KOCJANSKE JAME INSCRIT SUP LAUSTE ! DU RtfFIMOINE MONDIAL VPISANE V SEZNAM SVETOVNE DEDIŠČINE UNESCO PAPI2 2A-2& 11.1386 1987 dogradili sp rejem no inform ativni cen te r v značilnem slogu po vzoru kraške hiše iz bližnje B etan je . Sprejem ni cen te r ima 150 sedežev v zaprtem prosto ru , 200 sedežev na pokriti terasi in p rav toliko na odprtem . Im a nadalje parkirni p ro s to r za 20 av tobu­ sov in 200 osebnih avtom obilov. V jam i so u trud ljiv vzpon iz V elike doline olajšali z dvigalom , ki so ga postavili tak o , da ne m oti naravne podobe V elike doline. E lek­ trično dvigalo je dolgo 140 m , višinska razlika ob nak lonu 30 % znaša 65 m. K abina lahko sp re jm e hkrati 30 oseb, zm ogljivost dvigala pa znaša 400 do 700 oseb na uro. N ačrtu je jo tudi u reditev poti skozi dve najbolj atraktivni jam i - M ariničevo in Ma- horčičevo, k je r velike povodnji velikokrat uničijo pot. Poleg jam e leži v zaščitenem obm očju še ves kan jon R eke do V rem s površino 340 ha. V načrtu je tudi revitalizaci­ ja kraških okoliških vasi - N aklega, Škocjana, M atavuna in B etan je . Prvi uspehi pri­ zadevanj se že kažejo; m edtem ko se je p re jšn ja leta obisk Škocjanskih jam sukal okoli 40.000 obiskovalcev, se je zadn je leto že povzpel na 70.000. Škocjanske jam e se tako vključu jejo v intenzivnejše turistične tokove, ko posta­ ja jo osrednji turistični fenom en m atičnega K rasa. Sim bolično je do tega prišlo 12. ju ­ lija 1987. ko so na steni Schm idlove dvorane odkrili ploščo, ki obeležu je sklep U nes­ ca (fo tografija). Škocjanske jam e so tako pred vsem i drugim i kraškim i jam am i posta­ le prvovrsten naravni kraški o b jek t, ki je zavarovan na ta način. N ad tem čudovitim ob jek tom pa, žal, še vedno visi D am oklejev m eč, kajti če onesnaženo N otran jsko R eko m edtem ne bom o očistili, bodo Škocjanske jam e izgubile status zaščitene jam e. U N E SC O bo njihov vpis v seznam svetovne dediščine dokončno potrdil nam reč šele čez dve leti. Č as, da uredim o vse, kar je p o trebno , je le dotlej. France H abe O podiplom skem študiju geografije na filozofski fakulteti v Ljubljani N a oddelku za geografijo FF po teka podiplom ski študij sicer že več ko t dvajset let (študija dokto randov tu ne upoštevam o), vendar je zaradi vsakoletnega m alošte­ vilnega vpisa po tekal doslej le po individualnih program ih in dom ala v celoti le s kon- zultacijam i te r s težiščem na izdelavi m agistrskega dela in njegovega zagovora. Šele zadnjih nekaj let je več skupnih , ustrezno organiziranih oblik. Študij po teka po izbranih sm ereh , ki so vsako leto na novo razpisane, a se bistve­ no ne sp rem in ja jo . V zadnjem študijskem letu (1987-1988) jih je bilo deset: fizična geografija , socialna geografija , regionalna geografija , geografski problem i držav in pokra jin v razvoju , geografski problem i varstva oko lja , geografske osnove regional­ nega p lan iran ja , geografija turizm a, h idrogeografija. geografija krasa in d idaktika ge­ ografije . K andidati izbirajo študijsko sm er po lastnem zanim anju in nagnjen ju te r po ustreznih specializacijah, kakor se kažejo po trebe na njihovih delovnih m estih. Individualno sestavljeni program i vse to upoštevajo , vključno z izbiro tem atike m agistrskega dela. Skladno s tem so izbrani tudi ustrezni predm eti. Š tudijski program jih obsega pravilom a pet do šest, s skupno nekaj tedenskim i uram i (5 -6 ), kar se pri individualnem študiju sprem eni v enako število konzultacij, ki pa glede na prosti čas p o teka jo po dogovoru m ed kandidatom in m en to rjem , ozirom a učitelji; ti so delom a tudi z drugih fakultet. Č asovno določen je edino skupni sem inar, ki po teka pravilom a en k ra t m esečno. N anj se navezu jejo še konzultacije z m entorji in p redavatelji. Števi­ lo izpitov se glede na individualni program sicer nekoliko razlikuje, pravilom a pa jih je pet do šest. K andidati jih oprav ijo pravilom a po drugem sem estru . M ed rednim i oblikam i študija sta tudi dva nastopa kandidatov v skupnem sem i­ narju , ki se ga poleg vseh podiplom cev udeležu je jo tudi učitelji in sodelavci geograf­ skega oddelka. N am en prvega nastopa (predstavitve) je , da kandidat opredeli tem ati­ ko raziskovanja , cilje in m etode dela , teoretična in druga izhodišča te r vsebinske in d ruge razm ejitve izbrane tem atike m agistrskega dela. Pri drugem nastopu so v ospred ju že izsledki, vendar še brez zaključne sinteze. K andidat prikaže poglavitne ali vsaj delne ugotovitve, odp rta vp rašan ja , m etodične rešitve, vključno s kartografskim i. N am en sem inarja je tudi p re tres vseh odprtih vp rašan j, ki se pojav ijo pri pripravi in sestavi m agistrskega dela , začenši z izbrano te ­ m atiko , opredelitv ijo naslova, izbiro m etodoloških rešitev, do vprašan ja stvarnih zaključkov in obravnavanja te r osredo točen ja na to , kar raziskovalna naloga prinaša novega. M edtem ko je prva predstavitev pravilom a v drugem sem estru štud ija , je druga v četrtem . Z adn jih 15 let se je število študentov podiplom skega štud ija precej sprem injalo (tabela). Precej pa se je povečalo v zadnjih dveh letih , ko je v obeh letnikih vpisanih 16 kandidatov . S tem se odp ira jo m ožnosti za bolj organiziran štud ij, kakor je bil dos­ lej. K večjem u vpisu je pripom ogla tudi načrtna družbena težnja po m ladih razisko­ valcih, ki naj se ko t stažisti te ali druge ustanove načrtno usm erijo v podiplom ski štu ­ dij te r p ridobijo naziv m agistra in kasneje tudi d ok to rja znanosti. T ako je v zadnjem letu (1987/1988) začelo s podiplom skim študijem geografije 10 kandidatov , m ed njimi dva negeografa. Š tud irajo nam reč lahko tudi slednji, če oprav ijo ustrezne d iferencial­ ne izpite. Število tistih , ki so končali m agistrski štud ij, pa v prim erjavi z vpisanim i kaže, da je m arsikdo študij opustil ali zavlekel. V zroki za to so različni, od prezaposlenosti na delovnem m estu do nerazum evanja ustanove, k je r so kandidati zaposleni, financira­ n je štud ija , študijsk ih dopustov in še vrsta drugih. Posledica tega je , da je m ed dose­ danjim i 44 vpisanim i kandidati iz zadnjih 13 let m agistriralo le 14 kandidatov , m ed­ tem ko so drugi študij zavlekli ali sploh opustili. K er se krepi splošna d ružbena težn ja , da postane podiplom ski študij norm alno nadaljevan je dodiplom skega, je logična skrb za n jegovo večjo organiziranost in učin­ kovitost. T udi to je spodbudilo gorn je pojasnilo , m edtem ko podrobnejše podatke Vpis na podiplom ski študij geografije na ljubljanski univerzi Leto Število Končali Študij opustili vpisa vpisanih podiplom ski študij (nedokončali) 1973-74 3 2 1 1974-75 7 3 4 1975-76 8 5 3 1976-77 1 1 - 1977-78 5 1 4 1978-79 2 1 1 1979-80 4 1 3 1980-81 1 - 1 1981-82 3 - 3 1982-83 2 - 2 1983-84 2 - 2 1984-85 5 - 5 1985-86 1 - 1 44 14 30 1986-87 6 1987-88 10 dobijo kandidati na oddelku za geografijo . V okviru univerze se p rip rav lja ustrezna p reobrazba podiplom skega štud ija , pri geografskem študiju pa poleg dosedanjega se­ m inarja uvajam o več organiziranih oblik s težn jo , da dosedanji individualni študij iz­ polnim o s širše organiziranim in v večji m eri skupinskim . Franc Lovrenčak