POZNAVANJE PREVEZE UDA ZA OBVLADOVANJE HUDIH KRVAVITEV V PRVI POMOČI Diana Dragan1, Eva Dolenc Šparovec2, Kata Ivanišević3, Damjan Slabe4 Povzetek Huda krvavitev je življenjsko ogrožajoča, zato jo je treba v okviru prve pomoči nemudoma ustaviti. Eden izmed načinov ustavitve hude krvavitve na okončinah je preveza uda, poznana tudi kot Esmarchova preveza. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je poznavanje uporabe preveze uda v prvi pomoči med splošno javnostjo. Na spletni anketni vprašalnik je odgovorilo 190 oseb. Približno dve tretjini (67 %) anketiranih bi Esmarchovo prevezo uporabilo, če jim s kompresijsko obvezo hude krvavitve na roki ali nogi ne bi uspelo ustaviti, velika večina (92 %) jih ve, da preveze ne smemo nameščati na vratu. Več kot polovica anketiranih (56 %) bi prevezo namestila ob ugrizu strupene kače, 41 % pa ob amputaciji prstov rok, kar ni ustrezno. Za improvizacijo preveze bi največ anketiranih (84 %) uporabilo trikotno ruto. Znanje anketiranih o prvi pomoči pri krvavitvah in uporabi Esmarchove preveze je pomanjkljivo in ni posodobljeno. Gre za znanje, s katerim lahko rešimo življenje. Ker so se priporočila o uporabi preveze za ustavitev krvavitve v prvi pomoči v zadnjih letih spremenila, je treba splošno javnost poučiti o najno- vejših smernicah. KNOWLEDGE OF LIMB BANDAGING FOR THE MANAGEMENT OF MAJOR HAEMORRHAGE IN FIRST AID Abstract Severe bleeding is life-threatening and should be stopped immediately as part of first aid. One of the existing methods of stopping severe bleeding in the extremities is a limb bandage, also known as an Esmarch‘s tourniquet. The aim of this study was to determine the knowledge of the general public on the use of the limb bandage in first aid. An online questionnaire was completed by 190 people. About two thirds (67%) of the respondents would use an Esmarch‘s tourniquet if a pressure bandage failed to stop severe bleeding in an arm or leg, and the vast majority (92%) knew that a tourniquet should not be placed on the neck. More than half (56%) would apply a tourniquet in a case of a venomous snake bite, and 41% in a case of amputation of the fingers; both of these are not appropriate. Most respondents (84%) would use a triangular bandage to improvise a dressing. The knowledge of respondents on first aid for haemorrhage and the use of the Esmarch tourniquet was deficient and not up-to-date. This is about knowledge that can save lives. As recommendations on the use of a tourniquet to stop bleeding in first aid have changed in recent years, the general public should be informed about the current guidelines. 1 dragan.diana00@gmail.com 2 mag., Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, Ljubljana, dolence@zf.uni-lj.si 3 mag., Sveučilište u Rijeci, Fakultet zdravstvenih studija, Ul. Viktora Cara Emina 5, Rijeka, kata.ivanisevic@fzsri.uniri.hr 4 dr., Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, Ljubljana, damjan.slabe@zf.uni-lj.si UVOD Nenadzorovana močna krvavitev življenjsko ogroža poškodovanca, hitro ukrepanje in nadzor nad močno zunanjo krvavitvijo pa sta najpomembnejši veščini v prvi pomoči, s čimer lahko preprečimo, da poško- dovanec izkrvavi, še preden mu je zagotovljena stro- kovna oskrba ekipe nujne medicinske pomoči (IFRC, 2020; Gradišek in sod., 2021). Glede na volumen krvi v telesu (5 do 6 litrov) lahko mlada zdrava ose- ba izgubi dva do tri litre krvi brez večjih posledic. Pri majhnih otrocih, bolnih in slabotnih osebah pa veliko tveganje za življenje predstavlja že izguba litra krvi (Ahčan in Špan, 2006). Glavni vir smrtnosti zaradi usodnih krvavitev so množične nesreče; poškodbe, ki povzročijo tako močne krvavitve, pa so zlasti am- putacije, globoke ureznine in strelne rane (Loftus in sod., 2018). Hudo zunanjo krvavitev lahko najhitreje ustavimo z neposrednim pritiskom na rano, nato pa namestimo kompresijsko obvezo. Če krvavitve na roki ali nogi tako ne moremo ustaviti, uporabimo prevezo uda. Pri nekaterih hudih krvavitvah na okončinah je preve- za uda edini ukrep, s katerim preprečimo izkrvavitev poškodovanca (IFRC, 2020). Ker že izdelane in na 373številka 36 · 2022 · U J M A tržišču dostopne preveze splošna javnost praviloma (še) nima na voljo, lahko poškodovanca, ki močno krvavi, v tem primeru reši le improvizirana Esmar- chova preveza (Stewart in sod., 2014). KRATEK ZGODOVINSKI OKVIR UPORABE PREVEZE UDA Pojem »preveza« izhaja iz francoske besede »turner« (obrni se), iz katere se je razvil izraz »tourniquet« (preveza) (Fuchs, 2020). Pojem se uporablja za po- imenovanje pripomočka, s katerim zmanjšamo ali popolnoma prekinemo hudo vensko in/ali arterijsko krvavitev na okončinah (McMillan in sod., 2020), najpogosteje ob amputacijah in zmečkaninah. Prvi zapisi o uporabi preveze segajo že v antiko. Skozi zgodovino se je pomen njene uporabe spreminjal: nekateri so jo priporočali kot ukrep za rešitev življe- nja, po drugi strani pa je bila zaradi nevarnosti doda- tnih poškodb mehkih tkiv v nekaterih obdobjih tudi odsvetovana (Welling in sod., 2012). Etienne Morel je prvič uporabil prevezo na bojišču v Flandersu leta 1674 (McMillan in sod., 2020). Za uporabo preveze je bilo prelomno leto 1873, ko je nemški kirurg Friedri- ch von Esmarch predstavil svojo metodo ustavitve krvavitve na kongresu nemškega kirurškega zdru- ženja. Od tedaj je metoda poznana kot Esmarchova preveza (Hernigou, 2016). V prvi svetovni vojni so bile poškodbe na udih zelo pogoste. Pričakovani so bili slabi izidi za poškodova- ne vojake (amputacije, gangrene ali celo smrt). Teža- va je bil počasen transport poškodovanih z bojišča do zaledja, kjer so kirurško oskrbovali ranjence, po- sledično pa so bile preveze nameščene (pre)dolgo. Po prvi svetovni vojni je Arnold Dwight Tuttle v Pri- ročniku za sanitejce – vojaško zdravstveno osebje predstavil osnovna pravila o uporabi preveze, ki so aktualna še danes (Welling in sod., 2012). Dr. John Edward Hutton, ki je leto dni preživel v vie- tnamski vojni (1955–1975), omenja, da je bilo veliko prevez improviziranih z uporabo pasov, vrvic, rut, gaz in cevk. Videl je več rešenih življenj kot smrti zaradi uporabe preveze (Welling in sod., 2012). Strelne rane, eksplozije bomb ob cestah ter razstrelitve improvizi- ranih eksplozivnih naprav so bile vzrok za hude po- škodbe tudi med vojno v Afganistanu (1979–1989) in Iraku (2003–2011). Te pogoste poškodbe so hkrati omogočile veliko novega znanja o uporabi preve- ze, saj so z njo rešili več kot 2000 vojakov (Fuchs, 2020). Tudi ob terorističnih napadih in pri nezgodah posameznikov je uporaba Esmarchove preveze predstavljala več prednosti kot slabosti. Posledično se je strah pred neuporabo preveze v prvi pomoči zmanjšal (IFRC, 2020). SMERNICE ZA UPORABO PREVEZE UDA Prevezo uda uporabimo izjemoma, če zunanja krva- vitev neposredno ogroža posameznikovo življenje in je ne moremo ustaviti z nobenim drugim postopkom (Galante, 2017; Fuchs 2020; IFRC, 2020). Najpomemb- nejše je preživetje poškodovanega, zato ne smemo oklevati z namestitvijo preveze, kadar je to nujno (Kragh, 2011). Fuchs (2020) uporabo preveze priporo- ča še ob (1) enakomerno hitri, brizgajoči krvavitvi, (2) pri poškodbah, pri katerih ne moremo neposredno pri- tiskati na dovodno arterijo, ob (3) vidnih, s krvjo prepo- jenih oblačil, (4) vidni veliki količini krvi na tleh, (5) am- putaciji okončin in kadar (6) je poškodovanec v šoku. Esmarchova preveza je lahko narejena iz različnih materialov, na primer vsaj pet centimetrov široke- ga traku, kravate, zložene trikotne rute ali manšete za merjenje krvnega tlaka (Ahčan in Špan, 2006). Uporabimo lahko tudi kos oblačila, na primer rokav dolge majice, in iz njega naredimo primerno širok trak. Medtem ko je v filmih za improvizirano preve- zo pogosto prikazana uporaba usnjenega hlačnega pasu, je ta zaradi precejšnje trdote materiala manj ustrezen (Loftus in sod., 2018). Prevezo, ki deluje pravokotno na tlak, ustvarjen v žilah, namestimo 5–7 centimetrov nad krvavečim mestom, praviloma direktno na kožo, izjemoma pa kar čez oblačila (Fuchs, 2020). Za izdelavo učinkovite preveze potrebujemo dva trakova: enega za prevezo in drugega za pritrditev »vitla« (angl. windlass), to je trše paličice, s katero prevezo dodatno zategnemo. Avtorica poudarja, da prevezo zategujemo, dokler kr- vavitev ne preneha. Vsaka krvavitev se mora ustaviti po nameščeni pre- vezi (Galante, 2017). Če se ne, je treba namestiti dve prevezi (eno ob drugi) ali uporabiti širšo prevezo (Kragh, 2011). Ko je krvavitev ustavljena in pod nad- zorom, označimo čas namestitve in do prihoda reše- valcev opazujemo prizadeti ud (zatekanje, ponovna krvavitev, povečana togost mišic) (Galante, 2017). Poškodovanca, ki je pri zavesti, namestimo v vodo- ravni, na hrbtu ležeči položaj, brez dvigovanja poško- dovanega uda (Kragh, 2011; Gradišek in sod., 2021; 374 U J M A · številka 36 · 2022 P O Z N AVA N J E P R E V E Z E U D A Z A O B V L A D O VA N J E H U D I H K R VAV I T E V V P R V I P O M O Č I Diana Dragan, Eva Dolenc Šparovec, Kata Ivanišević, Damjan Slabe IFRC, 2020). Na poškodovanem udu s tipanjem ugotavljamo prisotnost pulza. Esmarchova preveza nikoli ne sme biti pokrita, da jo zdravstveno osebje pri nadaljnji oskrbi takoj opazi, skrajša čas njene namestitve ter prepreči poslabšanje zdravstvenega stanja poškodovanca (Fuchs, 2020). Preveze ne po- puščamo ali odstranjujemo do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči (Galante, 2017). Preveze se nikoli ne namešča na sklepe (Fuchs, 2020; Gradišek in sod., 2021). Zapleti zaradi name- ščene preveze so predvsem posledica neposredne- ga stiska tkiv na mestu preveze, ponovne krvavi- tve, venskih zastojev, ishemije (Shackelford in sod., 2015), dvigovanja udov ali kompresijskega povijanja (Kragh, 2011). Najpogosteje se zaplet zgodi ob na- meščanju preveze v prvi pomoči, če dajalec prve pomoči preveze ne zategne dovolj močno. Posle- dica take neučinkovite oskrbe je, da poškodovanec še naprej krvavi. Postopek je za poškodovanca bo- leč (Fuchs, 2020; IFRC, 2020). Največkrat so poš- kodovani živci, kar lahko povzroči različne stopnje funkcionalne oslabelosti, ki so večinoma začasne, s popolnim funkcionalnim okrevanjem. Poleg tega lahko neposredno mehansko stiskanje poškoduje tudi druga mehka tkiva (kožo, žile, mišice) (McMil- lan in sod., 2020). Zlasti je problematična uporaba (pre)ozkih prevez, zato Shackelford in sod. (2015) poudarjajo, da sta uporaba širših prevez ter krajši čas namestitve najučinkovitejša dejavnika za pre- prečitev navedene poškodbe. Hkrati izpostavljajo, da je preprečevanje dodatnih poškodb tkiv posebno pomembno pri osebah, ki so si namestile prevezo ob krvavitvi, ki ni bila življenjsko ogrožajoča. Pravilna namestitev brez večjih zapletov je po njihovem mne- nju odvisna od časa, in sicer 30–40 minut. Shackel- ford in sod. (2015) sklenejo, da se ni lahko soočiti z izgubo uda, vendar ima reševanje življenja prednost med ukrepi prve pomoči. Smith in sod. (2019) navajajo, da so se pojavili dvomi o poučevanju uporabe preveze. Na tržišču dostopna izdelana preveza je učinkovitejša od improvizirane (IFRC, 2020), vendar ni vedno na razpolago, zato je treba ljudi naučiti izdelati improvizirane preveze z vsakdanjimi pripomočki. Dennis in sod. (2019) v po- vezavi s tem priporočajo tečaje, ki so dovolj prepros- ti, da lahko laična populacija usvoji uporabo Esmar- chove preveze, vendar morajo laiki na tečaju dobiti dovolj natančna navodila. Zwislewski in sod. (2019) pa so ugotovili, da so sodelujoči na tečajih, ki so po- leg teorije obsegali tudi vaje, pokazali boljše prak- tično znanje pri nameščanju preveze uda kot tisti, ki so bili deležni le teorije. Kot primer dobre prakse usposabljanja splošne javnosti o ustavitvi življenjsko ogrožajočih zunanjih krvavitev navajajo Pellegrino in sod. (2020) program usposabljanja z nazivom Stop the Bleed, v okviru katerega se udeleženci uspo- sobijo za hitro prepoznavo, takojšnji odziv in pomoč ter nadzorovanje krvavitve z uporabo preveze uda. Osnovna načina za ukrepanje ob krvavitvah, ki bi ju moral znati vsak, sta prav neposreden pritisk na rano ter namestitev preveze (Pasley in sod., 2018), poleg teh pa tudi kompresijska obveza. Pojavlja se vpraša- nje o znanju uporabe Esmarchove preveze ob hudi krvavitvi med splošno javnostjo.  METODE Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je poznava- nje uporabe Esmarchove preveze v prvi pomoči med splošno javnostjo. Zanimalo nas je, • kateri način (postopek) bi izbrali anketirani kot ukrep za ustavitev hude krvavitve, • ali anketirani poznajo indikacije in kontraindikacije za namestitev Esmarchove preveze, • kakšen delež anketiranih na teoretični ravni poz- na pravilno uporabo Esmarchove preveze v okviru prve pomoči. Podatke smo zbirali z anonimnim spletnim anketnim vprašalnikom, ki je bil oblikovan na podlagi strokovne literature (Ahčan in Špan, 2006; Gradišek in sod., 2015; IFRC, 2020; Fuchs, 2020) s spletnim programskim orodjem 1-ka. Obsegal je 27 vprašanj zaprtega tipa. Vprašalnik smo predhodno testirali na desetih anketi- rancih, njihove komentarje pa upoštevali pri izboljšavi. Povezava do vprašalnika je bila posredovana potenci- alnim sodelujočim po družbenih omrežjih ter elektron- ski pošti. Vprašalnik je med 26. aprilom in 5. majem 2021 izpolnilo 190 anketiranih. Pridobljeni rezultati so bili analizirani z Microsoft Excel Office Home 2019. REZULTATI Na anketni vprašalnik je v celoti odgovorilo 190 oseb, od tega 149 (78  %) žensk in 41 (22  %) moških. V vzorcu prevladujejo anketirani, stari med 18 in 30 let (74  %) ter med 31 in 50 let (17  %). Skoraj polovica (49 %) anketiranih je zaposlenih, 39 % predstavljajo študenti, 29 % sodelujočih je zdravstvenih delavcev. Pri vprašanju, kako bi ukrepali ob hudi krvavitvi, pri čemer je bilo mogoče izbrati več ponujenih 375številka 36 · 2022 · U J M A P O Z N AVA N J E P R E V E Z E U D A Z A O B V L A D O VA N J E H U D I H K R VAV I T E V V P R V I P O M O Č I Diana Dragan, Eva Dolenc Šparovec, Kata Ivanišević, Damjan Slabe Preglednica 3: Deleži odgovorov anketiranih o primerih poškodb in zastrupitev, pri katerih bi namestili Esmarchovo prevezo oziroma je ne bi Table 3: Percentages of respondents‘ answers on cases of injuries and poisonings in which they would or would not apply an Esmarch tourniquet Vprašanje Odgovori anketiranih v deležih Da Ne Ne vem Ali bi Esmarchovo prevezo namestili ob amputaciji prstov na roki? # 41 % 44 % 15 % Ali bi Esmarchovo prevezo namestili ob odprtem zlomu in in manjši oziroma šibki krvavitvi iz stegna? # 7 % 89 % 4 % Ali bi Esmarchovo prevezo namestili ob odprtem zlomu in močni krvavitvi iz nadlahti? * 79 % 15 % 6 % Ali bi Esmarchovo prevezo namestili ob krvavitvi na vratu? # 3 % 92 % 5 % Ali bi Esmarchovo prevezo namestili ob ugrizu kače? # 38 % 44 % 18 % Ali bi Esmarchovo prevezo namestili ob piku žuželke? # 4 % 89 % 7 % Ali bi Esmarchovo prevezo namestili ob zmečkanini, odtrganini, popolni ali nepopolni amputaciji roke/noge, ko VAM NI USPELO s kompresijsko obvezo ustaviti krvavitve? * 88 % 6 % 6 % Legenda: * – ustrezen odgovor je DA; # – ustrezen odgovor je NE Preglednica 2: Prikaz odgovorov anketirancev v deležih v opisanem primeru: »60-letni gospod si je ob žaganju drv z motorno žago poškodoval stegno. Iz globoke rane na notranji strani stegna močno krvavi. Kri je svetle barve in brizga iz rane. Kako bi ukrepali, če bi bili prisotni ob taki delovni nesreči?« Table 2: Percentages of respondents‘ answers in the example „Case: A 60-year-old man injured his thigh while sawing firewood with a chainsaw. He is bleeding profusely from a deep wound on the inside of his thigh. The blood is light in colour and is spurting from the wound. What would you do if you were present at such an accident?“ Način ustavitve hude krvavitve v opisanem primeru Odgovori anketiranih v deležih Z roko bi pritisnil/a na rano, poklical/a 112, nato ravnal/a po njihovih navodilih. 30 % Na rano bi pritisnil/a z roko, nato bi naredil/a kompresijsko obvezo in poklical/a 112. 25 % Takoj bi namestil/a Esmarchovo prevezo in poklical/a 112. 21 % Takoj bi poklical/a 112, nato bi z roko pritisnil/a na rano ali namestil/a kompresijsko obvezo. 17 % Takoj bi poklical/a 112, nato pa namestil/a Esmarchovo prevezo. 7 % Skupaj 100 % Preglednica 1: Delež odgovorov anketiranih o izbiri načina ustavitve hude krvavitve Table 1: Percentage of respondents‘ answers on the choice of method to stop severe bleeding Način ustavitve hude krvavitve Odgovori anketiranih v deležih S prsti bi pritisnil/a na glavno arterijo nad poškodovanim delom. 67 % Na krvaveče mesto bi namestil/a kompresijsko obvezo. 54 % Na krvaveče mesto bi namestil/a Esmarchovo prevezo. 49 % Na krvaveče mesto bi s prsti pritisnil/a čez čisto tkanino. 46 % Ne vem. 2 % 376 U J M A · številka 36 · 2022 P O Z N AVA N J E P R E V E Z E U D A Z A O B V L A D O VA N J E H U D I H K R VAV I T E V V P R V I P O M O Č I Diana Dragan, Eva Dolenc Šparovec, Kata Ivanišević, Damjan Slabe odgovorov, se je največ anketiranih (67 %) odločilo za ustavitev krvavitve s pritiskom na področno arterijo (preglednica 1). Največ anketiranih (30  %) bi v opisanem primeru gospoda, ki si je ob žaganju drv z motorno žago močno poškodoval stegno na notranji strani, iz rane pa močno krvavi, ravnalo tako, da bi z roko pritisnili na rano, poklicali 112 in se nato ravnali po navodi- lih zdravstvenega delavca. Manjši delež anketiranih (25 %) bi z roko pritisnil na rano, nato pa bi naredili kompresijsko obvezo in poklicali 112 (preglednica 2). S sklopom vprašanj smo preverjali znanje anketiranih o razlogih za nameščanje Esmarchove preveze oziro- ma proti temu (preglednica 3). Anketirani so v največ- jem deležu pravilno odgovorili, da preveze ne name- ščamo ob krvavitvi na vratu, niti ob odprtem zlomu in manjši oziroma šibki krvavitvi iz stegna. Bistveno nižjo raven znanja smo ugotovili pri nameščanju pre- veze ob amputaciji prsta ter ugrizu kače, saj tudi ta primera nista indikacija za nameščanje preveze. 46  % anketiranih ve, da mora biti preveza široka 5–7 centimetrov. Iz preglednice 4 je razvidno, da bi anketirani za improvizacijo preveze največkrat upo- rabili trikotno ruto in kos oblačila (opomba: mogočih je bilo več odgovorov). Polovica anketiranih je tudi prepričanih, da bi v dejanskih okoliščinah znali na- mestiti prevezo (preglednica 5). RAZPRAVA Izbira načina ustavitve hude krvavitve Arterijska krvavitev zahteva takojšnje ukrepanje (IFRC, 2020; Gradišek in sod., 2021). Največ anke- tiranih (67 %) bi za ustavitev hude krvavitve izbralo pritisk na področno arterijo, kar od leta 2015 (Gradi- šek in sod., 2015) ni več priporočeno. Gre za posto- pek, ki je za laike, z malo izkušnjami, težko izvedljiv in zaradi tega nezanesljiv. Tudi Deakin in sod. (2010) so že pred tem trdili, da se močne zunanje krvavitve ne ustavlja s pritiskom arterije nad poškodovanim delom. Poškodovancu, ki močno krvavi, bi sprva po- magala z močnim pritiskom roke (čez čisto tkanino) na krvaveče mesto manj kot polovica (46  %) vpra- šanih, kar naj bo prva izbira, saj gre za preprost in učinkovit ukrep (Zideman in sod., 2015). Dobra po- lovica (54 %) anketiranih je izbrala tudi kompresijsko obvezo, za namestitev katere potrebujemo osnovni obvezilni material (prvi povoj ali sterilno gazo ter po- voj, trikotno ruto) iz kompleta prve pomoči. Davids in Mabry (2015) sta potrdila zanesljivost in učinko- vitost kompresijske obveze za ustavljanje krvavitve. Kompresijska obveza je bila v največjem deležu an- ketiranih (30 %) prva izbire ustavitve hude krvavitve tudi v opisanem primeru delovne nesreče 60-letnega gospoda, ki si je ob žaganju drv z motorno žago poš- kodoval stegno in iz globoke rane na notranji stra- ni stegna močno krvavel. Treba je poudariti, da pri tem vprašanju anketiranim ni bila ponujena možnost ustavitve krvavitve s pritiskom področne arterije ob kost. Preveza uda je bila glede na delež odgovorov anketiranih na tretjem mestu kot izbrani način za ustavitev hude krvavitve. Preglednica 5: Deleži odgovorov anketiranih, povezanih s poznavanjem postopka nameščanja Esmarchove preveze Table 5: Percentages of respondents‘ answers related to their knowledge of the procedure of the application of an Esmarch tourniquet Vprašanje Odgovori anketiranih v deležih Da Ne Ne vem Ali bi znali narediti Esmarchovo prevezo, če bi okoliščine to zahtevale? 50 % 24 % 26 % Ali bi rahljali (popuščali) Esmarchovo prevezo, medtem ko bi s poškodovancem čakali na prihod reševalcev? 33 % 48 % 19 % Ali bi prenehali nameščati Esmarchovo prevezo, če bi z njo poškodovancu povzročali hudo bolečino? 18 % 56 % 26 % Preglednica 4: Prikaz deleža odgovorov anketirancev glede uporabe pripomočkov za improvizacijo Esmarchove preveze Table 4: Percentages of respondents‘ answers on the use of aids to make an improvised Esmarch tourniquet Pripomoček Odgovori anketiranih v deležih Trikotna ruta 84 % Kos oblačila 82 % Pas za kavbojke, širok 2 centimetra 68 % Elastični povoj, širok 6 centimetrov 49 % Vezalke 16 % Vrvica 13 % Nič, saj je ne bi znal narediti 4 % Žica 3 % 377številka 36 · 2022 · U J M A P O Z N AVA N J E P R E V E Z E U D A Z A O B V L A D O VA N J E H U D I H K R VAV I T E V V P R V I P O M O Č I Diana Dragan, Eva Dolenc Šparovec, Kata Ivanišević, Damjan Slabe Poznavanje indikacij in kontraindikacij za nameščanje Esmarchove preveze Pomembno je poznati indikacije in kontraindikacije nameščanja preveze (Kragh, 2011; Galante, 2017; Fuchs, 2020; IFRC, 2020). Velika večina (88 %) sode- lujočih v naši raziskavi ve, da je treba v primeru, ko nam s kompresijsko obvezo ni uspelo ustaviti hude krvavitve na roki ali nogi, namestiti Esmarchovo pre- vezo (Galante, 2017; Fuchs, 2020; IFRC, 2020). Če hude krvavitve ne obvladamo, obstaja možnost, da poškodovanec izkrvavi in umre. Temu se lahko izog- nemo s pogostejšo uporabo Esmarchove preveze ob hudi krvavitvi (Kragh, 2011). Tudi nekateri primeri iz prakse govorijo temu v prid. Tak primer je nesreča pri lovu na odročnem kraju, ko je medved takrat 42-le- tnemu lovcu, ki se je skušal rešiti na drevo, raztrgal golen (Zagorac, 2015). Kolegi pri lovu so mu names- tili prevezo, poškodovanec pa je preživel, čeprav je bilo mesto nezgode od splošne bolnišnice oddaljeno 80 kilometrov. Visok delež anketiranih (79 %) bi se za namestitev preveze uda odločil tudi ob odprtem zlo- mu nadlahti s hudo krvavitvijo, kar je smiselna izbira. Čeprav Esmarchovo prevezo nameščamo izključno na udih (Galante, 2017; Fuchs, 2020; IFRC, 2020), bi 41 % anketiranih prevezo namestilo poškodovancu z amputacijo prstov na roki, kar ni ustrezno, saj gre za poškodbo perifernih žil manjšega premera, zato lahko krvavitev obvladamo z direktnim pritiskom na krvavečo rano ali z učinkovito kompresijsko ob- vezo. Še dodatnih 15 % vprašanih ni vedelo, kaj je v takem primeru ustrezen ukrep, kar kaže na nizko raven znanja prve pomoči anketiranih v tem prime- ru. Podobne rezultate smo dobili tudi pri namešča- nju preveze ob ugrizu kače, saj je manj kot polovica (44 %) anketiranih vedela, da v tem primeru preveze ne nameščamo. Slabe in sod. (2019) so ugotovili, da bi skoraj 70  % anketiranih za prvo pomoč ob ugrizu kače nad ugrizom namestilo prevezo. Viso- ke deleže napačnega prepričanja o uporabi preve- ze ob ugrizu kače so ugotovili tudi tuji raziskovalci (Godpower in sod., 2011; Mahmood in sod., 2019). Godpower in sod. (2011) navajajo, da je četrtina oseb z nameščeno prevezo ob kačjem ugrizu ime- la zaplete, potrebovali so antiserum in podaljšal se je čas njihove hospitalizacije. Gargi in Saini (2020), ki se sklicujeta na Nacionalni protokol za obvlado- vanje ugriza kač (angl. National snake bite mana- gement protocol), dodajata, da se uporabe preveze ne priporoča, ker je lahko vzrok za ishemijo tkiv, po- škodbo živcev, gangreno, veliko možnost nekroze ter izgubo okončine, poveča pa se tudi tveganje, da ob sprostitvi preveze spustimo v krvni obtok strup kače (angl. bolus venom effect). V nasprotju z izpostavljenimi primeri (amputacija pr- stov roke ter ugriz kače) so anketirani v visokih de- ležih pravilno odgovorili, da preveze ne nameščamo ob piku žuželke in na vratu (IFRC, 2020; Gargi in Sa- ini, 2020). Uporaba pripomočkov Za improvizacijo preveze so anketirani v največjih deležih izbrali ustrezna pripomočka – trikotno ruto (84 %) ali kos oblačila (82 %), medtem ko bi manjši delež anketiranih izbral tudi neustrezne pripomočke, kot so vezalke, vrvica in žica. Stewart in sod. (2014) so ugotovili, da bi laiki za improvizacijo Esmarcho- ve preveze posegli po pripomočkih, ki ne obetajo uspešne ustavitve krvavitve, na primer ozek pas ali žico, ki lahko močno poškodujeta tkivo na poškodo- vanem udu. Čeprav se je 46 % vprašanih opredelilo, da mora biti širina preveze 5–7 centimetrov, bi za improvizacijo Esmarchove preveze anketirani v viso- kem deležu (68 %) uporabili tudi pas za hlače, širok dva centimetra, kar ni ustrezno. Loftus in sod. (2018) menijo, da se preozke preveze, kot je na primer pas za hlače, uporabljajo predvsem zaradi pogostih film- skih prizorov. Poznavanje postopka Laiki so tisti, ki imajo pomembno vlogo v prvi pomo- či pri ustavljanju krvavitve, saj je največja verjetnost, da bodo prvi ob poškodovancu (Dennis in sod., 2019). Polovica anketiranih je zase prepričanih, da bi znali namestiti Esmarchovo prevezo, če bi to zahte- vale okoliščine, vendar nas njihovi odgovori povsem ne prepričajo. Že namera uporabe preozkega pripo- močka, na primer dva centimetra širokega hlačnega pasu, skoraj dve tretjini vprašanih postavlja določen dvom o njihovem praktičnem znanju. Postavlja se tudi vprašanje, ali bi to v praksi naredili zadosti učin- kovito, kar ostaja izziv za nadaljnje raziskave. Pri vpra- šanju, ali bi rahljali (popuščali) Esmarchovo prevezo, medtem ko bi s poškodovancem čakali na prihod re- ševalcev, približno polovica (48 %) anketiranih te ne bi popuščala, kar je pravilno (Galante, 2017; Fuchs, 2020), medtem ko se je tretjina napačno opredelila za popuščanje obveze. Slaba polovica anketiranih (44 %) bi prenehala nameščati Esmarchovo prevezo, če bi z njo poškodovancu povzročali hudo bolečino, oziroma ne vedo, če bi to naredili. To ni ustrezno, saj bi poškodovanec lahko izkrvavel. 378 U J M A · številka 36 · 2022 P O Z N AVA N J E P R E V E Z E U D A Z A O B V L A D O VA N J E H U D I H K R VAV I T E V V P R V I P O M O Č I Diana Dragan, Eva Dolenc Šparovec, Kata Ivanišević, Damjan Slabe SKLEPNE MISLI Omejitvi naše raziskave sta bila ugotavljanje zgolj teoretičnega znanja ter način pridobivanja rezultatov s spletno anketo, zato so v vzorcu prevladovale mlaj- še osebe, večinoma ženske. Z vprašalnikom nismo preverili poznavanja drugih postopkov, povezanih z prevezo, kot so položaj poškodovanca, položaj uda, označevanje časa namestitve in (ne)prekrivanje obveze. Poznavanje uporabe Esmarchove preveze v prvi po- moči med splošno populacijo je bistveno, saj lahko prav to znanje očividcev osebi, ki močno krvavi, reši življenje. Ugotovili smo, da je znanje anketiranih o uporabi Esmarchove preveze pomanjkljivo, pa tudi zastarelo. Ob hudi krvavitvi bi večina ukrepala s pritiskom na področno arterijo nad poškodovanim delom, in ne z direktnim pritiskom na rano. Glavne pomanjkljivosti v znanju o uporabi preveze v prvi pomoči so nepoznavanje kontraindikacij za name- ščanje preveze, morebitna uporaba preozkih pripo- močkov, popuščanje preveze med čakanjem na nuj- no medicinsko pomoč ter prenehanje nameščanja preveze ob pojavu hujše bolečine pri poškodovancu. Spodbudno je, da so anketirani prepoznali trikotno ruto kot ustrezen pripomoček za prevezo uda, ki je hkrati tudi široko dostopen. Na podlagi opisanega primera krvavitve in v največjem deležu izbranega ukrepa anketiranih sklepamo, da ti v urgentnih sta- njih najbolj zaupajo ekipi nujne medicinske pomoči. Ker spada preveza uda med nujne ukrepe prve po- moči, smernice pa so se v zadnjih sedmih letih pre- cej spremenile, morajo pristojne organizacije zago- toviti, da bo splošna javnost s čim širšim naborom mogočih načinov širjenja znanja o tem tudi sezna- njena in podučena. Viri in literatura 1. Ahčan, U., Špan, M., 2006. Krvavitev. V: Ahčan, U. (urednik), Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri, 1. izd., Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 97–116. 2. Davids, N. B., Mabry, R. L., 2015. Hemorrhage control. V: Cone, D. C., Brice, J. H., Delbridge, T. R., Myers, J. B. (uredniki), Emerg Med Services: clinical practice and systems oversight, 2 Volume Set, 265–271. doi: 10.1002/9781118990810.ch35. 3. Deakin, C. D., Nolan, J. P., Soar, J., in sod., 2010. European resuscitation council guidelines for resuscitation 2010. Section 4. Adult advanced life support. Resusc, 81(10), 1305–1352. doi: 10.1016/j.resuscitation.2010.08.017. 4. Dennis, A., Bajani, F., Schlanser, V., in sod., 2019. Missing expectations: windlass tourniquet use without formal training yields poor results. J Trauma Acute Care Surg, 87(5), 1096–1103. doi: 10.1097/TA.0000000000002431. 5. Fuchs, S., 2020. Tourniquets in major extremity trauma. Pediatr Emerg Care, 36(10), 489–494. doi: 10.1097/ PEC.0000000000002226. 6. Galante, J. M., 2017. Using tourniquets to stop bleeding. Jama, 317(14), 1490. doi: 10.1001/jama.2015.8581. 7. Gargi, G., Saini, A., 2020. Tourniquet application in snake bite: are we aweare? Int J Res Med Sci, 8(8), 3031–3034. doi: 10.18203/2320-6012.ijrms20203459. 8. Godpower, C. M., Thacher, T. D., Shehu, M. I. L., 2011. The effect of pre-hospital care for venomous snake bite on outcome in Nigeria. Trans R Soc Trop Med Hyg, 105(2), 95–101. doi: 10.1016/j. trstmh.2010.09.005. 9. Gradišek, P., Grošelj Grenc, M., Strdin Košir, A. (uredniki), 2015. Smernice za oživljanje 2015 evropskega reanimacijskega sveta. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, 110–113. https://www.szum.si/media/uploads/files/ERC_2015_slo-1.pdf, 2. 6. 2021. 10. Gradišek, P., Grošelj Grenc, M., Strdin Košir, A. (uredniki), 2021. Smernice evropskega reanimacijskega sveta za oživljanje 2021. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, 53–57. https://www.szum.si/media/uploads/files/Smernice_2021.pdf, 12. 5. 2022. 11. Hernigou, P., 2016. Authorities and foundation of an orthopaedic school in Germany in the nineteenth century: Part I: Conrad Johann Martin Langenbeck; Georg Friedrich Louis Stromeyer; Bernhard Rudolf Conrad von Langenbeck; Johann Friedrich August von Esmarch. Int J Orthop, 40(3), 633–640. doi: 10.1007/ s00264-015-3009-y. 12. IFRC – International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies, 2020. International first aid, resuscitation and education guidelines 2020. https://www.ifrc.org/document/international-first- aid-resuscitation-and-education-guidelines, 5. 5. 2022. 13. Kragh, J. F., 2011. Tourniquets. V: Owens, B. D., Belmont, P. J. (urednika), Combat orthopedic surgery: lessons learned in Iraq and Afghanistan, Slack Incorporated, 119–26. http://104.131.4.44/images/uploads/2015/11/027-tourniquets-2011. pdf, 31. 8. 2021. 14. Loftus, A., Pynn, H., Parker, P., 2018. Improvised first aid techniques for terrorist attacks. Emerg Med J, 35(8), 516–521. doi: 10.1136/ emermed-2018-207480. 15. Mahmood, M. A., Halliday, D., Cumming, R., in sod., 2019. Inadequate knowledge about snakebite envenoming symptoms and application of harmful first aid methods in the community in high snakebite incidence areas of Myanmar. PLoS Negl Trop Dis, 13(2), 1–10. doi: 10.1371/journal.pntd.0007171. 16. McMillan, T. E., Gardner, T., Johnstone, A. J., 2020. Current concepts in tourniquet uses. Surgery. doi: 10.1016/j. mpsur.2020.01.005. 17. Pasley, A. M., Parker, B. M., Levy, M. J., in sod., 2018. Stop the bleed: does the training work one month out? Am Surg, 84(10), 1635–1638. doi: 10.1177/000313481808401020. 18. Pellegrino, J. L., Charlton, N., Goolsby, C., 2020. »Stop the Bleed« Education Assessment Tool (SBEAT): Development and Validation. Cureus, 12(9), e10567. doi 10.7759/cureus.10567. 19. Shackelford, S. A., Butler, F. K., Kragh, J. F., in sod., 2015. Optimizing the use of limb tourniquets in tactical combat casualty care. J Spec Oper Med, 15(1), 17–31. https://www.researchgate.net/publication/273577952_Optimizing_ the_Use_of_Limb_Tourniquets_in_Tactical_Combat_Casualty_Care_ TCCC_Guidelines_Change_14-02, 10. 8. 2021. 20. Slabe, D., Jerman, A., Dolenc, E., Brvar, M., 2019. Poznavanje napotkov za prvo pomoč v primeru ugriza kače – poročilo o raziskavi. Ujma, 33, 230–236. 21. Smith, L. A., Caughey, S., Liu, S., in sod., 2019. World trauma education: hemorrhage control training for healthcare providers 379številka 36 · 2022 · U J M A P O Z N AVA N J E P R E V E Z E U D A Z A O B V L A D O VA N J E H U D I H K R VAV I T E V V P R V I P O M O Č I Diana Dragan, Eva Dolenc Šparovec, Kata Ivanišević, Damjan Slabe in India. Trauma Surg Acute Care Open, 4(1), 1–3. doi: 10.1136/ tsaco-2018-000263. 22. Stewart, S. K., Duchese, J. C., Khan, M. A., 2015. Improvised tourniquets: Obsolete or obligatory? J Trauma Acute Care Sur, 78(1), 178–83. doi: 10.1097/TA.0000000000000485. 23. Welling, D. R., McKay, P. L., Rasmussen, T. E., Rich, N. M., 2012. A brief history of the tourniquet. J Vasc Surg, 55(1), 286–290. doi: 10.1016/j.jvs.2011.10.085. 24. Zagorac, N., 2015. Prebila ga medvjedica: »Popeo se na drvo, ali ga je slijedila...«. 24 sata. https://www.24ata.hr/news/ prebila-ga-medvjedica-popeo-se-na-drvo-ali-ga-je-slijedila-443688, 21. 6. 2022. 25. Zideman, D. A., De Buck, E. D. J., Singletary, E. M., in sod., 2015. European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2015 Section 9. First aid. Resuscitation, 95, 278–287. doi: 10.1016/j. resuscitation.2015.07.031. 26. Zwislewski, A., Nanassy, A. D., Meyer, L. K., in sod., 2019. Practice makes perfect: The impact of Stop the Bleed training on hemorrhage control knowledge, wound packing, and tourniquet application in the workplace. Injury, 50(4), 864–868. doi: 10.1016/j. injury.2019.03.025. 380 U J M A · številka 36 · 2022 P O Z N AVA N J E P R E V E Z E U D A Z A O B V L A D O VA N J E H U D I H K R VAV I T E V V P R V I P O M O Č I Diana Dragan, Eva Dolenc Šparovec, Kata Ivanišević, Damjan Slabe