Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava 4 | 2005 Svoboda izražanja Ustavni monizem in krčenje referendumskega odločanja Kritična analiza doktrine zlorabe referenduma Constitutional Monism and Reduction of Referendum Decision-Making. A Critical Analysis of Referendum Abuse Doctrine Matej Avbelj Electronic version URL: http://journals.openedition.org/revus/1708 DOI: 10.4000/revus.1708 ISSN: 1855-7112 Publisher Klub Revus Printed version Date of publication: 1 janvier 2005 Number of pages: 83-96 ISSN: 1581-7652 Electronic reference Matej Avbelj, « Ustavni monizem in krčenje referendumskega odločanja », Revus [Spletna izdaja], 4 | 2005, Datum spletne objave: 28 février 2013, ogled: 22 avril 2019. URL : http:// journals.openedition.org/revus/1708 ; DOI : 10.4000/revus.1708 All rights reserved U s t a v n i m o n i z e m i n k r č e n j e r e f e r e n d u m s k e g a o d l o č a n j a – K r i t i č n a a n a l i z a d o k t r i n e z l o r a b e r e f e r e n d u m a Ma tej Av belj 1. Uvod no Na men te ga pri spev ka je kri tič no ov red no ti ti tre nut no – ali bo lje re če no v Re - pub li ki Slo ve ni ji vse lej ak tu al no – do ga ja nje v zve zi z re fe ren dum skim od lo ča - njem. Ker je bi lo o in sti tu tu re fe ren du ma na sploš no v stro kov ni li te ra tu ri na - pi sa no že ve li ko, ta pri spe vek ana li zi ra zgolj vlo go re fe ren du ma zno traj do lo - če ne ga ustav ne ga kon cep ta de mo kra ci je ne ko li ko dru ga če, in si cer z vi di ka nje - go ve ga po li cy po me na zno traj ustav ne ga sis te ma za vor in rav no ve sij (checks and ba lan ces). Ta ko oprav lje na ana li za lah ko po ka že na glob lje vzro ke pre go - vor nih slo ven skih re fe ren dum skih raz pr tij ter pri po mo re h kri tič ni oce ni ustav - ne pri mer nos ti ali ne pri mer nos ti rav na nja slo ven skih ustav nih ak ter jev ob t. i. zlo rab lje nih re fe ren dum skih po bu dah ali zah te vah. Da bi se iz ogni li ter mi no - loš ki ne jas nos ti, je tre ba po u da ri ti, da se iz raz re fe ren dum v tem pri spev ku, če ni iz rec no dru ga če na ve de no, na na ša na za ko no daj ni re fe ren dum ali na in sti - tut re fe ren du ma na sploš no, ni ka kor pa v tem pri spev ku ni so po se bej ob rav na - va ne pre os ta le vrs te re fe ren du ma. 83Ustavni monizem in krčenje referendumskega odločanja … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T Matej AVBELJ, 2005: Ustavni monizem in krčenje referendumskega odločanja. Kritična analiza doktrine zlorabe referenduma. Revus – Revija za evropsko ustavnost (2005) 4. 83–96. www.revus.eu 2. Re fe ren dum kot učin ko vi ta za vo ra za vzpo stav lja nje rav no ves ja Sis tem za vor in rav no ve sij lah ko umes ti mo v šir ši okvir sis te ma de lit ve ob las ti, ki se je z red ki mi iz je ma mi (na če lo enot nos ti ob las ti) uve lja vil v ve či ni mo der - nih de mo kra tič nih dr žav. Ker se dr žav na ob last iz vr šu je prek raz lič nih ob las - tve nih funk cij, je pra vil ne je go vo ri ti o de lit vi funk cij ob las ti, ne pa sa me ob las - ti.1 V skla du z naj bolj uve lja vlje nim tri a lis tič nim kon cep tom de lit ve funk cij ob - las ti lo či mo: za ko no daj no, iz vr šil no in sod no funk ci jo.2 Bi stvo na če la de lit ve funk cij ob las ti je v tem, da je vsa ka od funk cij ob las ti sa mo stoj na na svo jem po - droč ju, a hkra ti na do lo čen sis tem ski na čin po ve za na s pre os ta li ma funk ci ja ma, ta ko da funk ci je ni so izo li ra ne dru ga od dru ge, am pak se med se boj do pol nju - je jo in nad zo ru je jo, ta ko da ne pri de do pre vla de ene funk ci je ob las ti nad dru - go. Go vo ri mo o sis te mu za vor in rav no ve sij. To da z vi di ka po li cy ar gu men ti ra nja, to je raz la ge do ga ja nja v druž bi, po li - ti ki in pra vu, ki upo šte va kar naj šir ši spek ter raz lič nih in te re sov, ki se bi je jo na po droč ju jav ne ga in od ka te rih si vsak pri za de va za svo jo op ti mi za ci jo, za ana - li zo vlo ge in sti tu ta re fe ren du ma zno traj sis te ma za vor in rav no ve sij po gled sko - zi priz mo zgolj treh funk cij ob las ti ne za dos tu je, am pak je tre ba vsa ko od teh funk cij in te res no raz čle ni ti. Na pri mer, par la ment kot po o se blje nje za ko no daj - ne funk ci je ob las ti še zda leč ni eno ten. Na sprot no gre za in he rent no plu ra len, to je po li tič no in te res no raz cep ljen or gan, in si cer naj manj na opo zi ci jo in vla - da jo čo ko a li ci jo ter zno traj nji ju na še manj še in te res ne sku pi ne. Po dob no lah - ko za tr di mo za iz vr šil no ve jo ob las ti, manj pa to ve lja za sod no ve jo, kjer naj bi bil po li tič no in te res ni dis kurz s po seb no ob li ko ime no va nja in iz obraz be pred - stav ni kov sod ne ve je ob las ti za me njan s prav nim dis kur zom, ki pa je pre cej bolj ome jen kot po li tič no in te res ni dis kurz. Prav ni dis kurz na mreč lah ko šte je za spre jem lji ve in te re se zgolj tis te, ki so z vi di ka se da nje ga po zi tiv ne ga prav ne ga re da le gal ni in le gi tim ni. Uči nek in te res ne ga vpli va na sod stvo in in te res na raz - ve je nost zno traj sod stva ter dru gih pra vo sod nih or ga nov naj bi bi la ta ko na če - lo ma in pra vi lo ma pre cej manj ša kot pri dru gih dveh ve jah ozi ro ma funk ci jah ob las ti. Iz je ma je, vsaj v slo ven ski ustav ni ure dit vi, pa tu di dru god, ustav no so - di šče, ki je rav no nek je na me ji med po li tič no in te res nim dis kur zom in prav nim dis kur zom.3 Nje go vi čla ni so na mreč ime no va ni s stra ni par la men ta, to rej po - N E P O S R E D N A D E M O K R A C I J A – D O K T R I N A Z L O R A B E R E F E R E N D U M A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 84 1 Grad, Kau čič, Ri bi čič, Kri stan, Dr žav na ure di tev Slo ve ni je, str. 35. 2 Po zna mo pa še du a lis ti čni kon cept de lit ve ob las ti, po ka te rem lo či mo funk ci jo od lo ča nja in iz vr še va nja, ter kvad ri a lis tič ni sis tem, ki je enak tri a lis ti čne mu, pri če mer od iz vr šil ne funk ci je od vo ji še uprav no funk ci jo. Po drob ne je Grad, Kau čič, Ri bi čič, Kri stan, na ve de no de lo, str. 35. 3 Za po drob nej ši pri kaz po me na raz cep lje nos ti ustav ne ga so di šča med pra vom in po li ti ko, glej: No vak M., De - li tev ob las ti: Me di gra pra va in po li ti ke, Sci en tia Ius ti tia, Ljub lja na 2003. www.revus.eu li tič no in te res no raz cep lje ne ga or ga na, ki de lu je po pra vi lih po li ti čne ga dis kur - za, pri svo jem de lu pa so ome je ni s pra vi li in na če li prav ne ga dis kur za. Pri ustav nem so di šču je ta ko vses ko zi ču ti ti tež njo po vdi ra nju po li tič no-in te res ne - ga vpli va na po droč je prav ne ga, to pa se ve da ni nič ne o bi čaj ne ga in ne do pust - ne ga. Po memb no je le, da se te ga za ve da mo in da se ustav no so di šče ob li ku je ta ko, da je no tra nje in te res no in vred nost no plu ral no. No tra nja plu ral nost na - mreč v so o če nju sta lišč si li ustav ne sod ni ke pri od lo ča nju k sa mo cen zu ri nji ho - vih po ten ci al nih pre an ga ži ra nih vred nost nih sta lišč ter pri po mo re k sa mo ob - ram bi so di šča pred pre ti ra ni mi po li tič no in te res ni mi vpli vi, ki bi ute gni li ok rni - ti pra vi la in na če la prav ne ga dis kur za. In sti tut re fe ren du ma lah ko na tej os no vi po tem ta kem raz ume mo kot še ene - ga od in te res nih ka na lov, prek ka te rih po te ka vpliv na po li tič no in te res ni in prav - ni dis kurz zno traj sis te ma za vor in rav no ve sij. Po svo ji na ra vi lah ko slu ži dve - ma na me no ma. Naj prej bi bil in sti tut re fe ren du ma lah ko v služ bi ne po sred ne ve čin ske, to je mo nis ti čne de mo kra ci je, v okvi ru ka te re bi ga vla da jo če po li ti čne si le, ki bi na pod la gi ugod nih pre te klih vo lil nih rez ul ta tov pred vi de va le, da ima jo pod po - ro med vo liv ci, upo rab lja le kot učin ko vi to sred stvo za še moč nej še stis ka nje manj šin skih in te re sov, to da zdaj bolj pre ta nje no, to je prek ne po sred no iz ra že - ne ve čin ske ljud ske vo lje. Tak na čin upo ra be in sti tu ta re fe ren du ma je, ta ko kot mo nis tič na kon cep ci ja de mo kra ci je kot ta ka,4 ne va ren z vi di ka ustav ne za šči te šib kej ših, to je rav no tis tih manj šin skih in te re sov, ki jih že li vla da jo ča po zi ci ja iz naj raz li čnej ših raz lo gov čim bolj ome ji ti. Druž be ne manj ši ne gle de na svo jo šte vilč nost in me dij sko ne moč na mreč ne bi ni kdar mo gle pre pri ča ti ve či ne vo - liv cev. Za to je in stru ment ne po sred ne ga od lo ča nja za var stvo nji ho vih pra vic, svo bo ščin in in te re sov ne pri me ren in prav za to je vlo ga sod ne ve je ob las ti, še po seb no ustav ne ga so di šča kot zad nje ga bra ni ka ustav nos ti, ključ na. Re fe ren - du mi, ki bi jih pod pi ra la vla da jo ča ve či na in bi lah ko res ne je ogro zi li prav ni po - lo žaj naj šib kej ših druž be nih sku pin, mo ra jo bi ti, v skla du z zgo raj po ve da nim, pod stro gim nad zo rom ustav ne ga so di šča, saj v teh pri me rih ob sta ja ve li ka ne - var nost kla si čne ti ra ni je ve či ne nad manj ši no. Ob tem ko so to rej re fe ren du mi, ini ci i ra ni s stra ni vla da jo če po zi ci je, po svo - ji na ra vi lah ko že vna prej sus pekt ni, so v de mo kra tič nih dr ža vah takš ni re fe ren - du mi, še po seb no tis ti, ki bi me ri li na ogro ža nje do lo če ne manj šin ske skup nos - ti, na sre čo red ki. V de mo kra tič nih dr ža vah z raz vi to ne po sred no de mo kra ci jo se za to in sti tut re fe ren du ma po gos te je upo rab lja kot pri tisk po li ti čne opo zi ci je 85Ustavni monizem in krčenje referendumskega odločanja … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 4 Več o mo nis ti čnem kon cep tu de mo kra ci je in dru gih ob li kah ustav nih kon cep tov de mo kra ci je glej: Av belj M., (Ne)de mo kra tič nost ustav no sod nih od ločb, Prav nik, l. 58, št. 9–12, Ljub lja na 2003. www.revus.eu ali manj šin skih in te res nih sku pin, ki sploh ne se di jo v par la men tu, na vla da jo - čo po zi ci jo pri nje nem nor mo daj nem ure ja nju raz mer in od no sov v druž bi. In - sti tut re fe ren du ma po tem ta kem v ro kah manj šin skih po li tič nih in in te res nih sku pin lah ko funk ci o ni ra kot ne kak šna pra vi ca ve ta. Za bolj šo osvet li tev te zad nje tr dit ve lah ko po te gne mo ana lo gi jo z ab strakt - no ustav no sod no pre so jo. V li te ra tu ri se na mreč po u dar ja, da se ab strakt na ustav no sod na kon tro la pre cej po gos te je kot sred stvo za var stvo naj šib kej ših druž be nih manj šin upo rab lja kot sred stvo tis tih po li tič nih sku pin, naj več krat se ve da opo zi cij skih, ki svo jih in te re sov ni so mo gle uve lja vi ti prek red ne ga po - li ti čne ga pro ce sa. Ob seg ab strakt ne ustav no sod ne pre so je – to rej upo ra ba le-te kot ne ke vrs te ve ta – je po mne nju ne ka te rih ugled nih ustav no prav nih stro kov - nja kov ta ko od vi sen od ra di kal nos ti pred la ga nih za kon skih ukre pov, od raz mer - ja mo či v par la men tu in od ob sto ja dru gih po ten ci al nih ve to iz ho dov, ki jih lah - ko upo ra bi po li tič no po ra že na sku pi na, pri če mer se v li te ra tu ri na va ja po men ob sto ja dru ge ga do ma par la men ta, fe de ral ne ure dit ve dr ža ve ipd.5 V prak si to po me ni, da bolj kot vla da jo ča ko a li ci ja pred la ga ra di kal ne za kon ske ukre pe, bolj kot se po ču ti moč no in za to manj pri prav lje no na kom pro mi se ter ob od - sot nos ti dru ge ga do ma ali fe de ral ne ure dit ve, več ji je pri tisk na kon ti nu i ra ni po - raz ob so je ne manj šin ske po li ti čne stran ke in dru ge manj šin ske in te res ne sku - pi ne, ki sku ša jo svo je in te re se za va ro va ti prek ustav ne ga so di šča v pos top ku ab - strakt ne pre so je ustav nos ti. Vse po ve da no lah ko raz ši ri mo tu di na in sti tut re fe ren du ma in na re fe ren - dum sko do ga ja nje v Slo ve ni ji. Po pla va re fe ren du mov na naj raz li čnej ših po droč - jih ka že na struk tur ne prob le me v se da njem slo ven skem po li ti čnem pro ce su, v ka te rem očit no raz mer je mo či po svo je si li opo zi cij ske stran ke in dru ge manj - šin ske in te res ne sku pi ne, da pos ku ša jo svo je v par la men tu ne us pe le pred lo ge uve lja vi ti po dru gi po ti. Vzro ke za te struk tur ne prob le me gre se ve da is ka ti na obeh stra neh, po zi cij ski in opo zi cij ski, ven dar pa do ga ja nje v zve zi z re fe ren - du mi o ter mo e lek trar nah, že lez ni cah, ne delj skem od prt ju tr go vin, vra ča nju vla - ganj v te le ko mu ni ka cij sko omrež je itd., ki smo jim bi li pri ča do slej, ka že na to, da o teh spe ci fič nih, ozkih go spo dar sko-teh nič nih vpra ša njih ne bi bi lo tre ba od lo ča ti vo liv cem, če bi bi li tis ti z ve či no gla sov v par la men tu pri prav lje ni na kom pro mi se in ne bi za sle do va li zgolj last nih ko a li cij skih in te re sov. Če do da mo k te mu pa ra dok sne izi de vseh naš te tih re fe ren du mov, ki jih je vla da jo ča ko a li - ci ja, ki je bi la na sploš nih vo lit vah ven dar le iz vo lje na z ve li ko ve či no, vse po vrs ti iz gu bi la, po tem se iz ka že, da gre vzro ke za struk tur ne prob le me slo ven - N E P O S R E D N A D E M O K R A C I J A – D O K T R I N A Z L O R A B E R E F E R E N D U M A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 86 5 Glej: Alec Sto ne Sweet, Con sti tu ti o nal Ad ju di ca ti on and Par li a men ta ry De moc ra cy, v: Go ver ning with Jud - ges: Con sti tu ti o nal Po li tics in Eu ro pe, OUP 2000, str. 53 in 54. www.revus.eu ske ga po li ti čne ga pro ce sa v glav nem is ka ti v ra di kal nih za kon skih ukre pih vla - da jo če po zi ci je pri nje nem raz me ro ma brez kom pro mis nem za sle do va nju in te - re sov, ki pa so očit no tu ji tu di in te re som ve či ne tis te ga vo lil ne ga te le sa, ki se je ude le ži la teh re fe ren du mov. In sti tut re fe ren du ma po tem ta kem učin ku je kot ve to to čka šib kej ših v po li - ti čnem pro ce su. Čez mer na upo ra ba in sti tu ta re fe ren du ma, kot smo ji po mne - nju ne ka te rih pri ča v Slo ve ni ji, ni zgolj po sle di ca pre mi le in »re fe ren do ma ni ji« na klo nje ne za ko no da je na tem po droč ju. Vzro ki so glob lji in so v struk tu ri po - li ti čne ga pro ce sa. Ka kor sle di iz zgo raj pred stav lje ne ga pri me ra iz prav ne li te - ra tu re o ab strakt ni ustav no sod ni pre so ji, bi se šte vi lo re fe ren du mov v Slo ve ni ji ne mu do ma zmanj ša lo, če bi v naj šir šem po li ti čnem pro ce su, ki ne vklju ču je le po li tič nih strank, am pak tu di ci vil no druž bo, pre vla dal ko re kten po li tič ni di a - log, na te me lju strpnos ti in is ka nju kom pro mi sov, ki bi vsa ki od ude le že nih po - li tič nih in in te res nih sku pin omo go čil vsaj mi ni mal no ures ni či tev nje nih in te - re sov ozi ro ma bi ji pri zna val vsaj sta tus ena kov red ne ga dis ku sij ske ga part ner - ja. Vsak dru ga čen pris top, na pri mer v za os tro va nju za kon skih po go jev za raz - pis re fe ren du mov, ne mo re re ši ti ni če sar, am pak ka že zgolj na že ljo vla da jo čih po li tič nih sku pin po ome je va nju šte vi la ve to točk v po li ti čnem sis te mu, ki bi pri pe lja lo do bolj učin ko vi te ga de lo va nja po li ti čne ga pro ce sa in s tem omo go či - lo vla da jo či po zi ci ji laž je in manj zap le te no de lo. Ven dar le pa je ta ka re ši tev iz - ra zi to sla ba, ker ne i zo gib no vo di v ustav ni mo ni zem, to rej v sis tem, v ka te rem se pro stor za po li tič ni di a log zmanj šu je in v ka te rem vsa ko krat na vla da jo ča ko - a li ci ja v me jah usta ve na po li tič no in te res nem po droč ju lah ko po čne, kar pač ho - če, ne gle de na mo re bi ti ute me lje ne in te re se opo zi cij skih po li tič nih struk tur. Ustav ni mo ni zem je po tem ta kem sis tem, kjer ar gu ment mo či pre vla da nad moč jo ar gu men ta in ki je za to dol go roč no po gu ben za na pre dek na ci je, saj spod ko pa va te me lje so li dar nos ti in ustav ne strpnos ti, ki so ne ob hod ne ga po - me na za ek sis ten co in ra zvoj na ro da kot po li ti čne skup nos ti. In sti tut re fe ren du ma je to rej, ta ko kot ustav no sod na pre so ja, učin ko vi to in po treb no va ro va lo v po li ti čnem pro ce su, ki pre pre ču je po li ti čne ek sce se in vse vple te ne po li ti čne in in te res ne sku pi ne si li k de mo kra tič ne mu in strpne mu di - a lo gu in k is ka nju skup nih re ši tev. To, da ima mo v Slo ve ni ji to lik šno mož nost od lo ča nja na re fe ren du mih, se prav za prav ka že kot pre u dar na od lo či tev oče tov slo ven ske ustav nos ti, ki so s tem omo go či li ra zvoj po li ti čne ga pro ce sa, ute me - lje ne ga na ustav nem plu ra liz mu, v ka te rem se ustav ni ak ter ji med se boj no ome - ju je jo, ta ko da se sprej me čim manj enos tran skih od lo či tev in čim več ta kih, ki gre do v do bro čim več je ga šte vi la in ki v čim bolj za sle du je jo vr hov no vred no - to člo ve ko ve ga do sto jan stva. 87Ustavni monizem in krčenje referendumskega odločanja … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T www.revus.eu 3. Kri tič na pre so ja »dok tri ne zlo ra be re fe ren du ma« in iz nje iz ha ja jo če po li ti čne in prav ne prak se v Slo ve ni ji Zgor nje iz va ja nje o po zi tiv nem po me nu re fe ren du ma kot pra vi ce ve ta ozi ro ma ne kak šne za vo re za do se go rav no ves ja ne po me ni, da se sme mo re bit na ne ko - li ko te mnej ša plat re fe ren dum ske ga od lo ča nja pre pro sto spre gle da ti. Kri tič na ob de la va zah te va na mreč osvet li tev pred me ta ana li ze z vseh pla ti. V na da lje va - nju za to naj prej na krat ko pred stav ljam ure di tev za ko no daj ne ga re fe ren du ma po usta vi in za ko nu o re fe ren du mu in ljud ski ini ci a ti vi (ZR LI, Ur. l. RS, št. 15- 561/1994 in nasl.) z na me nom osvet li ti po li cy de lo va nje me ha niz ma po li ti čne - ga pro ce sa, kot ga ure ja ta za kon, v dru gem de lu pa pre ha jam k ob rav na vi t. i. dok tri ne zlo ra be re fe ren du ma, ki se je raz vi la v slo ven ski ustav no sod ni in po - li tič ni prak si v zve zi z za de vo iz bri sa ni. 3.1. Krat ka pred sta vi tev ure dit ve za ko no daj ne ga re fe ren du ma po ZR LI ZR LI vzpo stav lja pra vi la igre med ustav ni mi ak ter ji, to je ljud stvom, dr žav nim zbo rom in ustav nim so di ščem, na na čin, ki ustre za sis te mu za vor rav no ve sij zno traj po li ti čne ga pro ce sa, ka te re ga na men je za go to vi ti ustav no plu ral nost in med se boj no kon tro lo ak ter jev. Ta ko ZR LI ure ja dve ob li ki za go na re fe ren dum - ske ga pos top ka, in si cer po bu do in zah te vo za raz pis re fe ren du ma. Dr žav ni zbor lah ko raz pi še re fe ren dum na svo jo po bu do, in si cer na pred log vsa ke ga od po slan cev,6 mo ra pa ga raz pi sa ti, če ta ko zah te va jo naj manj tret ji na po slan cev, dr žav ni svet ali šti ri de set ti soč vo liv cev.7 Ob zah te vi vo liv cev je pos to pek si cer dvos to penj ski: naj prej se pri pred sed ni ku dr žav ne ga zbo ra vlo ži po bu da za zbi - ra nje pod pi sov za zah te vo za raz pis re fe ren du ma. Po bu do vo liv cem lah ko po - da jo vsak vo li vec, po li tič na stran ka ali dru go zdru že nje dr žav lja nov. Po tem ko so pod pi si zbra ni, pa je dr žav ni zbor dol žan raz pi sa ti re fe ren dum.8 Iz dik ci je za ko na ta ko iz ha ja, da ima dr žav ni zbor ob po bu di ali zah te vi za raz pis re fe - ren du ma dve raz lič no in ten ziv ni ob vez nos ti. Ob po bu di vsa ke ga po slan ca dr - žav ne ga zbo ra ima dr žav ni zbor po pol no po li tič no dis kre ci jo za raz pis re fe ren - du ma. Ko se zbe re kva li fi ci ra no šte vi lo tri de se tih po slan cev ali šti ri de set ti soč pod pi sov vo liv cev ali če zah te vo vlo ži dr žav ni svet, pa po dik ci ji usta ve in ZR - LI po li tič na dis kre ci ja dr žav ne ga zbo ra ugas ne in je re fe ren dum dol žan raz pi - sa ti.9 N E P O S R E D N A D E M O K R A C I J A – D O K T R I N A Z L O R A B E R E F E R E N D U M A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 88 6 ZR LI, 11. člen. 7 ZR LI, 12. člen 8 ZR LI, 13. člen www.revus.eu ZR LI v na da lje va nju do lo ča va ro va la za pre pre či tev ne u te me lje nih, ne jas nih ali ustav no spor nih re fe ren du mov, ko do lo ča, da mo ra bi ti v ob raz lo že ni zah - te vi jas no iz ra že no vpra ša nje, ki naj bo pred met re fe ren du ma.10 Če dr žav ni zbor me ni, da v zah te vi za raz pis re fe ren du ma ni jas no iz ra že no vpra ša nje, ki naj bo pred met re fe ren du ma, ali če zah te va ni ob raz lo že na, mo ra po zva ti pred - stav ni ka pred la ga te lja ozi ro ma po bud ni ka zah te ve, naj jas no opre de li vpra ša - nje ozi ro ma do pol ni zah te vo z ob raz lo žit vi jo. Če pred stav nik pred la ga te lja ozi - ro ma po bud nik zah te ve vztra ja pri vpra ša nju iz prej šnje ga od stav ka ali če ne do pol ni zah te ve z ob raz lo žit vi jo, lah ko dr žav ni zbor od lo či, da re fe ren du ma ne raz pi še. V tem zad njem pri me ru lah ko pred stav nik pred la ga te lja ozi ro ma po - bud nik zah te ve v os mih dneh po pre je mu ob ves ti la o od lo čit vi dr žav ne ga zbo - ra zah te va, naj to od lo či tev pre iz ku si ustav no so di šče. Če to ugo to vi, da je od - lo či tev dr žav ne ga zbo ra ne u te me lje na, jo raz ve lja vi. Dr žav ni zbor po dob no rav na ob do mnev no ustav no spor nem re fe ren dum - skem vpra ša nju. Če prav na eni stra ni v te o ri ji in prak si ob sta ja jo raz lič na mne - nja o tem, ko li ko in ali sploh je na re fe ren du mih do pust no in pri mer no od lo ča - ti o pra vi cah po sa mez ni kov, ven dar le na sploš no ob sta ja po poln kon senz o tem, da se re fe ren dum ne sme upo rab lja ti za do se go ci ljev, ki so zu naj ustav no do - pust ne ga okvi ra. Te mu sle di tu di ZR LI, ki v 16. čle nu na la ga dr žav ne mu zbo ru, da mo ra ta krat, ka dar me ni, da je vse bi na zah te ve za raz pis re fe ren du ma v na - sprot ju z usta vo ali da bi z od lo žit vi jo spre jet ja ali uve lja vit ve za ko na ali za ra di za vr ni tve za ko na lah ko nas ta le pro ti us tav ne po sle di ce, zah te va ti, naj o tem od - lo či ustav no so di šče. Če na re di mo sko zi prav kar na ve de ne do loč be ZR LI in usta ve ne kak šen po - li cy pre rez, ugo to vi mo, da pred stav lje na re fe ren dum ska pra vi la v dobrš ni me ri za do vo lji vo ure ja jo me ha ni zem po li ti čne ga pro ce sa. Manj ši ni, to je tri de se tim po slan cem, šti ri de set ti soč vo liv cem in dr žav ne mu sve tu, ved no za go tav lja jo mož nost ve ta, par la men tar no ve či no pa po ob la šča jo, da ob ne ob raz lo že nih, ne - jas nih in mo re bit no usta vo spor nih re fe ren dum skih zah te vah te poš lje v pre so - jo ustav ne mu so di šču kot po li tič no in te res no ne za in te re si ra ne mu or ga nu, ki lah ko naj bolj kre di bil no pre so di v tek mi po li tič nih in te re sov. Po leg te ga lah ko par la men tar na ve či na tu di sa ma po svo ji po li tič ni dis kre ci ji z ve či no gla sov svo - jih po slan cev raz pi še re fe ren dum. S pred stav lje nim me ha niz mom ta ko ZR LI omo go ča ob stoj re fe ren du ma kot od lič ne za vo re za pre pre če va nje po li tič no ek - 89Ustavni monizem in krčenje referendumskega odločanja … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 9 Usta va RS, Ur. l. RS, št. 33/91 z dne 28. de cem bra 1991 in na sled nje spre mem be v svo jem 90. čle nu jas no do lo ča jo, da »Dr žav ni zbor lah ko raz pi še re fe ren dum iz prej šnje ga od stav ka [to je za ko no daj ni re fe ren dum] na svo jo po bu do, mo ra pa ga raz pi sa ti, če to zah te va jo naj manj tret ji na po slan cev, dr žav ni svet ali šti ri de set ti soč vo liv cev.« 10 ZR LI, 14. člen. www.revus.eu strem nih od lo či tev in kot in stru men ta za go tav lja nja kom pro mis ne ga po li ti čne - ga di a lo ga ter hkra ti one mo go ča upo ra bo re fe ren du ma v ne us tav ne na me ne. 3.2. Kri tič na pre so ja dok tri ne zlo ra be re fe ren du ma Ter mi no lo gi ja zlo ra be in sti tu ta re fe ren du ma je že dalj ča sa del usta lje ne ga po - li ti čne ga dis kur za v Slo ve ni ji, prav ne im pli ka ci je in ustav no sod no pod la go pa je do bi la še le pred krat kim v t. i. za de vi iz bri sa ni, v ka te ri je ustav no so di šče iz da lo pet od ločb. Pred met te ga pri spev ka ni kri tič na ana li za pr ve vse bin ske od - loč be o iz bri sa nih,11 ki je bi la po vod za re fe ren dum ske po bu de in zah te vo, ki so sle di le v na da lje va nju, am pak so pred met te ga pri spev ka zgolj prav na in sti - tu ci o na li za ci ja t. i. zlo ra be re fe ren du ma v prak si ustav ne ga so di šča, nje na iz - ved ba in ute me lji tev ter nje ni učin ki na me ha ni zem po li ti čne ga pro ce sa, ki naj bi v funk ci ji sis te ma za vor in rav no ve sij za go tav ljal ob stoj ustav ne ga plu ra liz - ma kot an ti po da ustav ne ga mo niz ma. Za ni mi vo je, da ZR LI o zlo ra bi in sti tu ta re fe ren du ma sploh ne go vo ri, prav ta ko pa za man išče mo ka ko do loč no in sploš no de fi ni ci jo te ga poj ma v iz da nih od loč bah ustav ne ga so di šča. Iz te ga raz lo ga je ne le pri mer no, am pak tu di po - treb no, da se vse bi na poj ma zlo ra be in sti tu ta re fe ren du ma na pol ni s po moč jo ana lo gi je z zlo ra bo pra vi ce. Na sploš no se v prav ni te o ri ji po u dar ja, da gre za zlo ra bo pra vi ce, ka dar se ta upo rab lja ta ko, da po se ga v pra vi co dru ge ga.12 Ta de fi ni ci ja zlo ra be pra vi ce je pre cej sploš na, saj pra vi ce v kom plek snem oko lju med se boj nih in te rak cij nji ho vih no sil cev ni so ni kdar izo li ra ne dru ga od dru ge, am pak ved no po se ga jo ena v dru go. Za zlo ra bo pra vi ce gre, ka dar je ta po seg ne do vo ljen. Pri mer jal no prav ni pri me ri ka že jo, da se to zgo di, ka dar se pra vi ca upo rab lja zlo na mer no z iz ključ nim na me nom13 ali z enim od na me nov ško do - va ti dru ge mu,14 ka dar se upo rab lja v na sprot ju z na me nom, za ka te re ga je bi - la usta nov lje na, in ka dar je upo ra ba pra vi ce po pol no ma ne ra zum na in ne za - sle du je le gi tim ne ga in te re sa, am pak ško di dru ge mu.15 Dr žav ni zbor, na tan čne je ve či na po slan cev, ki je od lo či la, da se po nji ho - vem mne nju ustav no spor ne po bu de po bud ni kov re fe ren du mov v za de vi iz bri - sa ni poš lje jo ustav ne mu so di šču, je zlo ra bo re fe ren du ma opi sal kot »po nav lja - N E P O S R E D N A D E M O K R A C I J A – D O K T R I N A Z L O R A B E R E F E R E N D U M A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 90 11 Od loč ba U-I-246/02, z dne 3. 4. 2003 (Ur. l. RS, št. 36/03). 12 Pav čnik M., Te o ri ja pra va, Can kar je va za lož ba 1997, str. 130 in nasl. 13 Takš na je dik ci ja t. i. Schi ka ne ver bot v 226. čle nu nem ške ga ci vil ne ga za ko ni ka. Ta de fi ni ci ja je pre cej ozka, za to so jo so di šča v prak si ši ri la z upo ra bo t. i. klav zu le »bo nos mo res« v ci vil nem za ko ni ku. Več o tem, H. C. Gut te ridge, Abu se of Rights, v 5 Cam bridge Law Jour nal 22, str. 32. 14 Pri mer iz sod ne prak se fran cos kih so dišč, Kirsch v. Dav oust, Cass. Req., z dne 21. ju ni ja 1926. 15 Glej: F. Pol laud-Du li an, Abus de dro it et dro it mo ral, 1993 D. Chr. 97. www.revus.eu nje is tih ozi ro ma po dob nih re fe ren dum skih vse bin, kot so bi le vlo že ne v okvi - ru prej šnjih re fe ren dum skih po bud na [is ti] pred log za ko na. S tem sta iz ka za - na na men za vla če va nja za ko no daj ne ga pos top ka in one mo go ča nje spre je ma za - ko na, s ka te rim bi dr žav ni zbor iz vr šil od loč bo ustav ne ga so di šča št. U-I- 246/02, z dne 3. 4. 2003 (Ur. l. RS, št. 36/03).«16 De fi ni ci ja zlo ra be re fe ren du ma, kot jo po nu ja par la men tar na ve či na, je spor na in ne za dost na, saj sploh ne ka že na to, da bi po bud ni ki svo jo pra vi co do re fe ren du ma zlo ra bi li ta ko, da bi jo upo rab lja li v na sprot ju z nje nim na me - nom. Par la men tar na ve či na na mreč po vsem spre gle du je pri ma ren na men in sti - tu ta re fe ren du ma, ki je v po li ti čnem pro ce su za go to vi ti ve to, to rej va ro va lo oz. za vo ro, ki naj kot ne kak šna ovi ra ome ju je par la men tar no ve či no in jo si li k kom - pro mis ne mu po li ti čne mu dis kur zu in spre je mu ne ra di kal nih po li tič nih od lo či - tev. V bi stvu re fe ren du ma je po tem ta kem vgra je no za vla če va nje za ko no daj ne - ga pos top ka, ki naj za go to vi, in v tem de lu se je mo go če stri nja ti z mne njem dr - žav ne ga zbo ra, var stvo lju di pred sa mo vo ljo ob las ti.17 Če ob sta ja ne var nost, da se re fe ren dum spre me ni v »sred stvo za kr še nje člo ve ko vih pra vic«, ka kor še za - pi še dr žav ni zbor v tem is tem pred lo gu ustav ne mu so di šču,18 mo ra za pre pre - či tev te ga v skla du s svo jo zgo raj pred stav lje no za kon sko in ustav no na lo go pos - krbe ti ustav no so di šče. To da kaj je v zve zi z do mnev no zlo ra bo in sti tu ta re fe ren du ma za res sto ri lo ustav no so di šče? V eni od svo jih od ločb je naj prej od lo či lo, da: »na če lo ma ni mo go če iz klju či ti pred hod ne ga za ko no daj ne ga re fe ren du ma o vpra ša njih, ki jih mo ra dr žav ni zbor ure di ti na pod la gi od loč be ustav ne ga so di šča, če prav bi to po me ni lo pre ko ra či tev uskla dit ve ne ga ro ka, do lo če ne ga v od loč bi ustav - ne ga so di šča.«19 To z dru gi mi be se da mi po me ni, da za kon, ki naj bi iz vr šil od loč bo ustav - ne ga so di šča, na če lo ma ni no be na iz je ma gle de vla ga nja re fe ren dum skih po - bud nanj, ka kor tu di na če lo ma ni ustav no spor no, če se nje gov spre jem za ra di vlo že ne re fe ren dum ske po bu de za vle če in pri de do pre ko ra čit ve uskla dit ve ne - ga ro ka. To da že v na sled njem od stav ku te is te od loč be je ustav no so di šče pre - se ne ti lo z na sled nji mi be se da mi: 91Ustavni monizem in krčenje referendumskega odločanja … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 16 Od loč ba ustav ne ga so di šča RS, št. U-II-4/04-10, z dne 17. 6. 2004. 17 Od loč ba ustav ne ga so di šča RS, št. U-II-3/04, z dne 20. 4. 2004. 18 Prav tam, to čka A3. 19 Prav tam, to čka B.-I II, 16. www.revus.eu »Ustav no so di šče ne iz klju ču je mož nos ti, da se lah ko ta ko pred hod ni kot nak - nad ni za ko no daj ni re fe ren dum upo ra bi ta tu di v ne us tav ne na me ne (npr. z vla ga - njem no vih in no vih po bud z na me nom za vla če va nja za ko no daj ne ga pos top ka za spre jem do lo če ne ga za ko na, ki mu po bud ni ki na spro tu je jo).«20 Ob pre bi ra nju teh vrs tic se lah ko bra lec kri tič no vpra ša, za kaj naj bi se vla ga - nje no vih in no vih po bud z na me nom za vla če va nja za ko no daj ne ga pos top ka a pri o ri šte lo za iz rab lja nje re fe ren du ma v ne us tav ni na men. Takš no ka te go rič no, sko raj pa všal no sta li šče ustav ne ga so di šča je ne spre jem lji vo. Ustav no so di šče bi na mreč za vla če va nje za ko no daj ne ga pos top ka z re fe ren du mom, kar je si cer bi stvo re fe ren du ma kot za vo re, spo zna lo za ne us tav no ali za zlo ra bo in sti tu ta re fe ren du ma še le na pod la gi iz čr pne ga pre gle da za ko no daj ne ga pos top ka ob re - fe ren dum sko na pa de nem za ko nu. Če bi na pod la gi ta ko oprav lje ne ga pre gle da ugo to vi lo, da je edi ni ali pre tež ni na men po bud ni kov re fe ren du ma zgolj ne kon - struk tiv na ob struk ci ja do lo če ne za kon ske re šit ve, da ni so po nu di li no be nih al - ter na tiv nih za kon skih re ši tev zno traj ustav no do pust ne ga okvi ra, da ni so pos - ku ša li do se či kom pro mi sa z vla da jo čo ko a li ci jo in da se je sled nja v dob ri ve ri po ga ja la z nji mi z na me nom do se či ustav no do pust ni kom pro mis, da je bil to - rej po li tič ni dis kurz s stra ni po bud ni kov re fe ren du ma vo den ne ko rekt no, v glav - nem des truk tiv no, ne pa v funk ci ji sis te ma za vor in rav no ve sij – še le te daj bi lah ko ustav no so di šče ugo to vi lo, da gre za upo ra bo in sti tu ta re fe ren du ma v ne - us tav ne na me ne ozi ro ma za nje go vo zlo ra bo. Ustav no so di šče, žal, ni rav na lo ta ko in je za to po sta vi lo pre ni zek prag za iz pol ni tev po go jev za zlo ra bo re fe ren du ma, ki je kot ta ke si cer sploh ni de fi ni - ra lo, kar je v prak si lah ko kri vo za vsaj po ten ci al no ze lo res no ome je va nje in - sti tu ta re fe ren du ma. To da ustav no so di šče je na re di lo še ko rak na prej. Kljub jas - ni dik ci ji 15. in 16. čle na ZR LI, po ka te rih mo ra dr žav ni zbor ob do mnev no ustav no spor ni re fe ren dum ski po bu di ali zah te vi to po sla ti v pre so jo ustav ne - mu so di šču, je sled nje od lo či lo, da mo ra dr žav ni zbor ali ce lo pred sed nik dr - žav ne ga zbo ra sam pre pre či ti raz pis re fe ren du ma (poudaril M. A.), če ugo to - vi ne us tav ne na me ne po bud ni ka re fe ren du ma. To naj bi dr žav ni zbor ali nje - gov pred sed nik sto ri la, ka kor s pri me ri v okle pa ju (sic!) na va ja ustav no so di - šče, »npr. v okvi ru zah tev, da mo ra bi ti vpra ša nje jas no iz ra že no, da mo ra bi ti zah te va ob raz lo že na ter z ob li ko va njem pra vil za po sta vi tev do lo če nih vpra šanj na pod la gi ali nej 18. čle na ZR LI.«21 N E P O S R E D N A D E M O K R A C I J A – D O K T R I N A Z L O R A B E R E F E R E N D U M A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 92 20 Prav tam, to čka B.-I II, 17. 21 Prav tam. www.revus.eu Ne sa mo, da je ustav no so di šče šlo v tem pri me ru prek jas nih do lo čil 15. in 16. čle na ZR LI, am pak je tu di in pred vsem za da lo mo čan uda rec v sis tem za vor in rav no ve sij, ka te re ga del je tu di in sti tut re fe ren du ma. S tem ko je ustav no so - di šče vči ta lo (re a ding in) v do loč be ZR LI, da mo ra par la men tar na ve či na, ki že - li spre je ti ne ki za kon, pa jo opo zi cij ske stran ke ali ce lo zain te re si ra ni vo liv ci pri tem ovi ra jo, sa ma pre pre či ti raz pis re fe ren du ma, je teht ni co po li ti čne ga pro ce - sa, gle da ne ga prek po li cy priz me, ob jek tiv no do ne spre jem lji ve me re na gni lo v prid vsa ko krat ne vla da jo če po li ti čne op ci je z ve či no v par la men tu. Ustav no so - di šče je s tem manj šin skim po li tič no in te res nim sku pi nam od vze lo po memb no ustav no in za kon sko za go tov lje no sred stvo kon tro le ob las ti, s ka te rim se za go - tav lja ta ustav ni plu ra li zem in kon struk tiv ni po li tič no in te res ni dis kurz. To, da ima jo po bud ni ki za go tov lje no sod no var stvo, in si cer po 15. čle nu ZR LI, je za - kon sko dej stvo sa mo po se bi, saj so ga ime li že ves čas in še pre den ga je ustav - no so di šče upo ra bi lo kot ar gu ment v opra vi či lo svo je ga ne na vad ne ga prav ne ga po se ga, ki po me ni nič več in nič manj kot iz ven za kon ske ga okvi ra v prid vsa - ko krat ne vla da jo če po li ti čne op ci je skon stru i ra no po li tič no sred stvo »dolž nos ti za vr ni tve re fe ren du ma,« ki naj bi bil po ugo to vi tvi par la men tar ne ve či ne upo - rab lje no v ne us tav ne na me ne. Po usta vi in ZR LI je to na lo ga ustav ne ga so di šča, in to ne sa mo za to, ker ta ko do lo ča ta ta dva prav na pred pi sa, am pak tu di za to, ker ta pred pi sa to do lo ča ta ta ko za to, da bi ustav no so di šče o teh de li kat nih vpra ša njih od lo či lo po pra vi lih in na če lih prav ne ga dis kur za, ki se, ka kor sem po ka zal zgo raj, po memb no raz li ku je od po li ti čne ga dis kur za, v ka te re ga ro ke je ustav no so di šče od lo ča nje o za vr ni tvi re fe ren du ma za u pa lo zdaj. Da je ta ko rav na nje ustav ne ga so di šča spor no, ka že rav na nje pred sed ni ka dr žav ne ga zbo ra, ki v kon kret nem pri me ru, ki je sle dil tej od loč bi ustav ne ga so - di šča, ni sam pre pre čil re fe ren du ma, če prav bi bil po mne nju ustav ne ga so di - šča to mo ral sto ri ti, am pak je za de vo po slal v skla du s 16. čle nom ZR LI, ob si - cer bur nih pro tes tih ve či ne po slan cev v par la men tu, v pre so jo ustav ne mu so di - šču. Žal pa je bi lo ta ko rav na nje pred sed ni ka par la men ta osam lje no in edi no. Par la men tar na ve či na je na mreč za če la sle di ti od loč bi ustav ne ga so di šča in kljub iz rec nim na vo di lom 15. in 16. čle na ZR LI po bud ni kov v eni od za dev ni po zva la, naj do pol ni jo ne jas no vpra ša nje oz. ob raz lo ži tev, če prav je me ni la, da je vpra ša nje ne jas no oz. ob raz lo ži tev po manj klji va, ter je za de vo kar ta koj po - sla la v pre so jo ustav ne mu so di šču.22 Tik pred do kon ča njem te ga pri spev ka pa je par la men tar na ve či na ce lo za vr ni la zah te vo tri de se tih po slan cev za raz pis re - fe ren du ma na te mo ome jit ve od ško dnin v za de vi iz bri sa ni, če prav te ga na te - me lju usta ve in za ko na ne bi bi la sme la na re di ti, saj pri zah te vi za re fe ren dum 93Ustavni monizem in krčenje referendumskega odločanja … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 22 Glej pod opom bo 21, to čka A.3. www.revus.eu dr žav ni zbor ni ma ni ka krš ne po li ti čne dis kre ci je. Par la men tar na ve či na je to sto ri la na te me lju ob raz lo žit ve za ko no daj no prav ne služ be, ki je ugo to vi la, da je vpra ša nje si cer for mal no ustrez no in jas no, da pa po nje ni oce ni vo liv ci in vo - liv ke ne bo do ve de li, o čem od lo ča jo, in da se lah ko zgo di, da mo re bit ne ga dob - lje ne ga re fe ren dum ske ga rez ul ta ta ne bi bi lo mo go če enos mer no tol ma či ti.23 Takš na ob raz lo ži tev je očit no naj lep ši do kaz ne u strez nos ti od lo čit ve ustav ne ga so di šča in pri ča o nuj nos ti, da o za vr ni tvi re fe ren dum ske zah te ve ne od lo ča po - li tič no zain te re si ra no te lo, am pak ne od vis no sod no te lo po pra vi lih prav ne ga dis kur za. 4. Kje gre is ka ti vzro ke za spor no ustav no sod no dok tri no zlo ra be re fe ren du ma? Ne na zad nje se je tre ba vpra ša ti, kaj je pri pe lja lo ustav no so di šče do te ga spor - ne ga po se ga v struk tu ro po li ti čne ga pro ce sa in v sis tem za vor in rav no ve sij. Vzro ke gre is ka ti pred vsem v pred me tu sa me za de ve. Vse re fe ren dum ske po bu - de so bi le na mreč vlo že ne na pred log za ko na ZSPTDDD,24 s ka te rim že li vla da - jo ča ko a li ci ja ures ni či ti ome nje no ustav no sod no od loč bo o iz bri sa nih. Se ve da je raz um lji vo, da si mo ra ustav no so di šče mo ra ak tiv no pri za de va ti za iz vr ši tev svo - jih od ločb, to da zdi se, da je to pri za de va nje v tem pri me ru že preš lo ustav no do pust ne okvi re. Na mreč, iz be se di la ne ka te rih od ločb ustav ne ga so di šča v za - de vi iz bri sa ni kri tič ni bra lec ne ho te do bi ob ču tek, da ustav no so di šče spre jet je ZSPTDDD poj mu je kot edi no pri mer no sred stvo za ures ni či tev ome nje ne ustav - no sod ne od loč be. Sled nje se le po zr ca li v od loč bi U-II-5/04, z dne 8. 7. 2004, v ka te ri je ustav no so di šče pre pro sto za pi sa lo, da »vsa ko po dalj še va nje pro ti us tav - ne ga sta nja, ki se lah ko iz ra ža tu di v pos ku su pre pre čit ve spre jet ja pred lo ga ZSPTDDD, s ka te rim bi bi lo vpra ša nje stal ne ga pre bi va nja na ve de nih oseb prav - no do kon čno re še no, že po me ni pro ti us tav ne po sle di ce iz pr ve ga od stav ka 16. čle na ZR LI.« Ne sa mo, da je ustav no so di šče v tem de lu od loč be v kon flik tu sa - mo s se boj (za osve ži tev, če prav smo to po u da ri li že zgo raj, to is to ustav no so - di šče je na mreč tu di za pi sa lo, da »na če lo ma ni mo go če iz klju či ti pred hod ne ga za ko no daj ne ga re fe ren du ma o vpra ša njih, ki jih mo ra dr žav ni zbor ure di ti na pod la gi od loč be ustav ne ga so di šča, če prav bi to po me ni lo pre ko ra či tev uskla dit - ve ne ga ro ka, do lo če ne ga v od loč bi ustav ne ga so di šča«), zdi se, da je tu di od lo - N E P O S R E D N A D E M O K R A C I J A – D O K T R I N A Z L O R A B E R E F E R E N D U M A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 94 23 Po ro či lo od bo ra za no tra njo po li ti ko pri DZ, pri prav lje no za 50. iz red no se jo dr žav ne ga zbo ra. 24 Pred log Za ko na o stal nem pre bi va nju tuj cev z dr žav ljan stvom dru gih dr žav na sled nic ne kda nje SFRJ v Re - pub li ki Slo ve ni ji, ki so ime li na dan 23. 12. 1990 in 25. 2. 1992 v Re pub li ki Slo ve ni ji pri jav lje no stal no pre - bi va li šče. www.revus.eu či lo, da je ZSPTDDD tis to, to rej edi no pri mer no prav no sred stvo, ki bi do kon čno re ši lo prav ni zap let v zve zi s t. i. iz bri sa ni mi, in za to že sa mo ovi ra nje spre je ma na tan čno te ga za ko na, to rej ta ke ga, kot ga pred la ga po li tič na ve či na, po me ni pro ti us tav ne po sle di ce po 16. čle nu ZR LI. Ta ko sta li šče je ob jek tiv no ne spre jem - lji vo in s tem se, mor da ne ve de, stri nja tu di sa mo ustav no so di šče. Iz sis te ma de lit ve ob las ti na mreč iz ha ja, da ustav no so di šče, ra zen v red kih iz jem nih pri me rih, ne mo re pred pi sa ti za ko no da jal cu, da od pra vi pro ti us tav no sta nje in iz vr ši nje go vo od loč bo na en sam ustav no do pus ten na čin. Za ko no da - ja lec ima v okvi ru svo je nor mo daj ne pris toj nos ti pra vi lo ma ši ro ko po lje po li ti - čne dis kre ci je za za ko no daj no ure di tev do lo če ne ga vpra ša nja. Ome jen je sa mo z ob li ga tor ni mi okvi ri usta ve, ki jih od vis no od pri me ra do pri me ra in od ob - čut lji vos ti za de ve ustav no so di šče raz la ga zdaj šir še, zdaj ože, sled nje še po seb - no, če gre za vpra ša nje var stva pra vic po sa mez ni kov. V ta zad nji sklop so di tu - di za de va iz bri sa ni, kjer je ustav no so di šče do lo či lo stro ge stan dar de var stva člo ve ko vih pra vic in med dru gim tu di od lo či lo, da je vpra ša nje stal ne ga pre bi - va li šča iz bri sa nih oseb mo go če ure di ti sa mo na en na čin in da je sa mo ta na - čin v skla du z usta vo.25 Ka kor smo že po u da ri li zgo raj, je takš no pred pi so va - nje sa mo ene ga do pust ne ga na či na iz vr šit ve ustav no sod ne od loč be red kost in se upo rab lja le v res nuj nih pri me rih. Ali je za de va iz bri sa ni tak pri mer, to naj os ta ne pre pu šče no pre so ji ustav ne ga so di šča in kri tič ne stro kov ne jav nos ti, te za de ve na mreč ne mo re mo ob rav na va ti, ven dar pa je v vseh dru gih seg men tih za kon ski na čin iz vr šit ve ome nje ne ustav no sod ne od loč be od prt. Ta ko je ustav - no so di šče iz rec no za pi sa lo, da je z za ko nom mo go če ome ji ti vi ši no od ško dni - ne, ne pa po pol no ma iz klju či ti pra vi co do po vr ni tve ško de in da za ko no da ja lec lah ko prav ta ko ome ji, ne pa iz klju či uve lja vl ja nje pra vic za na zaj, če za to ob - sta ja jo raz um ni raz lo gi, ki iz ha ja jo iz na ra ve stva ri.26 Iz te ga iz va ja nja ustav ne - ga so di šča to rej sle di, da ZSPTDDD ne mo re bi ti in ni edi ni na čin, na ka te re ga se lah ko do kon čno re ši vpra ša nje stal ne ga pre bi va nja pri za de tih oseb in nji ho - vih mo re bit nih od ško dnin skih zah tev kov. Vsaj na po droč ju od ško dnin in ure - ja nja pra vic za na zaj ima par la ment ta ko tu di po mne nju ustav ne ga so di šča več mož nos ti ure dit ve te ga vpra ša nja, za to ovi ra nje spre je ma ZSPTDDD s po moč jo vla ga nja po dob nih re fe ren dum skih po bud27 sa mo po se bi ni ka kor ne mo re po - me ni ti pro ti us tav ne ga sta nja iz 16. čle na ZR LI. 95Ustavni monizem in krčenje referendumskega odločanja … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 25 Od loč ba ustav ne ga so di šča U-II-3/04, z dne 20. 4. 2004, to čka B.-I I-13. 26 Od loč ba ustav ne ga so di šča U-II-1/04, z dne 26. 2. 2004, to čki B.-I I-33 in 34. 27 Žal ob seg te ga pri spev ka ne do pu šča tu di ana li ze iz jem no po memb ne ga raz li ko va nja med is ti mi in po dob - ni mi po bu da mi za raz pis re fe ren du ma, ki je po mo ji sod bi bi stve ne ga po me na za sklep no ugo to vi tev, ali gre v do lo če nem pri me ru res za zlo ra bo in sti tu ta re fe ren du ma ali pa zgolj za le gi tim no in le gal no upo ra bo re - fe ren du ma kot za vo re za do se ga nje po li ti čne ga rav no ves ja. Za go to vo pa iz od ločb ustav ne ga so di šča iz ha ja, da te po memb ne po drob nos ti ni skrb no pre u či lo. www.revus.eu 5. Sklep Na men te ga pri spev ka je bil po ka za ti na prav no-teh ni čne šib kos ti ar gu men ta - ci je ustav ne ga so di šča pri t. i. dok tri ni zlo ra be re fe ren du ma. Očit no je ustav no so di šče v pre ve li ki vne mi ures ni či ti svo jo od loč bo pre ko ra či lo ustav ne okvi re sis te ma de lit ve ob las ti in ta ko spod ko pa lo raz mer ja med ustav ni mi ak ter ji v sis - te mu za vor in rav no ve sij. Po li cy ana li za na mreč po ka že, da se je teht ni ca pri tem na gni la pre več v smer vsa ko krat ne par la men tar ne ve či ne, ki zdaj lah ko la - že od stra ni ovi re na po ti do ures ni čit ve svo jih po li tič nih in te re sov. To lah ko dol - go roč no, in ne ka te ra zna me nja ka že jo na to že zdaj, pri pe lje do ustav ne ga mo - niz ma, ki je na sprot je ustav ne ga plu ra liz ma, v ka te rem raz no li ki po li tič ni in dru gi in te re si tek mu je jo med se boj po pra vi lih po li ti čne ga dis kur za, ute me lje - ne ga na pri zna va nju ena kih dis ku sij skih mož nos ti in na pri prav lje nos ti za skle - pa nje kom pro mi sov, ute me lje nih na na če lih so li dar nos ti in ustav ne strpnos ti. Vlo ga in sti tu ta re fe ren du ma kot pra vi ce ve ta ozi ro ma za vo re za ustvar ja nje rav - no ves ja je iz jem ne ga po me na, za to ustav no so di šče od lo ča nja o nje go vem ome - je va nju ne bi sme lo pu šča ti v ro kah po li ti čne ga dis kur za in tek mu jo čih po li tič - nih sil, am pak bi mo ra lo zanj pos krbe ti sa mo v skla du s pra vi li prav ne ga dis - kur za, ki jih na re ku je ve ljav ni slo ven ski ustav ni red. N E P O S R E D N A D E M O K R A C I J A – D O K T R I N A Z L O R A B E R E F E R E N D U M A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 96 www.revus.eu