ekvadorju?” Da ustrežem njihovi želji, se danes oglašam
Po mojem petmesečnem misijonskem delovanju v Ekvadorju (Guranadi) me nekega jutra nagovori moj škof: “Jerko, beračit boš šel. Tako zahtevajo potrebe naše škofije. Zgraditi moramo šolo in cerkvico za Indijance, ki vsako nedeljo rabijo 3 do 4 ure, da pridejo do cerkve.” No, dobro! Komaj sem za silo obvladal španščino in začel pridigati po špansko, pa naj začnem z angleščino! Udaril sem jo preko ekvatorskega ravnika in preko Kolumbije v Združene države, kjer trkam na dobra srca.
Prijazna slovenska fara sv. Križa v Bridgeportu, Conn., s prijaznim in požrtvovalnim fr. Hribškom. Prav lepo organizirano versko in kulturno-društveno življenje. Pripravljali so se na birmo. Posegel sem v pevski zbor, ki je z velikim navdušenjem obvladal čeden glasbeni program ne samo za birmo, pač pa tudi za veličastno procesijo Sv. Rešnjega Telesa. Povabili so me na proslavo 25-letnice poroke. To je bilo prvo intimnejše srečanje z našimi Slovenci. Bilo jih je okrog 40 veselih in prijaznih. Že po prvih par minutah so prinesli harmoniko in mi jo enostavno obesili okrog vratu. Ne da se opisati, kako veselje je zavladalo. Pesem je donela iz slehernega grla, lepa slovenska pesem. Prijeten in prisrčen razgovor, razigrana šola in vriskajoč smeh, vesela pesem, prijetna muzika — dragi spomini slovenske domovine. Slovenija, prava Slovenija z vsemi svojimi lepotami. Trije tedni so odbežali z neverjetno hitrostjo. Poskušal sem sestavljati prve angleške besede.
Pot me je vodila v Greenwich, kjer naj bi zamenjaval mesec ini Fr. Donowena v Sacred Heart conventu in osvajal angleško govorico. Če se hočeš naučiti plavati, se moraš vreči v vodo. Začel sem maševati kar v angleščini, šlo je! Pri koncu meseca sem poskušal sestavljati kratke petminutne pridige. Tudi to je šlo, saj mi prijazne sestre niso zamerile mojih slovničnih in izgovarjalnih “mistakes”.
Iz Greenwicha v Barberton, malo mestece pri Clevelandu, kjer me je prav prijazno sprejel Rev. Fr. Praznik. Slovenska fara, kjer pa je ostal le še spomin na slovenščino, kakšen starejši
slušalci so se razvneli, peli z menoj in vriskali, nekateri pa tudi obrisali solzo iz očesa. Saj sem bil tudi jaz ginjen. Kako lepo je odpihniti pepel, pa se pokaže svetla iskra ljubezni do domovine! Zaključil sem predavanje, toda ljudje niso šli iz dvorane. “Gospod Jerko, pa še to nam zaigrajte, pa še to in še to,” sem slišal od vseh strani. Čudovito lep in prisrčen sestanek naših ljudi. Še bolj me je ganilo, ko je eden izmed možakarjev vzel klobuk, smukal se okrog ljudi, prišel s klobukom k meni in mi rekel: "Na, gospod, to je pa za Vaše Indijance v Ekvadorju, za Vaš misijon!” — Ljubeznivemu gospodu Fr. Prazniku se na tem mestu prisrčno zahvaljujem za vso dobroto, ki mi jo je izkazal. Hvala tudi preč. gospodoma Fr. Jagru in Fr. Tomcu, ki sta me p-biskala.
Prve dni septembra me je pot vodil v državo Missouri v far-marsko vas Argyle, kjer župni-kuje Rev. I. Beran, Slovenec. V njegovi fari, ki šteje vsega okrog 300 ljudi, so sami Nemci, ki so se semkaj naselili pred 130 leti. Nemško nihče več ne zna (to nam bodi v tolažbo). Rev. Beran je zaveden Slovenec, ki je izdal par gramofonskih plošč z božičnimi in Marijinimi pesmimi za ameriške Slovence. Ima jih še veliko na zalogi. Priporočil sem mu, naj jim malo zniža ceno. Kot glasbeni strokovnjak ne morem reči, da so v izvajanju brezhibne, vendar pa odgovarjajo namenu. Saj je bila vse hvale vredna želja Fr. Berana, da ponudi slovenski ameriški dru žini za Božič slovensko božično pesem. Slovenci, podprite ga njegovem požrtvovalnem delu, naročite ploščo, ki jo boste radi poslušali ob božičnih praznikih (Rev. Beran Nace, Argyle, Mo. 65001.)
Naši farmarji so željni kulturnega in društvenega življenja. Saj so njihove farme na milje oddaljene druga od druge in žive skoraj tako kot puščavniki. Videl sem to potrebo. Povabil sem jih na skioptično predavanje. Kolikor se nisem mogel sam izraziti, toliko je govorila slika. Naša Slovenija, ki sem jim jo pokazal, jim je bila zelo všeč. Naslednjo nedeljo sem jih povabil na orgelski 'koncert. Cerkev se je napolnila z glasbe željnimi obiskovalci. V program sem vpletel nekoliko slovenskih pesmi. Bach, Beethowen, Wagner, Grieg in slovenska pesem se jih je toplo oprijemala. Počakali so med pred cerkvijo, kjer smo se dolgo pogovarjali (polovico ali celo manj sem razumel, drugo sem pa kombiniral). Obljubil sem jim “klavirski koncert” za naslednjo nedeljo. — Med tednom sem uglasil in popravil ne-
Proslava zlate obletnice 29. oktobra 1918 v New Yorku
Olimpijske drobtine
Le tu in ^am	starih klavirjev. Zanimi-
možakar govori vo je	ima skoraj
slovensko, čeprav je to po imenu | ^ kla'vir in „ netaJ,eri ta.
ko stari, da sta menda še Adam in Eva na njih igrala.
Sedaj grem spet v Bridgeport, na- ^er se bom zadržal verjetno do
slovenska fara. Moderni čas, moderno življenje, socijalne razme-J šola itd. so napravile iz Slovenca popolnega Amerikanca. —
V enem od svojih kratkih
govorov (seveda v moji pošve- konca jaunarja, od tam bom drani angleščini) sem objavil,'vršil svoie misijonsko poslan-da bom imel predavanje s ski- stvo ter se nato vrnil v Ekvador. optičnimi slikami o Sloveniji in Slovenci, navzlic modernim Fkvadoru ter z ilustracijami na časom gojite slovensko besedo,
klavirju. — Proti mojemu pričakovanju je prišlo v tej majhni fari okrog 50 ljudi, večinoma Slovencev. Sliko Triglava in naših belih planin je spremljala pesem “Oj Triglav, moj dom”.
prenašajte jo na svoje otroke! Slovenska pesem je čudovito lepa, neprecenljiv zaklad za Vas in za vaše otroke! — Pa prisrčen pozdrav!
Dr. Jerko Gržinčič
NEW YORK, N.Y. — V več kot tisočletnem življenju slovenskega naroda je raztrganje verig dolgega tujega gospodstva pred 50 leti prav gotovo velika in izredna stvar. V zadnjih dneh oktobra 1918 je kulturno, poli tično in gospodarsko prebujeni narod napravil prvi in vsekakor odločilni sunek k idealu, ki so mu ga postavili ob “pomladi narodov” sredi minulega stoletja njegovi velmožje s političnim programom Zedinjene Slovenije. Ta ideal je bilo v tistih za sam narodni obstoj skrajno nevarnih dneh in mesecih mogoče vsaj deloma uresničiti s tem, da je glavnina Slovencev s sedežem v Ljubljani oklicala samostojnost naroda, ustoličila prvo neodvisno slovensko vlado, in izobesila na vladni palači slovensko tribarvno zastavo.
In prav ta epohalni zgodovinski dogodek hočemo proslaviti.
Kar se je potem dogajalo pozneje, ko so nam grabežljivi sosedi odtrgali primorske, tržaške in koroške Slovence ter s tem u-sodno okrnili Zedinjeno Slovenijo, in ko se je glavnina naroda rešila v državno povezanost Srbi in Hrvati za ceno samostojne državnosti, vse to so vprašanja nedavne zgodovine, o katerih pravilnosti in nujnosti mnenja lahko deljena. Ne more pa biti deljeno mnenje o dejstvu samostojne Slovenije na dan 29. oktobra 1918. To dejstvo proslavljamo ob zlatem jubileju.
Slovenci v New Yorku bomo obletnico slovesno proslavili 25. oktobra 1.1. ob 8. uri zvečer v dvorani na Osmi. Spored je sestavil in ga vodi odbor Sloven, katol. akad. starešinstva (SKAS) ob iniciativnem sodelovanju Slovenske kršč. demokracije in društva SAVA. Sodelovali bodo: kot slavnostni govornik, mladi prvobornik za slovensko pravdo prof. dr. Viktor Antolin, ki bo prišel iz Marylanda, zbor Fantov z Osme z domoljubnimi popevkami, otroci slovenske šole v New Yorku s svojim prizorom in dva deklamatorja. Podroben spored bo objavljen pozneje v AD in tudi razposlan ob enem z knjižico “Svoboda v polmraku”, kjer dr. Lud. Puš objektivno o-pisuje dogodke v zvezi z 29. oktobrom 1918.
Ravno ta knjižica bo zelo koristno branje pred praznovanjem 50-letnice za vsakogar, da bo mogel prav razumeti zgodovinsko važnost osvoboditve naroda iz sto in stoletne tujčeve oblasti, pa bo tudi s pravilne perspektive gledal na razvoj dogodkov, ki so sledili. Prav posebno priporočamo branje mlademu rodu, ki o onih veličastnih, pa hkrati skrbi in strahu polnih dnevih nič ne ve. Kdor se še šteje za pripadnika slovenske narodne skupnosti, bo smatral za svojo dolžnost, da pride na proslavo dne 25. oktobra v dvorani na Osmi. Tam bomo vsi skupaj ena slovenska družina med programom in med zabavo, ki bo sledila.
Bo olimpijski ogenj predčasno ugasnil? Upamo, da ne, možnosti pa niso povsem izključene, ker študentarija se ne da lahko pomiriti in trdi, da se bodo borili proti vladi “z ali brez olimpijskih iger”. Prav za na otvoritveni dan olimpijskih iger so sklicali protestno zborovanje na u-niverzi, ki leži nasproti Olimpijskega stadiona, kjer bo za slovesno otvoritev zbranih v pohodu 119 narodov .. . Sicer se zadnje dni širi vest, da se je študentovsko zastopstvo nekako pobotalo z vlado in obljubilo mir zaenkrat ... Da bi le bilo res, kar poročajo.
*
Mexico City je menda krasno mesto, modernih palač, in gotovo je, da se je vprav za olimpijske igre in goste še posebno o-lepšalo. Kot vsa mesta olimpijskih iger dozdaj je bilo še vseeno marsičesa potrebnega. Za namene iger je zgradila država mnoge nove stavbe in naprave, nova športna središča, nekatere pa popravila in razširila, da bodo lahko služila svojim namenom. Računajo in pričakujejo na obiske 150,000 prebivalcev, iz menoma seve, iker ima npr. olimpijski odbor na razpolagale 67,000 postelj. .
IZ NAŠIH VRŠI
— Prvo glavno mesto Iowe je bil Burlington.
Hibbing, Minn. — Dragi mi! Priloženo Vam pošiljam naročnino za nadaljnega pol leta. Saj bi Vam poslala za celo leto, pa ne vem, kako dolgo bom še živela, ker sem zelo slabega zdravja. Čakam, da me bodo sprejeli v sanatorij za onemogle in stare, pa zaenkrat še nimajo prostora. Vam bom že sporočila svoj novi naslov.
Čeprav se ne počutim več dobro, še vedno rada berem Ameriško Domovino, mojo zvesto, staro prijateljico. Lep je naš list in hvala zanj!
Prosim Vas, pošljite mi potrdilo, da ste naročnino prejeli.
Nove stavbe so Oiimpic Sport Center, športna palača, Kolesarsko dirkališče, Oiimpic Gimna-sium. Vse te stavbe so v Športnem mestu, ki je blizu olimpijskega stadiona. Pomembno je, da so nanovo zgradili v predmestju Olimpijsko vas, t. j. za 12 in pol milijona zgradb, kjer zmorejo urediti vse za 10,000 ljudi. Je to moderno središče z bankami, poštnimi uradi, stanovanjskimi prostori, pisarnami, vse pa povezano v avtobusno mrežo. Tam je tudi obveščevalno središče (za časopisje, radio, telefonsko omrežje in TV služba). Seve je v tem naselju preskrbljeno tudi za razne vrste razvedrila in zabave in v času iger bo tam več razstav itd.
*
Najvažnejše dejanje se bo seve odigravalo v Glavnem stadi-jonu (za 100,000 ljudi), tam bodo predvsem vsa lahkoatletska tekmovanja, pa tudi začetek in zaključek olimpijskih iger, torej parade, mimohodi itd.
Nogomet (najvažnejša zadeva za športnike Latinske Amerike) in še nekatere druge igre bodo v Azteca stadijonu, kjer lahko stlačijo čez 100,000 gledalcev. Bodo pa seve različne športne panoge povsod po okolici, ker se seve kup športnih panog odigrava istočasno na raznih pozori-ščih. . . Večina tekmovanj bo vprav v mestnem središču ali bližnjem okrilju tega, v novi Športni palači, ki ima oblastno bakreno streho... Si predstavljate barve te v soncu?
*
Menda bo nekaj stvari, ki bodo novosti olimpijskih iger. Te-kališče je iz umetne mase in mu nikake vremenske neprilike ne bodo mogle škodovati in poslednji nosilec olimpijske baklje bo topot prvič dekle, športnica mehiške reprezentance. Ko bi ji z
Sprejmite Vi in vsi naročniki najlepše pozdrave!
Mrs. Mary Oberstar
ognjem uspelo prižgati tudi več ljubezni med olimpijci samimi in narodi, katerih izbranci so! Delna novost bo tudi, da bodo o-benem s športnimi tudi večje kulturne prireditve pevskih zborov, plesi, koncerti in podobno.
*
Kot rečeno bo 119 narodov zastopalo 7226 športnikov, res najboljši med izbranimi. Nad 14 dni se bodo vršila nepretrgano razna tekmovanja, mnogo je zastopanih in povsod samo eden zmagovalec, po ponavljalnih naporih, odpovedih in nekaj letnih pripravah. . . Te-le igre bodo po redu devetnajste, čeprav se troje teh radi vojni v svetu ni vršilo. *
Letošnje olimpijske igre bodo menda doslej naj večje, pa tudi z naj večjimi težavami. Olimpijski ideali se majejo, več vprašanj sili k nujnim rešitvam. A-materizem: profesionalizem, politični dotiki iger, kako jih ohraniti pred različnimi izkoriščanji itd.? Materijalnimi, političnimi, rasnimi, mednarodnimi itd.? Važno vprašanje zdaj je spolna opredelitev, vse tekmovalke se m o r a j o podvreči zdravniškim komisijam ... Lega tekmovališč je visoko, 7349 čevljev bo za pljuča velik napor, ki bo verjetno vplival na rezultate. Nekateri t e k m o v al c i svetovno znanih imen so imeli na vadbah v podobnih višinah velikp neprilike in slabe rezultate v primeri s prej doseženimi, celo rekordi.
*
Meksikanci so po pregovoru komodni, potrpežljivi, če že ne leni ljudje. (Pa so te dni presenetili svet, dogradili obljubljeno, čeprav je bilo pred nekaj meseci se mnogo dvomov o gradnjah in sto vprašanjih okoli teh.
; Narod, predvsem mladina Me' bike svoje vlade nič kaj ne ob' raj ta (ali ceni po naše), narod dvomi, da bo 150-milijonski iz' datek doprinesel v bližnji bodočnosti kaj prida koristi njim samim. Izgleda, da na bodočnost ne mislijo 'kaj prida, vsak je sebi in sedaj najbližji.
*
Igram bo preko televizijskih in radio poročil sledil lahko cel svet. Amerika bo nudila 42 celih ur olimpijskega programs« Mexico po 11 ur dnevno, Canada 30 ur, koliko Evropa in ostali kontinenti, ni podrobno znano-*
Večina olimpijskih odboro^ zbira leta prispevke za možnost kritja stroškov z zvezi z olimpih skimi igrami. Ameriški olimpil' ski odbor bo za svojo letošnjo e' kipo potrošil nad dva milij0113 in menda država ne bo dala ihti centa. Podobno je s Canado. pa države, kjer je šport državn3 zadeva in bo država krila vsC stroške za svoje izbrance, vmes pa pritaknila gotovo to in ono v propagandne namene.
Olimpijska ideja plahni 311 vsaj vodeni, svoje dni so moral3 v mali Grčiji prenehati vsakršn3
bi'
Barberton, O. — Spoštovana ga. Debevec! Prav lepa hvala za prijazno obvestilo, da mi bo naročnina potekla. Lepo pozdrav- per udeležbo gotovih narodov. • • ijam Vas in vse uslužbence A-'Vsekakor je za mnoge olimpU' meriške Domovine. Z listom smo ska misel miru oblatena, z dej3'
nasprotja, olimpijske igre so le res praznik vseh rodov in f31' ru. Moderne ne, saj se spomnit*3« da so vprav v olimpijskem letu 1956 ruski tanki mirili madž3r' ske nezadovoljneže. In spet leto5 so prav isti Rusi, miroljubni v besedi, “blagoslovili” češko sv° bodo, ponosno s tanki in nasibhj zasedbo te. Svet se je zgrozil n3 miroljubnimi dejanji” Rusij6’ mnogi so zato pozivali na bojk° olmipijskih iger, mnogi bili z°
zelo zadovoljni. Hvala Vam!
Frank Smole
*
La Salle, lil. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam naročnino za pol leta. Če sem že pozna, lepo prosim, oprostite. Ameriško Domovino rada berem.
Vas prav lepo pozdravljam!
Jennie Cigolle
nji zasmehovana ... In kaj je . naj stori Mednarodni Olimpil5^1 odbor? Mnogo je vprašanj, vS£l zahtevajo resnih odgovorov 1 čimprej. Mnogi trdijo, da bom3 morda sledili poslednjim okJr1^ pijskim igram ... Kdo ve, le ca^ in razvoj prihodnjih dni bo P°^ kazal bodočnost olimpijskih sie čanj...
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Zgodovinska dejstva pred 50 leti
^ Dne 4. oktobra 1918 so Nem-ciia, Turčija in Avstro-Ogrska fosile ameriškega predsednika •^Isona za mirovno posredova-na podlagi njegovih 14 točk. Naslednja dva dni se je ustalilo v Zagrebu Narodno veče Slovencev, Hrvatov in Srbov ^dsedstvom dr. Korošca, kot Politično predstavništvo vseh Jugoslovanov v avstr o-ogrski
Monarhiji.
Avstrijski cesar Karel je 16. oktobra napovedal spremembo Avstrije v zvezo narodnih držav. Narodno veče mu je 19. oktobra ^govorilo z revolucionarno iz-lav°, da odklanja cesarski manifest.
Dne 20. oktobra je odgovoril) Predsednik Wilson, da ne more sPrejeti avstro-ogrskega predlo-za premirje, ker je ameriška ^lada že priznala češkoslovaško ^žavo in priznala tudi težnje Jug o Slovanov za upravičene.
arndi naj sami sodijo, kakšna aljciia od strani avstro-ogrske Nade jih more zadovoljiti. Dne oktobra je Narodno veče pojavilo Wilsonov odgovor. Na-S*f'dhji dan se je Zagreb okrasil Z ^stavami in so se na Marko-^6ln trgu vršile burne manife-Jjije, kar je pomenilo prelom Svatov z Avstro-Ogrsko mo-
Ljubljani je 21. oktobra skli Cal dr. Šušteršič sejo deželnega ?jora in se stavil na razpolago ar°dnemu veču v Zagrebu.
22. oktobra so na Dunaju jtavih novo vlado kot nekak l2Vršni odbor vseh združenih najeli vlad. Voditelj Čehov. ^Vencev, Hrvatov in Srbov so ^klonih sodelovanje. Dne 28. ?^°bra je bila ta vlada zaprise-a že prejšnji večer je zuna-j minister ^^dsedniku
letos, ko bomo Slovenci po svetu praznovali zlati jubilej slovenskega osvobojenja.
V	soboto, 26. oktobra, prireja v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. Slovenska krščanska demokracija slavnostni banket, na katerega so vabljene in pri katerih sodelujejo vse demokratične narodno-kulturne organizacije-
V	nedeljo, 27. oktobra, popoldne bo Slov. Narodna Zveza pripravila slavnostno akademijo v cerkveni dvorani na Manning Ave. Tudi pri tej akademiji sodeluje več kulturnih društev.
Slovenska zavednost in ljubezen do svobode kličeta k obilni udeležbi na proslavah zlatega jubileja slovenske osvoboditve.
Vabilo na misijonsko prireditev
Misijonska nedelja kliče vse Slovence velikega Toronta in o-kolice. Nedeljo, 20. oktobra 1968, bom posvetili misijonom in slovenskim misijonarjem v molitvi in darovanju.
Popoldne po blagoslovu bo v cerkveni dvorani na Manning Ave. misijonska prireditev: Govor, obdarovanje, prigrizek.
Velik kup daril že čaka na tiste srečneže, ki jih bodo deležni. Nekdo se bo peljal v Evropo in nazaj.
Prosimo za nova darila! Pridite s prijatelji! Segajte po vstopnicah! Brez vstopnic ne bo daril.
Tako bomo skupaj pomagali našim misijonarjem širiti vero in lajšati bedo. Bog bo poplačal Vašo naklonjenost.
Baragov misijonski krožek
Andrassy poslal Wilsonu odgovor,
a sprejema njegove pogoje in Proai za premirje. Bila je to ka-
Pltulacija. Tako se je zrušila sta a monarhija Habsburžanov, j 28. oktobra je že nastopi-'mškoslovaška vlada v Pragi. Pednji dan je hrvatski sabor q ^agrebu preklical vse vezi z ^šmko in Avstrijo in priznal j ^odno veče in isti dan je Ljub-(j na slavila svoj praznik svobo-
2 Narodni svet v Ljubljani je že sl' °Ltobra odredil za vse urade genski uradni jezik in organi-Narodne straže.
n 116 31. oktobra je bila sestav ^ePa v Ljubljani narodna vlada, sl kateri so bili zastopniki vseh - °Venskih strank. Predsedoval le
- —-vyCfcVcV'*--****-*   
Hj, Ski stranki je poleg predsednikov
ij Josip Pogačnik. Slovenski - dski stranki je poleg predsed-mipadalo še šest poverje-^apr ^Ininistrov); narodno-
stranka jih je imela
3 aij
vladi ie bil tudi en soci-
C Najvažnejše delo narodne Vet^e je bilo združitev vseh slo-
miot pokraiin v eno uPravno
Vsak° Izvršila se 3e nagl° brez Soh ega ugovora, tako samo po Umeven je bil vsem Slo-
Mednarodni zadružni praznik
Tretji četrtek v oktobru je vsako leto mednarodni praznik zadružništva. Približno 30 milijonov članov imajo vse zadružne zveze (Credit Unions) na svetu. Prav je, da vsaj enkrat na leto mislimo na velike koristi, ki jih to gibanje prinaša članstvu in po njih narodnim skupnostim.
Kaj druži vse te milijone članov? Oni skupaj hranijo; dobivajo dobre obresti od svojih prihrankov; ustvarjajo s tem ceneno posojilno možnost in si med seboj pomagajo v gospodarsko-finančnih zadevah.
■Samo Ontario ima 900,000 članov v teh Hranilnicah in Posojilnicah. Naša pokrajina je ena med tistimi, kjer zadružno gibanje najhitreje narašča. Vseh držav, kjer je to gibanje že razširjeno, je že 70 in vseh kreditnih zvez ali hranilnic in posojilnic je že 52,000. V njih je naloženega $15 bilijonov kapitala.
V mesecu oktobru praznujemo tudi Zahvalni dan. Tudi zaradi zadružnega gibanja naj bi bili člani hvaležni in naj bi vsaj ta mesec rekli: hvala Bogu za vse usluge, ki smo jih deležni pri zadružnem gibanju.
zgodbo o terencu, ki ni mogel u-mreti, dopolniti.
Bilo je tedaj, ko je bila kupčija ob koncu druge svetovne vojne sklenjena. Domobranci so bili vrnjeni v roke krvnikom. Vse vasi in kraji, kjer so bili ti doma, so dobili nalog, da “nova o-blast”, predvsem pa terenci, odločijo, kaj početi s temi ljudmi. Usoda vrnjenih domobrancev je torej bila odvisna od volje in odločitve teh “sodnikov”. Tako je bilo povsod in tudi v našem primeru.
Sestali so se: dva terenca, predsedujoči in zapisnikarica. Proces je bil kratek: Vsi so bili enoglasno za to, da je treba vse pobiti; bilo je 21 mož in fantov iz te vasi. Le za enega moža, ki je imel v družini bolezenske težave, je predsedujoči predlagal, naj bi ga oprostili smrti, da bo skrbel za družino.
Tedaj pa je nastopil naš tere-nec — dajmo mu ime Milan — in odločno dejal:	“Nikakor ne!
Ako njega oprostimo, nam bo delal sitnosti, ker bo raztrosil naše početje.” Tako je bila usoda po njegovi zahtevi tudi za 21. odločena: vsi v smrt!
Pisatelj F. Detela je v svoji povesti “Zakon in vest” pretresljivo opisal zgodbo o vojaku (rojaku), ki se je z nepremišljenimi besedami uprl avstrijski solda-teski in režimu nasilja ter prišel pred sodišče. Sodnik bi ga moral po zakonu obsoditi na smrt, a mu je vest narekovala drugače. Po vesti, tako je tam rečeno, je vojak ravnal prav in sodnik ga ni mogel obsoditi.
Po kakšni vesti pa so sodili partizanski “sodniki”? Kakšnega zakona so se držali? To prav dobro ve vsa naša zasužnjena domovina in vši'svojci pobitih. Bil je to zakon sovraštva, ki je v tistih trenutkih še vest zadušilo. “Sodniki” so bili pijani zmage, niso imeli nikake zavesti odgovornosti. Sodili so torej po zakonu, ki so ga izdali komunisti, ko so oklicali iztrebljenje vseh, ki so jim bili kdaj na poti za dosego zmage. Njihovo geslo je bilo: “Če vse pobijemo, da le mi ostanemo.” In s tem geslom so šli v boj za “osvoboditev naroda”. Tako moremo razumeti vse njihovo početje že med vojno in zlasti po njej. Vsakemu je bilo na prosto dano, da iztrebi, odstrani, pobije vse nasprotnike.
Bremenhafna nas je peljala ladja “Marine Mariin” čez Atlantik. Dne 5. avgusta 1948 smo prispeli v Halifax. S tem se je našim u-pom odprla prostranost Kanade. Zaslutili smo v njej naravno bogastvo, zaslutili smo svojo novo bodočnost.
Znane so prve postaje vseh skupin, ki so tisto leto prihajale v Kanado: Montreal-St. Paul, kjer smo v taborišču ostali osem dni. Od tam so pota peljala na vse strani: na kmete, v rudnike, na proge, v tovarne, v bolnice, z zasebne hiše ... skratka v službo tujemu nepoznanemu svetu. Jaz sem z nekaj prijatelji mahnil proti zahodu. Preko Ontarija in kanadske prerije nas je vozil vlak dva dni in tri noči, da smo prispeli v Edmonton, Alta. Tu smo prebili v emigracijskem hotelu nekaj dni. Ogledali smo si mesto. Bilo nam je všeč. Je staro, a lepo mesto. Toda prišel je čas odhoda na prvo delovno mesto. Emigracijski uradnik me je spravil na vlak in zopet sem se odpeljal proti severovzhodu do mesteca Bonneville. Na cilj sem
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLG
LVIII.
Ker sem se od Prevalj že kar precej oddaljil z drugo snovjo, pa preidimo domov v Ljubljano. Povem naj le še, da so mi fantje orli napravili lepo odhodnico in za spomin dali usnjeno listnico-denarnico, z zlatimi črkami napisano — “V spomin itd.” —, kar se še danes lahko prebere, če ravno bo denarnica stara ze bli zu pol stoletja. In še vedno je u-porabna; le škoda, da je največkrat prazna ...
Na domu sta bila takrat oče in mati, pa brat in sestra. Seveda tiste čase ni bilo kakih večjih dohodkov in bratu ni bilo nič kaj po volji, da bi prevzel domačijo in se oženil. Kazalo mu je le dosti garanja, ne pa kaj prida za v žep.
Pa je prišel agent, ki je take mlade, zdrave moči spravljal v Francijo za v rudnike. V prvo ni bil navdušen za to, pa je prišel drugič in tretjič in ko je zvedel, da so se vpisali nekateri
bo odpovedal, pa jo poiskal v Ljubljani tako, da bom bližje domu in bom večkrat priskočil domov za_ kak posvet in za kako pomoč pri delu, v kolikor bom pač imel čas.
Težko mi je bilo pri srcu, ko sem sporočil ravnatelju Kocmurju, da odpovedujem službo in čez 14 dni odidem proč. V tej službi sem bil vsa leta zelo zadovoljen z vsem. Mesečna plača je Dila primeroma dobra, najlepše
se prijeljal sam, brez spremstva drugi fantje v bližini, njegovi
— -*■ J	-	■ — —-
Vetlj.ern Program zedinjene Slo-ki je bila sedaj prvič u-(P0yCena’ žal le za kratek čas. 2K 2eto Po “Zgodo vinskem Jugoslavije".) 2g°Novinskih dogodkov se V sP°niinjli Slovenci v To-v dneh 26. in 27. oktobra N
f*lo£lv.e j š e GRAMOFONSKE ?'jsice • 'z starega kraja, televi-šiv11? radijske aparate, pisalne ?rainit ae s t r o j e , hladilnike, štetij .®> Plinske in električne rate) i1K.e’ i°to in filmske apa-krodaiCi iPdi vso hišno opremo 'kioctajj1'0 na odplačilo po zelo Pogojih. Obrnite se s Svojp,v, ^ zaupanjem na nas v Jetn leziku.
COMET RADIO St- Clair Ave. W.
°hto io, Ont. Canada 235-7269
“Ni mogel umreti terenec”
Pod gornjim naslovom smo nedolgo tega brali pretresljivo zgodbo o človeku, ki ni mogel o-diti s tega sveta, čeprav mu je že smrt trkala na vrata. Tudi jaz poznam to zgodbo in lahko potrdim, da je resnična. Ni pa popolna, ker ne pove glavnega vzroka. Bom poskušal to napisati in prosim urednika, da popravi, ker jaz nisem vešč pisanja.
Kaj je torej še težilo terenca, da ni mogel umreti? Ena njiva in par konjskih komatov, to končno ni tako velika vrednost. Vse to se da kupiti. Nekaj drugega je, česar ne moreš kupiti, če so ti enkrat vzeli: člyoveško _ življenje. In o tern bi bilo treba
Jesen pred 20 leti
Vsaka jesen ima svoj čar. Temu “čaru” bo kdo rekel puščoba. Oblaki visijo nizko v zraku in to dela prostor okoli človeka majhen in stisnjen, pa še ta je poln sivine. Sivina pa ni barva mladosti in ne obeta življenja. Narava v teh dneh prehaja v mir, da se odpočije. Jesensko cvetje spremlja ta prehod. Barve listja, ki ga vetrovi podijo po zraku, dajejo jeseni res poseben čar.
V tem jesenskem čaru je človek rad malo sam, da se pogovori s preteklostjo ali pa jo razkriva prijatelju. Kramljanje v dvoje je tudi lepo. Včasih je tako prijetno pogledati nazaj. V jeseni ta pogled pelje samo v preteklo poletje, včasih pa se njegova pot vije nazaj v desetletja. In kako lepo je obujati spomine, četudi govore o hudem, saj hudo iz preteklosti nič več ne boli.
Bilo je pred 20 leti. Koliko povesti začenjamo z besedami: “Bilo je ...” V juliju 1948. leta smo zapuščali lesena mesta taborišč, kjer je bila doma negotovost in kjer ni bilo videti bodočnosti. Za nami je ostajala tudi domovina, ki so ji ukradli svobodo ih veselje do življenja. Podajali smo se čez morje v daljno Kanado. Tudi pot v to smer je bila tlakovana samo z upanjem in zaupanjem. To je bilo vse, kar nam je še ostalo. Iz
in tudi v Boneville me ni nihče pričakoval, tako da nisem vedel, ne kod ne kam. V neznanski prostranosti sem bil sam. Končno sem naletel na slovansko dušo, železničarja Ukrajinca, ki me je s pomočjo postajenačelnika spravil v hotel na prenočevanje. Šele drugi dan popoldne me je taksist zapeljal k velikemu kmetu, kjer sem pred 20 leti dobil prvo delo v tej naši drugi domovini.
Takoj prvi dan se mi je odprlo spoznanje, kakšen je začetek v tujini. Niso me sprejeli s slovansko gostoljubnostjo, da bi mi ponudili kruha in soli. Nihče mi ni ponudil doma, niti me ni nihče vprašal, če sem lačen. A bil sem hudo lačen, ker tisti dan še nisem nič jedel. Brez vsake človeške topline so me odpeljali še isto popoldne na polje delat. Kako grenko občutje prvega večera. Pozno zvečer sem odšel spat lačen; kar sem dobil za večerjo, ni bilo vredno tega imena. Prišel sem namreč k gospodarju, ki je imel srce samo zase. Zame ni bilo hrane in človeške prijaznosti, da o kakih delavskih pravi cah ne govorim. Vstajal sem ob štirih zjutraj in garal do lOhlsem prišel zvečer. Ko me je takoj drugi dan pozno zvečer napodil, da naj grem molzti krave, sem se uprl in mu dopovedoval, da ne morem, ker sem lačen. Pri tem gospodarju sem vztrajal eri mesec.
V tem času sem se do sitega najedel samo enkrat, ko smo šli pomagat z žetvijo gospodarjevemu bratu. To je bil pa čisto drugačna duša:	prijazen, usmiljen
in darežljiv. Za delavci je nosil pijačo in jo ponujal.
Proč cd skopega gospodarja me je spravila nesreča. Padel sem s tovornega avtomobila in si težko poškodoval roko. To sem potem zdravil po raznih bolnicah. Pozdravili so mi jo šele v Lethbridge-u, kamor sem prišel za božične praznike leta 1948. O-pisovanje tega pa že ne spada več v moj namen.
Za 20-letnico našega prihoda v Kanado sem hotel napisati spomine, kako sem v tej deželi! bogastva in blagostanja začel novo življenje lačen in zapuščen, a vendar v božjih rokah.
Lojze S.
ničarsko strujo, jih pa tudi ne hvali. Upa, da jih bo pridobil zase s — previdnim molkom.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Iščemo žensko
za lahko hišno delo po 5 dni na teden, po štiri ure na dan. Oglasite se osebno na 6215 Glass Ave.
je bilo pa o božiču, ko smo pre-Jzg0^’ ob ?• uri zvečer ali v jeli trinajsto plačo. Tako smo,soboto P°P°ldne.
prijatelji, pa so potegnili še njega s seboj. Kar na hitro se je odločil in čez par dni so se tudi že odpeljali proti Franciji. Meni so od doma pisali, kaj se je zgodilo, ter me tudi obenem nagovarjali, naj pridem domov, ker sami trije ne bodo mogli zdelovati, ker starši so bili že stari, sestra po bolehna. Živela je 17 let z eno samo ledvico. Torej nikogar za kaka težja dela! Kaj naj storim, sem premišljeval. Saj bom tudi jaz bolj za eno figo, ker sem se že skoraj odvadil kmečkemu delu. In tudi nikdar nisem mislil, da bom moral jaz prevzeti dom in — garanje na njem. Sklenil sem, da grem prihodnjo nedeljo domov, da se pogovorimo, kaj bi.
Upal sem, da bom dobil brata v nedeljo še doma, pa ga nisem.
V pismu od doma namreč ni bilo rečeno, da je že odšel, pač pa, da se je prijavil ter da ima že vse u-rejeno za odhod. Zato sem pohitel domov in ga nameraval pregovoriti, naj ne odhaja proč in ostane doma. Ob mojem prihodu ga torej ni bilo doma in nič se nisva poslovila, ko je odšel. Ko po nedelji nazaj v Prevalje, sem dobil z Jesenic karto po pošti, s katero se poslavlja in mi kliče “Z Bogom”! Nikdar več se potem nisva videla. Ostal je samec in že kot upokojenega ga je na cesti podrl avto in ga naredil popolnega invalida, saj so mu odvzeli obe nogi. Proteze mu niso služile, zato je bil stalno na vozičku, ki ga je z rokami poganjal. Nameraval se je preselili v domovino k sestri na Vrhovce-Ljubljana, pa je ravno takrat, ko je imel vse pripravljeno za odhod — u-mrla sestra na Vrhovcih. Potem se je preselil k znancem pri Celju. Tam je bival nekaj časa, nato pa zbolel in ostal še nekaj dni tam. Nato ga je pa nečak naložil na avto in ga, namesto v bolnico, zapeljal v hišo za onemogle, starejše in invalide v Bokavce pri Ljubljani in ga tam oddal v o-skrbo, nato pa odšel nazaj domov v Trbovlje. Brat je pa čez par ur potem umrl in bil pokopan na bližnjem viškem pokopališču. Pri obredih so bili očetje frančiškani z Viča. To se je zgodilo pred tremi leti in sem jaz zvedel za to šele par dni po pokopu. Hudo mi je bilo pri duši Največ ljudi	0b tej vesti, zelo hudo. Nad 40
ALBANY, N.Y. — Država' let se nisva videla in stalno sem New York je bila prva po števi-^ gojil upanje, da bo se prišel čas, lu prebivalstva v Uniji od leta'da ga bom obiskal, pa je pač bila 1820 pa do pred nekaj leti, ko J božja volja drugačna. Sem pa jo je prehitela Kalifornija, ima trdno prepričan, da se je v pri-pa še vedno okoli eno desetino jateljstvu z Bogom poslovil s te-vsega prebivalstva dežele, če- ga sveta, prav je po površini šele na 29. | Doma smo se takrat tako do-mestu med državami Unije. I menili, da bom v Prevaljah služ-
dobili v enem tednu dve plači: o Božiču in Novem letu. To je bilo zares lepo in napravilo je dosti dobre volje.
Službo sem potem dobil v špecerijski trgovini pri Povlinu. Ker je bil tudi on bivši konzu-mar, sva se dobro poznala. On je bil manufakturist pri centrali na Kongresnem trgu. V svoji trgovini manufakture ni imel, ubadal se je le z špecerijo in galanterijo. Trgovina mu je jako dobro uspevala, zlasti še, ker mu jo je vodil jako spreten in na široko poznan poslovodja. Imel je pa z njim tako pogodbo, da je čistega dobička pripadalo več poslovodju kot gospodarju. Preveč mu je zaupal in verjel, da je poštenjak, kakršnega se je kazal, pa mu je stavil v pogodbo klavzuro, ki jo gospodar niti ni opazil, ko je pa prišla do veljave, je bilo pa že prepozno, ker je bila overovljena po notarju. To je potem kar naprej držalo in ni se ga mogel znebiti, ker v pogodbi ni bilo nič napisano do kdaj drži. Torej kar naprej. In to bi gospodarja kmalu ugonobilo. Končno je moral prenehati s trgovino, pa začeti na novo samo z galanterijo. Le na ta način se je mogel znebiti ujede, ki ga je objedala.
(Dalje sledi)
— (200)
Čistilka
Iščemo žensko za čiščenje enkrat na teden, v četrtek a 1 i petek, v Euclidu. Kličite 531-7202.	(200)
Ženske dobe delo za obratovanje produkcijskih strojev. Skušnja ni zahtevana,
DIE CAST FINISHING CO.
2020 Lakeside telefon 696-6070
(199)
Ženske dobe delo Iščemo snažilke uradov pri E. 260 St. in Lakeland Blvd., 5 noči tedensko, po osem ur, Slovenke ali Hrvatice.
ADVANCE CLEANING CONTRACTORS 2249 Payne Ave. tel. 241-1727
(207)
Female Help Wanted
Wanted — Female Machine Operator
Clean light work. Overtime plus good benefits. Shop experience preferred. Apply in person.
AMERICAN LAMOTITE CORP.
2914 E. 81 St. (200)
Moški dobijo delo
Wallace se otepa razvpitih desničarjev na svojih listah
COLUMBUS, O. — G. Wallace je poslal v Ohio svojega posebnega zaupnika advokata Lyonsa, ki naj napravi red med guvernerjevimi pristaši. Mož je šel takoj na delo, s tem pa ni ravno razveselil raznih pristašev svojega predsedniškega kandidata. Lyons je namreč brisal s spiska za volivne može na listi guvernerja Wallaca oba voditelja zagrizenih desničarskih struj Annabla in Molnarja. Verjetno bo izpadel tudi Kochenspargler, ki ga vsi smatrajo na zaupnika brezarskega gibanja.
Seveda Lyonsu ne hodi na misel, do bi napadal to ali ono des-
Iščemo preddelavca
za čistilno-snažilni servis, za delo z več ženskami, mora od kraja do kraja, voziti avto in poznati mesto. Stalno delo, plača, 5 noči tedensko. Oglasite se pri:
ADVANCE CLEANING CONTRACTORS 2249 Payne Ave. tel. 241-1727
(203)
Moški dobe delo PLOČEVINSKI DELAVCI
za oblaganje sodov. Popolnoma izkušeni v kadmiju in cinku. Oglasite se takoj.
CONSOLIDATED PLATING COMPANY 6810 Wade Park Ave.
(202)
V blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Frank Stokar
ki je za vedno zatisnil svoje mile cče dne 16. oktobra 1958
Zakaj si predragi šel od nas? Oko nam Tvoje več ne sije, srce ljubeče več ne bije, zaman, zaman Te kličemo nazaj!
Ker Tebe krije že grob hladan, Gospod, daj mu večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti!
Žalujoči:
Soproga ANTONIA, otroci, vnuki, vnukinje ter ostali sorodniki
Independence, O. 16. okt. 1968
Iščemo delavce	/
PRIKROJEVALCE ,' POMOČNIKE
strukturnih jeklenih izdelkov.
Dobri delovni pogoji v moderni tovarni, odlične robne koristi. Vprašajte za Mr. M. Burr King, 382-6613—Ext. 276.
THE AUSTIN COMPANY Steel Fabricating Div.
1245 E. 222 St.
Euclid, Ohio 44117
(202)
Moški dobe delo skušnjo v naravnavanju tovarniških produkcijskih strojev.
DIE CAST FINISHING CO. 2020 Lakeside telefon 696-6070
(201)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Lepa zidana s 3 spalnicami, parna kurjava, aluminijasta okna, krasen gozdnat lot 100x260, na Highland Heightsu, $28.500.
KINKOPF REALTY 531-6346
(199)
Kupim živalni stroj
Šivalni stroj na nožni pogon bi rada kupila. Kličite zvečer EX 1-2419.
Stanovanje išče
Slovenski zakonski par išče stanovanje v collinwoodski naselbini, Ponudbe na upravo lista. , Telefon: 431-0628.
I	—(200)

IZUM
spisala
METOD JENKO in
S
s
VIKTOR HAS SL
Katarina je s težkim srcem se- Ijal, kako bi si pomagal. Menil
gla v žep in izvlekla pismo, ki ga je dobila od družbe “Atlantic & Co.” in brez besed pokazala Alfredu. Naglo ga je prebral, ga zmečkal, zaškripal z zobmi in jezno pogledal. Premišljeval je, nato pa pismo raztrgal na kosce. Zasumil je, da so se sedaj spravili na nedolžno mater. Milo jo je pogledal in dejal: “Ljuba mati, potrpiva še nekaj časa!” Preden so ga pazniki odpeljali, jo je še poljubil.
je, da se bo treba odločiti, a 1 i
živeti ali umreti! Ne sme umre-
ti, dokler ni preskrbljena mati. Treba bo še živeti. Mislil je in mislil, na glas bi kričal. Zahteval je, naj pride stražnik. Alfred ga je prosil, naj obvesti Powela, da bi rad z njim govoril.
Stražnik je urno odšel k Po-welu in mu sporočil Alfredovo željo. Powel je slutil, da Alfred popušča, da bo morda že danes i dosegel, česar prej ni mogel.
Ves ta prizor je skrivaj opa- Ukazal je, naj pripeljejo Alfre-
zoval Powel in se zlobno smejal. Hitro se je vrnil v pisarno in
Kmalu so ga privlekli. Powel
poklical Simona. Takoj mu je 1 ga je brezbrižno vprašal, kaj vse povedal in obljubil, da mu ' želi. Alfred ga je zaničljivo po-bo sproti poročal, kako se bo'gledal in mu zabrusil:
stvar razvijala.
V celici je pa Alfred razmiš-

CHICAGO, ILL
MALE HELP
SALES
TRAINEE Saratoga Scot! Petersen Heal Co.
“Podleži, sedaj ste se spravili še na ubogo mater. Ali vi niste imeli matere, je niste ljubili? Kaj vam je storila moja mati?
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
Has opening for:
SALES TRAINEE. Some exper ience preferred, but not required. Will TRAIN qualified applicants. Excellent opportunity for above average SALARY.
Call 378-1300
for appointment
(199)
MOLD
DESIGNER
A chance to use your head and ingenuity. All designing will be class “A” high production injection plastic molds.
Write, call or wire
213-767-4726
R&G SLOANE
MFG. DIV.
The Susquehanna Corp.
7606 NO. CLYBOURN SUN VALLEY, CALIF. 91352 An Equal Opportunity Employer
(201)
PAPER COMPANY
HAS
IMMEDIATE OPENINGS
WAREHOUSE
MEN
r
r.
Excellent Company-benefits
376-0355
(199)
AUTO BODY MAN who is proud of his work. Experience on Mercedes or Porsche necessary. Autohaus Body Shop in Northbrook. Call Desi at 272-0796.	(199)
COLOR T.V.
Experienced bench man only. Part time. Salary good.
Phone 766-1195 9 to 6.
^	(199)
WANTED — 10 women for display and sales work. Full or part time. Comm. Car necessary.
Call 637-5514
(200)
REAL ESTATE FOR SALE
INSDALE AREA.
3 Bdrm. Ranch; att. gar. fireplace, screened back porch. $17.000. Taxes $368. Call 325-0308.
(200)
OPEN SUNDAY 1:30 to 5 P.M. 8036 N. HARDING SKOKIE Brk. res. with attached garage gas ht. 2 bdrm, rec. rm. with fireplace, good condition, convenient location. Asking $33,000 or best offer
CO 7-3020	(200)
CHICAGO HTS — OPEN HOUSE. Sat.-Sun.
597 Ranger Dr. De luxe 3 bdrm. trilevel, IV2 baths. 2 car gar., Ige. fam. rm. din. rm. Low 30s. 481-3385.
(201)
Vem, zakaj ste ji požrli skromno pokojnino, hoteli ste zadeti mene. Zapomnite si, da se bo to še maščevalo. Radi bi od mene nekaj zvedeli? Prav!”
Powel je ob teh besedah kar ginil od zadovoljstva.
“Prav!” je ponovil Alfred. “Povedal vam bom, a le pogojno, bom vse izvedel sam in električno gondolo vodil sam od odleta do pristanka v laboratoriju startne zgradbe. Drugič pa zahtevam, da ob pristanku smem govoriti na vzvišenem prostoru zbrani množici.”
Powel je ostrmel, Alfred pa je še dodal: “Čakal bom na vaš odgovor. Če pristanete, sem pripravljen izvesti Rollandov izum.”
“Kaj le mislite, Kraus!” se je zadrl Powel in stopil bliže. “Kako pa govorite z menoj? Kaj hočete? Tako čudno se izražate, kakor bi bil meni kaj mar ta izum. Jaz imam z vami opraviti le kot s kaznjencem in vršim samo svojo dolžnost. Simona Blumenherza ne poznam. Briga me Rollandov izum in neznani Simon! Hotel sem vam pomagati, ker ste nadarjeni. To sem vam že zdavnaj poveda! Tudi olajšave sem vam privoščil, bili ste skoraj svobodni kakor nihče pri nas. V zahvalo ste hoteli izrabiti izjemno dobroto in me spraviti še v grde sitnosti, ko ste uničili elektrarno. Uničili ste štiri tovariše, ki so vam šli na zlobne limanice. Ubiti prijatelj Wills je bil kakor vi. Sami veste, kaj ste zakrivili, odkar ste v kaznilnici. Sramujte se!”
Alfreda so Powelove besede zelo potrle. Dokazati mu je hotel, da ni bil v nobeni zvezi z Willsom ali Powel mu ni dal govoriti. Sam ni vedel, kaj bi
počel. Res je mislil, da Powel morda le ni tak, kakor si ga je predstavljal. Težko in nerodno mu je bilo.
“Gospod Powel,” je začel Alfred umirjeno, “o razdejanju v elektrarni mi ni prav nič znanega ...”
“Da ne veste!” se je zadrl Powel. “Saj nam je kaznjenec tik pred smrtjo izpričal, da ste se z Willsom dogovorili za beg, ko ste prej uničili gravne stroje.’ Alfred mu je, razburjen ob ta^ kih obdolžitvah, hotel seči v besedo, a Powel je to opazil in zato še hitreje in glasneje govoril “Je že dosti, Kraus, nočem vas več poslušati, sem vas že zdav' naj do grla sit. Še videti vas nočem več. Vaše pogoje bom kljub temu sporočil ravnatelju; odgovor boste zvedeli.”
Vendar je lopov, si je mislil Alfred, a se mu le zahvalil.
“Pojdite!” je odsekal Powel.
Kakor hitro je bil Alfred na varnem, je Powel telefoniral Simonu, naj čimprej pošlje avtomobil, ker mu ima sporočiti nekaj nujnega. Simonu se je že zdelo, kaj hoče Powel, in je brž poslal avtomobil.
Napenjal je ušesa, da bi ga ne preslišal. Že od daleč je spoznal brnenje in že se je avtomobil ustavljal pred hišo. Vrata so se odprla in iz avtomobila je planil Powel.
“Hitro, hitro, Simon!” je dejal Powel. “Kar v sobo!”
“No, kaj je?” je vprašal Simon, ki mu je obraz žarel od veselja. “Vendar nekaj uspeha!” Simon in Powel sta se v sobi zaklenila, da bi ju kdo ne motil.
“No, Powel, sedaj pa hitro, kaj je z Alfredom?”
(Dalje prihodnjič)
Imenik raznih društev
Slovenska moška zvezdi ) Wednesday in St. Mary’s assembly
hall (downstairs of the new
MAYWOOD NORTH 5 Room brick bungalow. Full basement, side drive to garage. Wall to wall carpeting, custom drapes. Im maculate condition. 1014 North 5th Ave. By owner. $23,500. FI 4-4519.
(200)
BUSINESS OPPORTUNITY
Meat Market By Owner Prime location. Well est. — 18 yrs. Reasonable. Call LI 9-6999
(199)
RESTAURANT — SPANISH & AMERICAN Good location. Est. 2% yrs. $5,000 or offer.
5432 S. Halsted. Ph. KE 6-9084....
(200)
SHOE REPAIR — Blue Island. Well Established 13 yrs. Completely equipped. Reasonable offer. Call Owner. 827-3327.
(200)
Lounge — Beautiful. Vic. Diversey and Broadway. All modern equipment. Call after 2 p.m. 472-2557.
(201)
MALE HELP
WAREHOUSE MEN
Large Electronics firm has need for 10 Warehousemen with (Experience. Steady work. Full employee benefits. Top salary.
ROSS ELECTRONICS CORP
P’ 9' ; '
pPffPCT ’
589 E. Illinois St. — 2nd Floor Contact ABE DAGHER
(199)
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kennick. Nad. zorniki: James Novak, Martin Ko-mochar in Frank Dremel; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., marc, junij, september, december, kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Strauss, podpredsednik Louis Erste; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Fink; vratar John Strauss. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop. v SND na St. Clair Ave. Soba št. 1.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannarelii; bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste, Albert R. Giambetro; sprevo-ditelja: Alois Erste, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., (9), Tel.: ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Saver , Frank J. Kolenc; zdravniki Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prija-tel, telephone:	845-4440. Dru-
štvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida.
church).
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Karen Sajovic, 183 Richmond Rd., Richmond Hts. 44143, tel. 261-1265 med 6 in 9 zv; blagajničarka Rose Intihar, zapisnikarica Adalyne Bober. Nadzorniki: Mary Redeye, Mary Ulyan in Stanley Bober. ABZ federacija za Ohio: Gayle Sajovic, John Tomko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsaki prvi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu : Recher Avenue.
teljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan
popoldne ob 1:30 uri molitvena ura;
po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Arthur Zanutič, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles V/inter, ml. slov. podpredsednik John Škra-bec, zapisnikar Edward Arhar slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak.
—	Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši.
—	Seja se vrši po sv. maši v cerkveni 'dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja: Rev. Raymond Hobart; predsednik Jack Šimenc, 799 E. 159 St.; 1. podpredsednik Frank Žnidar, 2. podpredsednik Zdravko Novak, koresp. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar Ave., tel. 481-3104, zapisnikar Louis Koenig, blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Road, maršali Joseph Sajevic in Rocco La Penta, načelnik programov John Petrič, načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St, tel.: KE 1-8622; mladinski načel. Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga podpreds. Miss Carolyn Budan, tajnica. Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss Jo An n Stwan; nadzorniki: Ivanka Majer, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Urbančič, namestnik John Perencevic. Garderoba: Mary Batis. Glasbeni arhiv: Mollie Frank Mojster odra John Perencevic. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, V SND. soba št. 2.
Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. Tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikar Anton Medved, I. Hauptman, Z. Zakrajšek, S. Ger-din in S. Gaser, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja P. Stanonik, bara L. Mohar in F. Kastigar, reditelja P. Trpin in F. Stanonik, knjižničar F. Jenko, nadzorniki V. Vrhovnik, P. Omahen in. F. Urankar. Seje vsak 1. ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob osmih zvečer.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Uradniki za leto 1968-69 Vinko Zgonik, predsednik, Frank Kokal, podpredsednik, Mary Ulyan, tajnica, 736 Radford Dr., Richmond Heights, O. 44124, tel. 442-1346.
Josie Mihalič, blagajničarka, John Evatz, zapisnikar, Frances Modic, Louis Stavanja, Edward Leskovec, nadzorniki.
Društvo ima svoje r edne seje vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu. 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Harry Blatnik, blagajnik John Taucher, finančni tajnik Stanley Pockar, zapisnikar Joseph Fortuna, dopisovalni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217, nadzorni odbor: Albert Marn, Anton Zak, Joseph Trebeč. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed. Joseph Birk, taj. Frank Bavec, blag. John Tavčar, zapis. Julia Pirc; Nadzorni odbor 5 članov, Frances Tavčar predsednica, Gospodarski odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, John Perencevich predsednik. Janko Rogelj, častni predsednik. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje.
Peček. Muzikant John Grabnar. Seje se vršijo vsak zadnji torek ^ mesecu ob 8. uri zvečer v AJC n Recher Ave.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, predsednik Edward Leskovec, tajni* Stanley Pockar, 732-8662; blagal
ni k William Frank; zapisnikaric Mary Kobal; nadzorni odsek; Lou Sajovic, John Hrovat, Jos G. Bro nik; gospodarski odsek: predsedn John Troha, John Evatz; J°seP. F. Petrič Jr., direktorij Jot1., Adams, Albert Pestotnik, B0!1 • Modic. Stephen J. Kasunich, čas predsednik Frank Žagar. Char J. Starman, poslovodja, tel.
9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 4
1721-	an V
Seje se vrše vsako tretjo srepo ^
mesecu, začetek ob 8. uri zvečer
Društvenem domu, Recher AV ■'
Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. j.
Predsednik Edwin Grosel, P°“ predsednik Cyril Štepec, blagaJnl John Trček, zapisnikar Frank Bre ’ tajnik Al Marn, tel. 681-6650, SoSP j darski odbor: Henry Bokal, Rich3 Richard Spilar, Dan Pavšek, na«' zorniki: Joe Hribar, Joe Koza^ Frances Somrak, pomočniki: Bra Sustarsich, Louis Zavodnik, .3 Jevnikar, Eugene March. Poslovodl Anton Bokal, tel. 681-9675. Mesec^ seje vsak 4, torek v mesecu ob '• zvečer.	_
SLOVENSKI DELAVSKI DO&* 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, V° predsednik Frank Mihelich, tajnljC in blagajničarka Agnes StefalU,_’
zapisnikarica Anne Žele nadz niki: Frank Bitenc, John Cech .
gospodarski odo
Mary Dolšak,
Andy Božič, John Korošec, Furlan, Frank Mihelich.
GOSPODINJSKI KLUB NA
TROVEM (Prince Ave.) j. Predsednica Jennie Bartol, predsednica Rose Vatovec, tajp:^ Stella Mahnič, blag. in zapis. Taucher, nadzornice: Anna vic, Antonija Rolih, Angela
vec. Seje so vsako 1. sredo V
seču ob 7:30 zv. v SDD na Avenue.
priflce
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M,
Commander Pauline Debevec, Lt, Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Mary Kolegar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONL1 from 6:30 to 7 p.m.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger John Petrie, Vice Chief Ranger Anthony R. Kushlan. Past Chief Ranger Louis V/. Somrak, Honorary Speaker B. J. Hribar, Speaker FrankKocin, Jr. Recording Secretary Louis J. Jesek, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St. MU 1-2119, Treasurer William F. Pavšek, Youth Director Louis J. Jesek, Trustees Louis Somrak, Felix Korošec, John Osredkar, Jr., Conductors Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sentinel Anthony Mrhar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, and Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, tajnik Johr Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. John Adamic, S.M. of G. Joseph Može, Reditelj, Jacob Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Oto-
ničar, 1110 E. 66 St, tel. _HE 1-6933, Meetings are held every third zapisnikarica Mary Farčnik; redi-
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
KLUB DRUŠTEV AJC NA
RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Tony Zadeli; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Ray Bradač, Steve Kasunic, Frank Zigman. Seje za 1. 1968 prvi ponedeljek v mesecu: april, junij, avg., okt., dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Joško Jerkič, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac
Rd., GL 1-1876, blag. Frank Janša, zapisnikarica Frances Klun, nadzor-
ni odbor: Molly Legat, Josie Škabar in Frances Julylia. Kuharica Albina Mersnik; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank
UPRAVNI ODBOR KORPORACj^ “BARAGOV DOM”, 6304 St.
Predsednik: Frank Grdina; P'
wi'
predsednik: Joseph Nemanich; nik; Janez Ovsenik, 7505 Corn®
Ave. blagajnik; Janez Brezn:
iP1’
upravnik: Jakob Žakelj; Barag®
prosveta: Frank Cerar; knjižni®3,1.
$d-
Lojze Bajc; pravni zastopnik:	,,
mund Turk; odborniki: Stanko^’ mar, Franc Sleme, Vinko Roži® ’ Anton Meglič, Ferdinand Tony Škrl, Franc Kamin. — B ima prostore za razne priredi1 Telefon: 361-5926 ali 432-0142.	.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Jernej Slak, prvi P0^ predsednik Frank Urankar, dr ^ podpred. Milko Pust, tretji podpr®
Anton Vogel, tajnik Milan. DoliPj 1146 E. 60 St., Cleveland, Ohio 441,
ibc’
tel. 391-4042, blagajnik Berta Loiet odborniki: Frank Kastigar, Kuhar, Andrej Kozjek, Janez S*, bic, Vinko Vrhovnik, Vitko Sl®Uj Rudi Merc, Frank Lovšin, Mauser, Lojze Petelin, Anton ^et,0-Duhovni vodja č.g. Raymond 11
NeP1,
bart; nadzorni odbor: Jože j-'-.f; nich, Branko Pfeifer, Vili Zadni*^
razsodišče: John Kovačič, Ljubi, in John Oster.
Edvafa

PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Margaret Švajger, tajnica Marija Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Franc Kovačič. Odborniki: Miroslav Boh, Anka Mihelič, Lojze Mohar, Slavka Žitnik. Nadzornika: Franc Sever, Majda Stanonik. Pevovodja ing. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6:30 zvečer v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor:	Stefi Tolar, Angie Žabjek,
Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevovodji: Reginald Resnik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, 1. podpredsednik John Culkar, 2. podpredsednik Joe Habian, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa 1	takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladih0’
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnit® izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joiiet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME
NASLOV
MESTO
DRŽAVA ...................... CODE