EATOlaIŠK CKRKYEN UST.
D»nie» izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr / tttkarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta IgL; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXV.	V Ljubljani, 16. rožnika 1882.	Ust 24.
TeiiHa casi ctoreskega ieie*a.
(O priliki prenesenja sv. Deodata.)
Njih trupla so v miru pokopana, in njih ime živi od roda do roda.
(Sir. 44, 14.)
Kadar se v cerkvi obhaja nenavadna svečanost in se nenavadno veliko ljudstva zbere1,' tedaj navadn pri-digar precej v začetka pridige slovesno vprašajo mnogoštevilne poalušavce: „Kaj je vzrok, da seje danes toliko ljudstva zbralo? Kako, da je vse tako veselo in praznično?'* In na to pokažejo proti velikemu oltarju — ako je n. pr. ravno nova ma&a — ter pravijo: „Glejte, tukaj pred vami stoji mladeneč bistre glave in blazega serca, ki je mlada leta dobro porabil, ne le, da si je pridobil potrebne učenosti, marveč tudi sato je skerbel ves čas, da si je svoje mladenško serce čisto in pošteno ohranil, ter se ni dal zapeljati Mamljivemu svetu. Izvolil sí je naj čaatniši stan; nebo in semlja se danes raduje z novomašnikom!"
O drugi priliki pa je razlaga drugačna, znabiti za pridigarja še bolj ginljiva; kadar ima namreč priliko pobožnim vernikom pred oltarjem pokazati sivolasega starčka, ki na palico naslonjen gre obhajat svojo zlato mašo ali celó demantno maso. Kako ginljiva je taka slovesnost za vso duhovnijo! Kako hvaležno se solzi marsiktero okó!
Tudi jaz, predragi poslušavci, tudi jaz, ki danes pervikrat na tem kraji oznanjam besedo božjo, smem enako poprašati: „Kaj pa je danes vzrok, da se vsa Ljubljana tako veselo ozira in zbira proti tukajšnji frančiškanski cerkvi? Kaj je, da se je toliko častite duhovščine zbralo in na čelu celó prevzvišeni naš ljubljeni knezoškof?"
Kaj je vzrok našemu občnemu veselju, vsi dobro vemo in tudi z ginjenim sercem vsi čutimo: Svetnika imamo med seboj tukaj pred oltarjem!
Lepo je, kadar se obhaja nova maša. V par mescih bo 11 let, kar sem jaz sam imel srečo, 15. avgusta, spremljevan od svojega ljubljenega brata, ranjcega ne-pozabljivega mi P. Benvenuta in druzih čč. duhovnih bratov, v tej lepi cerkvi pervikrat darovati Jagnje Božje. Nikdar ne bom pozabil tistega srečnega dneva. In kakor meni, menim, je tudi slehernemu duhovnu nepozabljiv
nove maše dan. Vendar še vse imenitniša je današnja slovesnost. Novomašnika čakajo še težke dolžnosti; napoveduje se mu hud boj. In ni še gotovo, ali bo zmagal, ali pa bo sam zmagan; ni se gotovo, ali bo rešil sam svojo dušo in zveličal tudi one, ki bodo njegovi skerbi izročeni. Ali glejte svetnika — sv. Deodat pa je že davno zmagal — palmovo vejo derži v rokah — za vse večne *.ase je zagotovljeno plačilo njegova zmage. O stokrat h.agor, tisočkrat mu blagor!
Znabiti še bolj posebno (kakor na dan nove maše) je na dan zlate maše. S solznimi očmi in z ginjenim sercem se zahvaljuje starček zlatomašnik za vse preobilne darove, ki jih je prejemal iz roke Gospodove; z derhtečim glasom poje „Te Deum". Res veliko je ie prestal blagi starček — ali naj težavniie, naj imenitniše ga še čaka — sme rt, sodba! Ali poglejte sv. Deodata — on je ie prestal, slavno prestal smert naj častnišo, smert mučeniško. Že zdavno je prejel krono mnfeniftko, ki ga bode kinčala na vse veke. O tsočkrat blagor, milijonkrat mu blagor!
Tedaj sprevidite, da današnja svečanost presega vse druge enake svečanosti, in nekako strah in groza me je, ko mi je govoriti svetniku na čast. Zato vas prosim, imejte potrpljenje, če vam ne morem tako in toliko povedati, kakor bi rad in kakor bi bilo primarno.
Ne bom se ravnal po nedeljskem evangeliju, ampak naj primerniši predmet današnjemu govoru se mi zdi: Truplo svetniško! kajti duša svetnikova se že veseli v neskončni slavi, le truplo še Čaka na zemlji dneva slavnega vstajenja
Kralj David je v svojih pobožnih pesmih in molitvah mnogokrat premišljal lepo4 varjenja Božjega in z ginjenim sercem je hvalil neskončno dobrotljivga vsemogočnega Stvarnika, da je vse tako lepo in modro vravnal in zverstil; in pa, da še zdaj vse tako Ijubez-njivo ohranuje in vlada. „Kako veličastna so tvoja dela, o Gospod — tako je klical — vse si v modrosti naredil." (Ps. 103, 24.)
In posebno ko je jel premišljevati človeka, njegove dušne in telesne darove, se kar ni mogel načuditi njegovi visoki prednosti. Iskal je okrog raznih stvari, ali bi mogel ktero človeku primerjati; pa ni je dobil na svetu nobene, da bi se mogla č:oveku primerjati Zato se je v mislih povzdignil više nad zvezde — v nebeške višave — in tam še Te je našel one plemenite stvari,
kterim se amé človek primerjati: angeljem ga je primerjal, rekoč: „Kaj je človek, da se ga spominjaš? ali sio človekov, da ga obiščeš? Le malo pod angelje si ga ponižal; s castjó in slavo si ga ovenčal, in postavil si ga nad vsa dela svojih rok. (Ps. 8, 5. 6.)
Da je pa človek med vsemi stvarmi tako vzvišen, .pripisovati se mora v pervi versti njegovi duši, ki je po' božji podobi vstvarjena. Po svoji neumerjoči duši je človek soroden angeljem v nebesih. A tudi po telesu je krona stvarjecja. Kajti oboje, duša in telo, je v tako tesni zvezi, da dušna plemenitost prešinja in blaži tudi telo.
Tega se nam je pač lahko prepričati.
1. Že pri stvarjenji je Bog najpred naredil iz persti človeško truplo, ter je z lastnimi rokami postavil in posvetil krasni tempelj, — še le potlej, ko je bil tempelj posvečen, je neumerjočo dušo vdihnil v to svetišče. In ko bi se pervi človek ne bil pregrešil, bi nikdar ne bil podert iu razrušen ta z božjimi rokami narejen tempelj, to je, tudi telo bi bilo neumerjoče, zdravo, brez terpljenja, in ob svojem času oi bil človek prestavljen z dušo in s telesom iz zemeljskega raja v nebeški raj. Toda greh, ki je pokončal dušno lepoto, je pokončal tudi telesno čast in srečo.
In kar je storil pervi greh, to dela greh sploh. Greh se ne kaznuje samo na duši, ampak kaznuje se tudi na telesu. Vesoljni potop ob Noetovem času, Sodoma in Gomora so nam te resnice strašne, pretresljive priče. In sv. apostelj Pavel, ki je največ nevernikov spreobernil k Jezusovi veri, tedaj naj bolje poznal ajdovsko življenje, nam popisuje, kako so se nesrečni ajdje ne le v dušnem obziru tako grozovito globoko pogreznili, ampak tudi svoje telo so oskrunjevali s pijanostjo, požrešnostjo, nečistostjo in neslišano razuzdanostjo.
Ali nasproti je pa tudi res, da čednost in lepo življenje poveličuje tudi telo. Zato so že v starih časih vsi pravični imeli v čislih tudi čast svojega telesa in so še po smerti imeli skerb za trupla svojcev. Abraham je kupil poseben prostor za družinsko pokopališče. Jožef se ni ustrašil dolge poti iz Egipta v Kanaan, da je tam z veliko častjo pokopal truplo svojega očeta Jakopa. In ko so šli Izraelci iz egiptovske sužnosti v obljubljeno deželo, vzeli so tudi kosti Jožefove seboj, zvesto so jih varovali na težavnem 401etnem potovanji po puščavi in so jih slednjič pokopali v Sihemu na polji, ki ga je bil Jakop kupil od sinov Hemorovih. Tele Mozesovo je celó Bog sam pokopal. (V. Moz. 34, 6.)
In že v stari zavezi je Bog po truplih pravičnih čudeže delal. Zlasti o preroku Elizeju se bere v sv. pismu, da ga je tudi mertvo truplo preroka oznano-valo; v svojem življenji da je doprinašal velike reči in po smerti je delal čudeže. Neki ljudje so pokopavali človeka, videli so roparje in vergli so merliča v Elizejev gr<»b. In ko se je bil dotaknil Elizejevih kosti, oživel )e človek in stal na svojih nogah.
Ali kako pretresljiva je tudi dogodba treh mla-denčev v ognjeni peči! V babilonski sužnosti namreč si je kralj Nabuhodonozor odbral v kraljevo službo 4 blage izraelske mladenče: Danijela, Ananija, Mizaela in Azarija. Pa tudi na kraljevem dvoru so zvesto živeli po Božjih zapovedih in se niso dotaknili prepovedanih jedi s kraljeve mize, temuč hišnika so prosili, naj jim daja le sočivja in vode. In glejte, njih lica so bila lepša in obilnejša, kakor druzih, in kralj najde desetkrat več modrosti pri njih, kakor pri vsih modrijanih svojega kraljestva. Pozneje kralj v svoji slepoti zapové narediti malika na zlatem stebru ter ukaže, kadar bo trobenta zapela, naj vsi popadajo na obraz in molijo malika. Vse pade na tla in moli zlato podobo; samo Ananija, Mizael in Azarija ne (Danijela ravno ni bilo zraven; tudi on
bi ne bil malika molil). Kralj, ves raztogoten, ukaže sedemkrat bolj zakuriti peč, kakor sicer; najmočneji izmed vojaške trume jih zviž^jo in z obleko vred ver-žejo v razbeljeno pčč. Toda angelj Gospodov k mla-denčem pristopi in izpuha plamen iz peči, tako da može, ki so jih bili vanjo vergli, zažge in konči; v sredi peči pa je hladilo, kakor bi pihal večerni veter. Ogenj se mladenčev celó nič ne dotakne in se kar las se ni pri-smodil na njih glavi; sožge le vezi, s kterimi so bili zvezani. Mladenči toraj kakor na en glas Boga hvalijo, slavé in Čas té. — Ali bi bil nam mogel Bog še jasnejše zapisati čast človeškega telesa, kakor je zapisal s tako žarečim plamenom? (Enako je njih tovariša Danijela v levnjaku, kjer je bilo 7 lačnih levov, Bog čudovito obvaroval, da mu divje zveri kar nič žalega ne prizadenejo.)
2. Pravo vrednost, plemenitost in čast pa je naše telo še le prejelo po drugem vstvarjenji, to je, po odrešenju v Jezusu Kristusu. Ljubljenec Jezusov, a v. Janez, nam prav s kratko besedo vse po vé, ko piše: „In Beseda je meso postala". Tedaj ne angeljske natore, ampak človeško je prevzel Sin Božji; in ne le samo duše, ampak tudi Človeško telo, kar še posebno povdarja apostelj, rekoč: „Beseda je meso postala." Jezus postal je naš brat, tako rekoč meso od našega mesa, kosti od naših kosti. Iu samo ob sebi se umeva, če je Sin Božji sprejel človeško telo, sprejel ga je v naj veči popolnosti. Vse je bilo pri Jezusu popolno, tedaj tudi njegovo pre-sveto Telo brez vsega madeža, kakor solnce in veli-častvo. In temu se ni čuditi, saj je bilo tudi njegovo telo deležno božje natore in celó v grobu — mertvo truplo se imenuje božje telo. S pomočjo svojega božjega telesa je na zemlji tudi čudeže delal: pokladal je svojo božjo roko na bolnike, dotikal se je slepih, gluhih, mu-tastih in bili so ozdravljeni; prijel je mertvo deklico za roko in precej je oživela. Še celó obleka, ki je bila z njegovim božjim Telesom v dotiki, imela je božjo moč: Žena, 12 let tako zeló bolna, da nobeno človeško zdravilo ni pomagalo, se dotakne le njegove obleke, in precej je zdrava. Sv. Matevž nam pripoveduje, ko so ga ljudje spoznali, da so poslali po vsej tisti strani in so mu pripeljali vse bolehne in so ga prosili, da naj se le robu njegovega oblačila dotaknejo in — kterikoli so se ga dotaknili so bili ozdravljeni (Mat. 14, 35).
Sam tudi Jezus je z besedo nam naznanil častit-Ijivost svojega telesa, ker ga je imenoval tempelj: „Poderite ta tempelj, in v treh dneh ga bodem zopet sozidal". Pač res veličasten tempelj, v kterem je prebival Bog in človek skupaj. — Po svojem telesu je tudi svet odrešil, ker je prelil svojo kri na križu in si dal celó svoje premilo Serce s sulico prebosti.
Pa tudi po smerti je hotel, naj bo njegovo telo častitljivo. Unima dvema, ki sta bila ž njim križana, so kosti polomili, Njemu pa nobena kost ni bila zlomljena. Una dva so vergli v zaničljivo jamo, kamor so sploh razbojnike metali; Jezusovo Telo pa sta dva blaga moža pobožno s križa snela in za nekaj časa, da je bilo vse pripravljeno za pogreb, sta ga položila na naj svetejši prostorček — v Marij no naročje, potlej pa v častitljiv grob, v skalo vsekan, nov, kamor še nihče ni bil pred položen.
Tudi ni hotel, da bi bilo njegovo truplo v grobu trohnelo, vstal je veličastno in šel je vpričo apostelj nov v nebesa, sédel na desnico nebeškega Očeta, od kodar bo prišel sodit žive in mertve, tudi s svojim telesom v velikem veličastvu. S tem je bila še najbolj povzdignjena čast našega telesa. Zdaj ne smemo več reči z Davidom „le malo si ga ponižal pod angelje", ampak „visoko nad angelje si ga povikšal". Zato je ves navdušen za-klical sv. papež Leon Veliki: „Zares nedopovedljivo
veselje mora vzbujati v nas misel, da je Sin Božji pred očmi vernih povzdignil človeško natoro nad vse trume angeljev, celo nad verste verhangeljev, saj še nad kore najviših nebeških duhov, na sedež Očetove desnice!"
To se je zgodilo z Jezusovim Telesom v nebesih, kaj pa na zemlji? Oh, tudi na zemlji je bilo povikšano do skrivnostne visočine, ki je noben človeški um ne more razumeti. Med sedmerimi ss. zakramenti postavil je naj svetejši Zakrament ter hotel, da se po njegovem telesu imenuje presveto Rešuje Telo. In vsemu, kar je storil za nase telo, je s tem krono postavil, da se poniža pri sv. obhajilu z nami tako tesno zediniti se, kakor se zedini jed in pijača, ki se spremeni v meso in kri, kadar se zavživa — tako tudi po sv. obhajilu, lahko rečemo, Jezusovo presveto Serce bije v naših persih, njegova
Eresveta Kri se pretaka po naših žilah, in njegovo di-anje, rekel bi, se združuje z našo sapo; ali da govorim s sv. aposteljnom Pavlom: „Ne živimo več mi, ampak Kristus živi v nas!" — In če sv. Cerkev zahteva, da morajo biti zlate in čiste vse posode, kjer se hrani pre-sveto Telo Jezusovo, in mora posebno bel biti pert, kamor se poklada pri sv. maši: kako še le mora biti čisto naše telo in serce, če hočemo vredno prejeti Telo Gospodovo. Po besedah sv. Tomaža Akvinskega bi moralo biti tudi nase telo in serce tako čist pert, kamor se sme z vredno častjo pokladati presv. Rešnje Telo. Oni pert se najpred opere, potlej ožme in slednjič posuši. Tako moramo tudi mi svoje serce pred svetim obhajilom oprati v sv. pokori, potlej ožeti v zatajevanji, sušiti pa pri žarnem ognji ljubezni božje.
(Konec sledi.)
Sv» MJeilnstro.
Misijonske naznanila. I.
Iz Jokohame na Japonskem piše čast. Sestra Matilda, iz reda Deteta Jezusa, do vodnika sv. Detinstva. Naznanilo je od 30. vinotoka 1880.
Najpervo se v svojem in v imenu poganskih otr6k priserčno zahvaluje za prejete darove, s kterih pomočjo pridejo do luči sv. vere. Pravi, da bi otročiči sami neizrečeno radi prišli k nam v Evropo in se malim in velikim dobrotnikom zahvalil za darove in za milost sv. vere.
V ondotni misijonski sirotišnici v mestih Jeddo in Jokohama imajo čez 600 tacih ubozih otr6k, ki so ker-šeni in se izrejajo iz milošinj evropejskih otr6k in od-rašenih. Pa še veliko jih ne morejo sprejeti, ker jim pomočkov manjka. Pri zmeraj veči lakoti, pravi, jih bo veliko za stradežem pomerlo; že pri tej misli nam serce kervavi, in vendar več ne moremo storiti. Nato pripoveduje nektere prav mične dogodbice.
Neizrečeno tolažljivo je, kako marsikteri otroci — še prav mladi — imajo jasno spoznanje, kolika sreča je to za-nje, da se v sv. veri izrejajo. Pa kako kopernč po tem, da bi tudi njihovi še poganski sorodniki in pri-jatli dosegli dobroto prave vere. Tako, pravi, si naša mala Hletna Jerica ni dala pokoja, dokler se ji ni posrečilo, da je svojo staro mater še na smertni postelji spreobernila. Zvedila je, da ljubljena stara mati je hudo zbolela, in obilno se je solzila in jokala, če stara mati umerje kakor nejevernica. Prosila je svoje misijonske višji, naj ji vendar pomagajo, da bo stara žena keršena. Pa to je bila težavna reč, ker še vedili niso, kje stanuje. Otrok pa pravi: „Dajte mi koga, da me spremlja, bom že našla pot, le molite za me, tudi jaz bom molila." In glejte, zgodilo se je, da je stara mati še tisti večer po-
slala po otroka; dale smo ji eno naših odrašenih za spremijavko in podale ste se vesele na pot. Zadele pa ste na nov zaderžek: stara žena je bila oglušela iu ni mogla umeti besčd mlade spremljevavke, ki ji je pravila od Boga in sv. kersta. Ali Jerica reče: „Bom pa jaz ji govorila, na moj glas je bolj vajena; le povej mi, kaj naj ji rečem." Otrok se nagne prav k ušesu stare matere in govori z vso ljubeznjivostjo. Ginjena od te otročje ljubezni, si stara žena na vso moč prizadeva razumeti jo. Prigovarjanja dobrega otroka, kakor koli so bile priproste, so bile izdatna pridiga za ženo: sej sv. Duh zamore tudi po slabih in nevednih otrocih serca giniti. Hvaležna in z velikim hrepenenjem po obljubljeni večni sreči bolna razumeva vsako besed«; verovati hoče in se dati kerstiti. Pa že se kažejo znamnja bližnje smerti, nič se ne sme zamuditi, toda — nova zadrega: nobenega misijonarja, nobenega kerstnik* ni! Hitro je sklep storjen, veči deklica sama ji podeli sv. kerst. In čez malo ur se vernete obč deklici neizrečeno veseli nazaj v napravo in naznanite, da je želja spol-njena.
Drugo jutro se zopet podaste k stari materi, in lejte: bilo se ji je zboljšalo, če tudi le za čas, ker njene ure so bile štete. „Otrok", je rekla stara žeoa, ..¿veta voda mi je dobro storila, moje serce je neizrečeno srečno ! o keršanski Bog je dober!" Kmali potem je zveličano zaspala v Gospodu. — Hči njena, ki je bila priča tega spreobernjenja in mirne smerti svoje mateie, je prišla v misijonsko hišo zahvalit se, in prosila je, naj bi tudi nji dale te čudovite vode, ki je tako dobro storila njeni materi; vse upanje imamo, pravi poročevalka, da tudi ta bo kmalo kristjana, in Jerica utegne imeti veselje, da se spreobernejo vsi njeni bližnji sorodniki. — Morebiti ti, keršanski otrok, imaš tudi kake svojce, sorodnike, ki so sicer keršeni, pa vender slabo žive in se je bati za njih dušo: bodi tudi ti misijonar, misijonarka: skušaj jih pridobiti za spreobernjeuje, za pokoro, za spoved. En pomoček je zmeraj v tvoji oblasti, če dru-zega nimaš, namreč, zvesta molitev za nje. Jezusu, Mariji, svetnikom, pa tudi misijonom poganskih otroči-čev, ktere je naša bratovsina s sv. kerstom v nebesa spravila, jih priporočaj.
Druga naših otrok, pravi dalje, mala Mihaela, je bila nedavn > nekaj dni pri svoji družini dom£, in posrečilo se ji je, da je spreobernila starega moža iz svoje sorodovine. Navdušeno mu je namreč dopovedovala, kako imenitna milost je sv. vera. Tudi ta je bil hudo bolan in blizo smerti. Otrok mu je dopovedal, kako nagnjusni so poganski maliki, pojasnil mu je sladko upanje do nebes, če se odloči še na smertni postelji prejeti sv. kerst Prosila je, naj ji dajo bolj vajeno pomočnico za spre-obračanje. Oba otroka sta potem dva dni moža učila in ob enem vedno zanj molila, poslednjič pa gresta po enega misijonarjev, ki ga je kerstil in mu poslednje ure pomoč delil. Koliko je bilo veselje vsih. da je bil ta mož še na vse zadnje za nebesa pridobljen! — Se dalje pripoveduje drugo prelepo dogodbo.
Mala naša Rezika je imela ne lahko nalogo, tolažiti svojega poganskega očeta, ker mu je bila umerla stareji ljubljena hči, ki je bila srečno še o pravem času keršena. Ginljivo je njeno pisemce, ki izvira iz vernega serca. Rezika je pisala: „Oče, ne smete žalovati za ljubljeno sestr6, kakor pogani žalujejo za svojimi mertvimi; njena bolezen je bila dolga in bridka, pa zdaj vesela vživa večno zveličanje, ktero je Bog vsim obljubil, kteri njega ljubijo. Toku (ime ranjce sestre) je Bog ljubil, ker je bila kristjana. Zdaj je v nebesih pri Bogu, pri ljubi Materi Božji, pri vsih angelih in svetnikih, jaz jo bom tam zopet vidila. In vi oče, ali je nečete tudi vi zopet viditi? O ko bi si vi le misliti mogli, koliko je
18S -
veselje v nebesih, ne trenutek bi se ne mudili kristjan postati. Ako pa vas nesreč* zadene, da kmali in kakor pogan umerjete, kako preialostna bi bila ta misel za-me, od vas vekomaj ločena biti!" Te verstice so očeta do solz ginile, ob enem mu je žarek gnade serce presunil; precej je pisal ljubeznjivo pisemce, in kmali potem je sam prišel Reziko obiskat ter je obljubil, da se bo dal ▼ keršanstvu podučiti. Rekel je, da noče zgubiti tako zveličavnega upanja za večnost. —
Drugo pismo, pa iz Kine, pravi, da pogani se dajo veliko lotej spreoberniti z izgledom ljubezni in usmiljenja, kakor pa z naj bolj zgovorno pridigo. Občudujejo dela ljubezni, ki jih vidijo, in od občudovanja je velikrat le ena sama stopinja do ljubezni in spreober-njenja.
Sporočilo pravi, da tudi tisto leto je po višjih Ju-nanskih naselbah kuga morila ljudi, in pri tacih okoli-šinah imajo misijonski ljudje veliko dela, veliko kerše-vanja, veliko osirotenih otr6k je treba sprejemati in preskerbovati. Po druzih krajih je bila slaba letina in veliko staršev je želelo stradajoči h otrčk se znebiti, ter so jih nosili misijonarjem. Ljubi Bog časno revsino v to obrača, da tisočerim zveličanje duše zagotovi in s pom< čjo misijonsko mnogim življenje ohrani.
O^led po Slovenskem ftn vioplsl.
Iz Ljnbljtne. {PoduČljivo godovanje.) Občnospošto-vani in ljubljeni prednici ljubljanskega uršulinskega samostana, čast M. Antoniji Murgelinovi, so bile gospodičine notranjih sol 13. t. m. popoldne napravile za vezilo dve prav prijetni in ginljivi igri. Perva: „Im Schleppkleide", je učila, v kako zadrego pride mlada gospodinja in kako je osorna in neusmiljena, ako je v mladosti le romane brala, nečimurnosti ljubila, se nespametno cifrala, v spotikljive kazališa hodila, namesto da bi se bila koristnih reči učila, se v gospodinjskih zadevah vadila; še suknjiče ne zn£ taka ghdalinka otroku zakerpati ali pa kacega poročila v gosp injstvu zapisati, ker je tako neumno čas mladih lčt ^ tratila! Zdaj hoče le „špacirati", „citrati", po vsih mnogih veselicah letati; doma pa naj bi ji zaničevana hlsina vse povedala in zanjo naredila, ker še tega taka „nobel" gospi ne v6, koliko jajc je treba za priprosti cverček! V dolgem „slepu" se ziblje sem ter tje, posle psuje, berače podi, ponižana pa je pred lastnimi otroci in ker-šenicami, ker nič potrebnega ne zni, in na vse zadnje javka: „Alles hat der Schlepp verschuldet! Vsega kriva je moja neumna nečimernost, moja izreja!"
Druga: „Sv. Notburga" (slovenska predstava), je v silo mičnih prizorih kazala, kolik blagoslov so pobožni osli za hiše, da gospodarji in gospodinje niso srečni, teri so do revežev neusmiljeni, ki zveste posle tarejo, nedelj in praznikov ne posvečujejo itd. Take in tem odobne igre naj bi se predstavljale po kazalisih, potem i denar za vstope ne bil zaveržen in svesti smo si, da bi toliko „teatrov" ne pogorelo. Gospodičinam, ki so se tako umno in spretno obnašale, gre vsa pohvala, in še posebno gospčm, ki so igro tako primčrno vravnale in ki sploh žensko mladino tako modro odgojajo.
Polko? gradeč. (Popravljanje pri cerkvi. Po£ar. Sv. Binna.) Šesto nedeljo po Binkoštih je bil vesčl dan, katerega je Gradaska fara že dolgo željno pričakovala. Že lansko leto je bila vsa prostorna farna cerkev znotraj lično prebarvana in dobila je razne olepšave po pasovih ter sploh prav prijazno podobo. Križev pot je prezlačen. Prekrasen krii je postavljen na pokopa-
lišče s prelepo podobo živega Jezusa na križi, ki nas spominja na ljubega Zveličarja, kateri vedno živi na desnici Očetovi, vedno (po svoji človeški natori) prosi za nas in za duše naših ranjcih na pokopališči, kakor je še na križu prosil ljudčm odpušanja. Zato so na podnožnem kamnu primerni napisi, kakor bi se na križu terpeči Jezus sam prijazno pogovarjal z ranjcimi, ki so v Gospodu zaspali, jih tolažil, kteri imajo še kaj terpeti, jim dajal upanje bližnjega rešenja.
Popravilo se je še mnogo druzega. Za vse bodi hvala vsem za dobro vnetim faranom in slasti skerbnemu njihovemu Č. g. dušnemu pastirju.
Vse to je bilo kaj primčrno za 21. dan maja, za škofovo obiskovanje in sv. birmo. Več dni že poprej so se skušale gradaške vasi, fantje in dekleta, kako bi premilostnega knezoškofa slovesniše sprejeli. Fantje so postavljali mlaje, kupili smodnika, dekleta pa so pripravljale olepšavo, pletle vence itd. Vsaka vas je imela svoj slavolok z visokimi mlaji; bilo jih je razun manjših vseh kacih 40, od 8—14 sežnjev višine; samo pred farno cerkvijo jih je bilo enajst 12 -14 sežnjev visokih, ki so bili okinčani z lepimi zastavami in bliščečimi ban-derci. Od Dvora do Gradeča so vihrale tri lepe zastave nad potjo, s primernimi napisi in slavoloki pod njimi. Po Pograjski dolini pa se je daleč videla krasna zastava vihrati visoko v zraku med veličastnim stolpom farne cerkve in zraven Be dvigajočim prijaznim hribčekom.
Pa nesreča nikdar ne počiva in veselju je primešana žalost, se sliši pogostokrat. To se je vresničilo tudi pri nas. Ravno na sabotni večer, ko je pred cerkvijo vse mergolelo, ker je vsak želel kaj storiti za slovesen sprejem našega prečastitega višega Pastirja, ee tužno oglasi mali zvonek v kapelici Matere Božje sedem Žalost na hribčeku (starem gradu), katero so mislili tudi okin-čati z mlaji in zastavami. In glej, kmalo se ogenj prikaže iz lin ter vso gradaško dolino v velik strah pri-
Sravh Pa hvala ljubemu Bogu, in dobri Materi Mariji! og je poslal pohleven veter, ki je ogenj obernil od vasi ter tako nas nevarnosti rešil. Resno pa nas je Bog s tem opominjal, na ogenj bolje paziti. Ljudje so na zvonov glas urno privreli, lesovje s kapelice tergali, ter ogenj gasili, kolikor se je dalo. Zgorela je le streha, mali zvon je padel na tla in se ubil; znotraj pa je kapelica čisto nepoškodovana.
Tisti večer je bilo vse zbegano in delo je prenehalo. Vendar pa se je slovesnost drugi dan prav lepo veršila, k čemur je pripomoglo tudi lepo vreme.
Okoli osmih zjutraj naznanja glasni strel, da prihajajo veliki duhoven, ljubljeni naš Višji pastir, katere je že napis na drusem slavoloku pri vhodu v faro prijazno pozdravil jih prosč za milost sv. birme: „Pozdravljeni nas Višji Pastir, podeli nebeški nam vir!" Ventili so se drugi pozdravi med potjo s prijaznim pozdravom na Pristavi pod velikim slavolokom. Malo pred dubovsko hišo je bil krasen slavolok, in potlej so sledili pozdravi med velikimi mlaji pred farovžem. Na škofovem gerbu na pervi strani so bile besede: „Slava Krizostomu!" Na levi strani, pri stranskem vhodu v cerkev, se je pozdrav-ljenje glasilo: „Vsa fara se hvalno raduje. k' jo Viši Pastir obiskuje", in pri vhodu v farovž: „V Bogu pozdravljeni, ljubljeni naš Viši Pastir!" Tu stopijo knezo-škof iz kočije, kjer jih čaka duhovšina in zbrano verno ljudstvo z birmanci vred. Milostni knez podelč sv. blagoslov ter se podajo na kratek oddihljej v duhovsko poslopje.
iz farovža so se podali spremljani od duhovščine v cerkev, kjer je bil pri velikem vhodu slavolok z napisom : „O Marija, varuj, vodi Krizostoma, Očeta tvojih sinov in hčeri!" In v cerkvi, ki je bila ozaljšana z obilnimi cveticami in z banderci okinčanimi s smreči-
c&mi, je bil velik zelen, čez prezbiterij raztegnjen venec, 8 škofovim gerbom na sredi, kjer je bilo brati: „Gospod naj spolni vse tvoje prošnje!" (Ps. 19, 7.) Bila je prošnja, na] bi se mili Bog dopadljivo ozerl na daritev in molitev Višega Pastirja ter po njihovih rokah obilno razlil sv. Duha nad zbrane birmance in vse pričujoče ljudstvo.
Nato gredč milostni škof na prižnico. Pač ginljiv prizor! Vsa obilno zbrana množica se razveseli, ko jih sliši v mikavni in ljubeznjivi besedi razlagati zakrament sv. birme.
Po pridigi so maševali. Po sv. maši podelili popolne odpustke vsem vernim, ki bo za tisto priliko opravili spoved in sv. Obhajilo. Po naslednjem izpraševanji otrčk iz keršanskega nauka so 461 otrčk birmali, 278 iz domače fare in 183 iz ptujih fard.
Po dokončanem obedu se podajo v cerkev k lita-nijam, katere so z azistencijo imeli preČ. gosp. dekan Verhniški. Vernivši se zopet v duhovniše prijazno sprejemajo čast. gospode, ki se poslavljajo od njih vračevaje se na svoj dom.
Pograjsko faro pa je zadela čast premilostnega gospoda knezoškofa imeti Čez noč med seboj. Proti večeru o poli osmih so bile navadne šmarnice. Pa kako spodbudno je bilo za vse pričujoče, viditi pred oltarjem Matere Božje klečati tudi svojega ljubeznjivega Višega Pastirja ter z nami vred šmarnice opravljati!
Po šmarnicah je bila večerja. Zdaj so Pograjci po svojih močeh res lepo pokazali preserčno spoštovanje do svojega Višega Pastirja. Napravila se je namreč mala razsvitljava, zažigali so umetni ogenj, pevci pa so z vso navdušenostjo peli pred duhovnisem visokemu gostu na čast
Ponedeljek v jutro pa glasni strel o 1ji8 naznani, da prevzvišeni gospod knezoškof že faro zapušajo. Starim in mladim se je pohlevno škofovo obnašanje globoko v serce vtisnilo, kar tudi zdaj z besedami naznanjajo. Vsi jim za slovo kličemo preserčno hvalo za duhovne darf, ki bo nam jih prinesli, priporočevaje jih milemu Bogu in deviški Materi Mariji z besedami, ki so se brale na škofovem gei bu pred duhovsko hišo za odhod: „Marija Vas spremljaj, ljubljeni, skerbni naš ViSi Pastir!"
—r.
Sv. Deodat.
Pozdravljen, sveti Deodat! Ti poje serce moje, Pozdravljen bodi tisočkrat, Prestavši hude boje!
Trinogov serd do Jezusa Nevihte je izbudil; Kdorkoli ver'val v Kristusa, Življenje je izgubil.
Nevčre meč okusil si Junak v naj lepših letih; Slavimo te pa tudi vsi V bridkostih nepreštetih.
Že sto in štirdeset si let Med nami tu prebival; Ker te spoznal še ni bil svet, Pa tud' dobrot ni vžival.
Bolezni razne, mnoga zla Sirote so zdramila, Ker moč človeška prazna b'la, Pri teb' iskat' zdravila.
Zdravnika res pokazal se, Ker blazno si ozdravil, Si muti, raznim drugim še Pomoč prav rad pripravil.
Trinogov res ne čutimo, Nevihte bolj so skrite; V skušnjavah pa propadamo, Ki razne so in zvite.
Pomoči krepke nam podaj, Da poti ne zgrešimo, Ki pelje nas v sveti raj, Kjer truda se znebimo.
Sdn.
Spomini na raqjkega brata.
Spisal J. B.
(Konee.) VI.
Da se mi te čertice preveč ne narastejo, naj bo toliko dovelj o življenju in značaju mojega ranjkeg» brata. Le še o njegovi bolezni in lepi smerti naj nekoliko verstic zapišem.
Vsakdo, ki je ranjkega poznal, je mislil, da je terdnega zdravja in krepke natore, ker bil je še precej velik in močan, ter vedno zdravega lica. Pa bilo je vse to na videz. Dasiravno je bil sicer komaj kterikrat bolan, vendar ni bil čverst in zdrav. Najberže mu je pa neka huda bolezen „zlatenica" 1. 1873 spridila kri, ter pustila v telesu kal, iz ktere mu je pozneje prirastla zgodnja smert. Neki dan v pogovoru sem mu rahlo očital, zakaj si ni bolj zdravja varoval; on pa mi je s perstom proti nebu pokazal, rekoč: „Glej, On, kteri je nad oblaki, je določil tako, nič nisem jaz kriv; njegova volja je bila taka". Molčal sem, ter se čudil njegovemu blagemu mii-ljenju.
Junija mesca 1. 1876 pride nekega večera s polja klaveren in žalosten domu, ter nam povč, da je bolan, ker se mu je kri na usta vlila. Kri se mu je ustavila,
S a pljučna tuberkuloza in splošna sušica se ga je lotila, likdar ni več ozdravel. Vse se je storilo, da bi ga rešili, več zdravnikov se je trudilo, pa bilo je vse zastonj. Gospod je bil sklenil k sebi ga poklicati. Včasih mu je bilo boljše, včasih slabeje; zadnje mesce bolezni je pa prestajal nepopisljive muke in bolečine, strašne slabosti in težave. Pa tudi v bolezni se je skasoval mirnega, vedno v voljo Božjo vdanega terpina. Jasnega lica, vedno miren in neprestrašen; tudi v naj hujših napadih, ko je pri njem stoječe grozo obhajala, ni nikdar tožil, ali pa godernjal na previdnost Božjo.
Ko sem ga popraševal, kako mu je, mi je odgovarjal: „Ni mi sicer dobro, pa lahko bi še slabeje bilo. Bog mi daj vse voljno prestajati !" Kadar mu je bilo naj hujše, je imel navado djati: „O moj Bog, koliko jaz terpim, pa naj se zgodi Tvoja sveta volja!"
Večkrat v bolezni je pobožno 88. zakramente prejel, in predzadnji dan njegovega življenja mu je spovednik č. g. J. Sk. podelil papežev blagoslov za umirajoče. Ves čas bolezni je bil vsim, kteri so imeli priložnost viditi ga, lep in spodbuden izgled dobrega kristjana; njegove zadnje ure pa vsim, kteri so bili pri smerti njegovi pričujoči, z neizbrisljivimi čerkami v spominu in v sercu zapisane ostanejo.
Štirnajstega maja 1878 je še kakor navadno poza-juterkoval; pa kmalo mu je začelo huje prihajati in —
poččl je umirati. Ko sem ga opomnil, da je slab, naj ae goreče Materi Božji priporoči, mi je odgovoril: „Sej čutim, da mi nobena žila več ne bije, danes je zadnji dan mojega življenja." Dal sem mu v roke sv. križec. Več kot stokrat ga je na ustnice pritisnil, gorko poljubljal, in ni ga djal več iz r6k. Začčl je potem z razločnim glasom glasno moliti: Očenaš, Česčena Marijo, Vero, obžalovanje (grevengo) in več druzih molitvic, kakor mu jih je serce narekovalo.
Nekoliko časa poprej mi je bila priljudna in pobožna kneginja Aleksandra W. poslala stekleničico vode, ktero je bila sama zajela v Lourdih na Francoskem, kamor je bila romala. Bral je bil ranjki mnogo o pre-čudnih prikaznih brezmadeža Spočete, ter o nestevilnih Čudežih, ktere sveta Devica tamkej dela. Ne d& se veselje njegovo popisati, ko sem mu kazal vodo, ktero je bila blaga kneginja poslala meni, svojemu nekdanjemu učeniku. Vsak večer se je goreče priporočal „Mariji Lurški" ter je par kapljic svete vode izpil.
Tudi sam sem ga priporočal Nji, na ktere priprošnjo je že toliko bolnikov ozdravelo, naj bi mu saj prebla-žena Mati — če ga Gospod že hoče vsakako mi uzeti
—	izprosila lepo in blaženo smert. Ni me sicer nebeška Devica uslišala zarad zdravja, pa uslišala me je — kar je še brezprimčrno boljše — ker izprosila mu je čez vse lepo in blaženo smert. Večna hvala ji bodi zat6!
—	Te vode sem mu še na zadnjo uro v usta kapnil in izdihnil je sam: ,o Marija Lurska, prosi za me zdaj o smert o i uri!" Poslovil se je še pri okrog stoječih, ter meni še posebej naročil, naj se pri vsaki sveti maši nanj spominjam, in opomnil me je prav resno, zakaj se jočem, po njem ni se treba jokati. Naročil nam je še, naj molimo litanije Matere Božje, vsih svetnikov, sv. rožni venec, in med molitvijo je svojo lepo dušo Bogu izročil, kakor da bi bil v mirno, sladko spanje oči zatisnil.
V nepopisljivo britki zgubi, ktera je mene in posebno starega očeta zadela, me je tolažila misel, da je bila njegova smert tako lepa in blaga. Tolažilo me je tudi gorko sočutje prijateljev in znancev, sosedov in sploh faranov Ternovskih. Ni ga menda odrastlega človeka v Bistrici, da ne bi bil prišel ranjkega Jožefa na parah ležečega pokropit. *) Mnogo vencev mu je bilo poslanih in dolga versta žalujočih ga je spremila na pokopališče pri sv. Petru.
Bistričani imamo v Gradcu živečega rojaka, kteri je Čast in ponos naši soseski; ta je stari umirovljeni c. kr. general-major plemeniti gosp. Anton Valenčič. Sin kmetiških starišev in brez šolanja, si je le s svojimi zaslugami, talentom in poštenim moškim obnašanjem pridobil plemenitaštvo in čast c. kr. generala. Ostal je gospod tudi na visoki stopinji prijazen in priljuden, vedno dober, zvest katoličan. Ni mi namen gospoda tukaj hvaliti ali opisovati mu življenja po njegovih za slugah; le toliko naj omenim, kolikor spada v čertice pričujočega spisa. Go-»pod general prihaja večidel vsako leto na svoj dom v Bistrico o poletnih mescih. Živo se zanima za sadjerejo in za pogozdenje naših golih verhov in je v to sverho že dokaj potrosil. Vsakikrat, kadar je prišel semkaj, je prišel tudi k mojemu ranjkemu bratu, kterega je zelo cenil. Peljati je moral starega gospoda po svojem posestvu in mu vse drevesa, vse na novo vsajeno, presajeno, ali vcepljeno razkazati. Včasih sta šla tudi na bližnje gore, kjer sta vse skerbno ogledala. Ves zadovoljen se je stari general vernil domu in pohvalil .^skerbneL-a iu marljivega fanta Ko je starček
*) Pri nas ljudje pravijo, da hodijo (za) „mertvega pomolit"; čudna starinska oblika, ki nas nekako spominja na staro-hervaško pomolimo se = „oremus".
par dni po Jožefovi smerti prišel v Bistrico, in sem ga šel pozdravit, me je sprejel s solznimi očmi, rekoč: „Vi ste zgubili brata, po njem ni le Vam, je tudi meni britko. Pa potolažite se. Bog je tako hotel. Vaš brat je bil redka prikazen med sedanjo mladino."
Lčgel je v posteljo, iz ktere ni več vstal ranjki Jožef v praznik varstva sv. Jožeta, svojega pomočnika. Umeri je v mescu Marije Device, ktero je vse žive dni častil, in sicer ravno na praznik ss. mučencev Viktorja in Korone (kar po našem pomeni: Zmagovalec in Krona). Upam, da je moj dobri brat srečno zmagal svčt, kteri ni bil zanj, in on ne za svčt; in da mu je Gospod dal krono večnega življenja za nedolžno in lepo življenje, in za prehudo terpljenje, ktero je prenašal tako voljno in vdano v Božjo voljo. Upam, da ga nisem preveč povzdignil, ko sem dal na skromni spominek, kteri kaže njegov grob, zapisati te-le besede: „Sveta smert življenje lepo je končala: meni brata vzela, nčbu ga je dala." —
Bog mu bodi duši milostljiv! Če se pa že v nebesih veseli, zanesljivo spolnuje obljubo: da pri Bogu za me prosi. Tudi jaz ne bom nikdar nezvčst svoji na zadnjo uro dani mu obljubi. Vsakikrat, kadar darujem nekervavo presveto daritev, se spominjam drazega brata; spominjal se ga bom vedno.
ftazgled po uvela.
Serbsko. Serbija, ki se je ravnokar povzdignila do kraljestva, p*> v notranjem ne more priti do pravega miru. Sedanji vladi nasprotna stranka tako vzma-guje, da bo blezo dospela na kermilo. Že je kralj sprejel glavarje nasprotne stranke in se dolgo z njimi dogovarjal.
Kaže se, da mestice Užica je posebno gnjezdo vladi nasprotne stranke. Zato je tudi kralj ta kraj izločil iz programa svojega obiskovanja. Rekel je namreč kralj ondotnemu zastopniku Milanu Djuriču, da sedanje oko-lišine zahtevajo prijaznost s sosednjo deželo, napisi po užičkih slavolokih pa kažejo nasprotno. „Sadašnjost" pa se pritožuje, da za Djuričem in Novakom Miloševičem, ki sta na Užičkem v novo izvoljena poslanca in sta prišla v Beli grad, povsod po mestu stopnjo za stopnjo do zób oborožen pandur ponosno stopa kakor telesna straža, in da se taka zapravijivost še posebno slabo podá učeniku večne Ljubezni. (Djurič je namreč visi dostojanstvenik gerške razkolne cerkve.)
Iz Belgrada piše „Balkanska pressa", da je ondotna katoliška srenja praznik sv. Rešnjega Telesa obhajala z naj veči slovesnostjo; tisoče pobožnih se je zbralo v kapeli c. kr. poslaništva in na preddvoru. C. kr. poslanec gr. Khewenbüller z vsim osebstvom se je vdeležil procesije v „gali"; enako belgiški goslanec pl. Borchgrave z osebstvom. — O tej priliki omenjeni časnik miluje, da v Belgradu še ni nobene katoliške cerkve, akoravno je ondi več tisoč katoličanov, in pristavlja: „Ali bi se ne moglo že enkrat začeti? Kdo je z nami?"
Y	Rumuüiji in Bulgariji tudi vedno nekaj kipi med narodom. Eni terdijo, da po veČini tuja liberalna stranka ljudstvo hujska in pači. „Binele public" terdo očita, da celó na čelu rumunske vlade ni brez mož, kterim rudeč-karske misli po glavi rojijo.
Iz Sofije naznanja „Narodno oslob.", da se eksarh (razkolno-gerški naj višji duhovni glavar) preseli iz Sofije v Carigrad.
Y	Fllipopolji so razkolni Bulgari te dni postavili temelj za novo cerkev slovenskima aposteljnoma ss. Ci-
rilu in Metoda, pa ruskemu „svetniku" (?) Aleksandru Newskemu. — Čudno nasprotje! Cirila in Metoda pa Aleksandra Newskega v eno cerkev skupaj, ko je vendar le-tá s pervima bil v polnem nasprotji; Ciril in Metod popolno podložna rimsko-katoliški Cerkvi, Aleksander Newski pa njen nasprotnik. Papež Inocencij IV je namreč skuial Ruse zediniti z rimsko katoliško Cerkvijo, Aleksander N. pa je po nasvetu razkolne duhovšine naravnost odbil zedinjenje.
Ainerikanske novice. Liberalne šole. Kakošen sad obrodijo šole brez čverstega verskega poduka in brez verskih vaj, tega ne skušajo le samo po Evropi, ampak prav posebno tudi po Ameriki. „Columbia" od 18. majnika to-le pripoveduje: Presnji teden sta bila v Jacksonville a, v Floridi, zasačena in zaperta: 191etni sin prešnjega poštarja Fowler-ja in pa 151etni Donald Mak Doneli, sin imenitnega nekega pravdosrednika, ker sta bila alomila v ondotno poštno hišo. V zaslišanji je deček Donald priznal, da razun ropa na pošti je tudi 2e drugod kradel in celó skušal nekoga umoriti. List pristavlja, da taki žalostni primérljeji se zméraj bolj pogosto slišijo, in pripisuje vzrok slabi ali pomanjkljivi odgoji, imenito pa brezbožni in brezvérski odre;i doma in v šoli, in tudi posebno branju počutnih nesramnih in nespodobnih spisov, kteri mladino k vsakterim napakam in še k hujšemu zapeljujejo.
Hoda vest. Pred 25 leti je Belgijanec Klemen Bolien zapustil Green Bay in si je iskal novega domovanja. Imel je seboj veliko denara in spremljal ga je mož po imenu Belanger. Nekaj dni pozneje so Bolien-a našli v germovji vstreljenega in oropanega. Belanger je bil zapravdan, pa izpušen, ker mu niso mogli nič dokazati. Belanger, ki je med tem čisto ostárel in postal več otročji, je une dni rekel, da je on takrat Boliena od zadej v glavo vstrelil, trapío zavlekel v gošavo in ga je tam oropal. Dvomijo pa zdaj vendar, če je to res in če 801etnemu možu, ki je to premišljeval, morebiti ni le domišljija v glavo vtepla, da je on morivec? Kaj namerjajo amerikanski sodniki z njim početi, „Columbia" ne pové.
Svarilo pastirjem. Blizo Howell Rood-a je 131etni pastirček Jakec Benton storil žalostno smert. Pasel je kravo; ta se je splašila, in ko je skušal s ko-nopcem jo prideržati, se je tako zamotal, da ga je ži-vinče šiloma seboj vleklo in povlačilo do smerti. — Nikoli na paši motoza krog roke ne ovijajte, k roki ne privezujte.
Zoper umazane spise. Deržava Texas v obeh zbornicah je sprejela postavo, da nekaki barantači z enakimi spotikljivimi rečmi morajo vsako leto plačati po 500 dolarjev davka. — Se vé, da naj bolj prav bi bilo strup naravnost prepovedati.
Zmešnjave V Sudana. Islamska moč ali Tarčija je po Božji previdnosti bila šiba za keršansk* vladarje, ker so bili pozabili, da vladajo po Božji milosti, pa šiba za keršanske 1 adstva, ker so pozabili, da svoje višji morajo ceniti za Božje služabnike. (Gl. oddelek Leonove enciklike v poprešnjem listu.) „Gorjé pa njemu, kogar je Bog izvolil za šibo, da druge z njo tépe!" pravi pregovor. Kako se jim poslednjič godi, vidimo v Napoleonih. Islamska moč ni le tepla keršan-stva, temuč je nad njim tudi strahotno grešila; zato je zdaj šibo šiba jela zadevati in turška moč na vsih krajih razpada. Komaj je v evropejski (oziroma tudi azijanski) Turčiji nekaj malo potihnilo, so se pričele zmešnjave % izlamskimi deželami v Afriki, to je, v pervo na Al-
Žierskem, in zdaj v Egiptu in daleč notri v Sudaru. [ako sta si v Kairi v nasprotji namestni kralj Tevfik-paša in njegovo ministerstvo, to je znano. Kako pa se
zmešnjava razširja tudi dalje čez pušave v Sudan, ter ob Nilu, ob Beli in Višnjevi reki daleč proti ravniku, to naznanjajo m<*d drugim obširne sporočila misijonarja Jan. Dichtl-na iz Hartuma, ktere pogostoma prinaša „Grazer Volksblatt".
V dopisu od 9. aprila naravnost pravi, da Sudan je zdaj vojno staniše in apor se vžiga na vsih ogleh in konceh. Vzrok vsega rogovilstva je moslemsk prena-petež, ki se razglasuje za mohamedanskega preroka in se imenaje Fakir Mohammed Ahmed; le td hoče v pervo mohamedane obnoviti, prestrojiti in potem si vesoljni svet podvreči ter k izlamu ga spreoberniti. Ime „Mahdi" (zedinjevalec) ima to njegovo domišljijo zaznamnjevati. Ta slepar se je povzdignil že do tolike moči, da se turška vlada v Sudanu pred njim trese, in stanuje v Takalu (Takale) nekoliko dalje od Hartuma. Vedno pa se že v Hartumu tresejo pred njim, kajti glasilo njegovo neki je: „Vse belo (Evropejce) mora pomoriti, vse černo (Zamurce) prodati!" On in njegovi ljudje so boje domačini, pravi „Arabci", ki imajo milost najti pri tem sleparji. Naznanjali bo sicer poslednji čas, da so ga vjeli, kar pa ni dosti verjetno.
Ravno med temi zmešnjavami je pa egiptovska vlada še poglavarja Rauf-paša odmaknila. V Senaaru, pri Šilukib, v Kordofanu, v Nubi, Darturu, Dongoli in Bisurinu, med Berberom in Suakinom in celo v Abisi-niji, kakor pravi dopis, je vse po konci. Hotla je vladna moč napasti Takale in Mahdi-a ; toda Dongolci, ko 60 bili dobro oboroženi in so imeli plačo v žepu, so odpadli k zapeljivcu in tako je vlada zopet v naj veči zadregi.
Naj hujši pa so poslednje norice iz Sudana in Egipta. Med zamurci rogovili in mesari že omenjeni lažnjivi turški prerok; v Egiptu pa žuga splošna zmešnjava. V Aleksandriji je bilo te dni v hrupu kacih 50 ali več ljudi poklanih, naj več tujcev; konzuli gerški, laški in angleški so ranjeni. Zraven notranjega razpora fanatizem kipi z<>per tujce; zato so vse vlade brodovja poslale pred Aleksandrijo.
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
19. rožnika. Ss. Gervazij in Protazij. — 20. S. Sil-verij. — 21. S. Alojzij. — 22. S. Ahacij. - 23. ,S. Cenon šk. — 24. Rojstvo sv. Janeza Kerst. — 25. Ce-terta nedelja po Bink. S. Viljem op.
Zahvale:
Št. 62. Na priporočevanje k N. lj. G. presv. Serca in po mnozih prošnjah prepoštovanih prijatlov, duhovnih bratov in druzih vernikov, sem v smertno-nevarni bolezni dobil pomoč, dosegel zopet polovico zdravja ter zamorem že spet maševati: toraj bodi večna hvala pre-dobrotljivemu Bogu, vedno česenje N. lj. G. presv. Serca, pa tudi Bog z vso obilnostjo po vračaj vsi m, ki so za mc molili! Serčno priporočam se pa se v nadaljno molitev za popolno ozdravljenje, če je Božja volja.
V Ljubljani, 14. rožnika 1882.
P. Ignucij Stavdaher, gvardijan Novomeški.
Št. 63. Ljubezen me sili, hvaležnost priganja, da naznanim dobrote, ki sem jih prejela Lansko leto v sušcu sem bila močno obolela na pljučih; ni bilo upanja, da se ozdravim. V zaupanji se obernem z devetdnevnico do N. lj. G. in sv. Jožefa, če je vol]a Božja, da bi mi sprosila ljubo zdravje. Koj se mi je začelo boljšati, na g v. Jožefa dan sem že v cerkvi obhajala praznik. Cešeni in hvaljeni bodite Jezus, Marija, sv. Jožef! — Letos v
aprilu me je močoo noga začela boleti; zopet sem se s zaupanjem priporočila po devetdnevnici Jezusu, Mariji in sv. Jožefu, in koj se mi je začelo boljšati. Ob ljubila sem zahvalo po „Danici" razglasiti. Večna hvala in češenje Jezusu, hvala Mariji in sv. Jožefu; prosita te naprej za nas!
V	spod. Idriji, 12. rožn. 1882.	M. L.
Št 64. Dolgo časa sem hudo bolezen terpel na oééh in nobena reč mi ni pomagala; zaéél sem rabiti lurško vodo pa opravljati devetdnevnico, in prav v malo dnéh so se mi oči tako ozdravile, da je zdaj čisto dobro. Hvala Bogu in Mariji!
V	Ljubljani, 10. rožn. 1882.	Mih. BlaSir.
V molitev priporočeni:
V	bratovsko molitev in priprošnjo N. Ij. G. sta priporočena 5. tega mesca na Vojskem od strele ubita dva človeka. — Otroci za pervo spoved in sv. Obhajilo. — Za lepo vreme prosi zlasti neka srenja bratovske molitve. — Priporočim se v molitev za ljubo zdravje; prosim posebno čč. duhovne molitve; morebiti se kdo najde, ki bi z menoj vred molil devetdnevnico. Bog poverni tisočkrat vse molitve! — Oseba za blagi dušni mir. Zahv. se razgl. — Dekle za ljubo zdravje, ako je ▼ čast Božjo in v njen dušni blagor ; terpi hude bolečine neznane bolezni. Zahv. se razgl. — Oseba v silni brezbožnosti za spreobernjenje. — Sestra priporoča razuzdanega brata, da bi se na posredovanje N. Ij. G. in sv. Jožefa spreobernil in poboljšal, ter začel zopet živeti kot veren katoličan. Zahv. se po „Dan." nazn. — Ljubi bratje in sestre ! s ponižno in zaupljivo prošnjo se obračam do Vas, da bi mi pomagali sprositi pri presvetem Sercu Jezusovem ljubi mir med svojci in pravo spoznanje svojega dušnega stanu. Tega prosim tudi celi duhovniji, ki je jela zelo pešati v pobožnosti.
Opomini k modrosti.
(Is bukev Sirahovih, is XXI. pogl.)
19. rožn. Grešnikov derhal je kakor kup prediva, ki ga plamen poŽrh.
213 Nespametnikovo serce je kakor vbita posoda, in ne derii nobene modrosti.
21.	Neumnrževo govorjenje teli kakor butara na potu ; na ustnicah pametnega pa se prijetnost najde.
22.	Nauk je razumnemu zlato lepotičje, in kakor zapestnica na desni roki. (Moder človek tako rad sprejema nauke in svarjenje, kakor zlate verižice.)
23.	Ustnice nespametnega neumnost pripovedujejo ; besede razumnega pa so na tehtnici pretehtane.
24.	Norci imajo v ustih svoje serce; modri pa imajo tvoje usta v sercu. (Norci brez premislika govoré, kvasijo in čenčajo ; modri pa nié ne govoré, česar niso prej prevdarili.)
25.	Podpihovavec svojo dušo omadežuje t» je povsod čerten... Molčeči in razumni je v Časti.
Procesije sv. Rečnjega Telesa je v praznik sam dež nekaj malo begal; ne pa naslednjo nedeljo, ker začelo je dežiti še le po doveršeoih procesijah. Vse hvale je vredna mladina, kakor sploh po Kranjskem, tako še posebej v ljubljanski okolici, v Šentvidu, na Ježici itd., ker s toliko pridnostjo in še s stroški skerbi za lepoto procesij tega naj častitljivšega praznika. Bog obvari zato mladino v svoji milosti in jo vari nesreč, ktere protijo v teh letih.
V Alojznici se je 14. t. m. stoletnica rojstva njenega vstanovnika preč. knezcškr fa Antona Alojzija Volfa obhajala s sv. mašo in blagoslovoma pri lepo okinčanem altarji domače kapelice.
Cerkev presv. Jezusovega Serca v Ljubljani se je lansko leto v god Jezusovega Serca pričela zidati; letos ravno ta dan se prične krov postavljati.
Odlikovanja. K dopolnjenju po nekoliko že naznanjenega: Konzistorijalni svčtnik je postal tudi preč. g. T o m. Zupan, c. kr. prof. in vodja v Alojzijevisu; knezo-škofijski duhovni svčtniki pa preč. gg. župniki: Matija Hočevar pri sv. Petru v Ljubljani, Val. Sežun v Dobrepolji; Matija Kulavic v Št. Vidu pri Zat.; Jan. Potočpik Brezoviški, in preč. g. Miroslav Križnar, veroznanski profesor na c. kr. gornji realk» v Ljubljani.
Birmanje in kanoniško obiskanje bode še v Raki-tini 3. nedeljo po Bink., tj. 18. rožnika; v Šent-Vidu nad Cirknico 19. rožnika. V Starem Logu na Kočevskem 1. mal. serpana, v Kočevji 2. mal. serp.; v Starem tergu pri Polj. 4. mal. serp.; v Koprivniku 5., v Cernomlju 6., v Vinici 8., v Metliki 9. in v Semiču 10. mal. serp.
Na ZalilogU bode prihodnji torek, 20. t. m, obletnica po ranjkem č. g. župniku Antonu Pintarji. Vreden je tako blagi dobrotnik človeštva, da bi se vde-ležili obletnice njegovi prijatli in spoštovavci, kterim okolišine dopušajo. Lep spominek je po prizadevnosti verlega g. Jož. Levičnika neki tudi že izdelan in postavljen.
Duhovske spremembe.
Y Ljnbljan8ki ikoflji: Č. g. Jožef Jereb se pod4 v pokoj in duhovnija Draga je 1. rožn. razpisana. Ravno tako Srednja vas v Bohinju. — Č. g. Matija Kolar, dekanijski kaplan v Trebnjem, je prišel za stolnega kaplana in korvikarija v Senklavž, č. g. Jan. Sakser pa s Križ pri Terž. v Trebnje. — Umerli so čč. gg.: Jan. Stritar, beneficijat v Št.-Vidu pri Zat., 21. maja; Jan. Pfeifer, bivši benef. v Hrastji, 27. maja; Luka Porenta, župnik v Srednji vasi v Boh., 3. rožn. R. I. P.
Listek za raznoterosti.
!x Ljubljane. Preč. gospod kanonik Peter Ur h je postal Novomeški prošt: prečast. častni kanonik in eero. vodja g. dr. Janez Gogala, kanonik; častna kanorcka pa sta postala prečast. gg.: dr. Janez Kulavic. c. kr. dvorni kapelan in vodja v Avguštineju na Dunaju in Janez Toman, Moravski dekan itd. Slava!
Dobrotni darovi.
Za Studentovsko kuhinjo: Preč. g. dekan M. Kožuh 10 gl. — J. Z. R. 5 gl. - <5. g. M. K. 2 gl. - Č. g. župnik T. Kajdiž 1 gl. — Č. g. župnik Fr. Rihar 1 gl. 80 kr. — Neke dobre roke 30 kr.
Za opravo uboinih farnih cerkev nase škofije: Iz Planine 16 gl. 20 kr. — Gospd Magd. Bleiweis 1 gld.
—	Marija Kokalj 40 kr. — Iz Krope 15 gold. — Od Sent-Lamberta 16 gl. — Iz Sostrega 20 gl. 40 kr. — Z Bohinjske Bistrice 16 gl. — Z Rakitine 6 gl. 20 kr.
-	Z Vranje peči 15 gl. — Z Vinice 10 gl. 52 kr.
(Drugi dar. prih.)
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. - Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.