^eto 1888.
47 û
Državni zakonik
zv
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLI. — Izdan in razposlan dne 26. julija 1888.
1 24.
Razpis ministerstva za finance od 2. julija 1888,
s katerim se prigledni žestomerniki Dolain-Ske9a- A. M. Beschornerja in V. Prička po e'serjevem sostavu v davkovni prigled pri-puščajo v žganjarnicah, dokler bode veljal za-kon od 20. junija 1888 (Drž. zak. št. 95), ter °P'si z načrti in pa propisi o njih uporabi na znanje dajo.
v Počenši od 1. septembra 1888 pripuščajo se davkovni prigled sporazumno s kralj, ogerskim v aQčnirn ministerstvom v žganjarnah prigledni ®stoniemiki (spirito-merniki) Dolainskega, A. M. j ^ehornerj a in V. Prička na Dunaji po sostavu . ; eiserja naprave, kakeršno kažejo naslednji Pi^i, p0 meri določil obseženih v niže sledečih P'opisih o uporabi njegovi.
Dunajevvski s. r.
1.
A. 0 p i s
Dolainskega žestomernika.
Glavne sestavine tega aparata, ki ga priloženi načrtek predočuje, so te le:
1.	Unanja omara, v kateri so vsi deli apa-ratovi ;
2.	alkoholoinetrov stebrič;
3.	merski boben sè štelom ;
4.	prigledna ali kontrolna priredba za merski boben, kadar stoji;
5.	obe shrambi za poskusne žeste (probo špirita).
6.	posebne varnostne priredbe.
1.	Vnanja omara.
Vnanji oboj (Fig. 1, 2, 3, 4 in 5) sestoji iz štirih močnih kovno-železnih ostenkov, ki so v trdni zvezi s preluknjanim dnom iz litega železa.
Zgoraj je omara završena s pokrovcem iz litega železa, ki je v zarezi premičen k sprednji strani ter se zapira z drogom:i C in C\ (Fig. 1 in 3)
(Stovonisch.)
87
nad njo staknenima, ki jima se prilega uradna zapora.
Na zadnjem delu omare je nastavek a (Fig. 1 in 5) iz pločevine z vtočno odprtino f (Fig. 1) in sitasto preluknjano kapo za izhlapevanje zraka in plina.
Ta nastavek dela s pokončnim delom b (Fig. 1) pokrovca ohišje ali zaperico, določeno alkoholo-metrovemu stebriču.
Prednji del od h nareja okvir, zaprt z močnim steklom, skozi katero je moči opazovati alkoholo-meter in pa pod 4-, d) opisano prigledno napravo za zastoj merskega bobna (signalni kolut).
meru ter sestoji iz 4 skladnihjpredelov 1, II, M 111 IV (Fig. 6), katerih vsak drži po tanko 5 litrov, tako-da mora ob enem obratu (zavrtenji) bobna po tank0 20 litrov preteči skozi njega.
Spirit vteka sredi bobna skoz cev ex (Fig’ ^ alkoholometrovega stebriča, a izteka 'skoz odprt’110 g, <J\ > 'J-i 111 </a (Fig. 6) na obimu bobna.
Os bobna leži na eni strani v malem kriŽ°j gori imenovane cevi e, (Fig. 1) a na drugi stran1 v blazini h (Fig. 1, 4 in 5), pritrjeni na steni izt°°' nega korita.
Nad to blazino je sklenica z oljem, ki jo olji*
Plošča luknjasta od dna ima na vsakem izmed 4 kotov po eno luknjo za vijake ali vrteže, s katerimi je omara pritrjena k stajalni plošči.
2.	Alkoholometrov stebrič.
Alkoholomelrov stebrič A (Fig. 1, 2, 3, 4 in 5) narejen je iz kovine britanije ter sestoji iz 2 delov d in e (Fig, 1), katerih prvi posreduje vtok žeste (špirita) v aparat a drugi iztok v merski boben.
Alkoholometrov stebrič je z železnim okljukom in dvema ven štrlečima kapama nepremično pritrjen k omari.
Pri vijaku ali vrteži f (Fig. 1) prihaja spirit v oddel d, od ondod v nastavljeno cev <7, in čez čašico skoz obešeno sito v oddel e, in odtod skoz cev e-i v merski boben.
Cev rfj (Fig. 1) je določena za alkoholometer, čegar stanje se da dobro opazovati skozi steklo prej omenjenega nastavka b (Fig. 1).
Ako bi spirit slučajno tekel tako močno, da ga čašica ne more sprejeti vsega, ter bi štrkal na steklo rečenega nastavka, prihaja mimo tekoči del čez rilec iz pločevine v žleb e2 (Fig. 1 in 5), in odtod skoz obstranske luknje v oddelek p in dalje v merski boben.
V ostalem kaže žganjarju laslna korist gledati na to, da spirit kar je mogoče enakomerno teče in da se sosebno kolikor je moči ubrani v žgalnem aparatu omahovanje pritiska, vsled katerega bi od časa do časa pritekalo po več špirita v prigledni žestomernik.
3.	Morski boben sč stolom vred.
Merski boben B (Fig. 1, 4, 5 in 6), narejen tudi iz britanije, ima najmanj 50 centimetrov v pre-
Osne blazine (teči) narejene so iz neke trdo-litine. Tudi jeklena os znotraj njih je prevleče"0 z enakšno trdolitino.
Na strani blazine h (Fig. 1 in 5) bobnu "a' sproti zvezana je bobnova os z osjo štela C, le^e’ čega v sprednji steni omare (Fig. 1 in 5).
Štelo C ima 6 odzunaj pod okvirjem iz kovi"° vidnih in sè stekli pokritih cilrenic.
Ker vsak izliv bobna iznaša po 5 litrov, ter se tudi vsak posamezen izliv naznanja, prirasta naznanjenim številom vselej po 5 jednic, katerih vsaka pomeni en liter 999.995.
Število 1,000.000, ki prihaja neposrednje za 999.995 izražuje sč šest ničlami (000.000).
Bobnovi predeli izpraznjujejo se v iztočno ko rilo D, narejeno iz britanije (Fig. 1 in 5); iz *e£a teče spirit skoz odprtino i (Fig. 3) v prostor E, °k° ondi nameščene (omari podobne stvari k in daj skoz odtočnico l (Fig. 1, 3, 4 in 5) iz aparatove omare.
Odprtina i (Fig. 1) ni na najnižjem mesi" korita l), nego v neki višini do katere mora sp" stati zarad jemanja probe.
Delovanje bobna in naprava njegova lahko sc razvidi iz Fig. 6 priloženega načrta, v kateri J sprednja stena odvzeta.
Spirit prihaja skoz odprtino m, (Fig. 6) na tisi" mer, ki jo načrt poočituje strelicami, v oddel I ga napolnjuje gori do vločiščamj oddela II. Spi"1*’ odtod vteka v oddel II, naredi kmalu, da bode ta stra" znamenito pretežnejša, boben se zavrti na *eVlj' tekočina, kar je bode v oddelu I, izstopi prtino (j ter spravi predel II v tisto lego, v prej bil odde) I.
Zapiralo pri h (Fig. 3)’ brani bobnu zavrteti se v desno ter tako preložiti štelo.
^vPrigledua priredba za stanje merskega bobna.
a) Gugalica.
, Ako bi sc merski boben po kaki oviri ustavil, lapolni mu se polagoma spodnja polovica s spi-1 otïl! ki naposled skoz zadnji vrat bobna stopi v krogovito čašo n (Fig. 1).
Od tod teče spirit “skoz kljunasto'odprtino na ^galico F iz britanije (Fig. 1, 2, in 5), katera je ,aZ(leljena na dva enaka primeroma po liter špirita *^eča predela ter se suče sem ter tja okoli osi iz t,ega brona pritrjeni k robu dna.
Blazini gugalice sta iz nikljove zmesi.
En predel gugalice bode vsegdar vzdignen, .. rugi spuščen, spirit napolni vzdigneni predel, dokler P°lagonia rastoča teža gugalice ne omahne ter ! aPolnjeni predel pogrezne in izprazni.
Zdaj pride špirit v drugi predel, rter se ista 'Bra ponovi.
Gugalica se nahaja v omari G (Fig. 1, 2 in 5) ‘z Britanije, ki je nameščena poleg iztočnega korita P°d stebričem.
V to omaro G se odteka spirit z gugalice, teče at0(i skozi odprtino o pod iztočnim koritom 1) Prostor E okoli omare h v cevko odtočnico / % 3).
o) Znamenje ali signal z zvoncem.
Na desni in lovi strani v omari G (Fig. 2) na-(P- ena sta dva enakoramena voda p in pl ’K- 2); na eno ramo teh vodov pada gugalica elej, kadar se v niz spusti. S tem se vzdigne druga ' «la ter krene ali požene z naopičnim drogom </, Q°sn° (jt (pig. 2) nadaljšnji vod r, odnosono v. S- 2), čegar s kroglico opravljen konec udarja na ^log]asen zvonec s, odnosno »i (Fig. 2), nameščen Zl,t|aj na omari aparata.
°mar
Zvonca s in s1 sta s kovinskima podporama ° od znotraj z vijakom pritrjena.
na
Kadar odjenja pritisk gugalice na vodovi rami ’ °dnosno pi, povrnejo se vsi vodi zopet v svoje PcfPrejšnje stanje.
r.) Štelo gugalično.
Na prednji strani gugalice F nameščen je po-lukrožen locenj (Fig. 1, 2 in 5) iz kovinske zmesi ki je napet čez odtočno cevko ei alkoholometro-vega stebriča ter se z gugalico sem ter tje giblje. Ta locenj ima v svojem gornjem delu razporec, v katerem prosto visi iz kovine narejen vod v (Fig. 1 in 2) z vrtiščem v štelu H in pregibovaje se sem ter tje štelo naprej pomika.
Štelo H (Fig. 1, 2 in 5), pokrito z lahko snemno ploščo iz britanije, ima 6 sè stekli krite cifrenice.
Ker vsak predel gugalice primeroma po 1 liter drži ter se naznanja vsak pregib tje in nazaj, pri-rastata tu naznanjenim številom vselej po 2 jednici, katerih vsaka pomeni po 1 liter, do 999.998.
Število 1,000.000, ki prihaja neposrednje za 999.998, izražuje se sè 6 ničlami (000.000).
d) Signalni kolut ali krožeč, kažoč, da merski boben sloji.
Da merski boben stoji, naznanja se ne samo sè zvoncem, marveč še tudi sè signalnim kolutom T (Fig. 1, 2. 3, 4 in 5).
Za tega delj je desni konec gugalice po svileni, z bakreno žico oviti vrvci zvezan s krajšo ramo na alkoholometrovem stebriči nameščenega voda takö, da se o prvem pregibu gugalice na desno k višku vzdigne druga, rudeč signalni kolut noseča rama tega voda (Fig. 2) ter vsled neke zaperice tudi o na-daljšnjem gibanji gugalice dotle v isti višini ostane, dokler organ nadprigledovanja ne sname zaporne kljuke ter vod v poprejšnje njegovo stanje pripravi (Fig. 1, 3, 4 in 5).
Zarad te naprave v dajanje signala mora biti gugalica v stanji miru vsegdar tako postavljena, da je na levo nagnena.
5. Obe shrambi za probe špirita.
Dočim merski boben meri količine protekajoče tekočine, namenjeno sta ti shrambi iz britanije za vzprijem prob tekočine, po katerih je moči najti alkoholovitost.
Zv0n
Tako se vsak omah gugalice naznanja Cern, ki ga je razločno slišati.
sè
Za tega delj so na prednji steni merskega bobna nameščeni štirje probojemniki « u in wt Uy
(Fig. 1, 4 in 5), ki pri vsakem izpraznjenji enega predela zajmejo iz iztočnega korita po eno probo, ki se shrambam probe K dovajajo za navadni prigled in J za nadprigled (superkontrolo). Sestava teh pro-bojemnikov vidi se iz zriska Fig. 4. Njih vtoČna odprtina biva na ozki, proti periferiji merskega bobna obrneni strani pri x. odtočna odprtina pri xx (Fig. 4).
Probojemnika u in u, ki sta nameščena na dveh nasprotnih predelih merskega bobna, izpraznju-jeta se med hodom poslednjega v polukrožen na levi strani nameščen, 16 milimetrov širok žleb v (Fig. 4J, s katerim se poskusna tekočina skozi vtočno popolnem gosto zaprto cevčico u> dovaja v shrambo K namenjeno za navadni prigled.
Oba druga tudi na dveh nasprotnih predelih merskega bobna nameščena probojemnika % in u. izpraznjujeta se v desno stran gori onenjenega žleba v ter dovajata poskusrio tekočino skoz, vtočno cevčico tv v shrambo J (Fig. 4) namenjeno za nadprigled.
Probna shramba K (Fig. 4) za navadni prigled, opazovana sè stališča shrambe pred žestomer-nikom stoječe, leži na levi strani shrambe med iztočnim koritom in prednjo steno omamo; to mu določa obliko in velikost, ta shramba obseza kakih 15 litrov.
Za zračno občenje biva na zadnji steni shrambe tik pod pokrovcem mala odprtina, skozi katero bi žesta (spirit) odtekala tudi tedaj, ko bi se slučajno posoda za probo vsa napolnila.
Da je moči prigledovati, če alkoholovitost pada pri odločenih probah, dokler sc hranijo v shrambi AT, vstavljena je va-njo polukrogla posoda L (Fig. 7) imajoča kakega y2 litra prostornine. Ta posoda se napolni sè žesto določene alkoholovitosti, snemši vijake med obema odtočnima pipama, o katerih se bode govorilo niže in ki sta skozi vratca M na prednji steni žestomernikove omare dostopni, in vlivši poskusne žeste z lijem va-njo.
Ta vstavna posoda občuje po odprtini na sredi gori omenjene pritrdbe po vijaku z notranjim prostorom merskega bobna.
Zesta v vstavni posodi odjemlje se skozi pipo I), ležečo na levo proti steni omare a shramba K nasproti se izpraznjuje skozi pipo y1( ki je od one na desno.
Obe pipi sta dostopni skozi duri M (Fig. 3) ležeče na levo od sprednje omame stene žesto-mernika.
Če se alkoliolovina, ki jo ima spilil vzet '2 vstavne posode, primeri z izvirno alkoholovino, n®jde se, koliko alkohola se je izgubilo.
Shramba J namenjena za nadprigled leži u® desni strani omare med iztočnim koritom in prednju steno omare; to ji določa obliko (Fig. 8) in veličin0' ta shramba obseza kakih 22 litrov.
V ostalem je ta posoda J za probe pripodobno narejena kakor posoda K.
Tudi tukaj je torej vstavljena va-njo polu0-krogla posoda N držeča kakega 1/a litra, ki se v isti namen kakor posoda 7. napolni sè žesto neke določene alkoholovitosti skozi vijake med odtočnim8 pipama.
Samo da se pri posodi J za nadprigled vstavna posoda N (Fig. 8) izpraznjuje s pipo z na desn strani in posoda za probe sama skozi pipo K biva na levo. Obe pipi sta dostopni skozi duri 0,
ležeče na desno v prednji steni žestomernikove
omare.
Probojemniki u u in % držč* vsak po 3 ku bične centimetre, a njih število nasproti je različ"0 po storitveni zmožnosti žgalne priprave, katere hi® dilo ima se zvezati sè žestomernikom.
Pri žgalnih pripravah, ki vsak dan po 15 hekt° litrov žeste največ narejajo, uporabljati je žestoine nike sè štirimi probojemniki, od katerih dva dovajal® probe v shrambo za enovit prigled, a druga dva probe v shrambo za nadprigled.
v
Ako se na eni žgalni pripravi vsak dan P° v nego 15, vendar ne čez 30 hektolitrov žeste nare < naj se za take žgalne priprave uporabljajo žesto®01 niki sè samo dvema probojemnikoma, katerih ° d c" je določen za shrambo enovitega (prostega) prig® a drugi za shrambo nadprigleda.
Kako je postopati pri žgalnih pripravah, kate'd1 vsakdanja storitev preseza 30 hektolitrov, u® navija sc v prepisu za uporabo tega žestoiner®
(>. Posebne varnostne priredbe ali nap»’il'( ‘
a) Zatrdba omarnega iztočišča.
Da ne bode moči od zunaj skoz iztočiŠče ®P ratove omare delovati ali vplivati na hod mersK » bobna, leži temu iztočišču naproti orna: odprta k (Fig. 1 in 5), okoli katere mora
•a nizduj
spirit te 1
Ako bi kdo odtočnico navrtaval, da bi omogočil vpliv na hod bobna, moral bi dve steni omenjene '"nare prevrtati.
A nekoliko špirita bi tedaj skoz luknje prišlo v ®®aro k, odtod v omaro aparata in naposled teklo '• stojalo ; vrhu lega bi vsled moleža v hodu bobna buli gugali ca in ostale varnostne priredbene začele
delovati.
^ Zatrdlin proti temu, da odtekajoči spirit
ne zastaja.
V zadnji steni gugalnične omare G (Fig. 2) Jekoliko više od gugalične osi nameščeni sta dve 'ogoviti odprtini a. in a,.
'loki
bost
Višina teh odprtin je tako izračunjena, da, Gt' spirit ne stoji više nego do teh odprtin, ne a ni gugalica ni boben v svojem hodu motena.
A ako bi se spirit po zastanku vzdignil više, "Otekal bi skozi ti odprtini v vnanjo omaro aparata, 11 ker je le-ta na dnu prevrtana, čez stojalo, kar bi '°da merskega bobna, odnosno gugalice ne motilo.
Ako bi kdo ta odtok skozi dno omare kakö 0v'ral ter s lem skušal v omari aparata napraviti Ostanek, ki bi motil hod gugalice in bobna, to bi sè špiritom napolnili dve posodi Pin l\ (Fig. 4, 111 8) nameščeni na prednji steni obeh shramb za Probe J in K pri njih odtočnih pipah, in posodi bi ostali ""polnjeni tudi po tem, ko bi zastoj špirita nehal.
Isto bi bilo, ako bi se takšen umeten zastoj v "jnari skušal narediti z vodo za to, da bi se alkoholo-ll°st tekočine v shrambah oslabila (umanjšala).
Posodi Pin 1\ držita po 0-25 litra in stojita 'di tako visoko, da se prej napolnita, nego se boben Vslcd zastoja more ustaviti.
Da se ubrani, da ni moči špirita, s katertm sta P° gori omenjenem načinu vsled zastoja posodi .. 111 Pi napolnjeni, n. pr. po višji toplini, naprav-Jein z vvedeno paro in vsled tega z izhlapenjem "dstraniti, nameščena je gori na shrambi za probe znolraj omare posoda Q (Fig. 4, 5 in 7), ki drži "kih 0 35 litra in se napolni sè špiritom predno se
*est.
oinernik požene.
Ta posoda izgubi od svoje vsebine po izhlepenji j^ed vtekanja pare baš toliko, kolikor posodi 1 'n P,.
Ako bi kdo skušal spirit v shrambah J in K z vvajanjem pare ali po drugačnem otopljenji oslabiti, izgubil bi tudi spirit v vstavnih (vdevnih) posodah L in N (Fig. 7 in 8) nekaj alkoholovine in poleg tega moral bi spirit v vstavni posodi Q izhlapeti.
V ostalem naznanja se vsaka povišba topline v merskem bobnu po maksimalnem toplomeru R (Fig. 4 in 5) do 100 stopinj Celsius sezajočem, ki je nameščen znotraj omare, in se lahko sname.
c) Uradne zapore.
V uradno zaporo aparatove omare same potrebna je razven že suh št. 1 omenjene zapore s c in c, (Fig. 1 in 3) še samo po ena zapora pri vratcih M in O.
Holenderski vijak pri vločni in odločni cevki aparatove omare dovolj je zatrjen s cinkovim povez-nikoin, kateri je zapovedan.
B. Propis
» uporabi priglodnega žestomernika Dolain-skega.
I.	Prigledni žestomernik Dol a inske ga, ki se ima postaviti v žganjarni, da se izvé količina alkohola po resničnem zdelku, mora biti od c. kr. mero-izkusnega urada na Dunaji v ta namen potrjen in s po-trdilno svedočbo in obeležbo meroizkusnega urada opravljen. Ako bi žgalna priprava poprek več nego deset litrov špirita v eni minuti imela dati, naj žganjarne podjetnik naročujoč žestomernik to pové in si dobavi žestomernik, ki je preskušen na dotiČno brzino od več nego petnajst litrov na minuto.
Vrh tega morajo biti nepokvarjene zapore, katere je meroizkusni urad djal na zaporne droge omarnega pokrova in na durce te omare.
Tudi nadaljšnja uporaba že postavljenega potrjenega merskega aparata Dolainskega zavisna je od tega, da je vsegdar stal pod dohodarstveno zaporo razen tistega časa, o katerem so se okoli njega godile uradne poizvedbe.
II.	Merski aparat naj se v kaki žganjarnici poslavlja pod uradnim nadzorom dveh finančnih organov, vpričo žganjarja ali namestnika njegovega.
Predno sc to delo začne, naj finančna organa poizvesta, če so v zgornji točki I omenjeni uveti izpolnjeni.
Ako se na to stran ne najde nedostatka, naj finančna organa, snemši zapore meroizkusnega urada in odstranivši branila, kar jih je na notranjih delih aparata zarad prevožnje nameščenih, kakor zagozde, podpora gugalice in cinkov obroč okoli bobna pre-iščeta, ni li kateri del aparata vsled vožnje skrivljen ali kakor si bodi pokvarjen, in če se zlasti merski boben lahko pregiblje v tisto mer, v katero se — mereč tekočino — vrti, namreč na levo.
Na to se maksimalni toplomer, predno se vdene v omaro, podvrže še ti preskušnji, da se horizontalno položi v krop, čez dve minuti ven potegne in v horizontalni leži ohladi.
Toplomer mora v tem kazati 95 do 105 stopinj Celsius 1er ne sme te naznambe v treh minutah premeniti. Na to je z nekimi zamajaji (nihaji) stebrič živega srebra pripraviti nazaj v najnižjo ležo in poskus ponoviti.
Namesto maksimalnega toplomera, ki ni več za rabo, sme organ nadprigleda vdjati preskušen plombiran takšen toplomer. Zamenja nerabnega za nov maksimalni toplomer sme se vendar tedaj zvršiti, če se skaženo orožje s preskusno plombo vred vpošlje; torej se plomba ne sme sneti.
Samo kadar se žestomernik s kakega razloga ne drži več pod uradno zaporo, naj finančni organ, kateremu je izročen nadprigled v žganjarni, sname plombo meroizkusnega urada s toplomera, da se ubrani kaka zloraba, in posebej hrani.
Ako to preiskovanje ne vzbudi nobenega po-mišljaja, napolni se skleniea nad blazino bobnove osi s pripravnim mašinskim (koščenim) oljem, katero omišlja žganjarnica, gugalica dene na levo v stanje mini in signalni kolut v niz, vdevna posoda Q sè špiritom napolni, in na to se takoj cela omara zopet zaklene in z uradno zaporo zatrdi.
111.	Merski aparat sme se poslavljati samo tedaj, kadar ni bilo nikacega pomišljaja ob preiskusu in preiskovanji, zvršenem po točkah I in II.
A postavljaje ga treba je potanko držati se dotičnih določil §a 51, št. 1 zakona o davku od žganja in zvršbenega propisa.
Stojalna plošča, ki posreduje zvezo merskega aparata sè stojalom sezidanim iz opeke, mora biti iz litega železa ter imeti eno votlo nogo sè sidrom. Postavljaje to ploščo gledati je na to, da pride s
h oznamenjena njena plat na tisto stran, kjer ima bili vtočišče v merski aparat. Iz pridjanega načrta očitna je stojalna plošča s kotvico in nje pritrdba n* stojalu.
Na stojalno ploščo postavljeni aparat treba ,ic na-nj z vijakom priviti.
Za tega delj morajo na štirih oglih te pložČa? biti luknje z zavoji vijaka, ki se vjemljejo z luknjan)1 plošče na dnu aparatove omare, določenimi z.a P11' trdbene vijake.
Te vijake je trdno priviti in proti temu, da jih kdo brezoblastno ne odvije, zavarovali z železom1 palicami, ki imajo na enem koncu glavo a na druge111 ušesce; skozi dve izmed prevrtanih vijakovih 8^:lV namreč porine se taka paličica in na nje konec z ušescem se dene uradna zapora.
IV.	Aparat ta naj se s hladilom žgalne Pr' prave s tem zveže, da se zvezna cev (§. 51, št zakona o davku od žganja) po flanži s tistim cevnim kosom, skozi katerega žestinska žganica iz hladilnega aparata izstopa, in po holanderskem vijaku, ki je ua vtočni cevki merskega aparata, s to cevko slakm-Med holanderskem vijakom in žestomernikom m°ia bili tudi kovinski vsakemu aparatu pridodani krožeč, ker bi se sicer stebrič alkoholometra lahko posko doval pri privijanji. Zvezno cev je pokriti z vrhnj cevjo, o čemer govorita §. 51, št. 6 zakona o davku od žganja, in pa dotični paragraf zvršitveuega propisa.
V.	V §. 52 zakona o davku od žganja zalile vani cinkovi poveznik, ki bodi od zunaj gladek 111 nenamazan, a od znotraj z belo' oljnato bat'0 namazan, naj pri aparatu Dolainskega sestoj11
1.	iz oboda in
2.	pokfovea, kateri obod od zgoraj oklepa.
AA 1. Obod sestoji iz dveh delov, katerih eden pokriva prednji ostenek in oba stranska osten omare, a drugi zadnji ostenek iste.
Ta zadnji del ima na obeli straneh zarezo, objemlje obe stični stranski steni.
ki
Tako na tej zarezi kakor tudi na skib stenah oboda nameščeni sta po vzprijemajoči tenko paličico iz kovine, ki je narejen1 za prilaganje uradne zapore.
obeh stran; dve baluc
Prednji del oboda mora imeti, da je moči čita^j kar naznanja štelo, en izrez, čegar notraj zapog1“ robovi se trdno drîé medene plošče štelne in ki * biti samo tolik, kolikor je neogibno potreba v čuta
^er. po tem za cevko odtočnico merskega aparata ru8 izrez, čegar dolnji del, kolikor ga ne napolnjuje odtočnica, moči je zapirati s pločevino, na atero se lahko dene uradna zapora.
3.	pri finančnem oblastvu prve stopinje prositi za naredbo, da se posoda za probe navadnemu pri-gledu in tako tudi nadprigledu namesto vsak mesec enkrat, vsaj vsakih 14 dni izprazni.
Na tej pločevini nameščena sta namreč dva azPorca, s katerima se vjemljeta dve babici na obodu cinkovega poveznika. Čim je pločevina namočena na obeh babicah, vtakne se skozi isti 0vmska paličica, narejena v prilog uradne zapore.
Na obodu cinkovega poveznika mora biti za prilog uradne zapore narejeno dvoje vratec, ki se v.iema z vratcami M in O aparatove omare.
Ad 2. Pokrovec cinkovega poveznika mora 'oieti podobi alkoholometrovega stebriča primerjeno kaPo z izrezom, ki dopušča vpogled na alkoholo-Uieter, potem razporec za vtočno cev in nad luk-ujasto kapo alkoholometrovega stebriča dušek ter °blepati obod kakor pokrovec škatle.
Pod vtočnico odprti del gori omenjenega raz-P°rca mora biti opravljen z hranilno pločevino, s katero se pokrovec poveznikov veže z zadnjim (lelom oboda.
Ali finančno oblastvo utegne samo tedaj pristati na to prošnjo, če dotična žganjarna ni predaleč proč od stajališča navadnegaprigleda in nadprigleda, odnosno če so prometne razmere takšne, da ne dela znamenitih troškov, če se večkrat prigleduje; razven ako bi stranka prostovoljno plačala, kar bode več troškov za prigled.
Ako vršba žganjarne, odnosno storitev žgalne priprave bila tolika, da uporaba enega ali drugega gori omenjenih pomočkov sama za se ni dovoljna, smejo se ti pomočki tudi kombinovali.
Moči je torej ali dva žeslomernika z dvakrat tolikimi posodami za probe ali dva žestomernika z dvakratnim izpraznjevanjem probnih posod v vsaki zglasitveni dobi ali žestomernike z večjimi posodami za probe pri dvakratnem njih izpraznjevanjem v vsaki zglasitveni dobi uporabljati.
Tudi kombinaciji vseh treh pomočkov na slučaj ni nič na poti.
V to zvezo služita dve babici na pokrovci in etla babica na obodu in troje vjemajočih se s temi ^azporcev v pločevini, ki ima vrhi tega na desno in ev» od dolnjega razporca po eno babico.
Kadar je pločevina položena, vtakne se skozi j?°rnji che babici pokrova in skozi obodovo babico 1(1 babici pločevine po ena kovinska paličica in Ua-njo seidene uradna zapora.
Da se ne more brezoblastno sneti pokrove, biva tudi na čelni strani pokrova in na obodu P° ena babica priležna uradni zapori.
Ako se rabita dva žestomernika pri eni žgalni pripravi, odnosno pri nje hladilnem priredu, treba je hladilno pripravo sè žestomernikom takö zvezati, da se iz hladila izstopajoči spirit porazdeli v oba žestomernika v zračni omari, ki jo je treba za to primerno večjo narediti.
Ko se oba žestomernika postavljata in stikata s hladilno pripravo, mora se sosebno gledati na to, da spirit enakomerno odteka iz zračne omare v oba žestomernika ter naj to finančni organi prigledujejo po pregledbali v žganjarnah kakor tudi pri mesečnem poistinjanji narejene količine alkohola.
VI.	Pri žgalnih pripravah, katerih vsakdanja storitev preseza 30 hektolitrov, ne bi bile ni pri takih žestomernikili, ki imajo samo po eno zajemal-nico za probe navadnemu prigledu in nadprigledu, shrambe za probo, kar jih je, dovolj za eno enomesečno zglasitveno dobo.
V takem slučaji na voljo je žganjarju, ali:
1.	dva žestomernika zgornjega svojstva upo-mbljati za eno'in isto žgalno pripravo, ali
2.	omisliti si žestomernike, pri katerih drži Nobna posoda za navadni prigled 30 litrov a za lladprjg]ed 44 litrov, ali
VII.	čim je žestomerni aparat postavljen, kakor veleva prejšnja točka, zabeleži se stanje aparatovega štela in gugalice ter se o storjenem naredi zapisnik, katerega naj podpiše tudi žganjarne podjetnik ali njegov namestnik.
Vlil. Predno se uporabi žestomernik za dav-kovni prigled, treba je obe shrambi za probe in vdevne posode po večkrat izplakniti sè špiritom, ki je precej enakšen srednji alkoholovitosti zdelka, kar se sosebno pri shrambah za probe najlaglje naredi takö, da se odtočnim pipam pritakne mešiček iz gume in spirit z lijem vlije, ko se pipa odmota. Izpušča se spirit po pipi, kakor se razumeva samo ob sebi.
Tisti dan, ko se žganjarsko delo začne, ali tri dni pozneje najdalje napolnita se vdevni posodi L in N v poistinjenje kake izgube na alkoholovitosti so špiritom, ki ima natanko ali blizu po §. 54 zakona o davku od žganja najdeno alkoliolovitost zdelka.
»
Izvedena alkoliolovitost vpiše se v vpisnik žga-njarne, čim se je za ta posel sneta uradna zapora na durcali M in O omare iz cinkovega poveznika vnovič priložila.
Isti uradni posel se opravi, kolikorkrat se po pretrgani delovršbi, v kateri se je poslednje mesečno poistinjenje narejene količine alkohola storilo, delo žganjarne v letni delovršbeni dobi vnovič začne. Samo ob sebi se razumeva, da se tudi vselej, kadar jo v letni žganjelvorni dobi kaka vdevna posoda izpraznjena, da se preišče, kaj ima v sebi, ona precej vnovič napolni sè špiritom in njegov i alkoliolovitost zabeleži v vpisniku žganjarne.
S polnitvijo vdevne posode določene za nad-prigled v ovedbo izgube alkoholovitosti druži se vselej tudi polnitev vdevne posode za poistinjenje vstopa pare.
Za polnitev vdevnih posod potrebni spirit mora dobaviti žganjarna, kateri se tudi vrne spirit, ki ni več za nadaljšnjo porabo.
IX.	Da se izvé množina in alkoliolovitost špirita., ki je tekel skoz aparat, dela se tako le po tem kakor to ovedbo opravi navadni prigled ali nad-prigled.
a) Sè strani navadnega prigleda.
1.	Najpred se potanko preišče, so li nepokvarjene uradne zapore na žgalui pripravi, na hladilnem aparatu, pa vrhnji cevi zvezne cevke med hladilnim in merskim aparatom, na cinkovem povezniku poslednjič imenovanega itd. in če jim ni namen ovrt. Vsaka spotika, ki se kje najde, pokonstatuje se uradno.
2.	Na to se po tanko ogleda stojalo in okolni prostor, če ni najti sledu od špirita, ki bi bil tekel čez stojalo.
Kadar koli se zasledi kaj tacega, poistiniti je privzemši uradnega svedoka ali dvenepristrani priči.
3.	Na to se vpiše v vpisnik žganjarne, kar kaže štelno naznanilo žestomernika, ter odprö na cinkovem povezniku kakor tudi na omari žestomernika duree M, ki vodijo k odtočnim pipam navadnega prigleda. Posoda /',, nameščena v opazbo kakega
zastoja v omari na prednji steni shrambe za probo K pri odtočni pipi te shrambe vzame se ven, da se vidi, če je prazna. A ko bi v nji bila kaka tekočina, treba je to poistiniti in sprožiti dohodarstvem P°' mislek. Ko se naredi djanstvenica (spis o dogodka), treba je zaslojno posodo popolnem izprazniti.
4.	Na to se odtočijo probe špirita za navadni prigled skozi pipo y, na desni strani v čisto j11 suho posodo do zadnje kaplje, pomešajo se 1,1 stopnjujejo (gradujejo) s prepisanim alkohol ometrom-
Isto se zgodi sè špiritom v vdevni posodi L t ki se odtoči s pipo j, ležečo na levo proti ste"1 omare. Ako bi se tu pokazalo, da se pipe težko gibljejo ali celo ne pregibljejo, moral bi se popre“ matici pipne obrtenji nekoliko dušek storiti. Odto-čivši tekočino skozi pipo bode v takih slučajih tudi dobro, obrtenj ven potegniti in vnovič pooljiti.
Ako se na špiritu vzetem iz vstavne posode pokaže izguba alkoholovitosti za več nego ‘/s alko-lioloinetrove stopinje, došteje se iznos te izgube k alkoholovini, uvedeni pri probah špirita.
Ako bi se primerilo, kar se težko kdaj pr’" meri, da bi, ker se v žganjarni premalo dela, odtočene probe špirita ne bile zadostne za primerno napol-njenje posode pogreznenej rabljene pri gradovanji prob, sme se, ako žganjarne podjetnik ali njegov namestnik izrečno privoli in če z dohodarslveno-urad-
nega stališča proti temu ni trdnega pomisleka, alko-holovitost tekočine v posodi za probe, ovedena o neposrednje poprejšnjem poistinjanji narejenega alkohola, računu narejene količine alkohola vzeti za podlogo.
/a prigleden pripomoček bode v ostalem služil tudi spirit, kar ga je v shrambi za nadprigled, a katerega sme gradovati samo in edino organ nad-prigleda.
A če podjetnik ali njegov namestnik ne privoli
v ta postopek ali če se z dohodarstveno-uradnega
stališča najde trden pomislek proti njemu, izliti je iz shrambe navadnega prigleda spirit v čisto steklenico, izplakneno popred sè špiritom jakosti, ka' keršeu se poprek nareja v žganjarni, to steklenino po primernem načinu v pričo stranke djati Potl uradno zaporo ter vposlati na poljedelsko-kemijsko poskuševališče na Dunaj, 111. okraj, linke Bahngasse 7, da se poizvé resnična alkoholovina tß tekočine.
K temu ovedanju žganjarna lahko pošilja svojega zastopnika.
Troške nosi finančna uprava.
Da se s pomočjo majhnih pogreznic potreba, P°Prijeti se tega pripomočka, omeji na prav malo lučajev, a gradovanju vendar potrebna mera natančnosti zagotovi, uporabiti je za v ovedbo alkoholo-v'np prob špirita take alkoholometre, katerih lestvica S(‘za od 65 do 100 stopinj.
Po določilih meroizkusnega reda (Drž. zak. ^72, gt 171, gg. 33 do 36) preskušane take alkoholometre s primernimi pogreznicami dobivajo na povračilo nabavnih troškov podjetniki žganja-reib ki po §. 56 zakona o davku od žganja mo-JaJ° v svojih žganjarnah imeti stodelen alko-'lolometer ukazane uredbe, po finančnem oblastvu • stopinje.
5.	Navadni prigled končuje se po poizvedbi v Zgornji točki omenjeni s tem, da se vdevna ali vkladna posoda vnovič napolni.
Dohod k probam špirita se zapre in pod za-poro dene.
Skupni posledek navadnega prigleda vpiše se
v vpisnik.
b) Sè strani nad pri gl e d a.
1. Pri nadprigledu (superkontroli) zvršijo se najpred čini sub a), točki 1 in 2.
Na to se vpiše v vpisnik žganjarne, kar kaže *telo žestomernika, ter cinkovi poveznik sname sè ^cstomernika in pa vrlina cev sè zvezne cevi. No-tranje stene peveznika in vnanje stene omare in nje Zveza sè stojalom, po tem notranji deli zvezne cevi J11 vnanji deli zvezne cevi ogledajo se tudi skrbno n če se najde kak nedostatek, poistini se uradno.
cev
Zdaj se vrhna cev vnovič priloži na zvezno — in pod uradno zaporo dene.
2. Probe špirita za nadprigled gradujejo, in spirit v vdevni posod za nadprigled graduje se takö, akor pri prostem prigledu, po tem ko se durce O 11(1 desni strani omare odprd. Samo da se tu ne sme Prezreti, da se pipa z, k probam špirita na levi in l''I)a z k vstavili posodi N na desni strani nahaja.
bi se pipe težko pregibale, velja tudi tù, kar je dopisano za navadni prigled.
, Ali probe špirita gradujejo se samo tedaj, adar je moči misliti, da te probe pogreznico napolnijo.
, Posledki gradovanja nadprigleda ne jemlji) se •'Ker v podlogo mesečnemu poistinjanju narejenih °'Ičiri alkohola, vendar se v opombi poočitijo
(Sloveniš,-
v vpisniku žganjarne ter primerjajo z vpisi navadnega prigleda v vpisnik.
Zarad tega primerjanja množijo se vpisani posledki gradovanja po poslednji polnitvi vdevne posode nadprigleda do dne, katerega se vrši grado-vanje, z dotičnimi v litrih izraženimi količinami špirita, dobljeni izvodi se seštejejo, in njih vsota delt z vsoto v račun vzetih količin špirita. Kvocijent da srednjo alkoholovitost teh količin špirita ter naj se blizu sklada s tem, ki ga je dalo gradovanje probnih tekočin pridržanih nadprigledu. Ali pri tem je paziti na to, da je treba, ako so pri nadprigledu probne tekočine navadnega prigleda bile gradovane in so se dotični posledki vpisali v vpisnik žganjarne, tudi dotične količine špirita v račun djati.
Tudi naj se organ nadprigleda uveri, je li prazna posoda J\ nameščena v poistinjanje kagega zastoja na prednji strani shrambe J za probe, na slučaj, ako bi se ta'posoda po vsem ali nekoliko napolnjena našla, je li dohodarstveni pomislek sprožiti, a po vzprijeti djanstvenici dotično posodo zopet popolnem izprazniti.
Opravivši te uradne poslove treba je durce ,/ do shrambe prob precej zopet pod uradno zaporo djati.
3.	Nadaljšnji postopek superkontrole obsega snemanje pokrova z aparatove omare, ki je od znotraj samo nadprigledu dostopna, in preiskovanje notranjih delov aparata, sosebno tudi varnostnih naredeb zoper zastoj v aparatu in zoper navrlovanje, po tem naredeb služečih v poizvedbo, če merski boben stoji.
Ako se je naznamba ure za gugalico od nepo-srednje poprejšnje superrevizije premenila, a v tem času n! bil naznanjen nikak motež v hodu merskega bobna niti najden, ali če se iz tega, kar kaže ura za gugalico, vidi, da se motež nt pravočasno naznanil, ali če je ustavilna posoda napolnjena sè špiritom ali vkladna posoda Q prazna ter se je našlo, da je maksimalni toplomer znamenito zbegan, ali pločevina v omari viseča pokažena, treba je pognati dohodarstven pomislek. Vzprejemši djan-stvenico (spis o djanstvu ali dogodku) naj se usta-vilna posoda po polnem izprazni.
Ogled notranjih delov merskega aparata ide samo dotle, kolikor je moči brez tega, da se ti deli odločijo in razstavijo. Najde-li se kaka napačnost, poizvé se uradoma, in če ona kazt pravičnost na-znamb merskega aparata, prepové se dalje rabiti ga. Nadaljšnja uporaba naj se vselej ustavi, kadar maksimalni toplomer kaže 70 stopinj ali več.
Ako bi pa sito v alkoholometrovem stebriči bilo onesnaženo, naj to finančni organ sam popravi;
finančni organ naj tudi skleničico nad blazinami osi merskega bobna napolni s pripravnim oljem.
Ako slučaj tako nanese, napolniti je tudi vkladno posodo z novim špiritom, živosrebrni stebrič maksimalnega toplomera, kakor se je prej opisalo, spraviti v najnižjo ležo ter gugalico in signalni krožeč postaviti takö, kakor je omenjeno pod II.
Ko je tako naloga superkontrole pri merskem aparatu rešena, podvrže se vnovič uradni zapori pokrovec aparatove omare in cinkov poveznik.
4.	Tudi skupni posledek superkontrole vpisati je v vpisnik žganjarne.
Sosebno naj superkontrolo vršeči organ vpiše v ta vpisnik tudi, kako kaže ura gugalična.
X.	Najmanj enkrat v vsaki letni žganjetvorni dobi morata dva finančna organa, namreč organ superkontrole in pa prigledno-okrajni ravnatelj na-znambo množine merskega aparata v žganjarni pri-gledovati s tem, da izmerita odtekajoči iz njega spirit in pa podatek tega merjenja prispodobita z omenjeno naznambo množine.
Za tem priglednim činom prihaja tudi preizkus, če so priredbe, ki naznanjajo, oziroma kon-statujejo narušaj v hodu merskega bobna, še
delavne, če se tedaj, kadar merski boben ustaviš v tem, ko spirit doteka, gugalnica, štelo in zvonilo požend, signalni krožeč skozi steklo okrova pri alko-holometrovem stebriči pokaže. Mala množina spilita, ki ob preizkusu nemerjena skoz aparat preteče, preceni se z ozirom na prostornino gugaličnih pre-delov in število gugaličnih zavrtov vpiše po preceni v žganjarne vpisnik ter pri mesečnem davkovne® obračunu prišteje k množini, ki jo merski aparat naznanja.
XI.	Ko doteče delovršbena doba, in tudi tedaj, če se ima sč žestomernikom strnena žgalna priprava ustaviti na dalje nego 10 dni, naj nadprigled žesto-mernik, sosebno stebrič alkoholometra in iztočno korito z vodo popolnem osnaži. To snaženje opravi se najbolje takö, da se najpred z natego ali s prostim mešičkom iz gume, ki služi za natego, spirit kar ga je ostalo, ven potegne in po lem vlije vode v stebrič in iztočno korito, katero je moči p° istem načinu odstraniti. Ta postopek je zarad večje varnosti dvà do trikrat ponoviti, dočirn je za shrambe prob in vkladne posode dovolj, če se enkrat izplaknejo z vodo.
Kadar se v žganjarni, odnosno v žgalnem Prl' redu vnoVič začne delo, treba je, kakor se razumeva samo ob sebi, shrambe za probo in vkladne posode po propisu, predno se uporabijo, sè spirito® izplakniti.
Fig. 2.

Fig. 4
Fig. 5.
Fig. 6.

Fig.
(8l0Ve'>l9oh.)
Fig. 8.
II.
A. Opis
M. Beschorner-jevega aparata za merjenje špirita (žestomernika).
Glavne sestavine tega žestomernika, kakor ga Pfedočujc priloženi načrtek, so:
1.	Vnanja omara (postavec), ki v sebi ima vse Sestavine aparata;
2.	alkoliolometernjak (alkoholometrov stebrič);
3.	glavni merski boben sè štelom ;
4.	prigledne naredbe za glavni merski boben, tadar stoji, kakor so:
«j reservni boben sè štelom,
b)	zvonec, ki daje znamenja,
c)	kolut ali krožeč, znamenja dajoč ;
5.	obe shrambi za probe špirita ;
6.	posebne varovalne naredbe.
Vsak aparat nosi firmo in zapored tekočo
Številko.
Isto številko imevajo vse glavne in večje pridne sestavine.
1.	Vnanja omara.
Vnanja omara A (lig. 1, 2, 3, 4 in 5) sestoji lz močnih kovno-železnih stranskih sten, ki so v trdni zvezi s preotljeno ploščo na dnu iz litega
Železa.
Snemni pokrovec omare je z dvojno obkrajno zarezo gosto pritrjen k stenam ter nadvišuje v po-dobi kupole alkoholomoternjak.
Kupola je od spredaj zaprta z močnim steklom, skozi “katero je moči opazovati alkoholometernjak in pod 4 <:) popisano prigledno napravo za zastoj glav-öega merskega bobna (znamenja dajoč kolut ali
krožeč).
Pri pokrovci zaklepata omaro po dva v podobi črko v zavihana droga a in a, (I'ig. 1), uravnana za nameščenje uradne zapire, ki se strinjata nad njo.
Preotljena plošča od dna ima na vsakem 'k kotov preluknjane noge «2 (Fig. 1, 2, 3. 4 in 5) za vzprijemanje vijakov, s katerimi se omara prikuje k stojalni plošči.
2.	Alkoliolometernjak.
Alkoholometernjak (alkoholometerski stebrič) (Fig. 1, 3 in 14) narejen je iz kovine bri-
tanije ter sestoji iz dveh razdelkov. Prvi b, fi3 (Fig, 14), posreduje vtok špirita v aparat in drugi bt (Fig. 14) iztok istega v merski boben.
Alkoliolometernjakje s svojim bronastim ozadjem in dvema krpama (blekoma) neposrednje na zadnjo steno omare nepremično pritrjen ter od spredaj tiči na navpični cevki križnica (koleno) lu (Fig. 3. 5 in 14).
Špirit stopa iz zvezne cevke pri h (Fig. 2, 4, 5, 14) neposrednje v razdelek b, b$ (Fig. 14), od ondod v cevko bt (Fig. 14) določeno za alkoholo-meter in čez pretočni rilec v razdelek ô5 (Fig. 14), odkodar skozi vdjano sito v križnico bx (Fig. 3, 5 in 14) in skozi isto v glavni merski boben prihaja.
Sprednji del alkoholometernjaka je snemen ter obseza vodilo za omenjeni pod št. 4 e) kolut.
Skozi močno dvojno rešetko bä (Fig. 2, 4, 5 in 14), ki je nameščena na ozadji alkoliolometer-njaka, lahko uhajajo sopare in plini.
3. Glavni merski hohen sè štelom.
Tudi iz britanije narejeni glavni merski boben 6’(Fig. 3, 5, 6, 7, 8, 10, 1 1, 12, 13, 15) razdeljen je s pretinom na dve enaki polovici, katerih vsaka ima dva enako velika merska predelka tako, da celi boben iz štirih kongruentnih predelkov I, II, III, IV (Fig. 6, 7, 10, 11, 12 in 13) sestoji.
Vsak teh 4 predelov drži 5 litrov, tako da mora pri enem zavrtu bobna 20 litrov preteči.
Na stranski steni merskega bobna bivajoče male izvrtanine v (Fig. (i in 7) služijo v to, da skozi nje uhajajo zrak in plini. Spirit vteka v sredo bobna skozi cevko (križnico) b:i (Fig. 3 in 5), na katerem leži alkoholo-meternjak in katerega horizontalni del je pritrjen na prodno in zadnjo stran aparalove omare, odteka pa skozi štiri odprtine ct na obodu bobna (Fig. 6, 7, 8, 'J, 10, 11, 12, 15).
Iz trde litine narejena os glavnega merskega bobna pritrjena je k bobnovemu protinu z dvema križema iz mesinga ter se vrti v blazinah iz lignum sanctum, katerih ena počiva na horizontalnem delu križnice (Fig. 3 in 5) opravljajoče službo dotočne cevke, a druga na steni iztočnega korita.
Nad poslednjič omenjeno blazino nameščena je skleničica z oljem za oljenje iste, ter pokrita sè snemno čepico ali kapo.
Levi konec bobnove osi je vilasto zvezan z osjo štela D (Fig. 3) v levi steni aparatove omare ležečega.
Glavni merski boben sc vrli v mer proti zadnji steni aparatove omare; neka zapirnica brani, da se ne more v nasprotno mer vrteti.
Štelo (Fig. 17) ima pet pod metalnim okvirjem vidnih, sè steklom kritih eifrenic, katerih kazalci se vsi od love na desno gibljejo.
Pri tem štelu je prva jednice in desetice ka-žoča cifrenica na desno nekaj s ciframi, nekaj s črtami razdeljena na dvajset razdelkov, katerih vsak pomeni po pet litrov.
Ostale na levo ležeče štiri cifrenice so po decimalnem sistema razdeljene na deset delov od 0 do 9 ter pomenijo stotice, tisočice, deset tisočic in sto tisočic.
Naznanjana števila rastö torej do 999.990, odnosno do zareze, ki je na prvi cifrenici na desno med 90 in 100 ter se število, ki prihaja neposrednje za tem številom, namreč 1,000.000 zabeležuje s tem, da vsi kazalci stojé na 0.
Kazalec prve cifrenice na desno pomakne se pri vsakem izlivu bobna (= 5 litrov) za pol zareze naprej, dočim kazalci drugih štirih eifrenic pot od cifre do cifre le polagoma in stoprv tedaj popolnem preidejo, ko je kazalec cifrenice neposrednje na desno ležeče dosegel stanje na ničli.
Temu primerno mora se odčitati naznamba takö, da se, kadar kateri kazalec omenjenih štirih eifrenic ne kaže na tanko neke določene cifre, nego stoji med dvema številkama, mora vsagdar nižja številka čitati.
V dvojbi, je li kateri teh kazalcev že dosegel najbližje višjo cifro, ali pa če je treba še čitati poprejšnja številka, nitreba drugega, nego paziti, kako stoji kazalec neposrednje na desno ležeče cifrenice.
Ako na tej kazalec še ni dosegel popolnem svojega stanja na ničli, treba je na cifrenici, ki neposrednje na levo od one leži, čitati nižjo številko.
Biva torej med kazalcema dveh eifrenic, ki leže ena poleg druge, podobno razmerje, kakor med kazalcema za ure in za minute pri navadni uri.
Vzemimo, da se prve tri cifrenice od desne na levo zaznamenajp, I, II in III, in da kazalca pri II in III stojita tik pred številko 9, a kazalec I na za-tezi 90, tedaj kaže štelo na teh treh cifrenicah 8890.
Ako bi se kazalec pri I pomaknil naprej do 00, prišel bi kazalec na cifrenici II baš na število 9, a kazalec na cifrenici III še bliže številki 9 in torej bi bilo čitati število 8900.
Število 9000 podalo bi se stoprv, kadar bi kazalec pri II in I dosegel stanje na ničli in bi vsled tega tudi kazalec pri III kazal število 9.
Kadar žestomernik službuje, priporočalo bode se zarad zanesljivega čitanja počakati, dokler kazalec na cifrenici I (na desno) ne prestopi stanja na ničli.
Bobnovi predeli se izpraznjujejo v iztočno korito E (Fig. 3, 5 in 15), narejeno iz britanije; iz tega teče spirit skozi cevko d v posodo F (fig. 3, 4, 5, 15 in 19) in stoprv odtod skozi odtočno cevko e (fig. 1, 2, 3, 4, 5) iz aparata.
Naprava in delovanje merskega bobna lahko se razvidi iz načrtkov (Fig. (1, 7, 10, 11, 12 in 13) predočujočih obe bobnovi polovici.
Spirit prihaja namreč skozi cevko 64 (Fig- 3 in 5) v kvadratni srednji kanal merskega bobna in odtod v razdelek I ene bobnove polovice, čim je ta napolnjena, teče spirit v razdelek II druge bobnove polovice; s tem se boben zavrti ter naredi tako, da. se izprazni predel, kateri je bil neposrednje poprej napolnjen.
Takisto se tudi predela 111 in IV polnita in praznita.
4.	Prigledne navedbo za glavni merski boben, kadar stoji.
a)	Reservni boben sè šteloin.
Ako bi se glavni merski boben po kakeršnikoli oviri ustavil, napolni mu se polagoma spodnja polovica sè špiritom, kateri naposled skozi zadnji bobnov vrat stopi v žleb t (Fig. 15) in skozi njega v reservni boben G (Fig. 3 in 4).
Ta tudi iz britanije narejeni merski boben leži na desni strani aparatove omare, počivajoč v levo na križnici 64 (Fig. 3 in 5) in v desno na iztočnem koritu E2 (Fig. 3, 4 in 15). Osni blazini sta mu h-lignum sanctum, ter imata vsaka po eno skleničico z oljem in čepico za oljenje blazin.
Reservni merski boben je enake velikosti, naprave in delave kakor glavni merski hoben, samo da se ravno na robe Vrti.
Pavi konec njegove osi je vilasto zvezan z osjo štela Di (Fig 1,2 in 3) ležečega v desni steni I omare.
To štelo je tudi takisto narejeno kakor štelo glavnega bobna.
Iz reservnega bobna se izliva spirit v iztočno korito E2 (Fig. 4). odtod skozi cevko d\ (Fig. 3, 4 15) v nastavec />’ (Fig. 3, 4, 5. 15 in 19), odko-^är skozi odtočno cevko c (Fig. 1,2,3, 4. 5), iz apu-r,'da izstopa.
b)	Dajanje znamenj sè zvoncem.
Na levi strani reservnega bobna nameščene so 'k slogle i (Fig. 3 in 9), ki delujejo na bijoči voil k zvonila 1er narejajo, da zvonec K> (Fig. 4 in 5) pozvoni.
Da se bolje zasliši zvonec, prevrtana je apa-fatova omara ponekolikrat pri q (Fig. 1).
Za to, da se ne more skozi te izvrtanine delo-vati na merska bobna, poskrbljeno je s pločevino, katera je na notranji steni aparatove omare pritrjena ter seza v notranjo otlino zvonca.
c)	Signalni kolut.
Da glavni merski boben stoji, to naznanja ne saino zvonec, ki se razločno sliši, ternuč vrh tega še kolut ali krožeč /'(Fig. 1, 3, 4 in 5).
V ta namen jeza žlebom t (Fig. 15) nameščena 0lnarica. h (Fig. I in 15), katera po razporci na notranji steani korito reservnega bobna občuje s tem koritom.
Čim glavni merski boben sloji ter vsled tega Požene reservni boben, dovaja se skozi ta razporec jri kanal, ki ga strinja z omarico, nekaj špirita izlivajočega se iz reservnega bobna v omarico. Ta spirit, ki tako prihaja v omarico vzdigne ondukaj plavček, narejen iz plutovine, in iinajoč rudeč sig-fialni kolut k višku takö, da se rudeči ta kolut skoz steklo alkoholometrovega stebriča vidi.
Istodobno vzdigne rudeči kolut drug zelen kolut, ki se na levo zvrača ter ostaja v tem stanji, riokler ga organ nadprigleda zopet pripravi v njegovo Počivališče na pravi strani.
Ako motež glavnega bobna samo kratko traja, teko da se reservni boben vnovič ustavi, poteče sP*rit, kar ga je v ti omarici, skozi razporec bivajoč
na njenem dnu, 1 milimeter širok polagoma v korito reservnega bobna in rudeči kolut povrne na zopet na svoje počivališče, dočim zelen kolut na svojem levostranskem počivališči ostane.
Ali tudi tak samo nekaj malo časa trajajoč motež v hodu žestomernika ne odvezuje žganjarne voditelja dolžnosti, to precej naznaniti.
Za odtakanje špirita, kar se ga nabere v pla-valčkovi omarici, in za snaženje te omarice sè špiritom ali vodo nameščena je ondukaj od zgorej uravnovana odtočna pipa h2 (Fig. 3), ki mora, kakor se razumeva samo ob sebi, ostati zaprta, dokler službuje žestomernik.
Da je ta pipa zaprta, poočititi je s kazalcem nameščenim na nji, ki mora stati nasproti trdni znamki (marki).
5.	Obe shrambi za probe špirita.
Dočim glavni merski boben, odnosno tudi reservni boben merita količino prolekle tekočine, imajo iz britanije nareje shrambe vzprijemati probe tekočine, po katerih je moči, izvedeti kakšnost (alkoholo-vitost.)
Za tega delj so tako na levi steni glavnega bobna, kakor tudi na desni steni reservnega bobna štiri zajemalnice «-m, (Fig. 4 in 9) na obimu enakomerno razdeljenje, ki pri vsakem izpraznjenji enega bobnovega predela čredoma eno probo za navadni prigled in eno probo za nadprigled odvzamejo in jih dovajajo v dotične shrambe.
•
Dolnji del obeh iztočnih korit E in E, je namreč do izliva v iztočni cevi d in </,, vsegdar napolnjen s tekočino (Fig. 4) ; v to tekočino se pomakajo zajemalnice obeh bobnov pri vrtenji, zajemajo določene male količine in jih dovajajo v shrambo za probe W in 14) (Fig. 4, 5 in 15), in to dve žlici u v shrambo za navadni prigled in 2 žilci U\ skozi cevčici v2 v shrambo za nadprigled 14) (Fig. 4, 15 in 20).
Omenjene žlice zajemalnice se ne izlivajo naravnost v baš napomnjeni cevčici «i in nego v dve pripravi talerjeve podobe, neineščeni na vsaki osi obeli žestomernikov, ki odvajajo probe v male shrambice, nameščene pod osmi bobnov, od kodar stoprv prihajajo v cevčice »j in v2, ki spadata po ena k vsakemu žestomerniku.
Baš omenjene talerju (krožniku) podobne priprave, kakor tudi dotične shrambe so pokrite s kapami nad stekleničicami za olje.
Obe shrambi za probe navadnemu prigledu in nadprigledu sestavljata omaro (postavec), na dvoje razdeljeno, ki je nameščena pod iztočnimi koriti glavnega in reservnega bobna, kar ji določa obliko in veličino.
Shramba prob W za navadno kontrolo drži 1 5 litrov in leži proti prednji steni žestomemikove omare, dočim shramba za nadprigled, ki biva na zadnji steni žestomemikove omare, kakih 22 litrov obseza.
Za zračno občevanje bivajo na vtočnih ceveh v shrambe in sicer na njih najvišjem mestu, male odprtine.
Shrambe W in IF, izpraznjujejo se po pipi Z za navadni in po pipi /č, za nadprigled (Fig. 4, 5 in 15).
Te pipe dostopne so skozi duree « in ß (Fig. 2), ki imajo svoje mesto na desni strani žestomemikove omare.
Vrhu tega imata obe shrambi zarad snaženja odprtino y (Fig. 4, 5 in 15) dostopno po baš omenjenih durcih, ki se dâ z vijaki zapreti.
Da je moči prigledovati, če alkoholovitost pada pri odločenih probah špirita, dokler se hranijo v shrambah W in li j vstavljeni sta na levo od obeh odtočnih pip '/ in /4, dve štirioglati posodi iz bri-lanije K in K, (Fig, 4, 5 in 22) držeči po x/2 litra, ki ji je moči vzeti ven skozi duree a in ß (Fig. 2).
•
Ti posodi se napolnita sè špiritom neke določene alkoholovitosti, odvzevši gornjo pritrdbo z vijaki p, (Fig. 22) in vlivši z lijem va-nji poskusnega špirita. Ti posodi se izpraznjujeta skozi isto odprtina.
Ako se primeri alkoholovitost, ki jo ima iz teh posod odtočen spirit, z izvirno alkoholovitostjo, koliko se je alkoholovitosti izgubilo.
Zajemalnice držč vsaka po d kubične centimetre, a njih število nasproti je različno po storitveni zmožnosti žgalne priprave, katere hladilo ima se zvezati sè žestomernikom.
Pri žgalnih pripravah, ki vsak dan po 15 hektolitrov špirita narejajo, uporabljati je žestomemike
z dvema zajemalnicaina. od katerih dve dovajal'1 probe v shrambo za prosi prigled iu ostali dve prob* v shrambo za nadprigled.
Ako se na eni žgalni pripravi vsak dan po v(>(' nego 15, vendar ne čez 30 hektolitrov žeste naredi, naj se za take žgalne priprave uporabljajo žesto-memiki sè samo dvema zajemalnicama, katerih ena je določena za shrambo prostega prigleda, a drug'1 sa shrambo nadprigleda.
Kako je postopati pri žgalnih pripravah, katerih vsakdanja storitev preseza 30 hektolitrov, ustanavlja se v propisu za uporabo tega žestomernika-
Posebne varovalne naredbe.
a)	Zavarovanje iztočne odprtine v orna*’ žeslomernika.
Da.hode moči v čisto djati, če se je morebiti od zunaj skozi iztočno odprt ino omare vplivalo ua hod bobna, narejeno je, da spilil ne prihaja na ra' nosi. iz iztočnih korit E iu /vj> (Fig. 3) v odtočne cevko, nego skozi cevki d in dx v posodo F (J1 tein lh) in stoprv iz ti- v cevko odtočnico.
Ako hi n. pr. kdo navrtaval omaro ter s ten' hotel omogočiti kak vpliv na hod bobna, morale se navrtati stene rečene posode A'in morebiti tu stene iztočnega korita, in špirita hi po tem nekolik0 po teh luknjah iu skozi prevrtano dno omare p1'1» 1 na stojalno ploščo ter bi odtod čez stojalo odteka °-
Ako bi se odtok špirita skozi odtočno cev oviink razbil hi se spirit čez posodo F (Fig. 3 in lh) 1,1 hi tudi skozi dno omare čez stojalo odtekal.
b)	Branilo v to. da spirit v aparatovi oniai* ne zastaja.
V poizvedbo, če se ni morebiti skušalo odi01 ustavljenega špirita iz omare sama ubraniti ter ta hod glavnega ali reservnega merskega bobna ah 00 bobnov motiti, nameščena je med obema bobnom-na vnanji steni korita E od glavnega bobna snem11' dvojna posoda p (Fig. 3 in 15) z 2 oddelonia, ^ terih gornji h se napolni sè špiritom znane jakos ' dolnji il (Fig. 15) ima vtočišče na strani.
Kadar spirit v aparatovi omari zastaja, napolni se le-ta oddel sè špiritom.
c)	Maksimalni termometer.
Da se spozna, de n( spirit, kar ga je vsled ravno (št. 5, b) omenjenega zastoja prišlo v dolnji °ddel posode p, odnosno kar ga ima v sebi gornji pddel h, n. pr. po povišani toplini z vvedeno paro ^hlapel ter tako odstranjen bil, nameščen je na prednji steni aparatove omare, v zaprtem okrovu maksimalen termometer po Réaumuru <>\ (Fig. 5).
d)	Naprava v poizvedbo, da reservni boben stoji.
Kadar se je zarad kake ovire ustavil ne samo glavni boben, nego tudi reservni (nadomestni) bohoti, bode se omarica r (Fig. 3 in 15) med obema bobnoma rta vnanji strani iztočnega korita A'a (Fig. 3 in 15) s pomočjo male pregnene cevke napolnila sè špiritom iz reservnega bobna pretekajo-oim ter ostane vsled tega v tej posodi nameščen plaveč (plavalček) s (Fig. 15) dotle k višku, dokler Se rečena posoda rte izprazni.
Vodilni drog tega plavca vidi se samo znotraj v aparatu in sicer stoprv tedaj, kadar bode plaveč vzdignen,
e)	Plombe.
V uradno zapiranje aparatove omare potrebna Jo samo že pod At omenjena zapora z drogoma a in in pa duree a in'/3. Zatrdita llanže z vijakom Pri vtočni cevki in zatrdba holenderskega vijaka pri odločni cevki zagotovljena je že s cinkovim po-voznikom, odnosno z vrhno cevko one cevi, katera aparat v žgalno pripravo veže in strinja.
B. Propis
° uporabi priglednega žestomernika A. M. Beschorner-ja. I.
I.	Prigledni žestomernik Beschorner-jev, ki se hna postaviti v žganjarni, da se izvé količina alkohola po resničnem zdelku, mora biti od c. kr. inero-izkusnega urada na Dunaji v ta namen fiotrjen in s po-Irdilno svedočbo in obeležbo meroizkusnega urada opravljen.
Ako bi žgalna priprava poprek več nego deset litrov špirita v eni minuti imela dati, naj žganjarne podjetnik naročujoč žestomernik to pové in si dobavi žestomernik, ki je preskušen na dotično brzino od več nego petnajst litrov na minuto.
Vrh tega morajo biti nepokvarjene zapore, katere je meroizkusni urad djal na zaporne droge omarnega pokrova in na durce te omare.
Tudi nadaljšnja uporaba že postavljenega potrjenega merskega aparata Beschorner-jevega zavisna je od tega, da je vsegdar stal pod dohodarstveno zaporo razen tistega časa, o katerem so se okoli njega godile uradne poizvedbe.
II. Merski aparat naj se v kaki žganjarnici postavlja pod uradnim nadzorom dveh finančnih organov, vpričo žganjarja ali namestnika njegovega.
Predno se to delo začne, naj finančna organa poizvesta, če so v zgornji točki I omenjeni uveti izpolnjeni.
Ako se na to stran ne najde nedoslatek, naj finančna organa, snemši zapore meroizkusnega urada in odstranivši branila, kar jih je na notranjih delih aparata zarad prevožnje nameščenih, kakor zagozde, in prepas, preiŠčeta merski boben, ni li kateri del aparata vsled vožnje skrivljen ali kakor si bodi pokvarjen, in če se zlasti merski bobni lahko pregib-ljejo v tisto mer, v katero se — mereč tekočino — vrté, namreč glavni boben proti zadnji steni, a reservni proti prednji steni omare.
Na to se maksimalni toplomer, predno se vdene v omaro, podvrže še ti preskušnji, da se horizontalno položi v krop, čez dve minuti ven potegne in v horizontalni leži ohladi.
Toplomer mora v tem kazati 76 do 84 stopinj Réamur ter ne sme te naznambe v treh minutah premeniti. Na to je z nekimi zamajaji (nihaji) stebrič živega srebra pripraviti nazaj v najnižjo ležo in poskus ponoviti.
Namesto maksimalnega toplomera, ki ni več za rabo, sme organ nadprigleda vdjati preskušen plombiran takšen toplomer.
Zamenja nerabnega za nov maksimalni toplomer sme se vendar tedaj zvršiti, če se skaženo orožje s preskusno plombo vred vpošlje; torej se plomba ne sme sneti.
Samo kadar se žestomernik s kakega razloga ne drži več pod uradno zaporo, naj finančni organ, kateremu je izročen nadprigled v žganjarni, sname
plombo meroizkusnega urada s toplomera, da sc ubrani kaka zloraba, in posebej hrani.
Ako to preiskovanje ne vzbudi nobenega po-mišljaja, napolnijo se tri sklenice nad blazinama osi obeh bobnov s pripravnim mašinskim (koščenim) oljem, katero omišlja žganjarnica, hranilne kape čez denejo, gornji del vkladne posode p v poistinjanje kakega zastoja v omari napolni se se špiritom, zeleni signalni kolut spravi na desno v stanje nurd, kazalec odtočne pipe ha nameščene na omarici pla-valčka /, postavi nasproti trdni znamki in na to se takoj cela omara zopet zaklene in z uradno zaporo zatrdi.
III. Merski aparat sme se postavljati samo tedaj, kadar ni bilo nikacega pomišljaj» ob preiskusu in preiskovanji, zvršenem po točkah I in II.
A postavljaje ga treba je potanko držati se dotičnih določil §■' 51, št. 1 zakona o davku od žganja in zvršbenpga propisa.
i
Stojalna plošča, ki posreduje zvezo merskega aparata sè stojalom sezidanim iz opeke, mora biti iz litega železa ter imeti eno votlo nogo s kotvico. Postavljaje to ploščo gledati je na to, da pride sè zvezdo oznamenjena njena plat na tisto stran, kjer ima biti iztočišče iz žestomernika.
Iz pridjanega načrta. Fig. 1, očitna je stojalna plošča s kotvico in nje pritrdba na stojalu.
Na stojalno ploščo postavljeni aparat treba je na-nj z vijakom priviti.
Za tega, delj morajo na štirih oglih te plošče biti luknje z zavoji vijaka, ki se vjemljejo z luknjami plošče na dnu aparatove omare, določenimi za pri-trdbene vijake.
Te vijake je trdno privili in proti temu, da jih kdo brezoblastno ne odvije, zavarovati z železnimi palicami, ki imajo na enem koncu glavo a na drugem ušesce; skozi dve izmed prevrtanih vijakovih glav namreč porine se taka paličica in na nje konec z ušescem se dene uradna zapora.
IV. Aparat ta naj se s hladilom žgalne priprave s tem zveže, da se zvezna cev (§. 51, št. (J zakona o davku od žganja) z ene strani po zvezni fianži pridani žestomerniku z alkoholometrovim stebričem, z druge strani po drugi fianži z vijaki, katerih glavice so zarad plombovanja prevrtane, stakne s hladilnikom. Zvezno cev je pokriti z vrhnjo cevjo, o čemer govorita §. 51, št. G zakona o davku od žganja, in pa dotični paragraf zvršitvenega propisa. Iztočna cev, po kateri se spirit iz žestomernika dalje odvaja, zveže se z njim po aparatu pridjani holenderski matici 1er dene pod uradno zaporo.
V. V §. 52 zakona o davku od žganja zahte-vani cinkovi poveznik, ki bodi od zunaj gladek k' nenamazan, a od znotraj z belo oljnato barvo namazan, naj pri A. M. Beschomer-jevem žeslonier-niku sestoji :
1.	iz oboda in
2.	pokrovca, kateri obod od zgoraj oklepa.
Ad 1. Obod sestoji iz dveh delov, katerih eden pokriva prednji ostenek in oba stranska ostenka omare, a drugi zadnji ostenek iste.
Ta zadnji del ima na obeh straneh zarezo, ki objemljc obe stični stranski steni.
Tako na tem zadnjem delu kakor tudi na obeh stranskih stenah oboda nameščeni sta na znotraj po dve babici vzprijemajoči tenko paličico iz kovine, s katero sta oba dela obodova strnena.
Prednji del oboda mora imeti en izrez, za odtočno cev žestomernika ter mora se oni del tega izreza, kolikor ga ne napolnjuje odtočna cev, dali zapreti s pločevino, ki jo je moči deti pod uradno zaporo. Na tej pločevini nameščeni sta namreč dve babici, s katerima se vjemljeta dve babici na cin-kovem povezniku. Čim je pločevina nameščena na obeh babicah, vtakne se skozi isti kovinska paličica, narejena v prilog uradne zapore. Dalje biva na prednjem delu oboda, in to pred onim mestom žetsomernika, kjer je nameščeno zvonilo, odprtina z mrežo pokrita, da se zvonec laglje zasliši
Na obeh stranskih stenah prednjega dela oho-dovega morajo biti izrezi, da je moči čilati kar kažeta obe šteli. Notraj zapogneni robovi izrezov morajo se trdno držati medene plošče obeh štel ter izrezi naj ne bodo večji nego je neogibno potreba za čitanje.
Izrez za štelo reservnega bobna mora imeti durce za prilog uradne zapore.
Na desni stranski steni prednjega dela obodo-vega mora biti tudi dvoje dure narejenih za prilog' uradne zapore, ki se vjema v vratc a. in ß žesto-mernikove omare. Dolnji kraji cinkovega poveznika so umerjeni na stojalno ploščo ter imajo zarad trdne zveze z njo na obeh stranskih stranéh prevrtana nastavca, katerim ustrezata tudi prevrtana nastavc» na stojalni plošči.
Dalje morata biti še dva klina narejena za p11) laganje uradne zapore, ki se vtakneta skozi luki» dulcev.
Ai/ 2. 1’okrovec cinkovega poveznika mora imeti podobi alkoholoinetrovcga stebriča prinierjeno kapo z izrezom, ki dopušča vpogled na alkoholo-
meter, in signalnih kolutov in nad luknjasto kapo alkoholometrovega stebriča s pločevino pokrit odušek h‘r oklepati obod kakor pokrovec škatle.
V	zavarovanje steklene plošče pred alkoholo-ni<‘trovim stebričem opravljen je gori omenjeni izrez Pokrovca. z vratci, ki jih krije mreža.
Tako zgornji štiije ogli oboda, kakor tudi ^irjo ogli pokrovca morajo imeti ustrezne babice Narejene za prilog uradne zapore.
VI. Pri žgalnih pripravah, katerih vsakdanja storitev preseza 30 hektolitrov, ne bi bile ni pri lakih žestomernikih, ki imajo samo po eno zajemalko za probe navadnemu prigledu in nadprigledu, shrambe za probo, kar jih je, dovolj za eno enomesečno zglasitveno dobo.
V	takem slučaji na voljo je žganjarju, ali:
1.	dva žestomernika zgornjega svojstva upo-!'ahljati za eno in isto žgalno pripravo, ali
2.	omisliti si žestomernike, pri katerih drži Probna posoda za navadni prigled 30 litrov a za nadprigled 44 litrov, ali
3.	pri finančnem oblastvu prve stopinje prositi Za naredbo, da se posoda za probe navadnemu pri-kdu in tako tudi nadprigledu namesto vsak mesec eilkrat, vsaj vsakih 14 dni izprazni.
Ali finančno oblastvo utegne samo tedaj pristati na to prošnjo, če dotična žganjarna ni predaleč proč od stajališča navadnegaprigleda in nadprigleda, °dnosno če so prometne razmere takšne, da ne dela 2namenitih troškov, če se večkrat prigleduje ; razven ako bi stranka prostovoljno plačala, kar bode več Iroškov za prigled.
Ako bi vršba žganjarne, odnosno storitev žgalne Priprave bila tolika, da uporaba enega ali drugega Sori omenjenih pomočkov sama za se ni dovoljna, sinejo se ti pomočki tudi kombinovati.
Moči je torej ali dva žestomernika z dvakrat tolikimi posodami za probe ali dva žestomernika 1 dvakratnim lzpraznjevanjem probnih posod v vsaki zS>lasitveni dobi ali žestomernike z večjimi posodami Za probe pri dvakratnem njih izpraznjevanji v vsaki z8lasitveni dobi uporabljati.
Tudi kombinaciji vseh treh pomočkov na slučaj nič na poti.
Ako se rabita dva žestomernika pri eni žgalni Pripravi, odnosno pri nje hladilnem priredil, treba je hladilno pripravo sè žestomernikom tako zvezati, da
se iz hladila izstopajoči spirit porazdeli v oba žestomernika v zračni omari, ki jo je treba za to primerno večjo narediti.
Ko se oba žestomernika postavljata in stikata s hladilno pripravo, mora se sosebno gledati na to, da spirit enakomerno odteka iz zračne omare v oba žestomernika ter naj to finančni organi prigledujejo pri pregledbah v žganjarnah kakor tudi pri mesečnem poistinjanji narejene količine alkohola.
Vil. Čim je žestomerni aparat postavljen, kakor veleva prejšnja točka, zabeleži se stanje štčl glavnega in reservnega bobna in pa stanje maksimalnega toplomera ter se cinkov poveznik dene pod uradno zaporo in o storjenem naredi zapisnik, katerega naj podpiše tudi žganjarne podjetnik ali njegov namestnik.
Vili. Predno se uporabi žestomernik za dav-kovni prigled, treba je obe shrambi za probe in vdevne posode po večkrat izplakniti sè špiritom, ki je precej enakšen srednji alkoholovitosti zdelka, kar se sosebno pri shrambah za probe najlaglje naredi takö, da se špirita vlije skozi odprtino y, ki je nameščena na njih. Izpušča se spirit po pipi, kakor se razumeva samo ob sebi.
Tisti dan, ko se žganjarsko delo začne, ali tri dni pozneje najdalje napolnita se vdevni posodi K in v poistinjenje kake izgube na alkoholovitosti sè špiritom, ki ima natanko ali blizu po §. 54 zakona o davku od žganja najdeno alkoholovitost zdelka.
Izvedena alkoholovitost vpiše se v vpisnik žganjarne, čim se je za ta posel sneta uradna zàpora na durcah a in ß omare iz cinkovega poveznika vnovič priložila.
Isti uradni posel se opravi, kolikorkrat se po pretrgani delovršbi, v kateri se je poslednje mesečno poistinjenje narejene količine alkohola storilo, delo žganjarne v letni delovršbeni dobi vnovič začne. Samo ob sebi se razumeva, da se tudi vselej, kadar je v letni žganjetvorni dobi kaka vdevna posoda izpraznjena, da se preišče, kaj ima v sebi, ona precej vnovič napolni sè špiritom in njegova alkoholovitost zabeleži v vpisniku žganjarne.
S polnitvijo vdevne posode določene za nad-prigled v ovedbo izgube alkoholovitosti druži se vselej tudi polnitev vdevne posode za poistinjenje vstopa pare.
Za polnitev vdevnih posod potrebni spirit mora dobavili žganjarna, kateri se tudi vrne spirit, ki ni več za nadaljšnjo porabo.
(Slowenisch.)
90
IX.	Da se izvé množina in alkoholovitost špirita, ki je tekel skoz aparat, dela se takd le po tem kakor to ovedbo opravi navadni prigled ali nad-prigled.
a) Sè strani navadnega prigleda.
1. Najpred se potanko preišče, so li nepokvarjene uradne zapore na žgalni pripravi, na hladilnem aparatu, na vrhnji cevi zvezne cevke med hladilnim in merskim aparatom, na cinkovem povezniku poslednjič imenovanega itd. in če jim ni namen ovrt. Vsaka spotika, ki se kje najde, pokonstatuje se uradno.
/ 2. Na to se po tanko ogleda stojalo in okolni prostor, če ni najti sledu od špirita, ki bi bil tekel čez stojalo.
Kadar koli se zasledi kaj tacega, poistiniti je to privzemši uradnega svedoka ali dve nepristrani priči.
3.	Na to se vpiše v vpisnik žganjarne, kar kaže štelno naznanilo glavnega bobna, ter se odprö na cinkovem povezniku kakor tudi na omari žestomer-nika vratca «, ki vodijo k odtočni pipi navadnega prigleda.
4.	Na to se odtočijo probe špirita za navadni prigled skozi pipo 'A na desni strani v čisto in suho posodo do zadnje kaplje, pomešajo se in stopnjujejo (gradujejo) s propisauimalkoholometrom.
Isto se zgodi sè špiritom v vdevni posodi K\, ki se odtoči s pipo pt.
Ako bi se tu pokazalo, da se pipa težko giblje ali celo ne pregiblje, moral bi se popred matici pipne obrtnji nekoliko dušek storiti. Odtočivši tekočino skozi pipo bode v takih slučajih tudi dobro obrtenj ven potegniti in vnovič pooljiti.
Ako se na špiritu vzetem iz vstavne posode pokaže izguba alkoholovitosti za več nego */5 alko-holoinetrove stopinje, došteje se iznos te izgube k alkoholovini, ovedeni pri probah špirita.
Ako bi se primerilo, kar se težko kdaj primeri, da bi, ker se v žganjarni premalo dela, odtočene probe špirita ne bile zadostne za primerno napol-njenje posode pogreznice rabljene pri gradovanji prob, sme se, ako žganjarne podjetnik ali njegov namestnik izrecno privoli in če z dohodarstveno-urad-nega stališča proti temu ni trdnega pomisleka, alkoholovitost tekočine v posodi za probe, ovedena o
neposrednje poprejšnjem poistinjanji narejene?1 alkohola, računu narejene količine alkohola vzeti za podlogo.
Za prigledeii pripomoček bode v ostalem slu^ tudi spirit, kar ga je v shrambi za nadprigled. a katerega vendar sme gradovati samo in edino organ nadprigleda.
A če podjetnik ali njegov namestnik ne phv0''
v ta postopek ali če se z dohodarstveno-uradneg1
stališča najde trden pomislek proti njemu, im11 J iz shrambe navadnega prigleda spirit v čisto stek nico, izplakneno popred sè špiritom jakosti, ka keršen se poprek nareja v žganjarni, to steklenin po primernem načinu v pričo stranke djati P° uradno zaporo ter vposlati na poljedelsko-kerntJsK poskuševališče na Dunaj, III. okraj, linke Bahn gasse 7, da se poizvé resnična alkoholovina te tekočine.
K temu ovedanju žganjarna lahko pošilja svo jega zastopnika.
Troške nosi finančna uprava.
Da se s pomočjo majhnih pogreznic potreba, poprijeti se tega pripomočka, omeji na prav ma slučajev, a gradovanju vendar potrebna mera n tančnosti zagotovi, uporabiti je za ovedbo alkohole vine prob špirita take alkoholometre, katerih lestvi01 scza od 65 do 100 stopinj.
Po določilih meroizkusnega reda (Drž. z:|k-1872, št. 171, §§. 33 do 36) preskušene take alkoholometre s primernimi pogreznieami dobivaj na povračilo nabavnih troškov podjetniki žganja ren, ki po §. 56 zakona o davku od žganja mo rajo v svojih žganjarnah imeti stodelen alko holometer ukazane uredbe, po finančnem oblasR11 I. stopinje.
5.	Navadni prigled končuje se po poizved jj v zgornji točki omenjeni s lem, da se vdevna a vkladna posoda vnovič napolni.
Dohod k probam špirita se zaprè in pod za poro dene.
Skupni posledek navadnega prigleda vpiše se v vpisnik.
h) Sč strani nadprigleda.
1. Pri nadprigledu (superkontroli) zvrŠijo st najpred čini omenjeni sub a), točki 1 in 2.
Na to se vpiše v vpisnik žganjarne, kar ka e štelo glavnega merskega bobna, ter cinkovi P°
Veznik sname sè žestomernika in pa vrlina ccv s^‘ zvezne cevi. Notranje stene poveznika in vnanje stene omare in nje zveza sè stojalom, po tem n°tranji deli vrline cevi in vnanji deli zvezne cevi °gledajo se tudi skrbno in če se najde kak nedosta-tek, poistini se uradno.
Stanje štela reservnega bobna se odčita uradno ier primerja s poslednjim vpisom v vpisniku.
Zdaj se vrhna cev vnovič priloži na zvezno Cev in pod uradno zaporo dene.
,	2. Probe špirita za nadprigled se gradujcjo,
111 spirit v vdevni posodi za nadprigled graduje se ak<5, kakor pri prostem prigledu, po tem ko se durce ß na desni strani omare odprö. Ako bi se P'Pa Z, težko pregibala, veljâ tudi tù, kar je propi-sano za navadni prigled.
Ali probe špirita gradujejo se samo tedaj, kadar je moči misliti, da te probe pogreznico napolnijo.
Posledki gradovanja nadprigleda ne jemljö se s>cer v podlogo mesečnemu poistinjanju narejenih količin alkohola, vendar se v opombi poočitijo v vpisniku žganj am e ter primerjajo z vpisi navad-n°ga prigleda v vpisnik.
Zarad tega primerjanja množijo se vpisani po-sledki gradovanja po poslednji polnitvi vdevne posode nadprigleda do dne, katerega se vrši grado-Vanje, z dotičnimi v litrih izraženimi količinami spijte; dobljeni izvodi se seštejejo, in njih vsota deli '■ vsoto v račun vzetih količin špirita. Kvoeijent da srednjo alkoholovitost teh količin špirita ter naj Se blizu sklada s tem, ki ga je dalo gradovanje Pfobnih tekočin pridržanih nadprigledu. Ali pri tem Je paziti na to, da je treba, ako so pri nadprigledu Probne tekočine navadnega prigleda bile gradovane 'ri «o se dotični posledki vpisali v vpisnik žganjarne, ludi dotične količine špirita v račun djati.
Opravivši te uradne poslove treba je durce ß do shrambe prob precej zopet pod uradno zaporo djati.
3.	Nadaljšnji postopek superkontrole obsega snemanje pokrova z aparatove omare, ki je od Znotraj samo nadprigledu dostopna, in preiskovanje notranjih delov aparata, sosebno tudi varnostnih naredeb zoper zastoj, po lem naredeb služečih v po-lzvedbo, če merski bobni glavni in reservni stoje.
Ako se je naznamba ure za reservni boben °d neposrednje poprejšnje superrevizije premenila,
glavnega merskega bobna niti najden, ali če se iz tega, kar kaže ura za reservni boben, vidi, da se motež ni pravočasno naznanil, ali če je dolnji razdel vdevne posode p napolnjen z opojno tekočino, ali nje gornji razdel prazen ter je maksimalni toplomer znatno zbegan, sprožiti je dohodarstveni pomislek.
Vzprejemši djanstvenico (spis o djanstvu ali dogodku) naj se dolnji razdel vdevne posode p popolnem izprazni, a nasproti nje zgornji razdel vnovič napolni sè špiritom.
Tudi naj se pogleda, ne kaže li plavalec s, da reservni boben stoji.
Ako bi omarici l\ in r, v katerih se gibljeta obe plavalni pripravi, kažoči, kdaj stoji ta glavni in reservni merski boben, napolnjeni sè žgano opojno tekočino, treba ji je popolnem izprazniti, namreč omarico l, s pipo h2 nameščeno na nji, ki se od zgoraj ravna, a omarico r z natego, pridodano že-stomernikuj
Ogled notranjih delov merskega aparata ide samo dotle, kolikor je moči brez tega, da se ti deli odločijo in razstavijo. Najde-li se kaka napačnost, poizvé se uradoma, in če ona kazi pravičnost na-znamb merskega aparata, prepové se dalje rabiti ga. Nadaljšnja uporaba naj se vselej ustavi, kadar maksimalni toplomer kaže 56 stopinj Réaumur ali več.
Ako bi pa sito v alkoholometrovem stebriči bilo onesnaženo, naj to finančni organ sam popravi; finančni organ naj tudi skleničice nad blazinami osi obeh merskih bobnov napolni s pripravnim oljem.
Ako slučaj tako nanese, napolniti je tudi v dvojni posodi p razdel h z novim špiritom, živo-srebrni stebrič maksimalnega toplomera, kakor se je prej opisalo, spraviti v najnižjo ležo ter zeleni signalni krožeč postaviti tak6, kakor je omenjeno pod 11.
Ko je tako naloga superkontrole pri merskem aparatu rešena, podvrže se vnovič uradni zapori pokrovec aparatove omare in cinkov poveznik.
4.	Tudi skupni posledek superkontrole vpisati je v vpisnik žganjarne.
Sosebno naj superkontrolo vršeči organ vpiše v ta vpisnik tudi, kako kaže ura reservnega bobna.
X.	Najmanj enkrat v vsaki letni žganjetvorn dobi morata dva finančna organa, namreč organ superkontrole in pa prigledno-okrajni ravnatelj na-znambo množine merskega aparata v žganjarni pri-
a v tem času ni bil naznanjen nikak motež v hodu | gledovati s tem, da izmerita odtekajoči iz njega
I
spirit in pa podatek tega merjenja prispodobita z omenjeno naznambo množine.
Za tem priglednim činom prihaja tudi preizkus, če so priredbe, ki naznanjajo, oziroma kon-stalujejo motež v hodu glavnega merskega bobna, po tem tudi reservnega bobna še delavne, če se tedaj, kadar glavni merski boben ustaviš v tem, ko spirit doteka, reservni boben štelo in zvonilo požen0,plavalček z rudečim signalnim kolutom (krožcem) k višku vzdigne in zeleni kolut spravi v ležno na levi strani, in če, da ši je tudi reservni boben ustavljen, do-tična priprava za poistinjanje še službuje.
Po storjenem poskusu treba je, kakor je samo ob sebi razumno, omarici za oba plavalčka določeni vnovič izprazniti tekočine. Mala množina špirita, ki ob preizkusu nemerjena skoz aparat preteče, preceni sesodi se, če jesamo glavni boben bil v bodu zadržan, po naznambah štela reservnega bobna, a če je bil tudi ta v hodu zadržan, preceni se samo, podatek vpiše v žganjarne vpisnik po pre-
ceni ter pri mesečnem davkovnem obračunu P" šteje k množini, ki jo merski aparat naznanja.
XI.	Ko doteče delovršbena doba, in tudi tedaj, če se ima sè žestomernikom strnena žgalna pripi'aVa ustaviti na dalje nego 10 dni, naj nadprigled Žesto mernik, sosebno stebrič alkoholometra in iztočuio korito z vodo popolnem osnaži. To snaženj opravi se najbolje takö, da se najpred z natego a s prostim mešičkom iz gume, ki služi za nategi spirit, kar ga je ostalo, ven potegne in po tem vllJ vode v stebrič in iztočno korito, katero je moči P° istem načinu odstraniti. Ta postopek je zarad večje varnosti dva do trikrat ponoviti, dočini je za shramb® prob in vkladne posode dovolj, če se enkra izplaknejo z vodo.
Kadar se v žganjarni, odnosno v žgalnem Pr' redu vnovič začne delo, treba je, kakor se razumeva samo ob sebi, shrambe za probo in vkladne posode po propisu, predno se uporabijo, sè spirit010 izplakniti.
Fig. 1.
Fig. 2.
Fig. 3.
Fig. 5.
W r>


Fig. 15.
Fig. 17.
III.
A. Popis
Estoniernika od V. Prička na Ounaji po sistemi J. Weiser.
Glavne sestavine tega merilnega aparata, ka-*ur ga predočuje priloženo črtanje, so :
1.	Vnanja omara, ki v sebi hrani vse sestavine
aParata,
2.	alkoholometernjak z maksimalnim toplomerom,
3.	merski boben z glavnim štelom,
4.	prigledne naredbe za zastoj merskega k°bna, namreč:
«) gugalica sè štelom in zvoncem, b) zastojna plošča,
r». obe shrambi za probe špirita,
(i. posebne naprave (priredbe),
Vsak aparat nosi firmo in zapored tekočo
številko.
Isto številko iinevajo vse glavne in večje pri-l'(hie sestavine.
I. Vnanja omara.
Vnanja omara A (Fig. 1) obstoji iz table v 1 oglih okroglo zavihane in v ozadji strinjajoče se debele železne pločevine (plehovine), ki je trdno Rezana s preotljeno ploščo od dna iz železne 'dine. Štiri ven štrleče krpe (noge) imajo matice luknje zarad pritrdile z vijakom k stojalni plošči.
PokroveC je iz železne litine in ima dva na Sredi stavkoma nad sabo sklepajoča se dela, na ‘‘mlrijem teh delov biva po konci stoječ, od spredaj s poln-zvonovito stekleno kupolo B (Fig. 1 in 4) Zaprt postavec, kateri vzprijemlje alkoholometer-djak. Skozi to stekleno kupolo moči je alkoholo-meter opazovati.
»
Zadnji del omaruega pokroVca pritrjuje se 1 dvema kljukama, ki se natikata na notranjih °ttiarnih ostenkih.
Dokler ti kljuki nista netakneni, ne more se vložiti prednji del pokrovca, kateri ima dva ven štrleča čepa, razven če ta čepa kljuki naprej porineta ter se s tem natakneta.
Na prednji steni omare biva omaro-zaporni vod 6' (Fig. 1).
S tem vodom zapira se namreč omara tako, da če se vod potisne v sVoje počivališče, zapah porine po treh škripcih, katreih sta dva na notranji steni omare pribita in eden na pokrovci omare.
Ako se la vod za 90 stopinj gori zasuče, moči je pokrovec odvzdiguiti.
Čez uhel (klapko), nameščen na vodu in čez drug uhel, pritrjen na žestomernikovo omaro sme se škatlica djati, kadar je omara zaprta. Oba uhla sè škatlico (kapsulo) vred sta prevrtana, da se žica skozi potegne in uradna zapora priloži.
Samo po sebi se razumeva, da se mora kapsula sneti, če se hoče omara odpreti.
Na prednji steni omare biva dalje glavno štelo D, po tem obe durci 1 in II k shrambama za probe špirita, katerih prva vodi do prob prostega prigleda, a druga do prob nadprigleda, in iztočna cev sè zaklopnično zaporo E (Fig. 1).
Na desni strani omare naposled nameščeno gugalično štelo /), nad katerim se nahaja znamenja dajoč zvonec.
‘i. Alkoholometernjak.
Alkoholometernjak (alkoholometrov stebrič) F (Fig, 1, 4 in 7), narejen iz Britanije, sestoji iz dveh razdelkov.
Prvi razdelek vzprijemlje spirit, ki odteka iz hladilnice, ter ga vodi skozi vtočnico « da pride skozi pretočnico b, ki ima odtočno skodelico, v školjkoviti s sitom c opravljeni drugi razdelek, odkodar teče skozi pritrjeno po vijaku in na železni podpornji počivajočo kolenasto pretočnico d (Fig. 4 in 7) v merski boben. Nad vtočiščem nameščena je od-prtipa, pokrila s paličicami, in še s, kapo zavarovana, skozi katero zrak, kar ga s špiritom vred i/, hladilnice priteče, lahko izstopa tjekaj, kamer kaže strelica.
Pretočnica b vzprijemlje alkoholometer, ki pa je moči opazovati skozi stekleno kupolo.
Okoli zgornjega kraja prednjega razdelka je nadstavljen žleb, ki prestreza spirit, ki bi o premočnem pritoku štrkal na stekleno kupolo, ter ga po odprtinah v notri držečih prevaja v ta razdelek in dalje v merski boben.
Po 4 močnih vijakih (vrtežih) je alkoholome-ternjak trdno zvezan z omaro.
3. Merski boben z glavnim štelom vred.
Merski boben G (Fig. 2, 3, 4 in 5), narejen tudi iz britanije, ima 50 centimetrov v promeru ter je razdeljen na 3 enolike razdelke (merske predelke).
Prostornina iznaša pri enem celem zavrtu točno 20 litrov, od katerih tretjina prihaja na en predelek.
Spirit vhaja po prej omenjeni pretočnici a iz alkoholomet.ernjaka; a izhaja po odprtini e, in «n (Fig- 5) na obimu bobna. Os je jeklena in na nakl-adiščih prevlečena z nikeljnom, drugod z bri-tanijo, ter leži z ene strani na vprečni nikeljnovi blazini v pretočnici d (Fig. 4) z druge strani v blazini ahatovi, pritrjeni na sprednjem ostenku omare; nad to blazino nameščena je sklenica, ki jo olji (samooljnica).
Stik z glavnim štelom, ki je vdjano v prednji steni omare, vrši se z grlom (mufom) /'(Fig. 3 in 4)
Glavno štelo D (Fig. 1, 3 in 4) sestoji iz 0 z 10 stoglami opravljenih krožcev (kolutov) tpr se prenaša gibanje s krožca na krožeč po vodu pritrjenem na teh krožcih.
Glavno štelo ima 7 od zunaj skoz metalno ploščo, ki ima primerne luknje, vidnih in s steklom okovarjenih cifrenic, od katerih 6 leži v gornji vrsti Črtoma, a ena globočje.
Niže ležeča polukrožna cifrenica registruje izpraznitve posameznih predelkov s 6 66, 13‘7 ter prenaša pri tretjem izpraznilo, ki se izraža z 0, skupno prostornino merskega bobna od točno 20 litrov na gornjo vrsto cifer ali brojk.
Registrovanje napreduje postopno do 999.980 -t- 13.3; ničle za tem čislom sledeče na vseh mestih (000 0) izražajo čislo 1,000.000.
Gornjo vrsto odčitati je po aritmetičnem redu ter došteti število na dolnji cifrenici razvidno.
Na bobnovi osi nameščena je zapirka, da se boben nazaj ne zavrti.
Iz merilnih predelkov bobna prihaja spi«1 v iztočno korito iz britanije //(Fig. 2, 3 in 4), na t«’ po odprtini tik dna v preddvor in odtod dalje p° cevki iztočnici iz aparata.
Baš omenjena odprtina ni nameščena na najnižjem mestu iztočnega korita //, nego v neki višini, do katere mora stati spirit, da je moči vzeti probo-
Funkcija in konstrukcija bobna razvidna je i* Fig. 5 pridjanega zriska ali črtanja, na kateri je osprednji oslenek odvzet. Predelki se polnijo skoz režo y iz srednjega kanala, a izpraznjujejo po luknjah e, ci in c, ! na obimu bobna.
Ko je prvi razdelek ves napolnjen, vzdigne se spirit v kanalu tako visoko, da doseže vtočno režo drugega razdelka. Spirit, ki vhaja takd v drugi razdelek, nareja takoj znamenito pretego ter zavrti boben v levo.
Spirit prvega razdelka izstopi po luknji e i'1 drugi razdelek prihaja v isti položaj kakor popred razdelek I.
4. Prigledne naredim za zastoj merskega bobna.
a) Gugaliea sè štelom in zvoncem znamenje dajočim.
Ako bi se merski boben vsled kake ovire usla-vil, vzprè se spilil v njem, dokler ne izstopa skozi pretočni lij, ki je vdjan na sredi zadnje stene.
Od tod teče spirit v gugalico iz britanije J (Fig. 2, 3, 4 in 6)..
Gugaliea ima dva ločena prekrita predela, katerih vsak drži kak 1-25 liter špirita in votlo dno, ki se pri slabem dotoku špirita naj pred napolni, in jina samo ta namen, pravičnost gugaliee i zvišati.
Sestava gugaliee vidna je iz Fig. 6 priloženega načrtka, na katerem ni stranskih strani gugaliee.
Gugaliea se vrti okoli osi na robu dna sem tei tja in os počiva na dveh ahatovih blazinah.
Od gugaliee je vsak čas en predel vzdignen a drugi znižan; spirit napolni vzdignen predel, dokler ne omahne vsled polagoma rastoče teže ter spuščaje se v niz in polne tekočine po odprtini b odnosno A,, (Fig. 6) se izlije v iztočno korito.
Zdaj prihaja spirit v drug predel in isla igra se
Ponavlja.'
in /v, (Fig. 2 in 8) vzprijemali probe, po katerih je moči izvedeti alkoholovitost zdelka.
Gngalica mora se, ko sloji, vselej tako posla-da bode na levo pogreznena.
Na desni slrani gugalice je nameščena potez-(Fig. 2 in 4), ki stoji v zvezi sè sojemni-S to priredbo prenaša se vsak pregib guga-‘Cl‘ na gugalično štelo />, (Fig. 2).
Gugalično štelo je lako napravljeno, kakor plavilo štelo, ima sedem cifrenic, izmed katerih lež Sl‘st v gornji vrsti v eni potezi, dočim sedma eifre-i niča leži niže v polukrožnem izrezku. Samo da ima ‘zrezek na sredi kazalec, ki registruje izpraznitve 'Iveh in dveh gugaličnih predelov z 2 l/a. 5, 7'/a, *°. 12l/a, 15- 17 '/a litrov.
Pri osmem registrovanji, izraženem z O, pre-Oese se izpraznitev, ki zdaj iznaša 20 litrov, na k°rnjo vrsto cifer.
Na osi gugaličnega štela / je zagozdeno zobato k°lo, ki poseza v vod m (Fig. 2), opravljen s kladivcem na zvonec,
‘“ca i
Zarad tega sta na zadnji steni merskega bobna nameščeni po dve- zajemalnici qu q.> in q<\, q.\ (Pig. 5) za jemanje prob.
Spodnji del iztočnega korita //(Fig. 2, 3 in 4) napolnjen je namreč, kakor se je že reklo pod točko 3, vsegdar s tekočino; v to tekočino pomakajo zajemalnice pri zavrtenji bobna, zajemajo določene male količine in jih dovajajo v shrambi K in K,, izlivaje svojo vsebino v polukrožen lij r (Fig. 2 in 4), ki biva v kapi nad vtočno cevko d nameščeni ter je s pretinom razdeljen na dva enaka dela. A zajemalnice prob so tako napravljene, da se dvoje od njih izliva v en del gori omenjenega lija a drugo dvoje v drugi del.
Od lod se odvaja probni spirit v dve cevki nameščeni na obeli straneh omenjene kape, odtod v cevki .->• in S| ki bivata na zadnji steni iztočnega korita, in po teh cevkah v lija t in (Fig. 2 in 4) in naposled od tod skozi cevki n in ux (Fig. 2 in 4j v shrambi K in Kx (Fig. I in 8).
Tako se vsak pregib gugalice naznanja z raz-ločno slišnim zazvonjenjem.
h) Zastojna plošča.
Na levi strani zadnje stene iztočnega korita nameščen je na trdnem oporišči horizontalno ležeč vod n (Fig. 2), stoječ v zvezi na levo s lakisto priženim vodom o (Fig. 2) in na desno z drogom p G'‘g. 2) naopično stoječem, ki nosi napisno ploščo »Stillstand“.
Shramba K določena za navaden prigled leži, opazovana se stališča pred žestomernikom, na levi strani omare žestomernikove, doČim je za nadpri-gled namenjena shramba Kx na njegovi desni strani.
Obe shrambi bivata v spodnjem delu žestomernikove omare.
Shramba za navadni pregled drži kakih 15, a za nadprigled namenjena 22 litrov.
Dokler vod o sloji naopično, zastojna plošča “i vidna.
A čim se gngalica zvrne na desno, spravi v°d o iz njegovega naopičnega počivališča, levi ko-“ec voda n pogrezne se vsled svoje teže v niz ter vzdigne s tem zastojno ploščo k višku, tako da se ,a skozi stekleno kupolo alkoholometernjaka pokaže ostane dotle v tem stanji, dokler organ super-kontrole ne spravi voda o vnovič v njegovo na-“pično ležo.
Zarad te priprave za dajanje znamenja mora S(' gngalica v svojem počitku brezuvetuo vsegdar lako postaviti, da bode na levo pogreznena.
5. Obe shrambi za probe špirita.
Dočim merski boben meri, koliko je tekočine skozi šlo, imata ti iz britanije narejeni shrambi K
Iz shramb potisnem zrak lahko odide skozi ija / in f, (Fig. 8).
Da je moči prigledovati, če alkoholovitost pada pri odločenih probah, dokler se hranijo v shrambah K in Ki vstavljeni sta v vsako shrambo za probo trdno zaprti kakega y2 litra špirita držeči posodi v in v{ (Fig. 2 in 8).
Ti posodi napolnita se z lijema r2 in r3, nameščenima na prednjem delu shramb za probe (Fig. 1 in 8) sè špiritom določene alkoholovitosti, po tem ko so vijaki od teh lijev odstranjeni.
Iz teh vstavljenih posod drže skrivljene cevke v dotične shrambe, s čemer je narejeno zračno občenje med obema.
(Je se alkoholovina, ki jo ima spirit vzet iz vstavnih posod, primeri z izvirno alkoholovino, najde se, koliko alkohola se je izgubilo.
Spirit, kar ga je v vstavljenih posodah, odtaka se skozi pipi w in W\ a shrambi K in A', izpraznu-jeta se po pipah x in (Fig. 1).
Baš omenjeni pipi x in , po tem w in «o, dostopne so vse skozi vratca I in II žestoinernikove oprave.
Hipi dostopni skozi vratca 1 določeni sta, kakor se je že reklo, za prost prigled in pipi dostopni skozi vratca 11 za nadprigled.
Zajemalnice držč vsaka po 3 kubične centimetre, a njih število nasproti je različno po storitveni zmožnosti žgalne priprave, katere hladilo ima se zvezati sè žestomernikom.
Pri žgalnih pripravah, ki vsak dan po 15 hektolitrov žeste največ narejajo, uporabljati je žestomer-nike sè štirimi zajemalnicami, od katerih dva dovajata probe v shrambo za prost prigled, a druga dva probe v shrambo za nadprigled.
Ako sc na eni žgalni pripravi vsak dan po več nego 15, vendar ne čez 30 hektolitrov žeste naredi, naj se za take žgalne priprave uporabljajo žestomer-niki sè samo dvema zajemalnieama, katerih ena je določena za shrambo prostega pri gleda, adruga a za shrambo nadprigleda.
Kako je postopati pri žgalnih pripravah, katerih vsakdanja storitev preseza 30 hektolitrov, ustanavlja se v propisu za uporabo tega žestotnernika.
<i. Posebne priredbe.
a)	Zavarovanje iztočne odprtine žestomer-
nikove omare.
V zavarovanje iztočne odprtine žestomerniko-vega postavna nameščena je zaklopnična zapora K (Fig. 1 in 4) iz plavalčka, ki pač dopušča brez ovire odtok špirita iz omare, a bi precej začel delati, ako hi kdo hotel kako tekočino v žestomernik spraviti skozi iztočno odprtino.
b)	Branilo, da spirit v iztočnem koritu ne
zastaja.
c) Branilo, da spirit v žestomernikovi omari ne zastaja.
Da so poislini, ni li morebiti kdo skušah odtok ustavljenega špirita iz omare same ubraniti, ter o tem motiti hod bobna, na slučaj gibanje guga-lice, nameščen je v valu na zadnji steni iztočnega korita plavalček y (Fig. 2, 3 in 4), katerega vodeč' drog /h (Fig. 2 in4)nosi ploščo z napisom „Stauung (zastoj) ki je v normalni leži skrita za steno !)i znotraj žestomernika.
Ako hi se ustavljen spirit vzdignil više nad odprtino odtočne cevi, vzdignila bi tekočina plavalček in zastojna plošča postala bi vidna nad steno znotraj žestomernika.
Vodeči drog yy ima zaporne zobe, v katere vpada zaporen stožeč (kegel) >/2 (Fig. 2) tako, da plavalček tudi po tern, ko zastoj preneha, ostane v najvišji leži, katero je dosegel.
d) Maksimalni toplomer po Celsiusu.
Da je moči spoznati, ni li se morebiti z dovajano paro toplina v žestomerniku znotraj povišala, vdjan je pri durcih 11 za nadprigled maksimalen toplomer .s (Fig. I in 8), s katerega je moči stanje največje topline odčitati tudi po ohlajenji.
Steber živega srebra v tem maksimalnem toplomeru moči je v najnižjo ležo spravili s tem, da se močno zadegâ.
e) Plombo vanj e.
Za uradno zaprtje žestoinernikove omare potrebna je poleg zapore že omenjene pod točko I še samo ena zapora pri durcih 1 in il (Fig. I).
*
B. Prop is
o uporabi priglednega žestomernika V. Prička na Dunaji, po sostavu J. Weiser-.pi'
Ako bi kdo, ustavljajo spirit v iztočnem koritu	I. Prigledni žestomernik Prickov, ki se ima
holel, na hod bobna delovati, odteče spirit, ne mo- postaviti v žganjarni, da se izvé količina alkohola p° teč hoda bobnu skozi preločnico, vdjano v pridvoru, j resničnem zdelku, mora biti od c. kr. meroizkus-čez stojalo.	j nega urada na Dunaji v ta namen potrjen in s
P°trdilno svedočbo in obeležbo meroizkusnega urada davljen. Ako bi žgalna priprava poprek več nego deset litrov špirita v eni minuti imela dati, naj žganjarnc podjetnik naročujoč žestomernik to pové 'n si dobavi žestomernik, ki je preskušen na dotično ^'zino od več nego petnajst litrov na minuto.
Vrb tega morajo biti nepokvarjene zapore, ka-tere je meroizkusni urad djal na zapiralo omar-,lega pokrova in nu durce te omare.
Tudi nadaljšnja uporaba že postavljenega počenega merskega aparata Prickovega zavisna od tega, da je vsegdar stal pod dohodarstveno Saporo razen tistega časa, o katerem so se okoli Tjega 'godile uradne poizvedbe.
II.	Merski aparat naj se v kaki žganjarniei postavlja pod uradnim nadzorom dveh finančnih Organov, vpričo žganjarja ali namestnika njegovega
Prodno se to delo začne, naj finančna organa Poizvesta, če so v zgornji točki I omenjeni uveli Spolnjeni.
Ako se na to stran ne najde nedostatek, naj bilančna organa, snemši zapore meroizkusnega urada in odstranivši branila, kar jih je na notranjih dolih aparata zarad prevožnje nameščenih, kakor zagozde in podpora gugalice preiščeta, ni li kateri del uparala vsled vožnje skrivljen ali kakor si bodi pokvarjen, in če se zlasti merski boben lahko pregiblje v tisto mer, v katero se — mereč tekočino — vrti, namreč na levo.
Na to se maksimalni toplomer, predno se vdene v omaro, podvrže še ti preskušnji, da se horizontalno položi v krop, čez dve minuti ven potegne in v horizontalni leži ohladi.
Toplomer mora v tem kazati 115 do 105 stopinj Celsius ter ne sme te naznambe v treh minutah Plemeniti. Na to je z nekimi zamajaji (nihaji) stebrič živega srebra pripraviti nazaj v najnižjo ležo in poskus ponoviti.
Namesto maksimalnega toplomera, ki ni več za rabo, sme organ nadprigleda vdjati preskušen plombiran takšen toplomer. Zamenja nerabnega za nov maksimalni toplomer sme se vendar tedaj zvršiti, če se skaženo orodje s preskusno plombo vred vpošlje; torej se plomba ne sme sneti.
Samo kadar se žestomernik s kakega razloga ne drži več pod uradno zaporo, naj linančni organ, kateremu je izročen nadprigled v žganjarni, sname plombo meroizkusnega urada s toplomera, da se obrani kaka zloraba, in posebej hrani. Ako to pre-
iskovanje ne vzbudi nobenega pomišljaja, napolni se sklenica nad blazino bobnove osi s pripravnim inašinskim (koščenim) oljem, katero omišlja žganjar-niea, gugalica dene na levo v stanje miru odnosno vzdigne se na desno in vod o (Fig. 2) postavi v na-opično ležo, tako da se z napisom „Stillstand“ opravljena plošča na drogu p ne vidi.
Dalje se plavalček y, na katerega drogu je plošča opravljena z napisom „Stauung“ privita, v zastojih posodi (Fig. 2, 3 in 4) s tem spravi v najnižjo ležo, da se zapiralni stožec y2 (Fig- 2) vzdigne in plavalček potisne.
Na to se takoj cela omara zopet zaklene in z uradno zaporo zatrdi.
III.	Merski aparat sme se postavljati samo tedaj, kadar ni bilo nikacega pomišljaja ob preiskusu in preiskovanji, zvršenem po točkah I in II.
A postavljaje ga treba je potanko držati se dotičnih določil §a 51, št. 1 zakona o davku oil žganja in zvršbenega propisa.
Stojalna plošča, ki posreduje zvezo merskega aparata sè stojalom sezidanim iz opeke, mora biti iz litega železa ter imeti eno votlo nogo s kotvico. Plošča se vziduje tako, da bode na njej nameščeno znamenje v podobi zvezde, ki zaznamenava štelno stran žestomernika, stalo od spredaj.
Iz pridjanega načrta (Fig. 1) očitna je stojalna plošča s kotvico in nje pritrdba na stojalu.
Na stojalno ploščo postavljeni aparat treba je na-nj z vijakom priviti.
Za lega delj morajo na štirih oglih te plošče biti luknje z zavoji vijaka, ki se vjemljejo z luknjami plošče na dnu aparatove omare, določenimi za pri-trdbene vijake.
Te vijake je trdno priviti in proti temu, da jih kdo brezoblastno ne odvije, zavarovati z železnimi palicami, ki imajo na enem koncu glavo a na drugem ušesce; skozi dve izmed prevrtanih vijakovih glav namreč porine se taka paličica in na nje konec z ušescem se dene uradna zapora.
IV.	Aparat ta naj se s hladilom žgalne priprave s tem zveže, da se zvezna cev (§. 51, št. d zakona o davku od žganja) z ene strani po zvezni flanži pridani žestomerniku z alkoholometrovim stebričem, z druge strani po drugi flanži z vijaki, katerih glavice so zarad plombovanja prevrtane, stakne s hladilnikom.
Zvezno cev je pokrili z vrhnjo cevjo, o čemer govorita §. 51, št. 6 zakona o davku od žganja, in pa dotični paragraf zvršitvenega propisa.
92
(Slovenlsch.)
Iztočna cev, po kateri se spirit iz žestomer-nika dalje odvaja, zveže se z njim po aparatu pridjani holenderski matici ter dene pod uradno zaporo.
V. V §. 52 zakona o davku od žganja zahtevani cinkovi poveznik, ki bodi od zunaj gladek in nenamazan, a od znotraj z belo oljnato barvo namazan, mora pri Prickovem žestomerniku sesto-jati iz treh delov, namreč iz dvodelnega oboda in pokrovca, ki jo zgoraj zapira. Oba obodova dela sla na svojih štirih oglih okroglo upognena in se v sredi žestomernika strinjata s klini in ušesci.
Prednji del ima štiri izreze:
1.	za iztočno cev;
2.	za čitanje z glavnega štela in
3.	za dvoje za plombovanje prirejenih vralec, ki se vjemata z vralci držečimi k odtočnima pipama navadnega prigleda in nadprigleda v žestomerni-kovi omari.
Pokrovec ima alkoholometrovemu stebriču primeren nastavec, ki na spredaj v obrano steklene kupole, vdjane v pokrovei, završuje z mrežo žično, ki ustreza nje obliki.
Na mestu pred alkoliolometrom je ta mreža izrezana, da ga je moči naravnost skozi stekleno kupolo opazovati.
V zadnji steni, ki završuje ta nastavec, je zgoraj na alkoholomelrovem stebriči, kjer zrak odhaja, nameščena s kapo zavarovana odprtina a na zdolaj izrez, katerega robovi oklepajo vločno cevko in se v zarezi porinejo čez oni del zadnje stene obodove, ki od zunaj oklepa vtočno cev. V ostalem je obod na zunaj okoli in okoli okroževan po pokrovei sè zarezo.
Pokrivajo žestomernik s poveznikom porine se najpred zadnji del oboda od zadej na stojalno ploščo, dokler je zadnja stran ne završuje, po tem se prednji del od spred nazaj tako potisne, da se z njim spojeni klini vdenejo v ušešca na zadnjem delu 1er robovi stranskih sten staknejo.
Po babicah stoječih ena nad drugo in pritrje uih na notranjih stranskih stenah pahne se od zgo raj po en žebelj, s čimer sc oba dela trdno strneta
S pokrovcem, ki se poklada od zgoraj, pokrijejo se ti žeblji ter je pokritje završeno. Razporek v prednji steni pod iztočno cevko pokriva hranilna pločevina, narejena za prilog uradne zapore.
Da se ne moreta brezoblastno sneti, imata pokrov in obod po dve babici priležni uiadni zapori na desni in levi strani.
VI. Pri žgalnih pripravah, katerih vsakdanja storitev preseza 30 hektolitrov, ne bi bile ni P1'1 takih žestomernikih, ki imajo samo po eno zajema'-nico za probe navadnemu prigledu in nadprigledu, shrambe za probo, kar jih je, dovolj za eno enomesečno zglasitveno dobo.
V takem slučaji na voljo je žganjarju, ali:
1.	dva žestomernika zgornjega svojstva uporabljali za eno in isto žgalno pripravo, ali
2.	omislili si žestomernike, pri katerih drži probna posoda za navadni prigled 30 litrov a za nadprigled 44 litrov, ali
3.	pri finančnem oblastvu prve stopinje prosil* za naredbo, da se posoda za probe navadnemu p*'*-gledu in tako tudi nadprigledu namesto vsak mesec enkrat, vsaj vsakih 14 dni izprazni.
Ali finančno oblastvo utegne samo tedaj prestali na to prošnjo, če dotična žganjarna ni predaleč proč od stajališča navadnega prigleda in nadprigleda, odnosno če so prometne razmere takšne, da ne dela znamenitih troškov, če se večkrat prigleduje; razven ako bi stranka prostovoljno plačala, kar bode več troškov za prigled.
Ako hi vršba žganjarne, odnosno storitev žgahu* priprave bila tolika, da uporaba enega ali drugega gori omenjenih pomočkov sama za se ni dovoljna, smejo se ti pomočki tudi kombinovati.
Moči je torej ali dva žestomernika z dvakrat tolikimi posodami za probe ali dva žestomernika z dvakratnim izpraznjevanjem probnih posod v vsaki zglasitveni dobi ali žestomernike z večjimi posodam* za probe pri dvakratnem njih izpraznjevanji v vsaki zglasitveni dobi uporabljati.
Tudi kombinaciji vseh treh pomočkov na slučaj ni nič na poli.
Ako se rabita dva žestomernika pri eni žgalm pripravi, odnosno pri nje hladilnem priredil, treba je hladilno pripravo sè žestomernikom tako zvezati, da se iz hladila izstopajoči spirit porazdeli v oba žestomernika v zračni omari, ki jo je treba za to primerno večjo narediti.
Ko se oba žestomernika postavljata in stikata s hladilno pripravo, mora se sosebno gledati na to, da spirit enakomerno odLeka iz zračne omare v oba žestomernika 1er naj to finančni organi prigledujejo pri pregledbah v žganjarnah kakor tudi pri mesečnem poistinjanji narejene količine alkohola.
Vil. Cim je žestoinerni aparat postavljen, kakor veleva prejšnja točka, zabeleži se stanje štela bobno-
Vega in gugalice ter se o storjenem naredi zapisnik, katerega naj podpiše tudi žganjarnc podjetnik ali nJegov namestnik.
Kadar koli se zasledi kaj tacega, poistiniti je to privzemši uradnega svedoka ali dve nepristrani priči.
Vlil. Predno se uporabi žestomernik za dav-kovni prigled, treba je obe shrambi za probe K in Kt 0' >fi. 2 in 8) in vdevne posode v in v, (Fifi. 2 m 8) po večkrat izplakniti sè špiritom, ki je Pfecej enakšen srednji alkoholovitosti zdelka, kar Se sosebno pri shrambah za probe najlaglje naredi ^akö, da se odtočnim pipam pritakne mešiček iz Kume in spirit z lijem vlije, ko se pipa odmota. Opušča se spirit po pipi, kakor se razumeva samo °b sebi.
3.	Na to se vpiše v vpisnik žganjarne, kar kaže štelno naznanilo žestomernika, ter odprö na cinkovem povezniku kakor tudi na omari žestomernika duree I, ki vodijo k odtočnim pipam navadnega prigleda.
4.	Na to se odtočijo probe špirita za navadni prigled skozi pipo x na desni strani v čisto in suho posodo do zadnje kaplje, pomešajo se in stopnjujejo (gradujejo) s propisanimalkoholometrom.
Tisti dan, ko se žganjarsko delo začne, ali tri uui pozneje najdalje napolnita se vdevni posodi v ‘n ‘t>\ v poistinjenje kake izgube na alkoholovitosti sè špiritom, ki ima natanko ali blizu po §. 54 zakona 0 davku od žganja najdeno alkoliolovitost zdelka.
Izvédena alkoliolovitost vpiše se v vpisnik žga-ujarne, čim se je za ta posel sneta uradna zapora na vi‘atcili 1 in II omare in einkovega poveznika vnovič priložila.
Isti uradni posel se opravi, kolikorkral se po pretrgani delovršbi, v kateri se je poslednje mesečno Poistinjenje narejene količine alkohola storilo, delo žganjarne v letni delovršbeni dobi vnovi č začne. Samo ob sebi se razumeva, da se tudi vselej, kadar Je v letni žganjetvorni dobi kaka vdevna posoda izpraznjena, da se preišče, kaj ima v sebi, ona precej vnovič napolni sè špiritom in njegova alkoliolovitost zabeleži v vpisniku žganjarne.
Za polnitev vdevnih posod potrebni spirit mora dobaviti žganjarna, kateri se tudi vrne spirit, ki ni več za nadaljšnjo porabo.
Isto se zgodi sè špiritom v vdevni posodi r, ki se odtoči s pipo iv, ležečo nad pipo x. Ako bi se tu pokazalo, da se pipe težko gibljejo ali celo ne pregibljejo, moral bi se popred matici pipne obrtnji nekoliko dušek storiti. Odtočivši tekočino skozi pipo bode v takih slučajih tudi dobro, obrtenj ven potegniti in vnovič pooljiti.
Ako se na špiritu vzetem iz vstavne posode pokaže izguba alkoholovitosti za več nego alko-holometrove stopinje, došteje se iznos te izgube k alkoholovini, ovedeni pri probali špirita.
Ako bi se primerilo, kar se težko kdaj primeri, da bi, ker se v žganjarni premalo dela, odtočene probe špirita ne bile zadostne za primerno napol-njenje posode pogreznice rabljene pri gradovanji prob, sme se, ako žganjarne podjetnik ali njegov namestnik izrecno privoli in če z dohodarstveno-urad-nega stališča proti temu ni trdnega pomisleka, alko-holovilost tekočine v posodi za probe, ovedena o neposrednje poprejšnjem poistinjanji narejenega alkohola, računu narejene količine alkohola vzeti za podlogo.
IX.	Da se izve množina in alkoliolovitost špirita, ki je tekel skoz aparat, dela se takö le, po tem kakor to ovedbo opravi navadni prigled ali nad-prigled.
n) Sè strani navadnega prigleda.
1.	Najpred se polanko preišče, so li nepokvarjene uradne zapore na žgalni pripravi, na hladilnem aparatu, na vrhnji cevi zvezne cevke med hladilnim m merskim aparatom, na cinkovem povezniku poslednjič imenovanega itd. in če jim ni namen ovrt. Vsaka spotika, ki se kje najde, pokonstatuje se uradno.
2.	Na to se po tanko ogleda stojalo in okolni prostor, če ni najti sledu od špirita, ki bi bil tekel čez stojalo.
Za prigleden pripomoček bode v ostalem služili tudi spirit, kar ga je v shrambi za nadprigled, a katerega sme gradovati samo in edino organ nad-prigleda.
A če podjetnik ali njegov namestnik ne privol v la postopek ali če se z dohodarstveno-uradnega stališča najde trden pomislek proti njemu, izliti je iz shrambe navadnega prigleda spirit v čisto steklenico, izplakneno popred sè špiritom jakosti, ka-keršen se poprek nareja v žganjarni, to steklenico po primernem načinu v pričo stranke djati pod uradno zaporo ter vposlali na poljedelsko-kemijsko poskuševališče na Dunaj, III. okraj, linke Balm-gasse 7, da se poizvé resnična alkoholovina te tekočine.
K temu ovedanju žganjarna lahko pošilja svo: jega zastopnika.
r eoške nosi finančna uprava.
Da se s pomočjo majhnih pögreznic potreba, poprijeti se tega pripomočka, omeji na prav malo slučajev, a gradovanju vendar potrebna mera natančnosti zagotovt, uporabiti je za ovedbo aikoholo-vine prob špirita take alkoholometre, katerih lestvica seza od (15 do 100 stopinj.
Po določilih meroizkusnega reda (Drž. zak. 1872, št. 171, §g. 33 do 36) preskušcne take alkoholometre s primernimi pogreznicami dobivajo na povračilo nabavnih troškov podjetniki žganja-ren, ki po §. 56 zakona o davku od žganja morajo v svojih žganjurnah imeti stodelen alko-holometer ukazane uredbe, po finančnem oblastvu i. stopinje.
5. Navadni prigled končuje se po poizvedbi v zgornji točki omenjeni s tem, da se vdevna (vkladna) posoda vnovič napolni.
Dohod k probam spilita se zaprè in pod zaporo dene.
Skupni posledek navadnega prigleda vpiše se v vpisnik.
b) S è s t r a n i 11 a d p r i g 1 e d a.
1.	Pri nadprigledu (superkontroli) zvršijo se najpred čini omenjeni suh a), točki 1 in 2.
II
Na to se vpiše v vpisnik žganjarne, kar kaže gtelo žestomernika ter cinkovi poveznik sname sè žestomernika in pa vrlina cev sè zvezne cevi. Notranje stene poveznika in vnanje stene omare in nje zveza sè stojalom, po tem notranji deli vrline cevi in vnanji deli -zvezne cevi ogledajo se tudi skrbno in če se najde kak nedostatek, poistini se uradno.
Zdaj se vrhna cev vnovič priloži na zvezno cev in pod uradno zaporo dene.
2.	Probe špirita za nadprigled gradujejo se in spirit v vdevni posodi za nadprigled graduje se talcö, kakor pri' prostem prigledu, po tem ko se duree II na desni strani omare odprô.
Maksimalni toplomer se vzame ven, pregleda in na slučaj — poistinivši njegovo stanje — stebrič živega srebra spravi na najnižjo ležo, kakor se je prej opisalo.
Če je toplomer znamenito zbegan, treba je še sprožiti pomislek.
Ali probe špirita gradujejo se samo tedaj, kadar je moči misliti, da te probe pogreznico napolnijo.
Posledki gradovanja nadprigleda ne jemlji sicer v podlogo mesečnemu poistinjanju narejenih količin alkohola, vendar se v opombi poočitij0 v vpisniku žganjarne ter primerjajo z vpisi navadnega prigleda v vpisnik.
Zarad tega primerjanja množijo se vpisani po-sledki gradovanja po poslednji polnitvi vdevne posode nadprigleda do dne, katerega se vrši gradu-vanje, z dotičnimi v litrih izraženimi količinami spi-rita, dobljeni izvodi se seštejejo, in njih vsota delt sè vsoto v račun vzetih količin špirita.
Kvocijent dä srednjo alkoholovilost teh količin špirita ter naj se blizu sklada s tem, ki gaje dalo gra-dovanje probnih tekočin pridržanih nadprigledu. Ali pri tem je paziti na to, daje treba, ako so pri nadprigledu probne tekočine navadnega prigleda bile gra-dovane in so se dotični posledki vpisali v vpisnik žganjarne, tudi dotične količine špirita v račun djali-
Opravivši te uradne poslove treba je duree II do shrambe prob precej zopet pod uradno zaporo djati.
3.	Nadaljšnji postopek superkontrole obsega snemanje pokrova z aparatove omare, ki je od znotraj samo nadprigledu dostopna, in preiskovanje notranjih delov aparata, sosebno tudi varnostnih naredeb zoper zastoj v aparatu in zoper navrtovanje, po tem naredeb služečih v poizvedbo, če merski boben stoji.
Ako se je naznamba ure za gugalico od nc-posrednje poprejšnje superrevizije premenila, a v tem času ni bil naznanjen nikak motež v hodu merskega bobna niti najden, ali če se iz tega, kar kaže ura za gugalico, vidi, da se motež ni pravočasno naznanil, ali če je plošča noseča napis „Stauung“ vzdignena, treba jo pognati dohodarslveni pomislek.
Ogled notranjih delov merskega aparata ide samo dotle, kolikor je moči brez tega, da se ti deli odločijo in razstavijo. Najde-li se kaka napačnost, poizvé se uradoma, in če ona kazi pravičnost na-znamb merskega aparata prepové sc dalje rabiti ga.
Nadaljšnja uporaba naj se vselej ustavi, kadar maksimalni toplomer kaže 70 stopinj Celsius ali več.
Ako bi pa sito v alkoholometrovem stebriči bilo onesnaženo, naj to finančni organ sam popravi; finančni organ naj tudi skleničico nad blazinami osi merskega bobna napolni s pripravnim oljem.
Na slučaj treba je tudi napis „Stauung“ nosečo ploščo, zastojno ploščo in gugalico postavili takö, kakor je omenjeno sub II.
Ko je Inko naloga superkontrole pri merskem aparatu rešena, podvrže se vnovič uradni zapori pokrovec aparatove omare in cinkov poveznik.
4. Tudi skupni 'posledek superkonlrole vpisati •Ie v vpisnik žganjarne.
Sosebno naj superkontrolo vršeči organ vpiše v ta vpisnik tudi, kako kaže ura gugalična.
X.	Najmanj enkrat v vsaki letni žganjetvorni dobi morata dva finančna organa, namreč organ superkontrole in pa prigledno-okrajni ravnatelj na-zfianibo množine merskega aparata v žganjarni pri-Kledovati s tern, da izmerita odtekajoči iz njega spirit in pa podatek tega merjenja prispodobita z omenjeno naznambo množine.
Za tem priglednim činom prihaja tudi preizkus, če so priredbe, ki naznanjajo, oziroma kon-statujejo narušaj v hodu merskega bobna, še delavne, če se tedaj, kadar merski boben ustaviš v tem. ko spirit doteka, gugalica, štelo in zvonilo poženo, signalni krožeč skozi steklo okrova pri alko-holometrovem stebriči pokaže.
Mala množina špirita, ki ob preizkusu namerjena skoz aparat preteče, preceni se z ozirom na prostornino gugaličnih predelov in število gugalič-nih zavrtov vpiše po preceni v žganjarne vpisnik ter pri mesečnem davkovnem obračunu prišteje k množini, ki jo merski aparat naznanja.
XI.	Ko doteče delovršbena doba, in tudi tedaj, če se ima sè žestomernikom stmena žgalna priprava ustaviti na dalje nego 10 dni, naj nadprigled žesto-mernik, sosebno stebrič alkoholometra in iztočno korito z vodo popolnem osnaži. To snaženje opravi se najbolje takö, da se najpred z natego ali s prostim mešičkom iz gume, ki služi za natego, spirit, kar ga je ostalo, ven potegne in po tem vlije vode v stebrič in iztočno korito, katero je moči po istem načinu odstraniti. Ta postopek je zarad večje varnosti dva do trikrat ponoviti, dočim je za shrambe prob in vkladne posode dovolj, če se enkrat izplaknejo z vodo.
Kadar se v žganjarni, odnosno v žgalnem priredil vnovič začne delo, treba je, kakor se razumeva samo ob sebi, shrambe za probo in vkladne posode po propisu, predno se uporabijo, sè špiritom izplakniti.
Fig. 1.
CÔ
ê


Fig. 4.