Leto VOL, štev. $ xvM st ioa> Ljubljana, ponedeljek 15. ]amiar]a 1934 Cena 2 Din Opraviiiatvo. l-juuijana, hjiailjeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tei. 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 1L — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru 6t. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št- 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerla. Ponedeljska izdaja PoneueijaKi iruaja »JUUM cui* jc vsak poneOeijeK zjutraj. — Naroča se posebej to velja po pošti prejemana Dto 4.-, po raznaSal- cih dostavi lena Din 5.- mesečna Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica S. Telefon fit. 3122, 3123, 3124. 3125 to 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossroayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu. Hitlerjev komunizem Včeraj je bilo v Berlinu svečano razglašeno novo delovno pravo, ki uvaja neke vrste komunizem v nemškem gospodarstvu Berlin, 14. jan. d. Državna vlada je na svoji včerajšnji seji pod predsedstvom Hitlerja končnoveljavno odobrila novo delovno pravo narodno-socialističnega režima, nazvano »zakon o redu nacionalnega dela«. V svrho proslave tega važnega dogodka je bilo za danes popoldne sklicano v berlinski Lustgarten manifestacijsko zborovanje, ki se ga je po naročilu vlade moralo udeležiti vse delavstvo Berlina. Novi zakon predstavlja popolen prevrat in neke vrste narodno-socialistični komunizem. Ne gre za modifikacijo obstoječih zakonov in dosedanjih delovno pravnih predpisov, marveč za docela novo odmero pravic in dolžnosti delavca in delodajalca v duhu narodno-socialističnih načel, po katerih je voditelj vsegamogočen. Vodja takozvane delovne fronte dr. Ley je objavil v zvezi s tem obširno pojasnilo, v katerem poudarja, da sloni novi zakon na treh načelnih dognanjih narodnega socializma. Prvo načelo je načelo vodstva in odgovornosti, ki se drugo od drugega ne sme nikdar ločiti. Podjetnik mora zopet postati gospodarski voditelj in to ne le voditelj podjetja po trgovskih načelih, marveč tudi kot duhovni in politični voditelj vseh nameščencev in delavcev svojega podjetja. Za svoje delo je odgovoren skupnosti naroda in to načelo, ki omejuje dosedanjo zasebno lastnino in uvaja neke vrste komunizem, je v zakonu jasno izraženo. Drugo načelo hitlerjevskega delovnega prava sloni na interesni in duhovni skupnosti podjetnika in nameščencev. Usoda podjetnika mora biti obenem usoda njegovih delavcev. Izvršilne določbe tega zakona, ki vsebujejo tarifne in socialne določbe, slone na načelu, da delovna sila človeka ni blago, ki se prodaja in kupuje, marveč da je posvečena veliki misiji, ki jo ima gospodarstvo v življenju naroda. Stroj in delovno mesto pripadata delavcu prav tako kakor podjetniku, ki bo obdržal le svoj ineščansko-pravni naslov. Tretje načelo tega zakona je v tem, da morajo biti vse pogodbe, dogovori in naredbe v razmerju med delavcem in delodajalcem prežete duha samostojnosti in poštenja. Ta zakon naj omogoči, da se izločijo vsi nepošteni sodobniki in da se posamezniku odpre pot do skupnosti in do poštenega življenja. Zato predvideva zakon posebna častna sodišča, ki jih bodo tvorili predstavniki gospodarstva, prežeti narodno-socialističnega duha. Vodja podjetja mora biti gospodar v svoji hiši, toda ne v duhu dosedanjega pojmovanja, marveč mora istočasno nositi tudi vso odgovornost napram svojemu delavstvu. Vsi oni, ki danes zlorabljajo svoja vodilna mesta, jih bodo morali zapustiti, čim jim to častno sodišče odreče sposobnost za vodilna mesta. Narodno-socialistični listi objavljajo dolge slavospeve Hitlerju, v katerih poudarjajo med drugim, da od Bismarcka dalje ni bil izdan v Nemčiji noben zakon, ki bi se mogel po svoji važnosti in po svoji dalekosežnosti vsaj malo primerjati s tem velikim činom Adolfa Hitlerja. Upor diplomatov Pariz, 14. januarja, d. Pariški listi poročajo, da je prišlo zadnje dni do hudih sporov med državnim kancelarjem Hitlerjem in nemškim diplomatskim zborom. Hitler je med drugimi pozval tudi pariškega poslanika Kosterja, naj vstopi v narodno-socialistično stranko. Dr. Koster pa je to zahtevo odklonil z utemeljitvijo, da kot poklicni diplomat ni zastopnik državnega kancelarja, marveč državnega predsednika in da bo stopil v narodno-socialistično stranko šele potem, če bo to poprej storil predsednik države. List zatrjuje, da so se temu stališču priključili skoraj vsi ostali nemški diplomati, kar je Hitlerja zelo razburilo. Zagrozil je, da bo uporne diplomate v najkrajšem času zamenjal z zanesljivimi narodnimi socialisti. Tudi Viljem nezadovoljen Doorn, 14. jan. d. Poročevalec Reu-terjevega urada poroča, da bivši nemški cesar Viljem, ki bo 27. januarja slavil svoj 75. rojstni dan, budno spremlja razvoj nemške politike in da je v zadnjem času zelo nezadovoljen s celokupno politiko narodno-socialne stranke, ki je dovedla do popolne izolacije Nemčije. Naraščajoča zmeda v Avstriji Avstrija drvi v vedno večji politični kaos - Dollfuss nima nikjer zanesljive opore Dunaj, 14. jan. d. Odkritja, dO katerih •o dovedle aretacije zadnjih dni, so kakor nalašč voda na mlin one skupine Heim. vehra, ki zavzema najbolj radikalno stališče ln ki hoče za vsako ceno pofašistiti Avstrijo, da bi jo ca ta način rešila pred poplavo hitlerizma. Heimwehr je že poprej zahtevala razne izpremembe na vodilnih mestih in odstranitev vseh ljudi iz državnih služb, ki ne soglašajo z njenimi cilji. Dr. Dollfuss se je doslej tej zahtevi upiral, boječ se, da bi se moglo to pripetiti tudi njegovim lastnim ljudem iz krščansko socialne stranke. Sedaj pa se je pritisku Heimwehra vdal in na svoji si-nočni seji je ministrski svet Imenoval dosedanjega svetnika notranjega ministrstva dr. Fleischa za komisarja za osebne zadeve. Naloga tega komisarja je odstraniti iz državne službe vse nezanesljive elemente. Do se bo to zgodilo izključno po želji Heimwehra, je jasno že v naprej in tudi to kaže, da se vedno bolj uveljavlja diktatura Heimwehra. To dejstvo izziva v vrstah krščansko socialne stranke čimdalje večje razburjenje. Zaradi mtiožečih se izstopov velikih organizacij iz stranke, je ta stranka na znotraj oslabljena in je docela izgubila do-sedanji vpliv ter si vodstvo sedaj le še prizadeva, da doseže kar najbolj častno likvidacijo stranke. Kakor poroča >Neuig-keitsweltb1att<, ki velja za organ dr. Doll-fussa, je v stranki prevladalo prepričanje, da se mora kar najbolj nasloniti na Doll-fussovo patriotsko fronto. Vodstvo stran-Volkischer Beobachter« piše, da je to znak obupa in brezizglednosti na uspeh narodno socialističnega pokreta v Avstriji. Voditelj tako zva.ne avstrijske fronte narodno socialistične stranke Habicht je prišel v berlinskih krogih v veliko nemi-/ost. Zasedanje sveta DN Danes bo formalna otvoritvena seja — Zasedanje bo važno zaradi diplomatskih razgovorov, ki se bodo pri tef priliki vršili Ženeva, 14. januarja. AA. V ponedeljek 15. t. m. se prične 78. redno zasedanje sveta DN pod predsedstvom poljskega zunanjega ministra dr. Becka. Med političnimi vprašanji so med drugimi na dnevnem redu bolivijsko-paragvajski spor, nekatere nemške pritožbe v manjšinskih zadevah in vprašanje naselitve Asircev v Iraku. Svet DN bo razen tega na tem zasedanju razpravljal o imenovanju novega predsednika in novih članov upravne komisije za Posaarje. Razpravljati bo moral tudi o pripravah za plebiscit, ki ga določa m Posaar-je versailleska mirovna pogodba. Kakor znano, se mora po določilih te pogodbe prebivalstvo Posaarja v roku 15 let od 10. januarja 1920 končno odločiti o nadaljnji usodi dežele. Pogodba določa, da se glasovanje lahko vrši po okrožjih ali pa po občinah. Glasovali bodo o treh možnostih: a) nadaljnji obstoj Posaarja v sedanji obliki, b) priključitev k Franciji, ali c) priključitev k Nemčiji Na podlagi izida plebiscita bo svet sklepal o nadaljnji usodi Posaarja bodisi kot celote bodisi za posamezne dele dežele. Razen uradnih sej sveta DN mislijo, da bo zasedanje sveta Društva narodov dalo priložnost za važne razgovore med držav- niki, zlasti o razorožrtvenem vprašanju. Sodijo, da bo takoj po zaključku zasedanja sveta DN sklicana seja predsedstva razorožitvene konference. Prav tako verjetno je pa po drugi strani, da bo sestanek splošnega odbora konference odgoden na mesec februar. Prva seja bo zgolj formalna, ker ji ne bodo prisostvovali ne Boncour ne John Simon ne dr. Beneš. n" Politis, ki pridejo v Ženevo šele v sredo ali četrtek. Van der Lubbe bo pokopan v Nemčiji Pariz, 14. Januarja. AA. Iz Haaga poro-čajo, da je nemško zunanje ministrstvo sporočilo holandskemu poslaniku v Berlinu, da bi bil prevoz trupla obglavljenega Van der Lubbeja na Holandsko v nasprotju z določili nemškega kazenskega postopka. Pač pa bodo Van der Lubbejevo truplo izročili njegovi rodbini, če pride v Lip-sko. Holandpka vlada je naročila svojemu konzulu v Lipskem, da se udeleži pogreba Van der Lubbeja. Gigantsko nemško oboroževanje v zraku London, 14. januarja. A A. O. Rejmold« priobčuje vrsto podrobnih, dokumentov o oboroževanja Nemčije. 1. maja 1984, pravi Revnolds, bo nemška orožltev v zraku tolikšna, kakor francoska. Po njegovih odkritjih obsega program za oborožitev v zraku, kakor ga je izdelal Goring, 294 IetL Ta vojaška letala bodo imela bombe, ld jih bodo spuščala po elektromagnetnem sistemu ter bodo gotova v 4 mesecih. Takrat, zaključuje Re.vnolds, bo Nemčija razpolagala z zračnim brodovjem 1750 do 2100 enot. Afera Staviskega Pariz, 14. januarja. AA. Snoči je odpotoval v Bayonne, kamor bo danes prispel, poslanec tretjega pariškega volilnega okrožja in bivši poslovni prijatelj pokojnega Staviskega g. Bonnaure. Ko je bayon-ski preiskovalni sodnik, na čigar zahtevo je poslanska zbornica Bonnauru odvzela imuniteto, izvedel, da se je Bonnaure odpravil v Bayonne, je izjavil: Jaz ga nisem klical v Bayonne. Dozdaj še ni ničesar obtožen in bo morda njegovo potovanje v Bayonne popolnoma odveč. Pariz, 14. januarja. AA. Pravosodni minister je izdelal definitivno besedilo zakonskih osnutkov, ki jih je predvčerajšnjim napovedal predsednik vlade Chau-temps v poslanski zbornici in ki dopolnjujejo kazensko zakonodajo zastran obreko vanja v listih in podkupovanja uradnih oseb. Prvi načrt zahteva ječo za omenjene tiskovne delikte, drugi pa predlaga isto kazen ječe. za podkupovalce in podkup-ljence. Aretacije Švicarjev v Rusiji Pariz, 14. januarja. AA. Iz Moskve poročajo, da so sovjetske oblasti aretirale vse uradnike neke velike švicarske prevozne družbe, ki ima svoje podružnice v vseh pristaniščih ob Črnem morju. Ravnatelja podjetja Bernarda so aretirali v Moskvi v trenutku, ko se je mudil v nekem državnem uradu v zadevah svoje družbe. Sovjetske oblasti do davi še niso izdale nikake«?a uradnega pojasnila o vzrokih teh aretacij. Velika cerkvena afera na Poljskem Varšava, 14. januarja, d Veliko pozornost v javnosti vzbuja afera, v katero so zapleteni vrši i krogi pravoslavne cerkve na Poljskem. Gre za protizakonito izrekanje ločitve zakonov, sklenienih po rimskokatoliškem obredu. Pri tem so pobiral' tako visoke takse, da so v enem letu zaslužili nad 600000 zlotov V afero je zaoletenih tudi 5 škofov. Kazenski zakon predvideva za taka dejanja zaporno kazen 5 do 10 let. Aktivna bilanca Poljske Varšava, 14. januarja. A A. Po gospodarskih statističnih podatkih je Poljska lani uvozila blaga za 827 milijonov zlotov, izvozila pa za 959.6 milijona zlotov ter je njena trgovinska bilanca za leto 1933 aktivna za 132.6 milijona zlotov. Tudi invalidi pretijo Sofijo Beograd, 14. jan. p. Bolgarsko udruženje vojnih žrtev je novabilo udruženje jugoslovenskih invalidov na poset v Sofijo. Večja delegacija jugoslovenskih invalidov bo pod vodstvom predsednika g. Nediča 20-t m. odpotovala v Sofijo. Napetost na Daljnem vzhodu Pred proglasitvijo mandzurskega cesarstva — Proti-ruske demonstracije — Japonska bojazen pred Ameriko in Rusijo Peking, 14. Januarja C. Po dosedanjih neuradnih vesteh bo predsednik mandžur-ske države Puyi kronan za mongolskega in mandžurskega cesarja 3. marca, ko poteče prvo leto ustanovitve nove mandžur-ske države. Nadalje poročajo, da bo istočasno podpisana tudi nova zavezniška pogodba med Mandžurijo in Japonsko Kakor poudarjajo listi, bo kronanje v čangčunu zelo preprosto. Mandžurija bo postala ustavna monarhi ia in vladar se bo imenoval »Sin neba". Imenovan bo tudi vladarski svet, ki pa bo imel le posvetovalno oblast. Parlamentarne volitve niso predvidene. Po kronanju bo novi cesar odpotoval v Tokio, kjer bo gost japonskega dvnifl Harbin, 14. januarja 6. Včeraj se je sestal upravni svet vzhodno-kitajske železnice. Ko se je razširila vest o njegovem zasedanju, so se zbrale velike množice ljudstva, ki so pričele protestirati proti vodstvu železnice, ki je v rokah ruskih zastopnikov. Množica je navalila ni zgradbo železniške uprave in jo opustošila Ko je dobila polici ia ojačenje. so se demonstranti umaknili Ruski generalni konzul jp zaradi protiruskih demonstracij pozval ob'asti, naj zaščitijo ruske državljane in njihovo im<»tie. Tokio, 14. januarja 6. Polet ameriške letalske eskadrile iz San Francisca v Pearl Harboru na otoku Honolulu presojajo v japonskih pomorskih krogih kot prvi večji letalski poizkus za primer amerisiko-japon-ske vojne. Mnogo pomorskih strokovnjakov se v japonskem tisku bavi s pomenom letalske zveze med honolulskim otočjem in ameriško celino. Splošno naglašajo, da namerava Amerika ustvariti iz Havajskega otočja čim bolj popolno vojno oporišče za svoje letalstvo in vojno mornarico. V ostalem zatrjujejo v tukajšnjih političnih krogih, da s>e je spričo uspelega ameriškega poleta znatno ojačil položaj japonskega vojnega in mornariškega ministra, ki vztrajno zahtevata nadaljnje izdatke za oborožitev. Admiral King je v zvezi s poletom izjavil, da bodo sedaj vsa. ameriška letala enakega tipa, ki jim je uspel polet preko Tihega oceana, opremljena v kratkem z najmočnejšimi ameriškimi letalskimi motorji, tako da se bo njihova hitrost povečala od 160 na 225 km na uro. New York, 14. januarja č. »International News Service« je razširila senzacionalno izjavo vrhovnega poveljnika japonske vojne mornarice admirala Seit Suguja poročevalcu neke japonske pomorske revije, da skušajo Rusija in Zedinjene države obkoliti Japonsko, da bi cernirale njeno silo. Za Japonce je edina rešitev v tem, da se do kraja oborožijo. Bela rasa se mora odreči svojemu primatu. Pomorski spopad med Zedinjenimi državami in Japonsko bi povzročil katastrofo obeh držav. V vsakem primeru pa, je zaključil admiral, j« Japonska že sedaj pripravljena na vojno. Tokio, 13. januarja, s. Japonski tisk odklanja soglasno ameriško pobudo, da naj bi se pomorska razorožitvena konferenca, ki se ima sestati 1. 1936, odgodiia za nekaj let. Ta pobuda, ki doslej še nima oblike oficielnega koraka, je brez dvoma samo poizkusni balon in je -vprašanje, ali bo Amerika, ko bo izvedela, kako je bila sprejeta na Japonskem, sploh še vztrajala pri njej. Japonski tisk popolnoma nedvoumno ugotavlja, da bo Japonska vztrajala, naj se konferenca vrši 1. 1936, in da bo zahtevala na njej popolno enakopravnost. Razmerje japonske mornarice nasproti angleški in ameriški -po ključu londonske^ pomorske razorožitvene konference se že sedaj označuje kot popolnoma nesprejemljivo. Velike reforme v Buslji Decentralizacija uprave — Redukcija uradništva Reorganizacija stranke Varšava, 14. jan. d. Listi poročajo, da se sestane 25. t m. v Moskvi 17. kongres komunistične stranke. Na dnevnem redu tega zasedanja je kot glavna točka novi organizacijski statut, ki ga je sestavil Kaganovič in ki ga je takozvani Polit- biro odobril. Kakor poroča »Gazeta Poljska«, gre pri tem za zelo važne izpremembe ne samo v stranki sami, marveč tudi v celokupnem državnem aparatu Sovjetske Unije. Predvsem bo odpravljen dosedanji sistem kolegijalmh posvetovanj, ki je tvoril enega izmed glavnih temeljev sovjetskega režima. Posamezni ljudski komisarji, zlasti gospodarski, so imeli dosedaj številne sosvete, takozvane kolegije, ki bodo ukinjeni. Prav tako bo število podkomisarjev reducirano na dva. Število uradništva se bo znižalo za 15 odstotkov, kar predstavlja letni prihranek 725 milijonov rubljev. Še važ- Povratek predsednika vlade v Beograd Zagreb. 14. jan. n. NTa pov-atku iz Rogaške Slatine je danes oooldne prspel semkaj ministrski predsednik g. dr Milan br-škič. ki je prebil božične praznike v Rogaški Slatini. Z opoldanskim beograjskim br-zovlakom je nadaljeval potovanje v Beograd.. Te dni sta odpotovala tudi ministra gg. dr. Srkulj in dr. Hanžek. Zasedanje Glavnega prosvetnega sveta Beograd, 14. jan. p. Jutri se prične zasedanje glavnega prosvetnega sveta pri prosvetnem ministrstvu Razpravljal bo o kvalifikacijah, reaktivacijah. o uredbi glede razvrstitve šol za zvanja po uradniškem zakonu in o učnih knjigah. Iz dravske banovine bo prisostvoval zasedanju predsednik sekcije JUU g. Ivan Dimnik. Dimitrov in tovariša na poti v Moskvo? Varšava, 14. jan. g. Kakor poročajo tukajšnji listi, bodo bolgarski komunisti Dimitrov, Popov in Tanev. ki so bili oproščeni pred sodiščem v Lipskem, nocoj poto: vali preko Poljske v Moskvo. Oficielni nemški komunike, da so bili izpušen, na svobodo, bo objavljen šele potem, ko bodo že zapustili nemško ozemlje. Pred stabilizacijo dolarja? Washington, 14. januarja č. Kljub vsem demantijem kroži v političnih krogih govorica. da bo predsednik Roosevelt v kratkem podal važno izjavo o valutnem vprašanju. Napovedal bo, da namerava končno stabilizirati dolar na osnovi 41 dolarjev za unčo zlata. nejša je teritorijalna decentralizacija. Industrijska uprava bo poverjena lokalnim oblastem. Dosedanje vmesne organizacije trustov in zvez za posamezne produkcijske panoge bodo razpuščene. Državna kontrola bo poverjena izključno komunistični stranki, ki bo temu primerno temeljito reorganizirana. Vstop v stranko bo izredno težaven, disciplina stranke pa se bo zelo poostrila. Načrt predvideva tudi omejitev debat na strankinih zborovanjih, da bi se na ta način kar najbolj ščitila enotnost stranke in onemogočilo snovanje separatističnih skupin, ki bi mogle ogrožati diktaturo proletarijata. Izključitve iz komunistične stranke se bodo izrekale sodnim potom. Članstvo stranke bo ri-gorozno prečiščeno in računajo, da se bo zaradi tega znižalo na 2 in pol milijona. Zagoneten umor pri Pančevu Beograd, 14. jan. p. V seiu Via dimi rova c blizu Penčeva so davi odkrili zagoneten zločm. Tamošnjega uglednega zdravnika dr. Milana Laziča so našli mrtvega v cestnem jarku. Morilci so mu odrezali glavo in telo neštetokrat prebodli z velikim bodalom. Pri umorjenem so našli ves denar in druge predmete, tako da je roparski umor izključen. Splošno mislijo, da gre za osebno maščevanje. Kdo je morilec, še nihče ne ve. Policija je uvedla vsestransko preiskavo. Snovanje nove stranke Beograd, 14. jan. p. V dvorani Delavske zbornice se je vršila danes konferenca, na kateri so razpravljali o snovanju socialno demokratske stranke. Vsi govorniki so se izjavili za to, da se stranka osnuje in pooblastili poseben odbor, da predloži pravila v potrditev in ukrene vse, kar je potrebno za ustanovitev stranke v smislu zakonskih predpisov. Kongres brivskih pomočnikov Zagreb. 14. jan. n. Tu se je vršil danes II. kongres brivskih in lasničarskih pomočnikov. Razpravljali so o raznih organizacijskih zadevah in med drugim sklenili, da se osnujejo v vseh banovinah avtonomni podsavezi. Sedež podsaveza za dravsko banovino bo v Ljubljani. V savezni odbor so bili med drug-mi izvoljeni gg Ivan Adam i z Ljubliane, Josio Kocbek iz Maribora in Georg Kohon iz Celja Uvoz luksuznega blaga Beograd, 14. jan. AA. Finančno ministrstvo je izdalo naslednje pojasnilo: Kot luksusno blago iz št 68 odnosno 76 seznama luksusnih predmetov se smatrajo 1u-ksusni izdelki iz papirja, kartona, lesene mase ter luksusni predmeti iz keramike, ki imajo zaradi finepa izdelka večjo vrednost kakor običajno vrednost žlahtne kovine tei so v zvezi s finim ali najfinejšim materialom odnosno žlahtno kovino, biserom itd »JUTRO« pone3eIJsSa feifctja ronedeTJek, 15. januarja 1934 Učiteljski parlament dravske banovine Na včerajšnjem zboru glavnega ln nadzornega odbora sekcije JUU in vseh 34 predsednikov sreskih organizacij so se obravnavale vse aktualne zadeve našega učiteljstva LJubljana, 14. januarja. Danes so se sestali v dvorani OUZD predstavniki učiteljstva iz vse naše banovine, ki jih je zbralo vodstvo sekcije, da se rešijo važne prosvetne in stanovske zadeve. Predsednik g. Dimnik je pozdravil zbrane člane upravnega ia nadzornega odbora banovinske sekcije ter zastopnike 34 sreskih učitelj-:.kih društev, škofjeloško učiteljsko društvo e bilo po g. Vojtehu Debeljaku to pot prvič zastopano v veliki učiteljski družini. V obširnem govoru je predsednik Dimnik orisal nekatere načelne zadeve. Bolj kakor kdaj koli — je povdarjal v uvodu — nam je treba v današnji dobi zdravega optimizma. Močna vera naroda bo premagala vse težave. Dvigniti je treba vero v državo, v njeno moč in sposobnosti, ki jih ima, da lahko nudi s svojimi prirodnimi bogastvi narodu vse blagostanje. V tem delu leži velika naloga učiteljskega stanu. Z vso upravičenostjo zahtevamo od bodoče demokracije večjega soodločevanja in sodelovanja stanov pri reševanju javnih vprašanj. Naša zahteva je, da se uveljavi princip večjega vpoštevanja stanovskega zastopstva ter strokovnega mnenja v vseh javnih zasto-pih. Potrebni so nadalje tesnejši stiki nacionalnih in stanovsko-strokovnih organizacij. Poštene ljudi je treba postaviti na odločujoča mesta, čut odgovornosti je treba pri strokovnem delu vzbuditi v vsakem po-edincu. Naša sekcija brani linijo poštene, preudarne in zdrave personalne politike. V prosvetni personalni politiki je treba odlo-čevanje prepustiti edino oblastvom ter od- straniti vse druge vplive. Gre za skupni interes učiteljstva, o katerem ne zadošča več, da ga brani samo vodstvo, vsak poedinec ga mora braniti. Abstinenca in odtegovanje od javnega dela škoduje. Klic po koncentraciji in sistemizaciji javnega dela postaja vedno glasnejši in odločnejši. V nadaljnjem se je g. Dimnik dotaknil stanarine ki jo učiteljstvo zasluži. Problem dvojnih zaslužkov in poročenih parov se generalno ne da rešiti, temveč le individualno. Lečenje brezposelnosti v učiteljskih vrstah moramo smatrati za nujno potrebo. Vse priznanje in zahvalo oblastvom za veliko razumevanje in dobro voljo, ki jo kažejo pri reševanju tega vprašanja. Apeliramo na državo, da najde sredstva za radikalno rešitev. Zaključil je g. predsednik s pozivom po strnjenosti stanu in z željo, da bodi današnji zbor v znamenju zavesti polne odgovornosti nasproti stanu, narodu in državi. Izčrpno poročilo je nato podal generalni tajnik sekcije g. Metod Kumelj, ki je očrtal težave učiteljskega stanu. Sistem šolskih preglednikov je za prospeh našega šolstva dvomljiv. Ostanejo naj stalni sreski šolski nadzorniki. Prosta učiteljska mesta naj se razpisujejo in oddajajo prosilcem, ki imajo za to največ razlogov. Nezdravo je, ako se odda službeno mesto pod roko. Za Ljubljano poteka že 10 let, odkar so bila razpisana prosta službena mesta, vendar je v tem času došlo na mestne šole mnogo moči, ki nimajo družine. V dravski banovini je 240 prostih učiteljskih mest, zadnje dni je bilo 23 novih namestitev, nekaj Jih bo še te dni. Proračun osnovnega šolstva obtežujejo učitelji. ki so prideljeni meščanskim šolam. Umestno bi bilo, da se da učiteljstvu po enkratna krožna vožnja po državi in to za velike počitnice. Take ugodnosti, ki omogočijo spoznavanje domovine, imajo skoro v vseh zapadnih državah. O tisku je poročal predsednik Mladinske Matice g. Andrej Skulj. O šolskem časopisu, ki se snuje pri sekciji, pa g. Jože Župančič iz Litije. Poizkusna številka bo izšla konec februarja in bo brez poviška priložena »Našemu rodu«. — Zbor je nato soglasno sprejel resolucijo o stanarinah. Zlasti se je podčrtalo, da morajo prejemati stanarino poročene učiteljice po načelu: Za polno 'elo, polno plačilo! O narodno-obrambneir lelu na severni meji je poročal g. Hočevar iz Maribora, kjer ustanavljajo Narodni svet. Skupščina je nato razpravljala o novem pravilniku Učiteljskega pevskega zbora, ki stoji pred važnimi preosnovami in bo dobil tudi novega dirigenta. Blagajniško poročilo je podal g. Grum. Temeljito se je obravnavalo situacijsko poročilo, posamezniki so izčrpno poročali o stanju v svojih srezih. Nato so bili storjeni soglasni sklepi glede bližnje izredne državne skupščine JI"U, ki bo 4. marca v Beogradu. Ta naj reši vse zamotane organizacijske zadeve. O javnem učiteljskemu udejstvovanju je podal referat poslevodeči sekcijski tajnik g. Drago Su-pančič, ki je navajal zanimive in poučne primere, kako se naše učiteljstvo udejstvuje na vseh popriščib javnega dela. Ljubljanski nedeljski dosodki Ljubljana, 14. januarja. Kar z zadovoljstvom so si včeraj smučarji n»eli roke. Na staro podlago je nale-taval skoraj ves dan nepretrgoma fin, ka-kar mo. i suh pršič, ki je obetal za nedeljo sitejno smuko. Danes na vse zgodaj so že Smučarji, oprtani z vsemi potrebnimi uten-zilijami. naskočili in skoraj preplavili vse bližnje holme in griče, da je bilo živahno, kakor je pač vedno ob takih belih nedeljah. Po sn$gu je zopet nastala mala odjuga, ki pa v spletnem ni pokvarila zimskega veselja. Sinoči so v operi dali »Jenufo«. Gledališče je bilo ob ponovni premieri dobro zasedeno, nasprotno je pa dvorana v drami, kjer so namesto napovedane »Kulturne prireditve v Črni mlaki« igrali »Turške kumare«, zevala praznina. Veličastno in grandiozno filmsko veledelo »Predor« je oba dneva polnilo kino Matico, ki nam zdaj kar po vrsti nudi lepe filme. V Ljubljani je bilo drugače popolnoma mirno, le v bolnico so sprejeli dva ponesrečenca. Na glavnem kolodvoru se je sinoči iažje ponesrečil dninar France Cimžar iz Lahovč pri Kamniku, ki ga je voz pritisnil in mu poškodoval desno nogo. — V tovarni motvoza v Grosupljem se je ponesrečil elek-tromonter Filip Marn, ki mu je eksplodiral gasilni aparat ter ga poškodoval na glavi. ™ Filipina Zemlja, hčerka posestnika z Go-rij pri Bledu, je pa doma padla in si zlomila desno nogo. Gasilska deputacija pri ministru dr. Kramerju Ob 10. do-pokine se je zglasila pri g. miaiistru dr. Albertu Kramerju deputacija gasilske zajednice za dravsko banovino s starosto g. Josipom Turkom in tajnikom Franom Pristovškom. Izročila je g. ministru diplomo častnega članstva Jugoslovenske gasilske zveze, ki je 9. julija 1933 izvolila g. ministra za svojega častnega člana. Diploma je umetniško delo našega znanega akademskega slikarja Maksima Gasparija in so jo Ljubljančani imeli priliko občudovati. ko je bila nedavno s tremi drugimi častnimi diplomami, ki so takisto delo prof Gasparija, razstavljena v veliki izložbi Tiskovne zadruge. Cankarjev večer in gostovanje slatinskih steklarjev Dvorana v palači Delavske zbornice je bila snoči tako nabito polna kakor že dolgo ne. Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« je namenilo ta večer za proslavitev petnajste obletnice Cankarjeve smrti, obenem pa je pridobilo za gostovanje moški pevski zbor »Svobode« iz Rogaške Slatine, ki ga tvorijo tamošnji steklarji. Podoba je bila, kakor da je naval občinstva izzvalo bolj to gostovanje delavskih pevcev, ki daleč v provinci, na sredi med zatišjem gosposkega letovišča in žgočimi plameni steklarskih peči z občudovanja vredno vnemo gojijo umetnost in kulturo, da dosezajo resnično lepe uspehe. S proslavo obletnice smrti največjega slovenskega socialnega pripovednika pa so bili prireditelji zdaj sredi januarja že malo pozni. O Cankarju «ot umetniku in socialnem borcu je govoril pisatelj Angelo Cerkvenik, nakar je sledilo nekaj recitacij Cankarjevih del in pa uprizoritev posameznih prizorov iz »Kralja na Betajnovi«, »Pohujšanja« in »Hlapca Jerneja« (v De-lakovi dramatizaciji) v režiji Ivana Skuka. Nekaj posebnega na Cankarjevem delu vzporeda je bila njegova »Iz lepih časov«, ki jo je v kompoziciji Cirila Preglja in ob komponistovi spremljavi pri klavirju prisrčno lepo zapela Kerševani-Puhrova. »Iz lepih časov« je prva Cankarjeva pesem, ki je uglasbena, in je bila prvikrat izvajana ta večer. Komponist in pevka sta bila deležna tople zahvale in pohvale. Pevci steklarji pa so pod vodstvom svojega tovariša pevovodje Frante Deimlerja zapeli vrsto domačih in socialnih pesmi, ki jih je dvorana tako navdušeno sprejela, da so morali pod pritiskom aplavza še dodajati. Slatinski pevci so s svojim uspehom izpričali, da so ubran, dobro uvežban zbor, ki premore zadosti bogatega in mnogovrstnega glasovnega materiala, da lahko da polnega izraza tako mehki lirični skladbi kakor borbeni proletarski pesmi. V ostalem sporedu je med drugim godba »Zarje« zaigrala škorpikovo skladbo »Vzbujenje duhov«, ki le bila prav tako ta večer izvajana prvič, mnogo toplega odobravanja pa je bil deležen še citraškj orkester (citre Marinškova in Fleišmanova, vijolina Marinšek in Zlatnar, kitara Princ.) Ker je snoči mnogo ljudi ostalo brez vstopnic, bo »Svoboda« večer še ponovila. Danes dopoldne so se pevci iz Rofaške Slatine z gostovanjem v našem radiu predstavili tudi poslušalcem do onkraj naših meja. + Pri Sokliču »Pred konjušnico« se je dopoldne vršil občni zbor trnovske skupine Zveze bojevnikov, v kateri so včlanjeni bivši bojevniki vojaki z vsega ozemlja trnovske župnije od Barja do Rimske ceste. Običajnim poročilom društvenih funkcionarjev je sledilo poročilo dosedanjega predsednika Florjančiča o izpremembi pravil in o načelnem programu glede na sodelovanje Zveze v Združenju borcev, katerega pro-gramatična stremljenja so po predsednikovih izvajanjih takorekoč identična z nameni Zveze bojevnikov Razvila se je prav živahna diskusija, v katero so med drugimi posegli Wagner, šmuc in zastopnik jugoslovenske nacionalno-socialno fronte Bi-zar. Govorniki so poudarjali, da je novo gibanje borcev povsem nepolitično gibanje na podlagi šestojanuarskega kraljevega manifesta, ki pomeni prelom v političnem življenju našes-a naroda in države. Pri volitvah je bila po kraljem razpravljanju predložena ena sama lista m izvoljen je bil za predsednika Lojze Slanovsc. Spomini na Hrafetoslava Volariža (Ob nocojšnjem zgodovinskem koncertu umotvorov umrlih primorskih skladateljev) Volarič je bil najpopularnejši Skladatelj, pe^-ec in nacionalni delavec svoie dobe na Primorskem. Rodil se je v narodno najbolj zavednem trgu v Kobaridu 14. novembra 1863.. a je umrl 30. sentemb-a 1895., v Dermu. kjer je bil učiteli. — Ze kot uči-teljiščnik ie vodil v Kobaridu 9voj pevski zbor m priredil svoio prvo »besedo« (vese-lico") 1881. o oočitnicah. ki se je potem po-navKala vsako leto do njegove prerane smrti. Še Pred Volaričem so »v p]an;nskem raiu« orali 1ed;no odlični rod"1iirbi: pesnika Simon Gregorčič in Josip PagVaruzzi-Krilan. pravnik Grmita*- Tgwcii (poznejši notar) in mnogi drugi dijaki Kobaridci ter okoličani. Volarič je neprestano »skladal« pesmi. Gregorčič in Kril-an sta »zlagala« pesmi a peli in d^klamirali so iih d'?*ki m goriška d*V1"ta. Dogodek ie bil v Kobi-Mu. ako so napeli pesem takoi. ko ie privrela vr. pesniške in glasbene žilice domačih ljubljencev Zadoneli »o kreoki spevi planinske m^dine in vsemu narodu je solzelo oko v srečnem čuvstvnvaniu domovinske ljubezni do očetove hiše in mat»'ine besede V K^W'du se je prvi/ pela »Eno devo le bom ljubil . .*, ■»Slovenski svet. ti si krasan!«, »Obračati na dva oči«, »Slovenskim mladenkam« itd. Na odru kobariške čitalnice so prvič deklami-ra'i »Soči«, »Hajdukov o oooroko«. »V pe-pelnični noči«, soloh vse lepote Gregorčičeve in Krilanove pevske Muze. Narodni delavec in aranžer vseh prired;tev ie bil Volarič in vsi smo ga radi imeli. Najprej je bil učitelj v svojem rodnem kraju, potem v Tolminu, pozneje na Livku, v Kopani v goriških Brdih in «1ednjič v obmejnem. Devinu. Po vsem Goriškem je nosil s seboj svojo lepo pesem ter sejal v srca svojih rojakov liubezen do doma in roda z njeno lepo uglašeno besedo. Ustanaviial ie narodna društva, sodeloval ori vseh narodnih veselicah in š'Hl med našim narodom ljubezen do petia. Rlažil ie s svojo gin "bo srca našim Gorianom. Bricem, goriškim okoličanom. Vipavcem, zašel na Kr^s in v naibolj narodno ogroženo občino Devin ob sinji A dri ji, kjer se je ustanovil v svetem prepričanju. da bo neomaien braniteM narodne meje na obali sinica Jadranskega morja. Bil je že takrat iadrnaski stražar in je navdušeno prepeval s svojimi pevskimi zbori Haidribovo »Buči morie Adriiansko«. Zal, prezgodaj je umrl «n še danes počiva na devinskem pokopališču na »Devinski DREVI OB 20. KONCERT LJUBLJANSKEGA ZVONA V FILHARMONIJI skali«, a od Predela do Adrije kroži njegova pesem »Eno devo le bom ljubil«, da jo sliši njen ustvaritelj tam ob bregovih bistre Soče pri Sv. Lovrencu »Na potujčeni zemlji...« Kobaridci so ponosni na svojo trojko Gregorčič-Krilan-Volarič. Svojemu skladatelju so postavili na glavnem trgu v prijaznem cvetličnjaku spomenik že pred 25 leti. Volarič, sklesan iz kamna v naravni velikosti na kamniti pri/mi z notami v roki, pojoč svojim rojakom: »Slovenski svet, ti si krasan!« Po svetovni vojni so vsi ti kraji Grs-gorčičeve-Krilanove in Volaričeve pesmi prišli pod tujo oblast. Dne 15. junija 1922 so vzidali *ialijani tik Volaričevega spomenika v občinski dom spominsko ploščo s poveljem generalissima Diaza. 16. junija 1922 so vojaki Alpini zgradili spomenik padlim junakom vrh Krna (Montenero), a v viharni noči med 19. in 20. junija je že udarila v ta spomenik strela in ga porušila. Obdolžili so nedolžne pastirje na krnski planini, da so namenom« podrli spomenik in že 21. junija 1922 so kobariški fašisti odlomili glavo Volaričeve-mu kamnitemu kipu. a iz vznožne prizme odlomljeni trup so onesnažili in ea vlačili po ulicah s huronskim vpitjem: »Eja-eja ...!« Zažgali so iz maščevalnih besnih strasti župnišče pod Krnom v Drcžnici iti pokončali Volaričev spomenik.* 16. juliia 1922 so morali vsi župani kobariške okolice v imenu vsega prebivalstva ob prireditvi velikih vojaških svečanosti prositi odpuščanja zbrane italijanske ob'astni-ke in priseči zvestobo »dobrotni materi Italiji...« In vse to samo zato, ker se je nebo samo razsrdilo in je strela porušila njihov spomenik. Kdaj bo vstal naš po smrti obglavljeni mučeniški skladatelj"-' Danes bo donela njegova pesem v Ljubljani. Gospa Roza Rohrmannova f Ljubljana. 14 januarja. Uglednemu ljubljanskemu meščanu g Viktorju Robrmannu, veletrgovcu. je včeraj umrla njegova zvesta družica gospa Rozalija Ko sta g Viktor Rohrmann in njegova gospa v maju 1931 praznovala zlato poroko, je časopisje umestno poudarilo zgledno harmonijo, ki vlada v Rohr-mannovem zakonu in v vsej njegovi družini. Veletrgovec Rohrmann se je v mladih letih prišel učit iz Novega mesta v Ljubljano k Strzelbi. ki je bila tedaj največja ljubljanska trgovina z vegetabilr.ia-mi, imeli so pa tudi milarno Ko se je izučil in se po prakticiranju v Gradcu vrnil domov v Novo mesto, kjer je vstopil v očetovo tvrdko, je g. Viktor Rohrmann takoj zaprosil za roko Strzelbove hčerke Koze in jo je tudi dobil. Dne 3. majnika 18S1. je svojo nevesto peljal pred oltar v cerkev sv. Petra v Ljubljani ln za pričo mu je bil poznejši župan in minister g 'Ivan Hribar. Viktor Rohrmann je po poroki vstopil v tastovo firmo, kjer je deloval kot družabntk, pozneje pa je firmo prepi-eal na svoje imel, ki še danes dela čast naši trgovini. Od prvega dne. ko Ju je združil zakon, je bila gospa Roza svojemu možu najzve-6tejša opora. Razveselila J? svojega soproga z 11 otroki, od katerih žive gdč Rozi-ka, gdč. Mimi, gdč Milena, inž. Vladimir, gdč. Danica ter ge. Vera in Mira. Svojo družino sta vzgojila v najčistejši narodni zavesti, po načelih starega slovenskega poštenja, ki je bilo vedno temelj Rohr-mannove trgovine. Svojim otrokom sta dala priliko izšolati se v najrazličnejših strokah, da prištevamo Rohrmanuovo družino med najinteligentnejše trgovske rodbine LJubljane. S pridnostjo in vzgledno vzajemnostjo sta si zgradila trden dom, ki je vir podpor vsem narodnim društvom in Tir nesebične pomoči vsem bed-nim in potrebnim Zlata nevesta Je imela vselej tudi zlato srce, ki je v soboto zvečer, žal, prenehalo biti za vedno V ponedeljek ob 16. bomo biaeo gospo spremili k večnemu počitku v družinski grobnici pri Sv Križu, a njen spomin bo ostal živ še dolgo preko groba Ugledni družini izrekamo ob bridki izgubi najiskrenejše so-žalje! Zbor obrtnikov v Mariboru Razgovor o težavnem stanju obrtništva ob severni meji Maribor, 14. januarja. Prav lepa današnja nedelja je izvabila večino prebivalstva v okolico, zlasti, ker so bide ceste nekoliko pobeljene. V okolici je bil sneg suh. ▼ mestu samem je bilo pa blatno. Precej ljudi je privabila prva tekma v hokeju na ledu pri »Treh ribnikih«, ki se je vršila popoldne. Policijska kronika je bila zelo suhoparna. Poleg običajnih prijav o kalienju nočnega miru in policijskih prestopkov sta bili samo še dve prijavi. V soboto zvečer je v Vetrinjski ulici nastal velik pretep. Slovensko obrtniško društvo v Mariboru je Sklicalo dopoldne v lovski sobi hotela »Orel« javno zborovanje, na katerem naj bi se pokazala jasna slika dejanskega položaja naših obrtnikov ob severni mej' in naj bi se obenem po temelj;tem razgovoru m preudarku določili koraki, ki bi jih bilo treba storiti za izboljšanje in rešitev skoraj obupnega stanja obrtniškega stanu. Lepo obiskano zborovanje je otvoril predsednik društva g. Soič. ki je toplo pozdravil vse navzoče, med katerimi so bi'li tudi podpredsednik senata dr. Ploi ter nar. posl. dr. K re jci. dr. Pivko in Hajdmiak. predsedn;k okrožnega obrtniškega odbora in zastopnik mestne občine g. Bureš, obrtni zadružni nadzornik g. Založnik i. dr. Zbrani so toplo počastili spomin nedavno umrlega o-g3ni-zatorja in prvoboritelja slovenskih obrtnikov g. Ivana Rebka iz Celja. V imenu mestne občine in še posebej župana dr. Li-polda je pozdravil zborovanje g. Bureš. iziavljajoč, da spremlja mariborska mestna občina vse delovanje in nehanje obrtnikov z vsemi simpatijami. Po kratkem splošnem uvodu je predsednik podal besedo prvemu referentu g. 2a-gar«u. davčnemu konzulentu Zbornice za TOI iz Ljubliane, ki je v sijajno kondpi-ranem in nadvse stvarnem govoru nani zal pred poslušalce posamezne faze in dogodke iz našega državne"« in ožjega gospodarskega življenja. Zbornica je vedno pazno zasledovala vsa pereča gospodarska vpra- šanja v življenjski borbi našega malega obrtnika. Ne dia se prikrivati resnica, da možnost zaslužka vedno bolj pada m da je nadvse resno ogrožena eksistenca desettiso-čev obrtnikov. V začetku 1. 1932. je padlo število obrtniških obratov za več kot 1000, kar dokazuje, da postaja obrtniški stan postopoma nerentabilen. Seveda pa je padel tudi donos neposrednih davkov, taks in trošarin. To vrzel v državnem proračunu je bilo treba zamašiti in finančna uprava je morala spraviti svoje gospodarstvo v ravnovesje. Za primanjkljaj 700 milijonov Din je bilo treba najti kritje z novimi dohodki. z zvišanjem davkov, uvedbo novih taks in trošarin. Vsi ti poviški niso mnogo zalegli, zato je finančno ministrstvo odredilo poostreno davčno prakso. Istočasno pa se je seveda poostrila kriza. Na intervencijo ministra dr. Kramerja pa je bilo doseženo olajševanje v plačevanju davka. Referent je poudarjal, da je Zbornica za TOI na vseh mogočih mestih napravila potrebne korake, vendar običajno ni prejela odgovora. Nato je spregovoril g. Vahtar, ki je z-rezil željo, da bi se obrtnike enako zaščitilo kakor kmete, da se med male obrtnike p:*-štejejo tudi oni, ki uporabljajo v svoj h obratih stroje do 5 konjskih sil. de se razne državne dobs-ve dckoncentrirajo in raz-pisiijejo na krajih potrošnje m da Narodna banka zopet uvede male kredite za obrtnike, da se obdavčijo vsa ona velika državna podjetja, kii imajo ogromen zaslužek in so do sedaj bila prosta davka, da se znižajo najemnine in naj se zopet uvede dohodnina, s primernim eksistenčnim minimom. Poslanec dr. Krejči je obljubil, da bo zastavil s svojimi tovariši vse sile, da se obrtnikom odpomore, podpredsednik senata dr. Ploj je pa bodril obrtnike, naj vztrajajo ▼ težki borbi. Govorili so še g. Žagar, Svajger. Kumer, Bureš in Razboršek. nakar je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje vse g^vne zahteve obrtnikov. Stočlanska rodbinska zadruga Ali si že član „Vodnikove družbe"? Skoplje, 12. januarja. Slovencu, ki mu je neznan način rodbinskega življenja v tukajšnjih krajih, se bo zdelo naravnost nemogoče: kmetska družina, ki šteje nič manj ko sto članov in živi pod eno streho vsa, od pradeda do pravnu-ka, in vsa pokorna enemu samemu gospodarju. Pri nas Slovencih je pač rodbinska zadruga že zdavnaj izumrla, tu pa je še v polni veljavi. V podnožju Sar planine in po njenih obronkih se razteza župa Siriničev, krepkega, samoraslega ljudstva, ki se deli na tri plemena: 8alje, Beriše in Krasniče. Vsa tri plemena so bila pred stoletji srbska. dočim so pa danes šalje, kakor menijo sami, po svoji noši in muslimanski veri Arnavti, toda po rodu vendarle Srbi. Pod turškim gospodarstvom so prestopili v Mu-hamedovo vero in se potem navzeli arnavt-skih običajev, toda ostalo jim je izročilo svojih davnih prednikov, da so slavili krsno slavo sv. Petko. Vsa tri plemena žive med seboj v najlepšem miru in prijateljstvu in Siriniška župa je kraj. kjer sta še danes laž in goljufija neznani, kjer beseda velja za prisego ln hišna vrata nimajo ne ključavnic ne zapahov. Siriniška župa se razteza od vasi Drajkovca na kosovski strani tja proti Prizrenu, do fttrbca. " v Drajkovcu, na vhodu v Sirinško župo, živi v svoji zadrugi stočlanska rodbina Durlevičev. katera pripada plemenu Beri-šev. Durleviči so pravoslavna vere. vedno dobr' Srbi. Zaradi nlihove poštenosti in moškosti so jim pod polumesecem skopljansk; paše dajali orožje in jim zaupavali straže-nje poti skozi Župo. Danes je v zadrugi Durlevičev 22 za delo sposobnih moških in •>4 žen«k vse ostalo pa otroci. Najstarejši član družine šteje 102 leti. Pred kakimi 20 leti pa je umrl ded Stojko v 137. letu svoje starosti. Durleviči niso bogati, ali reveži pa tudi niso. Zemlje imajo premalo. Imajo je samo 45 hektarjev. Ker hektar zemlje v teh goratih krajih nikakor ne zadostuje za oskrbo dveh oseb, je jasno, da si mora družina iskati dohodkov tudi drugje. Prej so hodili za zaslužkom v Ameriko in nekateri med njimi še danes radi vnašajo v svoj srbski govor po kako angleško besedo. Sedaj, po zimi,, so vsi doma, spomladi pa bodo krenili, ne vsi, pač pa tisti, ki niso potrebni doma, tja gor proti Beogradu ali kamqr si obdi, kjer se ne ustrašijo nikakršnega dela, samo da njihova »pečalba« (delo izven domačega kraja) prinese čim več koristi družini. Ža prehrano vse družine je treba 25 hlebol kruha po 5 ok na dan. na leto pa okoli štiri vagone pšenice in koruze. Tega pa ni mogoče pridelati na zemlji, kolikor jo imajo Durleviči, in 5e tem manj, ko Durleviči na onih 45 hektarjih zemlje, k-; jo imajo- poleg potrebne goveje živine goje še okoli 200 ovac in imajo tudi svoj gozd. Imajo pa seveda tudi svoj mlin, svojo cerkvico in svoje pokopališče. Da bi mogli svoje delovne moči izkoriščati doma, na svojem, so Durleviči že zdavnaj zaprosili, da bi se jim iz agrame reforme dodelila zemlja na Kosovu. Načelno se je tudi res ugodilo njihovi prošnji, toda stvarno pa zemlje niso dobili. Durleviči so čvrst rod, ki zna skrbeti za zdrav, krepak naraščaj. Kot take jih pozna vsa dežela tja do Prizrena in je ni menda tod družine, v kateri bi ne bilo primoženke iz rodbine Durlevičeve. Da bi Durliči jemali nevesti iz lastnega rodu, je popolnoma izključeno. Rod bi se tako mogel pokvariti! Taka Je zadruga Durličev, ki te sprejme s pravo staroslovansko gostoljubnostjo, če stopiš pod njeno treho in razprostre pred teboj vse, kar premore. Preprosti, iskreni, dobrodušni ljudje, visoke, krepke postave, ki si žele samo zemlje, da bi jo obdelovali. Samo zemlje, vse drugo naj da žuljava roka. Roka, ki je navajena trdega dela, katera pa tudi zna bliskoma pograbiti po — puški, če bi bilo treba braniti dom in rod in sebe in čast Durličev. Durliči znajo biti tudi neustrašeni branilci svojih svetinj. fibiave Film ZKD. »Dunajski valček« se bo pred-vaial še daneo ob M, 15. v Elitnem kinu Matici To ljubko muzikalno delo si je pridobilo mnogo poslušalcev. V filmu je poleg lepe godbe in vsebine poskrbljeno tudi za smeh. Vftomiice so po 3 do 5 Din. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Dre-i vaja mešanega zbora ob 181.4 url, ob 20. uri koncert Ljubljanskega Zvona v Filharmoniji. . , Opozarjamo na nocojšnji lianskeg« Zvona«, ki bo ob 20. v Fdharmo-nični dvorani. .Moški, žensk, m mešani zbor Zvonašev pod vodstvom svojega zborovodje g Zorka Prelovca nam bo zapel celo vrsto zborov a caoella in s spremi ievanjem klavirja primorskil skladateljev Haidriha. Kociančiča. Lebana in Volariča Del sporeda noje tudi oktet »Ljubilanskega Zvona« pod vodstvom g. Matula Vse ljubiiansko občinstvo vabimo, da se odzove vabilu ro-ž-tvovalnih Zvonašev in napolni drevi Fil-harmonično dvorano. Prednrodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Dosedanje prijave za mednarodne smučarske tekme. Mednarodna smučarska organizacija FIS priredi tudi letos svoje obi čajne smučarske tekme: to pot v švedskem mestu Soleftea. Do sedaj bo poskušalo svojo srečo sedem narodov za prvenstvo, in sicer Norvežani. Švedi. Finci. Čehoslovaki. Nemčija. Poljska in Avstrija. Čudno je. da se teh tekem letos ne udeleže niti Italijani niti Jiponci. dočim se še računa tudi z udeležbo Sv-cariev in Francozov. Slovanske smučarske športne tekme v Zakopaneh. Zakopane poznano poljsko mesto n* severu Visoke Tatre bo letos zopet sred;šče smučarskih tekem, ki jih pn-rede slovanski smučarji. Kakor sporo-Joio poliski in češkoslovaški časopisi- «e b°?|® teh tekem prvikrat udeležil' tudi zastoptrK; sovjet«ke Rusije, da se nomerijo v tekmi z o«ta';mi Slovani Vendar pa obstoji se ena ovira Ruski smučarii namreč mso potom svoiegi «sveza včlanjen' v medn«™™ «inti^arski federaciji, na ie potrebno sedaj dobiti še ni-no Hnvolienie rs njihovo sodelovanje Dosedaj so priglašeni k tekmam Čehoslovaki, Jugosloveni. Bolgari in poleg Poljakov tudi Rusi in bi bilo v interesu slovanskega zbližanja, da bi FIS dovolila izjemoma start sovjetskim smučarjem, ki so poznani kot izvrstni tekmovalci Iz unije francoskih gimnastov. Vprašanje udeležbe tekmovalne vrste francoskih gimnastov na mednarodnih tekmah v Budimpešti je sedaj rešeno tako, da se bo vrsta istih udeležila, dočim se bodo vršile tekme za prvenstvo Francije kasneje in ne ra časa gimnastičnega zleta v Dijonu. ki pade ravno na dan tekem v Budimpešti. Vršile so se pred kratkim na zadnji skupščini volitve novega predsednika Lnije in je bil zopet izvoljen dosedanii predsednic Godije. za njegovega namestmka pa \ ah-mar. Manšet in Slumberger. Za centralne-I ga tajnika je bil določen Kordelje. I Turnerska telovadna šola v Berlinu Nemško turnerstvo, največja telovadna organizacija sveta, ima na svojem sedežu v Berlinu tudi vzorno urejeno telovadno ?olo kier prireja vsako leto celo vrsto telovadnih tečajev za vzgolo prednjakov in prednjakinj. V prvi vrsti Ima šola namen, da vzgaja društvom načelnike, dalje vodnike za'poedine telovadne kategorile. moške in ženske. Zavod sam je urejen povsem ln-ternatsko ln morajo vsi slušatelji poedinih tečsjev stanovati ln prehranlevati se v zavodu. Imaio pa tamkaj na razpolago poleg vseh udobnosti eled? stanovanja in prehrane tudi kniižnico. čitalnico in seveda moderno opremljeno telovadnico ter tudi letno telovadile. Za prertevan-ia pa so od-relene preda valnice, kier posamezni predi-vateMi nazorno predavalo veak svoio stroko. Za leto 1034. je predvideno 35 razn'h tečalev Določeno pa 1e tud- že število slu-šatell«v. ki zm>?a nad 2000 o?eb 0«ran«-z«ci1a k' 1e v st*np. da ^ohraz1 to" Jiko število nrertn-lnkov. trotovo ne more imeti pomanlkania vodnikov za vse teles- V trgovini — Gospodična, zakaj ta gospod ni ničesar kuril? vpraša trgovec prodajalko. — Kaj je hotel videti ? — Mene, gospod, jutri večer. t Skrb napredne inteligence za omladino Ob zelo lepi udeležbi se Je včeraj vršilo letno zborovanje starešinske družine »Jadrana" — Zbor je razpravljal o vseh aktualnih vprašanjih v >/7 03 ^___ 0.3 " 0.3 brezplačna luksuzna škatfjlca za Pyramidon tablete, ki je urejena za 5 pristnih Pyramidon-tablet z Bayer-jevlm križem. Iz odlične snovi, okusno pobarvana, bode okras vsake torbice. Ko kupite znan omot Pyramldon-a po 20 tablet jo prejmete (brez dodatka na ceno) kot darilo. Pyramidon: svetovnoznana tableta proti vsem bolečinam in posebno proti težkočam pri menstruaciji. TABLETE V. z.: »JUGEFA« k. A. Zagreb, Ga jeva 32. Ogla* fe retfjtr. poeta 22.000 Din, lani pa 18.000 Din, torej naza-dek. Izdatkov je bilo 34.000 Din. A koliko je treba truda, da se potrebni denar zbe re! Zlasti povzroča mnogo skrbi podporni sklad. Društvo vzdržuje nad 20 akademikov, ki so brez vseh sredstev ta podpor. Z današnjim dnem je kredit Izčrpan In občni zbor mora najti rešitev, da podpirane} ne bodo jutri gladni na cesti. Blagajnikov apel, da naj člani ne opustijo nobene prilike, s katero morejo koristiti podpornemu skladu svojega društva, se je najmočneje dojmil zborovalcev. V debati je nato bilo sproženih več predlogov glede zbiranja prispevkov. Naposled pa Je bilo sklenjeno, da poverjeniki, ki so se prostovoljno javili za vsak stan in vsak večji kraj, pobero mesečno od vsakega člana vsaj po 10 Din prostovoljnega prispevka, ki pa naj bo moralno obvezen. Odboru je bila na predlog revizorja dr. Lučovnika podana soglasna razrešnica, s pohvalo tajniku. Minister dr. Kramer govori Z vso pozornostjo so nato zborovalci poslušali izvajauja ministra dr. Kramer-j a, ki je navezal na posamezne navedbe predsednikovega govora. Minister dr. Kramer je podal obširne, zelo izčrpne informacije, zlasti glede nameščanja in skrbi za današnji akademski naraščaj, dalje v vprašanju učnih knjig ta glede rešitve vprašanja radia za vso državo m posebej še za Slovenijo. Nadalje je minister dr. Kramer obravnaval našo zunanjo politiko, posebej še odnošaie z Bolgarijo, učvršče-vanje stanja na Balkanu in naše sodelo-vega odbora, je bilo na predlog prof. Ko-dr. Kramer se je dotaknil vseh trenutno najbolj aktualnih problemov in podal tako zanimiva pojasnila, da so jih zborovalci sprejeli z najtoplejšo hvaležnostjo, ki so jo tudi izrazili z močnim odobravanjem, ko je minister dr. Kramer končal. Sledilo je še poročilo akademika Za-larja o delovanju JNAD Jadrana, ki letos šteje tako visoko število članstva, kakor ga doslej še ni imel. Namreč nad 400, od tega preko 100 novincev. To je skoro četrtina vseh ljubljanskih visokošolcev. V Ljubljani je 7 akademskih kulturnih klubov, precej akademikov je neorganiziranih, torej je gros omladine v Jadranovem taboru. Ko Je prišla na dnevni red volitev novega odbora, je bil na predlog prof. Ko-larja izraženo popolno zaupanje staremu odboru, ki ostane ves kakor je bil doslej, samo še izpopolnjen z drugim tajnikom Inž. Rusom ta nekaterimi čiani glavnega odbora in z nekaterimi novimi poverjeniki. Ob pol 14. je bil krasno potekli zbor zaključen, nakar se je večina udeležencev podala v restavracijsko dvorano »Zvezde« k skupnemu kosilu. Ob zelo zadovoljivi postrežbi in ob zdravicah predsednika ln nekaterih uglednih starešin kakor tudi akademikov so v pravem tovarištvu starih in mladih potekle popoldanske ure. ples na Taboru zbral najodličnejšo družbo ne le iz Ljubljane, marveč tudi iz mnogih drugih krajev Slovenije. Polkovnik Iskrič kot zastopnik Nj. Vel. kralja je bil sprejet iskreno in svečano. Akademiki in drugi posetniki so mu tvorili časten špalir, godba pa je ob njegovem prihodu zaigrala koračnico. nato pa državno himno, ki jo je občinstvo posušalo stoje Med drugimi so po-setili prireditev minister dr. Kramer z gospo, ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, železniški direktor Cugmus z gospo, župan dr. Dinko Puc z gospo, senatorja dr. Novak in dr. Ravnihar, bivši minister dr. Zupenič, avstrijski generalni konzul grof Oreini-Ro-senberg, čehosL konzul inž. ševčik, franco- ali kak tovor saharina čez mejo, ko mu je bilo tako na rokah, pa se je tudi tisto noč že proti jutru vzdignil na tako pot in našel v gošči prezeblo siroto. Deklica se mu je tako zasmilila, da se je pri tej priči rajši odpovedal zaslužka, si oprtal Giocondo na rame in se vrnil domov. Natrl jo je s snegom, se dolgo mučil z njo in nazadnje začel celo jokati: »človek bo umrl, pa nikjer ni zlom-ka, da bi ga poslal po gospoda! Odmevalo je debelo uro daleč. Gospod Alojz, ki se je vprav odpravljal v cerkev, se je zavzel: »Kaj se neki godi pri Vrtinčevih, da Miha kliče na pomoč?« Takoj se je s cerkovnikom Poldetom podal na pot in se je močno zavzel, ko je zagledal v hiši čisto tujo in tako mlado žensko. Miha sam skraja nikakor ni mogel z besedo na dan, polagoma pa so se le zmenili. Tudi Gioconda se je spravila z Bogom, le zastran pogreba in črne maše se ni bilo treba dogovarjati. Ženski se ni nič mudilo na drugi svet, ampak je z južnjaško zgovornostjo pravila o svoji usodi. Staršev nima več, edini brat pa je vzel Lahinjo za ženo. Odtlej ni več miru doma. Gioconda je potrpela, dokler je mogla, zdaj pa se je odloČila, da pojde rajši kar na slepo po širokem svetu za srečo. Rajna mati je bila doma iz teh krajev, a hribov, tam ski konzul Neuville, honorarni konzul E. Hieng, v zastopstvu rektorja dekan filozofske fakultete dr. Oštir, predsednik starešinskega društva »Jadrana« prof. dr. Zalokar, direktorja Reisner in Marolt, banska načelnika Breznik in dr. Pfeifer, predsednik Zdravniške zbornice dr. Rus, šef Higienskega zavoda dr. Petrič, ravnatelj Akademskega kolegija Jeran, predsednik Rdečega križa dr. Fettich, starosta Sokola I inž. Bevc, starosta Sokola iz Krškega dr. Borštnik, predsednik sreske organ:zacije JNS v Kamniku Ravter, glavni urednik »Jutra« Virant in mnogi drugi akademski starešine, večinoma v družbi svojih rodbin. Številno je bil zastopan tudi oficirski zbor, v splošnem pa je Ljubljana poslala na krasno prireditev res svoj cvet kakor da bi šlo za nagradno konkurenco v mladosti, lepoti in zdravju Prostrana sokolska dvorana se je kmalu popolnoma napolnila z vsemi stranskimi prostori vred. Goste je pozdravil predsedmlk JNAD Jadrana, akademik Zalar, zlasti toplo pa zastopnika Nj. Vel. kralja polkovnika Iskn-ča, komandanta ljubljanskega vojnega okru-ga. Prosil ga je. da na najvišjem mestu sporoči Jadranovo iskreno zahvalo ter izraze globoke vdanosti. Iskreno se je zahvalil tudi častnemu damskemu komiteju za požrtvovalno sodelovanje in naklonjenost V nadaljnjem govoru je poudarjal, da se akademska omladina zaveda, da jo čaka v bližnji bodočnosti težka in odgovorna naloga, ko bo morala sama počasi prevzemati nase reševanje vedno bolj perečih kulturnih in socialnih vprašanj Iz nujne potrebe, da se omladina pripravi na ta bodoči poklic, je bil porojen tudi JNAD Jadran, ki združuje danes nad 400 naprednih, jugoslovensko orientiranih akademikov in zavzema tako ne samo prvo mesto med ljubljanskimi akademskimi društvi, temveč je najjačje kulturno akademsko društvo v vsej Jugoslaviji. Očrtal je še Jadranovo vzgojno, nacionalno in vsestransko pozitivno delo ter izrekel vsem gostom najprisrčnejšo dobrodošlico. Sledil je pester in skrbno izbran spored. Akademski pevski zbor je najprej zapel tri narodne pesmi. S posebno toplino je bila sprejeta gdč. Anita Mezetova. ki je čuv-stveno zapela Konjovičevo »Pod pendjeri« ter dve operni ariji, a pri klavirju jo je diskretno in s finim umevanjem spremljal g. Pavel Šivic. Kakor ta odlična pevka je bil deležen velikega aplavza tudi popularni operni baritomst g Primožič, ki je dovrše- nekje z onstran Zaplane. Gioconda sama sicer še ni bila nikoli tam, a mati ji je nekdaj pravila mnogo lepega o teh krajih in ljudeh. Tega se je v stiski domislila in se vzdignila na pot; kajti bratova žena je tako oblastna, da jo je hotela celo pretepatL Gioconda je govorila z mehkim furlanskim naglasom. V očeh se ji je črno svetilo in ta plamen je Miho ganil do solz. Prestopal se je po sobi, kakor da mane proso. Stara dekla se je nezaupno križala, Polde pa je namežiknil gospodu, češ: »Kaj se ve, nemara je pa Mihi sreča mila in mn sama pošilja v hišo, kar je iskal že sedem let in osmega pol.« Čeprav gospod Alojz s karajočim pogledom zavrne šegavca, so naposled le vsi istih misli, da je nafbolj pametno, ako Gioconda ostane nekaj časa pri Vrtinčevih. Med tem si opomore, poizve o sorodnikih, nu. potem bo pa že sama najbolje vedela, kako ji bo kazalo. Giocondi je bilo prav, o predtmstu pa je srenja enkrat za trikrat slišala z leče, da sta Miha Vrtinec in Gioconda Bulivan ženin in nevesta. n. Tako Je torej Vrtinčev Miha dobil ženo ln je bil srečen in Bogu hvaležen za ta dar. Gioconda mu je segala komaj pol pedi nad pas in je že zaradi drobcene neveste prišlo toliko svatov na no zapel tri operne arije. Pri klavirju ga J« spremljal operni dirigent g dr. Švara. Spored so zaključili zopet akademiki, ki 90 ubrano in prav dovršeno zapeli še tri narodne pesmi. Po sporedu se je ob zvokih izvrstnega Ronnv-jazza začel ples s polonezo, ki jo je otvoril zastopnik kralja polkovnik Iskrič z go. Kramerjevo, za njima so se pa razvrstili ostali odlični predstavniki javnosti z damami. Po polonezi je sledilo kraljevsko kolo, nato se je pa razvila prav prisrčna in prijetna družabna zabava s plesom. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj časo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Senator dr. Rožič predava o slovenskih učnih knjigah v svetovni vojni Danes je senator dr. Rožič govoril Pre- pcrodovcem. Za snov svojega predavanja si je izbral naši javnosti nepoznano: Prepoved rabe slovenskih srednješolskih čitank v slovenskih srednjih šolah za časa svetovne vojne v Avstriji. Avstrijsko na učno mnistrstvo je takoj ob začetku svetovne vojne po svojih tajnih recenzentih iznova pregledalo in ocenilo slovenske čitanke ter našlo toliko nemštvu nevarnih »vseslovanskih, slovanskih, jugoslovenskih ter slovenskih« mest v posameznih sestavkih, da je v začetku šolskega leta 1915-16 vse slovenske čitanke, ki jih je izdala tiskarna Družbe sv. Mohorja ▼ Celovcu, prepovedalo za nadaljnjo rabo ▼ srednjih šolah. Predavatelj je iz čitanke za V. ta VI. r. srednjih šol iz leta 1903. citiral posamezne odstavke ter nemške pripombe, ki jih je napravil ocenjevalec. Snov je res zanimiva ta je prav, da »e slovenska javnost tudi s tem historičnim dejstvom seznani. Zato bo predavatelj o tem predmetu govoril še slovenski akademski mladini kakor tudi naši inteligenci v mestih in na deželi. ženitnino, da take svatovščine že izlepa niso videli tod. Poslej je bilo življenje pri Vrtinčevih kakor v pravljičnem kraljestvu. Živahna gospodinja je kakor ptička gostolela po hiši Vsa dela je opravljala pevaje, z otroško zadovoljnostjo in vedrim smehom, Miha pa je gospodaril in po ves teden delal za tri, pa je še dejal v nedeljo, ko sta se z ženo odpravljala k maši: »Kar napravi se, jaz pa pojdem po krošnjo v kozolec. Kaj ti je treba hoditi tako daljo, ko te lahko za kratek čas nesem na vas!« In jo je res našel v nalašč za to napravljeni krošnji tik do vasi in je še dejal, ko je počepnil, da je Gioconda lahko zlezla iz krošnje: »Ali so te vitre kaj otiščale? Se bom moral kam ozreti za malo arjevice, da si napraviš blazinico.« Gioconda je bila ob takem možu na moč zadovoljna. Nekatera domačinka ji je zavidala srečo in natihoma obžalovala, zakaj je zavrnila Miho, ko jo je hotel zasnubiti Seve, očitno ni marala tega nobena priznati, ampak je rajši vsaka po svoje pridno obirala drobceno Giocondo. Nedeljo za nedeljo so se skrivaj muzale čudaški dvojici, čim je ta zavila na vas. Miha se je gugal kakor okleščen trš. Da ne bi po nerodnosti grede z lopatastimi rokami zadel žene, Ivan Albreht: Hrust in njegova drobna žena Vrtinčev Miha je izgubil na svetu že marsikaj in marsikoga, najbolj ga je pa zadelo, ko je izgubil ženo. Bil je hrust in je imel z ženitvijo hude križe. Komur je Miha prijateljsko segel v roko, mu je takoj brizgnila kri izza prstov, Poln sodček za sto litrov vina je lahko nesel po tri ure daleč, ne da bi grede kaj počival ali si vsaj malo oddahnil. Kadar je v nedeljo malo več pil in bolj zares prijel za kozarec, je imel takoj same črepinje v rokah. Glas je imel tak, da bi na sodni dan lahko klical k vstajenju. Od župnišča je bila Vrtinčeva domačija oddaljena debelo uro hoda, pa ni bilo nikoli treba pošiljati po gospoda, ako se je kdo izmed Vrtinčevih odpravljal v večnost. Miha, ld je bil vzlic or-jaštvu dekliško nežen, je samo v žalosti ta jokal: »Ježeš, ježeš, smrt gre v hišo, pa ni nikjer zlomka, da bi ga poslal po gospoda!« Samo to. Odmevalo je debelo uro daleč in priletni gospod Alojz se je s cerkovnikom takoj podal na pot, češ: »Le naglo stopiva, Polde! Vrtinčev Miha joka, potlej veš, da se mudi —« In gospod Alojz je s Poldetom še vse-tej prišel toliko za časa, da se je na zadnjo pot odhajajoči član Vrtinčeve družine lahko spravil z Bogom, vendar pa tudi res le toliko. Komaj je bilo opravljeno in si je župnik utegnil nekoliko oddahniti, je bilo že tudi z bolnikom pri kraju in so se lahko kar zmenili zastran pogreba in črne maše. Kakor rečeno, je Miha polagoma izgubil marsikoga in marsikaj v življenju. Z bratom sta nekoč izpodžagovala drevje v gozdu. Stara, na vetrovnem rašče-na bukev se je zasukala tako nerodno, da mu je nalomljena veja iztaknila levo oko. Drugič se je nekaj zameril streli. Oplazila ga je po desni strani in je na uho čisto oglušil. Svoji so mu polagoma vsi pomrli, drugi pa so se ga bali Niti posla izlepa ni mogel dobiti v hišo. Ženo je torej iskal sedem let in osmega pol, a ko jo je slednjič našel, je bila taka drobna stvarca, da se je skoraj ni upal dotakniti. Sirota je bila Gioconda, tam nekje za Gorico doma, in jo je sama revščina zanesla v te golce. čez mejo je prišla v največjem snegu in najhujšem mrazu. Bog ve kod je vse begala in tavala, a slednjič je obnemogla streljaj daleč od Vrtinčevega kozolca. Miha je rad prenesel sveženj tobaka Krasno uspel Slovanski večer Karneval na smučeh Lahinja, ko ji Gioconda pripoveduje! Naj bi tujka zdaj položila roko nanjo, oj —! Miha v jezni misli izpuli mlado smreko in jo trešči po gozdu. Tako bi napravil s tistim ženščetom, ako bi se drznilo! Božič trka na okno, a Gioconde še ni. Miha ima pripravljen mah za jaselce, pastirce in drobnico znese na mizo in čaka. Oh, kako le mor« biti tako nespameten, da še ni mislil na to: ženo bo grede zeblo. Brž pripravi Giocondino zimsko obleko, jo zavije v veliko volneno ruto. stlači sveženj v krošnjo in odide v noč. Kakopak, nocoj se vrne žena, burja pa prenaša sneg, koplje vanj doline in g8 sklada v žamete, da še Miha komaj zmaguje to divjanje. Da bi le ne zgrešil Gioconde. Sneg je prhek in se mu melje pod nogami, da Miha nikakor ne pride naprej. Vzlic mrazu mu lije znoj s čela in se mu na obrvih in brkih seseda in ledeni. Sem od fare se oglašajo božični zvonovi z božičnim pozdravom, Miha pa se bori z burjo, z goščavo in z zameti, najbolj pa s skrbjo, kaj bo, ako zgreši ženo. Drevje poka od mraza, nikjer ni žive duše in siti zverjad se ne gane iz svojih skriva- lišč. Včasih je nesel takole sveženj tobaka ali tovor saharina čez mejo, a kje je to in kdo bi zdaj mislil na taka pota, ko se vendar vrača Gioconda! Blizu meje mora biti, se mu zdi, nemara je že celo čez. Ako bi kje vsaj srečal patruljo, bi jo povprašal po ženi. Utegnila bi imeti še sitnosti, če je ne spoznajo. Miha ugiblje in burja mu tuli krog glave. »Stoj!« se utrga iz nje, nemara celo dvakrat ali trikrat, a hrust misli samo na Giocondo. »Stoj!« Burja se zažene kakor ranjena zver, iz gošče odjekne pok, nekje zašklepeče-jo mrzle veje na tla, Miha pa začuti, kako ga toplo zaščemi na prsih. Po nekaj korakih ga spet zaščemi, da obstane in se začne tipati. Hvala Bogu, zdaj vidi patruljo. »Ali ste jo kaj srečali, gospodje?« »Koga?« spoznajo ti zmoto. »Giocondo,« omahne Vrtincu glava. Šele drugo dopoldne odpre zopet oči iu zagleda kraj postelje gospoda Alojza. Z otroškim nasmehom mu zaupa: »Gioconda je doma. Zdaj bova postavila jaselce, hvala Bogu.« ti je zapri oči. Božični zvonovi so mu zvonili na daljnjo pot. Kakor smo obširneje poročali, sta Nj. Vel. kralj in kraljica ob svojem bivanju v Zagrebu najlepše proslavila letošnji kraljičin rojstni dan s tem, da sta posetila zagrebško mestno zavetišče. Tam sta, ganljivo prisrčno sprejeta, od fantkov In deklic, samih sirot, ki večji del ne poznajo očeta ne matere, prisostvovala ljubko prirejeni akademiji. Vrstile so se dekkunacije, čestitke kraljici, narodni običaji in alegorična slika. Malega Zvonka, ki je moral kraljici izročiti cvetje, je kralj vzel v svoje naročje in ga tako držal ves čas prireditve, kakor to kaže naša slika. Na zlatniku, ki ga je dobil kakor ostali njegovi majhni tovariši, je Zvonko kaj hitro spoznal kralja in mu je vesel dejal: »To ste pa Vi!« Karnevalska zabava zimskih gostov v S t. Moritzu Kakor diamasat . . • Molitev V preteklem poletju sem se ustavil med daljšim potovanjem pri nekem znanem mi kmetu, da pri njem prenočim. Ko je v koči vse utihnilo, sem videl, kako je stopila gospodinja z bosimi nogami k ikoni, pokleknila pred njo in zašepetala med mnogim križanjem: »Bodi mi milostna, sveta Devica, usmili se me. Stanujem v zadnji koči na koncu vasi.* žena se je vedno znova prekriževala, sklanjala se do tal in prosila Devico za milost, pri čemer je vselej navajala svoje stanovanje: zadnjo kočo ob robu vasL »Toda mati,« sem dejal, ko je prenehala moliti, »vaša koča vendar ni zadnja, saj stoji še druga poleg nje.« »Ne,« je odgovorila kmetica, »to ni koča, to je kopališče, to dobri Bog vendar ve.« »Vse eno, mati,« sem dejal, »lahko bd se primerila kakšna zamenjava ..če boste navajali napačen naslov.« »Ooo...« je rekla žena, stopila znova pred sveto podobo, pokleknila in dejala: »Usmili se, sveta Mati. Stanujem v zadnji vaški koči — tik kopališča.« Dotaknila «e je s čelom tal in stopila za zaveso k počitku. (M. Zoščenko.) Največ]! most na svetu Med San Frančiškom ln Oaklandom grade most, ki bo po dovršitvi največji na svetu Miha vsega tega ni videl ne slišal. Svet se mu je nekam skrivnostno po-greznil, a v spominu mu je oživela lanska zima in tisto jutro v poznem adven-tu. ko je prinesel prezeblo Giocondo domov. Kako je mahoma oživela vsa domačija! Jaselc ne zna nihče tako postaviti kakor Gioconda, ob njeni pesmi še slavec osramočen utihne, kadar pa Gioconda pripoveduje, se zdi, da v lahnem vetru šuslja listje mlade breze. Kam je zdajle šla Gioconda? Saj mu je pred oltarjem obljubila večno zvestobo, Umrla ? Miha se topo zasmeje. Kakopak! Mrjo naj ljudje, ki opravijo, kar jim je bilo ukazano na svetu. Giocondo pa še vse čaka. Vrtinčevo lahko redi deset ljudi, ne dva! Ko se Gioconda vrne, mu bo darovala otrok; vsaj ena mora biti hčerka med njimi, tako drobna in nežna kakor mati. Njej ne bo treba nikamor po svetu, ne bo ji treba prezebati in tuja roka je ne bo nikoli pretepala. Sneg naletava, Miha pa hodi in dan za dnem išče po gozdu. Božič mora biti blizu, po mrazu je čutiti ta čas, in zdaj se mora vrniti Gioconda. Seve, brata je šla obiskat in mu povedat, kje živi in kako je ž njo. Brat ostane le brat, naj že ima ženo tako ali tako. To jo gleda Prometna novost V Londonu so postavili na prometnih otokih elastične kole iz kavčuka za oporo pešcem Iz akvaristove torbe 0 razvrstitvi rib Akvariste, zlasti začetnike*, bo gotovo zanimala razvrstitev rib, ki jih je znanost uvrstila v peti, torjj v predzadnji red vretenčarjev t. j. z živalmi z izrazito hrbtenico. Redi so razdalj1?™ v razrede, razredi pa v rodove. — Peti red (ribe-pis<\»s) ima pet razredov. Prvemu pripadajo pljučarice (di-pnoi-dvodihalke), ki jim je priroda podarila škrg; in plj-iča, zaradi oes-ar so prav blizu dvoživkam (amphibia). Dvoživke pa spadajo v četrti rad vretenčarjev in so žabe, močeradi, pupki, močerili in dr. Močeril n. pr. ima tudi škrge in pljuča. Ribe pljučarice živ; v sladlrih vodah ob ravniku. Po glavi, po obliki trupa, po repu, po končinah, ki niso ne noge ne plavuti, 9poznamo, da tvorijo prehod od rib k dvoživkam. Tak; rib« eo n. pr. Doko ln Baramuda, ki si za časa suše napravijo s pomočjo slin hišico iz blata, kjer čakajo v globokem snu na boljše časa. V dragi razred spadajo kostnic« (TeJe-čstei), to 90 vsi brapovci, ostriži, ščuke, somi, lososi, glavači, lupači, činklje, morski konjički, jegulj j. gruji in večji del morskih rib. V tretjem razredu »o sklenoluekavke (Pančidei), kamor spada n- pr. afriška mno-goperka, ki ima na hrbtu 8 do 18 plavutic in jesetri, kakor n. pr. dunavska kečiga, ki ima na koži koščene ščiti in dolg rilec. — Četrti razred zastopajo hrustančnic; (Sel&-chii), ki nimajo koščene temveč hrustan-často okostnico. Sem spadajo morski volki med katerimi so tadi taki, ki 93 lotijo tudi človeka in ekati, ploščate rib?, podobne zmaju, ki ga 'iščajo otroci v zrak. Na hrbtu eo oči. na trebuhu pa usta in škrge. — V petenn razredu petega reda so pa oblo ustnice (Cvclo-stomata), kamor spadajo med ostalimi tudi naši piškurji, ki s? vsesajo na rib?. Zadnji red vretenčarjev pa tvori škrgoust-nica, 5 cm dolga živalica, ki ni riba ne polž. brez glave je in brez oči, samo po torpedni obliki trupa ie ir;kam podobna ribam. Ker niso V5dsll, kam bi fo po ustroju njen^ca trupa uvrstili, 90 stvorili šesti red vretenčarjev t j. levosrčniee (Leptocardii) Skrso ustnico omajamo zaradi tega, ker je neko prehodno stvorenje med vretenčarji in mehkužci (Mollusca), kakor so n. pr. polži. Iz gornjih vrstic sino videli, da je drugi razred rib, kamor spadajo (kostnice, najbogatejši, ker j1? v njem zastopano nič koliko rodov rib. Zaradi tesa so ihtiologi te rodov« podelili v več 6kupin. V vsaki skupini so rib?, ki jih vežejo skupni znaki organizma-Tako razlikujemo v tem razredu ostropluti t bodicami in mehkoplute z mehkimi šibi-cami v plavutih. Mehkoplute so zopet razdeljene v dva oddelka zaradi različnih zračnih mehurjev- Pri nekaterih mehkoplutih j« zračni mehur po tenki cevki v zvezi z želodcem. pri nekaterih pa ni take cevke. Cevka služi za oddajo prekomernega zraka, M je v mehurju, kjer je pa ni, je pa poleg mehurja poseben organček, ki absorbira prv komerni zrak. Rib; brez omenjene cevi. ki jih prrtesnemo iz morskih globin na površino. razžen? pritisk zTaka. ki je v mehurti a navadno <*e prikaže želodec iz goboa. — V kostnice spadajo še Čopoškržnic^ kakor eo n. pr. mični morski konjički našega Jadrana. V zadnjo skupino kostnic uvršetm* sočeljustnice z zraščenimi čeljustmi. Nekatere sočeljustnice se napihnejo z zrakom kakor žo?a in plavajo na morski gladini. Ena vrsta (Balistes capriscus) je zastopana tudi v Jadranskem morju. — Iz razreda kostnic nas zanimajo posebno naši krapovci. ki spadajo v oddelek mehkoplutih z oddoškom t. j. s cevio. ki vsže zračni mehur z želodcem. Večina rib, ki jih vidimo na naših izletih, so iz roda krapovci. Ker niso roparji, nimajo zob v gobčku in 6<5 hranijo z mušicami, ličinkami, črvički in drugo vodno drobnarijo, nekatere pa poleg t;ga še z algami kakor n. pr. pezdirk in pod ust. Zaradi teb svojih lepih lastnosti so krapovci najbolj prikladne ribe za akvarije. V naših vodah živi okoli 25 vrst iz roda kra-povcav, a v nekaterih teh vrst so pa tri do štiri rizlične ribe, tako da so krapovci zastopani s 34 različnimi ribicami, kar gotovo ni mnogo, zato se seznani prav lahko sleherni akvarist z njimi. Po ostalih celinah sveta ie še okoli 1000 vrst krapovcev. V vseh o razredih ribj3ga rodu je pa nad 15.000 vrst rib. O. S. Naslednik predsednika Macie L o u i s Compangs Jover, mornariški minister v prvi vladi špansb* republike je Imenovan za predsednika Katalonije iKar je bilo še nedavno utopija, je danes marsikaj že postalo dejstvo. Marsikateri pisatelj fantastičnih romanov je bil čitan zbog zanimivosti in prebavljivosti njegovih farna stičnih idej. Verjel mu tako in tako ni ni kdo, naj mami pa, da bi postal kedaj predmet pisateljeve bujne fantazije resničen, otipljiv in uporaben. Redki so pisatelji, ki imajo toliko tehničnega čuta, da pograbijo sicer fantastično, vendar pa razumljivo stvar ' kot predmet običajno napetih romanov. En tak roman — Kelle.rmannov »Predor« — se baš te dni predvaja kot film. Roman je znan kot eden najboljših te vrste. Njegova zasnova temelji na izumu kovine, trde kakor diamant in prožne kakor jeklo. Taka kovina ni danes več utopija, temveč že popotaoma realno dejstvo. Sicer nima še vseh idealnih lastnosti, vendar se bo s časom še gotovo izboljšala, tako da ibomo nazadnje uresničil, nčikakor pa ne doživeli vrtanja tako ogromnega predora. imamo več vrst teh trdih kovin pod raznimi imeni. Nastale niso naenkrat, temveč jih ie rodila potreba po tako trdem vendar pa cenenem materialu kakor je diamant Diamant se je uporabljal za vlečenje žic, katerih debelina ie morala biti čim bolj precizna, v prvi vrsti v industriji žarnic. Cim debelejše žice so izdelovali, tem bolj ie vplivala cena diamanta na produkcijo. Dosedaj znano brzostružno jeklo nikakor ni moglo nadomestiti dia- S nianta. Pač pa se je posrečilo dobiti po- j sebne zlitine nekaterih redkih in pieme-ni.t-;h kovin, kakor wo!irama, kroma in kobalta z železom. S tem so sicer dobili jekla izrednih trdot in trdnosti, vendar so pravo rešitev dosegili šele, ko so uporabili karbide teh kovin. Ti karbidi so skoro tako trdi kakor diamant, so pa za .praktično uporabo zaradi krhkosti neuparab-ijivi. Šele po desetletnih poizkusih se ie posrečilo leta 1923. dobiti uporabljivo tvari-no iz wo;framovega karbida, ki ima '.izgled in lastnosti jekla ter trdoto diamanta. Kovina, nazvana VVidia (kakor diamant). je približno 70% težja od železa, težka približno kakor svinec in skoro dvakrat tako trda kakor jeklo. Reže vse materiale, kakor porcelan, steklo, sljudo, granit ter najtrša jekla. Z njenim prahom se da brusiti celo diamant. Njen razvoj še ni dosegel vrhunca, kajti tvarina ni tako prožna kakor jeklo, je razmeroma še krhka ter ne prenaša udarcev, na drugi strani pa njena sedaj še izredno visoka cena od 5 do 13.000 D;n za kg onemogoča popolno izpodrinien.je brzostružnega jekla. Ker se jih je nosil zmeraj prekrižane na hrbtu. En njegov korak je veljal za tri druge, zato je morala Gioconda venomer skoraj leteti kraj njega, pa še nista nikoli šla prav vštric. Kar je on govoril, je odmevalo čez in čez po vasi, njena beseda pa je tako drobno in nežno zvonč-kljala vmes, da je ni mogel niti Miha sam popolnoma razumeti. »Sva pa tukaj, je hrust končal razgovor pred cerkvenimi vrati. »Še zame zmoli kak očenaš.« Gioconda je prikimala in smuknila v cerkev, kjer so pojemajoč hkratu za-plapolale vse sveče na velikem oltarju, tak veter je potegnil, ko se je Miha pri kropilnem kamnu prekrižal in olajšano vzdihnil. Nobena senca ni temnila Mihove sreče. Že sredi poletja ga je žena razveselila z novico, da na zimo ne bosta več sama. Ko pa je zapadel prvi sneg, je Gioconda v pričakovanju utihnila. Kakor plaha ptička je podrhtevala v trpljenju in s pogledi prosila pomoči. Miha je jokal in tolažil, poslal je po ženske in celo po zdravnika, toda pomoči ni bilo. Samo za silo so utegnili krstiti novorojenca in čez nekaj ur je bil mrliček, a dan za njim je tudi mati zatisnila oči. Kamen bi se omehčal in se ga usmi-. lil, tak je bil tedaj Miha, Gioconda pa Holandska kraljica Viljemina (na levi) in njena hči princesa Julijana v Untenvassenu (Švica) Uvedba metrlčnega sistema na Kitajskem Kitajska vlada je sporočila v začetku preteklega meseca, da se s 1. februarjem uvede v carinski službi metrični sistem za mere in uteži. Gospodarski krogi so njen odlok ostro kritizirali, češ, da je dvomesečni rok odločno premajhen, čeprav po drugi strani priznavajo, da bo uvedba novega sistema prinesla red in enakost v zmešnjavo dosedanjih neštetih mer in uteži na Kitajskem. Med tem je vlada metrični sistem uvedla že 1. januarja pri pobiranju carin za sol. Ker so ostale pristojbine za enoto iste, a je metrična enota manjša od dosedanjih enot, pomeni to v praksi znatno povišanje pristojbin. V zadnjih letih so se pristojbine za sol stalno višale, tako da je v nekaterih provincah sol dosti dražja od riža. je z mirnim usmevom negibno ležala v krsti, kraj nje pa je spavalo z belo tančico pregrnjeno dete. m. Ko mu je trševa veja izbila oko, se je Miha komaj malo popraskal, ko mu je strela pokvarila sluh, se je koj potolažil, da itak ni dobro, če človek preveč natančno sliši, ko pa mu je grob pogoltnil ženo in dete, je bil hrust kakor izgubljen. Delo mu ni šlo izpod rok, jed ne v slast, niti govoriti se mu ni ljubilo, tako je bil potrt. Bolj ko je pritiskala zima, rajši je gazil po snegu in taval po gošči, kakor da mora vnovič kje na samem najti prezeblo dekle, ki se je na slepo dvignilo z doma za srečo in grede obnemoglo. Na vas je prihajal samo ob nedeljah. Šel je vselej naravnost v cerkev in po maši čisto sam po najkrajši bližnjici domov. Ljudje so si strme pošepetavali, da nosi še zdaj krošnjo in jo vselej odloži še prav tam v gošči pred vasjo kakor takrat, ko je prinašal in odnašal rajno Giocondo. Bolj ko je šlo v zimo, bolj je bil Miha izgubljen. Njegovega stekleno mrkega pogleda se je vsakdo najrajši ognil. Celo stara dekla je sklenila, da po božiču ne ostane več pri hiši, tako je je bilo groza žalujočega gospodarja. da tvarina trdno spajati z železom, so ravno zaradi visoke cene nastala popolnoma nova kombinirana orodja, katerih ostrina je iz te trde kovine, držalo pa iz navadnega jekla. Teh trditi kovin je že jako veiliko število na trgu pod raznimi imeni, v že izpopolnjeni obliki ter uspešno prodirajo v delavnice in izipodrivajo pri gotovih stvareh navadno brzostružno jeklo. Vladarji in šport Mednarodne skakalne tekme NaldaliSi skok fe dosegel Norvežan Bjorn Jahr s 64 m - Dečman ie skočil 55 m ter s tem postava do sedaj najdaljši skok jugo-slovanskega skakata - Prvo mesto v konkurenci je zasedel Avstrijec Holl Bled, 14. januarja. Med včerajšnjimi smučarskimi prireditvami so bile gotovo največje in najzanimivejše mednarodne skakalne tekme na Bledu, ki jih je priredil SK Triglav. Bled je postal sedaj tudi pravo zimsko-sportno središče in se bodo, kakor čujemo, skoraj vsako nedeljo vršile tamkaj razne smučarske prireditve. je zasedel prvo mesto Avstrijec Holl iz Malnica, ki Je skočil 61 metrov. Od naših tekmovalcev je najdalje skočil Dečman, in sicer 55 metrov. To je do sedaj najboljši skok, ki ga je dosegel v naši državi naš skakač. Dečman pa je zaradi padcev zasedel v konkurenci šele šesto mesto. Svoj skok 55 metrov pa je izvedel stoje. Rezultati so bili naslednji: Izven konkurence: Bjorn Jahr 60, 61, 64 m. V konkurenci: 1. H8U (Avstrija) 56, 58, 61. (222.2 točke), 2. Palme 50, 50, 50. (192.1), 3. Baebler 44, 45, 47 (180.3), 4. Bevc 176 točk. Kakor omenjeno, je Dečman zasedel šele 6. mesto kljub temu, da je Izvedel najdaljši skok Izmed Jugoslovanov. Pri tem pa je treba pomisliti, da je Dečman prvič starta! taki prireditvi. Bjftrn Jahr Za današnje skakalne tekme so se prijavili tudi inozemci, zlasti Avstrijci. Od naših so startali med drugimi Palme, Jakopič, Dečman, Baebler, Bevc in drugi. Prireditev ni bila samo po udeležbi temveč tudi po doseženih rezultatih in po stilu, katerega so pokazali skakači, mednarodna v pravem pomenu besede. Naši skakači so že tako napredovali, da se s hitrimi koraki približujejo znanju inozemskih tekmovalcev. Gledalci, katerih je bilo okoli 1000, so imeli lep športni užitek ter jim gotovo ni žal, da so danes pohiteli na Bled. Razsodišču je predsedoval hotelir g. Mol-nar, tehnično vodstvo tekem je bilo v rokah gg. Božiča in Šinkovca, kot zastopnik JZSS pa je prisostvoval prireditvi g. Kve-der. Najdaljši skok dneva je dosegel Norvežan Bjorn Jahr, amaterski trener naših ska-kačev. ki je skočil 64 metrov. V konkurenci Palme Franc (Smučarski klub Ljubljana), ki je na Bledu zasedel drugo mesto Darila so bila razdeljena takole: H511, ki je zasedel prvo mesto v konkurenci, je dobil prehodni pokal tvrdke Philips-radio in pokal za prvo mesto. Jahr je dobil pokal Zdraviliške komisije za najdaljši skok, Palme je kot najboljši Jugoslovan dobi pokal hotela Toplice in zlato plaketo, Dečman pa je dobil za najdaljši skok izmed Jugoslove-nov pokal hotela Toplice. Baebler in Bevc sta kot tretji in četrti dobila plaketi. Tekme so bile prav dobro organizirane ter je bila skakalnica prestolonaslednika Petra v izbornem stanju. Klubsko prvenstvo SK Kamnik Kamnik, 14. januarja. Zaradi slabih snežnih razmer in poledenelega snega je SK Kamnik preložil klubske prvenstvene tekme na današnjo nedeljo. Imel je srečo, kajti danes so se tekme izvršile v idealnih snežnih prilikah, da si boljših ne moremo želeti. Na staro smrzlo podlago je padlo okrog 15 cm suhega pršiča, tako da so klubov! funkcionarji brez težave lahko izbrali progo. Start je bil ob 9. pred pristavo na Grabnu. Ker so imeli letos tekmovalci dovolj treninga za seboj ln so absolvirali že o božiču tekmo na 13 km, se jih je za klubovo prvenstvo pojavilo tia startu rekordno število. Vsega je startalo 22 tekmovalcev, hi sicer 8 seniorjev, 7 juniorjev in 7 dam. Proga je šla iz Grabna preko Poljan na Tunjiško mlako in je im> vzponu k znani tunjiški cerkvi obšla Milji vrh in Turški britof ter se končala zopet na Grabnu, kjer je bil cilj. Dolga Je bila nad 9 km io je bila zaradi hudih vzponov precej težka preizkušnja za naše tekmovalce. Juniorji so vozili progo enkrat, seniorji pa dvakrat. Damska proga je bila dolga nad 4 km in je nekaj nad 2 km šla po senior-ski progi, nato pa se je po dolgem vzponu zaokrenila nazaj na cilj. Tudi za dame je bila proga precejšnja preizkušnja vztrajnosti. Zaradi hudega vzpona in manjših defektov so tri izstopile in so prišle na cilj le 4, in sicer v naslednjem redu: 1. tika Preslova 42.32, 2. Milka Rostanova 46.25, 3. Nada Debevčeva 46.50, 4. Stana Sitarjeva 47.37. V juniorskl konkurenci je bila borba precej ostra in so vsi prispeli na cilj. Na prvo mesto se je plasiral Adolf Ravnik, ki je že o božiču zmagal na 10 km, kjer je vozil pod eno uto. To pot je za nekoliko krajšo progo rabil celih 20 minut več, kar je pač dokaz, da je bila proga res težka. Rezultati v juniorskem prvenstvu so bili: 1. Adolf Ravnik 1:21.25, 2. Miro Ser-cer 1:24.41, 3. Drago Rostan 1:25.35, 4. Jože Janežič 1:26.58 itd. Pozornost je vzbudila vztrajnost 121etnega juniorja Tončka Jegliča, ki Je prevozil vso Junior-sko progo 9 km v času 1:47.30 in je ob živahnem odobravanju privozil na cilj. Na cilju se je zbralo vse kamniško športno občinstvo in je živahno pozdravljalo uspehe posameznih tekmovalcev. Seniorji so absolvirali prvi krog tekmovalne proge pred Juniorji. Prvi Je privozil mimo juryje znani tekač Nace Vidmar, za njim pa v kratkih presledkih ostali tekmovalci. Večina jih je bila že tako izmučenih, da so odstopili po prvem krogu Levičnik, ki je dobro vozil, je zlomil smučke in se je moral vrniti, tako da so se za končni placement in za naslov klubovega prvaka pognali v borbo v drugem krogu samo štirje tekmovalci. Med njimi si je Vidmar kmalu izpahnil nogo, Svetličič pa je odstopil in na cilj sta pri-vozila samo dva v neznatni časovni razliki: 1. Tone Pogačnik 3:00.38 in 2. Franc Česen 3:01.50. Tekme je vodil predsednik SK Kamnika g. Ferdo Smuč. Kontrole so bile številno zasedene in so vestno izvršile svojo dolžnost Smuško prvenstvo SK Kamnika nam je pokazalo, da ima mladi klub prav lepo število požrtvovalnih tekmovalcev in tekmovalk. Le škoda je, da večina senior- ^lanko Bitežnik: Smučat v očeh Ko se zarije naš dol in hrjb pod snežno odejo in zasinrči narava v globokem zimskem spanju, ee pri nas nenadoma pojavi smučar. Ne pol?ti, ne v zgodnji jeseni m ne v pozni spomladi ga ni na izpregled- Sedaj pa kamor ee ti oko ozre, povsod sm j&ar in povsod dilc5. Dilce spredaj, dilce zadaj, dil- ce spodaj, dilce zgoraj. Pradomovina smučarja 90 setvsrn« m se-verozapadne evropske dežele, odkod iT se ie koristno in ročno zaplodil v naše kraje šal. v povojni dobi. Zato tudi nima, kot povojno b'a<*o še prave cane na svetovnem trziscu. dasi po mesu in dlaki nič ne zaostala za plemenskim severnjakom in ga morda za mizo pri cvičku še prekaša, je vendar na dilcab nerodnsiši in bojazljivejši. Ce tudi omenja že Valvasor v svoji knjigi, da so 9i že Bločani pečali 9 smučjerejo, so bili vendar to preuranjeni. brezpogojno smrti zapi6a>ni poizkusi domišljavih Bločanov, ki si nikakor niso mogli razviti v moderno smučjereio Tudi sem povzel iz starih ore-pere>lih listin, da tedanji smučar kaj malo sličil današnjemu. Ni imel ne dresa, ns smuške čepice tet ni niti poznal smučarskega pozdrava: »Smuk. 6muk< in varnostnega Vzklika: >Lop, lop. lop, lop«. Na nogah pa r-> imel privezan* dosam podobne deske, ^kratka: Valvasor nam i« napravil slabo uslugo, da nas ie ovekovečil v zgodovini Človeštva s takimle smučarjem, ki sliči pol-nokrvnemu smučarju tako, kakor dirkalm avt0 — otroškimi vozičku. Oziroma naTobs. Smučam prištevamo k dvonožnim sesalcem, čeprav mu cviček boli tekne kakor naravoslovca mleko. Telo smučar ja obstoja iz glave, rok, trupa, nog in neplačanih računov za smučarsko opremo. Na vratu, čigar obsežnost zavisi od številke ovratnika, ki se navadno giblje med te. in 48. številko, se ziblje podolgovati buči podobna glava, ali po domače tudi pisker ali koks imenovana. Samico krase pogosto bujne pričesk« z navadnimi, trajnimi ali vodnimi ondulacijami, ki nas močno spominjajo Afričanov. Samo e to razliko, da so spreminjaste barve in se ta ravna po ?re-men j in toaleti. Pri samcu naletimo pogosto na deviško gladko plešo, od kater i ss v mesečini krasno odbijajo lunini žarki in napajajo pokrajino s čarom zimske poezije. Na visokem smučarjevem čelu poganjajo prav često buški in rogovi modrikast* ali temn? rdečkaste, barve, ki izvirajo od prevnetega zaviranja z glavo- Vendar so ti rogovi le začasnega značaja in ker ne služijo obrambi, nj spadajo v dalokrog razor>žitvene konference. Oči smučarja so pogosto oboro!ene t naočniki različnih dioptrij. Med obemA očesnima duplinama nizd->l se vleče nosu podoben smrček, ki ga smučar kai koristno robi pri kihanju ln sploh Sai smrčjk prav živahno reagira na različne dražljaj«, zlasti na poper, papriko in salmljak. Ce je pri samcu smrček ali noeič ali kimara stalno ko-vlnaste barve, je znak. da je njigov lastnik zlasti smrten sovražnik cvička ln ga zato nj more gledati v kozarcu. Samcu poganjajo pod nosom ščetinasti izrastki ali krtačni odtiski imenovani, s katerimi se brani pro- jer n! bUa kos dolgi progi in nam prvem-•tvo ni pokazalo pravega razmerja med posameznimi tekmovalci. Sploh je priporočljivo, da naj proga za prvenstvo seniorjev ne bo d.aljša kot 15 km, posebno če ima hude vzpone. Popoldne bi se morale vrSiti ie prvenstvene skakalne tekme na skakalnici pod Zamazico. Ker so bili tekmovalci od dopoldanske Toinje precej utrujeni, so prisil samo trije k skakalnici. kjer se Je zbralo lepo število občinstva. Skakači »o pridno trenirali, klubovo prvenstvo v skokih pa se bo ocenilo na medklubski ska-kalni tekmi za prehodni pokal, ki bo menda ie prihodnjo nedeljo. Smučarsko prvenstvo Zagreba Zagreb, 14. januarja. Danes so se vrille na Medvednicl smučarske tekme za prvenstvo Zagreba, pri katerih Je startal Izven konkurence tudi trener JZSS Ceh Stehlik, ln sicer za Smučar-ski klub Ljubljana. Stehlik Je prišel tudi prvi na cilj. Rezultati so bili naslednji: Seniorji i (14.5 km): Mušič (Hašk), 1*14 44 2 Silvio Marchiotti (Concordia) 1*18.30, 8. Vekoslav Cubelič (HPD) 1:22.24, 4. Cipiijanovlč (Cepin) 1:22.30, 5. Prister (Hašk) 1:23.31, 6. Praunsperger (Concordia) 1:23.56, 7. Tauber (Makabi) 1:24.18, 8. Pavlovlč (Hašk) 1:24.35, 9. Doršlč (Gra-fičar) 1:25.01, 10. Zalokar (Runolist) 1*25.25. Juniorji (14.5 km): 1. DobroSak (Runolist) 1:21.47, 2. Surbek (Runolist) 1:22.03, 3. Sprem - Gutschi (Sokol H) 1:30.37, 4. Bier (Concordia) 1:32.54, 5. Sterle (Hašk) 1:34.45. „ , , Subjuniorji (4.5 km): 1. Ožbolt (Sokol H) 20.50, 2. Fučak (Cepin) 21.31, 3. Za-vršnik (Sokol H) 22.31. Mladinske tekme v umet- nem drsanju Včeraj dopoldne so se vršile na drsališču SK Ilirije mladinske tekme v umetnem drsanju, ki so dale naslednje rezultate: Skupina A (dečki do 16 let): 1. Betetto Milan, mestna štev. 3 (soglasno 1 pri treh sodnikih), 114 točk, 2. Sark Mitja, mestna štev. 6 (soglasno 2), 87 točk, 3. Hasela-kiewicz Valdemar, mestna štev. 9, 81 točk, 4. Megler Jože, mestna štev. 12, 49 točk. Skupina B (deklice od 14 do 16 let): 1. Schell Jerica, mestna štev. 3, 95 točk, 2. VVissiak Metka, mestna štev. 6, 87 točk. Skupina O (deklice do 14 let): 1. Jeloč- nlk Marjanca, mestna štev. 3, 75 točk, 2. Schell Dolores, mestna štev. 6, 61 točk. V splošnem se ni opazila ona pripravljenost ta številna udeležba, to pa zaradi tega, ker je bila od božiča pa do zadnjih dni sezona prekinjena zaradi neugodnega vremena. Novinci so zato za enkrat izostali in bodo nastopili v nadaljnjih propagandnih tekmah mladine, ki jih bo SK Birija ie priredila, Se prej pa pripravila mladino v tečajih na osnovne vaje. Napredek od lani je očiten mtfd dečki pri mladem Betettu (najmlajši tekmovalec), ki si je za marsikaj povečal lansko znanje, kar je najbolj pokazal pri prostem drsanju. V prostem drsanju je pokazal dober program in tempo tudi Sark. Viden napredek se opaža tudi pri obeh skupinah deklic, vendar pa je bila tukaj udeležba premajhna. Po mladinskih tekmah ss Je vršila izven programa produkcija v prostem drsanju juniorjev Bibra Josipa in Smerkolja Karla ter seniorja Thume Bmanuela. Thuma je izvajal elegantno svoj program, ki pa vsebinsko ni bil čisto na višku. Siguren je v raznih skokih in piruetah. Junior Smer-kolj je Imel siab dan. Celo piruete, v katerih je majhen mojster, mu niso šle od rok. Smerkolj gotovo mnogo več zna, kakor je včeraj pokazal. Junior Biber Je nov talent. V prostem drsanju so njegova močna stran skoki. V vodstvu -tekme in kot sodniki so fun-glrall inž Bloudek Stanko, Betetto Evgen in Wissiak Engelbert. Stanje ledu Je bilo izvrstno. Temperatura Je bila 2 stopinji pod ničlo. Gledalcev približno 300. Prihodnjo nedeljo, t. j. 21. t. m., se bodo Izvedle juniorske tekme, ki so se morale 6 t. m. zaradi nepovoljnega vremena od-goditi, in sicer a) za juniorje. b) za ju-niorke vseh klubov JZSS. Razpis je bil objavljen 24. decembra te je razviden aa drsališču SK Ilirije, kjer s« dajejo tudi pojasnila ln pouk. Prijavni rok Je do petka 19. t. m. opoldne pri blagajni na drsališču SK Birlje ali pa pismeno na SK Ilirija, drsalna sekcija, pofitnl predal 175. Nogometne tekme za zimski pokal Včeraj so v našem nogometu nastopila 83mo ona moštva, ki se udeležujejo Her-mesovega turnirja za zimski pokal, čigar čisti dobiček gre v korist brezposelnim igračem. Tekme so s« odigrale v redu z izjemo tekme Primorje : Reka, katero je moral sodnik zaradi nediscipliniranosti pristašev Reke predčasno zaključiti. Rezultati so bili: Svoboda (Vič) : Korotan (LJubljana) 1:1 (0:0) Tehnično Je prevladoval Korotan, ki pa kljub temu ni mogel doseči zmage. Od Korotana je bil že v prvem polčasu izključen en igrač ter Je Korotan igral do konca samo z 10 igrači. Svoboda je bila precej šibka. Primorje : Reka 3:0 (2:0) v Kakor kaže že rezultat je bilo primor-jansko moštvo skoraj vso igro v premoči. Sodnik je moral tekmo v 14- min. drugega polčasa predčasno prekiniti, ker se pristan Reke niso pokorili njegovim odredbam ter so vdrli na igrišče. Hermes : Korotan (Kranj) 6:3 (1:0) Tekma odigrana v Kranju. V tehničnem pogledu je Hermes prevladoval ter bi bil lahko že v prvem polčasu dosegel boljši rezultat V drugem polčasu p« je btla premoč Hermesa očividna, kar kale tudi rezultat Korotan je zabil en gol iz enajstmetrovke. Sodil je g. Ramovž. Ostale nogometne tekme Beograd: Zaključek božičnega turnirja: BSK:Sparta 5:1 (3:1). Jugoslavija:BASK 4-2 (2:2). Končni placement božičnega turnirja Je: 1. BSK, 2. Jugoslavija, 3. BASK, 4. Sparta. _ _ _ . Zagreb; Prvenstvene: Hajduk : LJCanm 7:2, Viktorija : Jugoslavija 2:2. Praga: Sparta : Kladno 6:0. Frankfurt: Nemčija : Madžarska 1:1. Budimpešta: Phoebus : II. liga 4:0. Milano: Ambrosiana : Casale 1:0. J«-I ventus : Livorno 0:0. Prva hockey tekma na ledu v Mariboru Graško moštvo Kastner & Oehler je porazilo Ilirijo, ki pa Je zaradi svoje lepe igre napravila dober vtis tolike vsiljivosti samic*. Zobovje smučarja nas spominja na v^«*-tarjanca vzlic temu. da ga pogosto krase različna kovinske plombe in zlati vložki, kar je edinstven primer v prirodl. Cesto naletimo na smučaria, ki nosi lz strahu, da ga ne bi izgubil, svoje zobovje kar v žepu-Tak smučar ni nevaren in mu moremo mirni dJŠe vtakniti v usta prst ali čokolado. Trup smučarja je čokast in brez posebnih Maribor, 14. januarja. Danes popoldne se Je na drsališču pri Treh ribnikih vršila prva hockey tekma na ledu v Mariboru, ki je privabila okrog 1000 gledalcev na obalo okrog ribnikov. Prireditev Je organiziral mariborski podsavez tako, da Je v vsakem pogledu dobro izpadla in je mnogo pripomogla k popularizaciji te panog« zimskega športa. Podsavez Je povabil ljubljansko Ilirijo ter graški klub Kastner & Oehler, ki sta na ledu pomerila svoje moči. Gradčani igrajo v Avstriji na ledu precej važno vlogo, kar Je tudi pokazala sicer prevelika zmaga nad Ilirijo. A tudi Ljubljančani so dokazali, da so mojstri na ledu, poznati pa Jim Je bilo, da niso še popolnoma sigurni v obvladanju dr-sic, zlasti pa ne telesa in da Jim predvsem manjka rutina in mestoma skupna igra, deloma tudi razne finese. Kastner & Oehler (Gradec) : Ilirija 5:0 (1:0, 3:0, 1:0) Gradčani so nastopili ▼ tile postavi: Ifcda, Wlcher, Ptaček, Feiwirst, Tasner, Lamot, Hofrichter, Haribar, KUr. Ilirija: Gorše (Franzot), Leyka, Kacic, Luce, Zelendolski, Rafko, Gregorič. Pav- letič, Mlakar. Gostje so predvedli dobro tehnično igro, s katero so paralizirali hitrost Ilirije. C* bi ne bil njihov vratar ob vsaki, pa tudi pri najmanjši nevarnosti, vedno na mestu, bi bil lahko končni rezultat tudi izenačen. Največ znanja je pokazal napad, ki je v drugi tretjini igre zabil tri efektne gole. Ilirija se Je za prvi letošnji nastop izkazala kot spretno in borbeno moštvo, napadala Je hitrejše kot Gradčani, igrala pa je taktično slabo in nekaj piav lepo izdelanih akcij je propadlo, ker posamezniki ne obvladajo vseh fines, ki Jih zahteva hockey-sko drsanje. Izrazito šibek je bil vratar Gorše, ki bi ob večji pazljivosti lahko ubranil v drugem polčasu 3 gole. Franzot, ki ga Je nadomestil v zadnji tretjini igre. je branil zelo hladnokrvno ta preprečil še večji poraz. V splošnem Je tudi Igra Bojanov kljub porazu imponirala ta so Ljubljančani v Mariboru zapustili najboljši vtis. Ce pomislimo, da je pri nas hocke? na ledu šele v razvoju, Je treba priznati, da Je Ilirija storila že velik korak naprej. Igra je občinstvu zelo ugajala in bo nedvomno mnogo pripomogla k pojmlartaa-ciji tega športa. Sodil je g. Halla i* Gradca, ki je imel.spričo fair igre obeh moštev lahko stališče. po tekmi so se produdrali domači ta tuji drsalci v umetnem drsanju. Slovenski božič v Skopi ju L V gostilni, kjer večerjam, sede Slovenci za dolgo mizo. _, Božični večer. Vesele, razigrane pesmi. »Jaz pa pojdem na Gorenjsko,«... »Sko-kica, nevesta mlada«... »Ne grem domov, ne grem domov, sem žejna premočno«... Nekaj stražnikov, nekaj častnikov z de- t ldetl dva, trije uradniki. — Kaj bos hodil, hudiča, ostan' tel ustavljajo drug drugega. In zopet se razlega objestno, soglasno: »Ne grem domov, ne grem domov...« In: — še vina! Nocoj Je božični večer. Nekaj pivcev Makedoncev sedi ob drugin mizah, nekaj študentov večerja. Radovedno gledajo veselo slovensko družbo ta poslušajo slovenske pesmL n. Dolgo se mučim, da bi zakurila peč. V kotu sobe leži butara drv. Naj bo vsaj za Božič toplo. „ . Na stari, polnagnjeni mizi meži petrolejka. V neredu razmetane knjige; slovarji, previt Sinclairjev roman, ki ga še zmirom nisem prečltala; začetek seminarskega referata, ki ga že tri dni nisem imela v roka Okno napol odprto; soba Je polna dima. Celo uro že klečim ob peči, iz katere se samo kadi. Soba je ledeno mrzla. Brezpo-močno gledam na butaro polsuhih drv in brišem solze ,kl ml stopajo v oči pol zaradi dima, pol ob misli, da zdaj doma delajo božično drevesce- Potem sedim na postelji ln strmim skozi dim. Nedaleč je slovenska cerkev ta lz cerkve se sliši petje: — Sveta noč, blažena noč... Ničesar več ne verjamem, pa vseeno. Narahlo trkajo spomini. Skozi polodprto okno, iz hladne, zvezdnate noči, skozi dim v sobi.. • Trnajo dnev" ko ie nič nisem vedela, kaj se pravi, biti daleč od doma; biti pred problemom kako bi se s to ubogo butaro polsuhih drv vsaj na Božič dala segreti soba, a da se vendar ne ki tako strašno kadilo. — Sveta noč, blažena noč ... _Ti boš pa doma ostala, ti boi pa doma ostala... pojo Slovenci iz gostiln«. Voda v umivalniku zmrzuje. Ce bi samo za pol ure bilo toplo r sobi- A toplote ni. m. Pač, na univerzi, v tesnem arheološkem seminarju gori ves dan v peči za nas, ki nimamo drv. Tri mize. Tabla, police za knjige ln po zidu bele plošče z napisi v latinščini. šest, sedem tovarišev sedi ob mizah ta pri pe«; zatopljeni so v knjige. Nepravilni francoski glagoli. Novi humanistični po-kret. Jezikovne posebnosti marijovskega. govora... Od osmih zjutraj do sedmih zvečer gon peč Prav za prav smo tu Se najbolj doma.' Samo spat hodimo domov. NaSe sobe so nepospravljene ta strašno mrzle. V umivalniku stoji ves dan umazana voda. Postelja nepostlana, knjige v neredu. Zjutraj se v naglici oblečeš, odpreš okna ta grei. Po večerji sediš uro, dve, tri v gostilni, za kartami, ali za šahom, ali pa gledaš, da te povabi tovariš, ki je tako srečen, da ima drva ln da pri njem presedlš večer. Katarina ipur. Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah koiknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, Šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjen je črevesja in osvoboditev od občutkov tesnobe. zanimivosti. Po obsegu km lahko dalimo ▼ tri kategorije: peresno, srednjo m težko kategorijo. Hrbtenica pri vsih teh izgublja na koncu svoje dostojanstvo. Sedalo tu zo-v-mo drsalo zaradi njegove praktične rabe po snegu. . . , . . . Roke »o za smučarja »ako koristen ud ln jih kaj s pridom rabi pri pobiranju »voieea rd&tva kosti. Sližijo pa mu tudi v obrambo. Samsc se brani in napada s pestjo; dočim se samica brani z nohti in napada z Je- "Se srmtfarjB sesrafc oA draala do eoi-zeriev. Oblik* so različne. V abecedi ^vze-maio prostor med črko >o« in ►«. Prosto krasi nosro pl<*fco stopa o ^H*k^meno.a-no >platfu6«, ki nas pn hoji spomi- nja na slona. Smučarjave noee krase poco-storrva ek^tirni eksomplarh kuriih očes k. bi bile v čast vsaki razstavi perutnine. Karla očesa iirrajo važno vlosro pri vremenskih izpremembah in odlično vplivajo na odjugo ln zimrfie n»vihte. Smučar le iako družabna Itvaljn «M naj-ra'« v gručah. Samica se konshio drjli fl samcem in io »5 težko mW-» ?d njega Od kenguruja se smučar loči po tem, aa ne nosi v malhi mMl&ev. amoak zaloso l^tvin. Smučar je v bietva m^ojedec ln se v glavnem hrani s konzervami. Vendar n« zametule rastlinske hrane tako kislih ku-marc rdeče paprike, paradižnikov ln kisle-»lja. I* m pod nlim skriva klobasa. Njegov ap^it orav za prAv nim* določene meje in ne prizanaša niti kvareeljnom orn vitaminom. . . „ „„ _ . Smučar le krotek ln neSkodUlv. Ker nima varovalne bnrv». Je Iznostnvll^n velikim ne-nriliknm. Posebno prežijo nanj gostilničarji in hotelirji, ki goje nepopisno IJubezan C) njegovih žspov. Navadno ga love s reklamo na nizke cene, solidno postrežbo, toplo in mrzl> vodo. Smučar je po zakonu za$6it»n vse leto, razen v vročem poletju. Loviti ea 6ms v tem času edino davčni iztirjevalec-Tudi je po zakonu strogo kaznjivo nastavljati smučarja pasti ali zastrupljeno m jso. Dogaja pa se s »veda tudi to! Samice so nežnejše. Zato Jih love na najrazličnejše način«. Pitični nastavljajo zlatenino in svilo, nemaniči in skopuhi pa mamijo s sladkeio-čimi pismi in zaljubljenimi stihi. In nekatere se baje zelo udomačijo. Smučar ne pozna cerkvenih praznikov in se ž mi tudi v postu, ker je takrat 5s dosti snega. Prirojen strah pred oltarjem g« pogosto sili v divji zakon. Kadar se smučarju izjemoma rode dvojčki, je od vesslja ve« divji in se navadno do nezavesti naTvi«. Mladiči so iako neokretni in jim zrase jo smuči pozneje. Ako zal«uje brhko smučarko po več samcev, nastane med njimi ljuta borba. In ma-eiluiters »muči. kj eo prestale i« vse mogoče napore, so se ob takih in enakih prilikah razčesnile na prevročih biticah tekmovalcev. Smučarka počaka v takih prilik*h na konec boja in pobegne k zmagovale -m v kletko sv. zakona Samec nato Izgubi pr-i-šnio boievitost in zamenja smuči za hiSrf copate. Obratno pa ona pridobiva na boievitost! In je samec pogosto prisili »n zamenjati pločevinasto al! lončeno kuhinjsko posodo z aluminijasto, ki h trpežneJSa !n ja. Smučar spi najraje na skupnih MSiSčih in opozarle » svojim smrčanjem dale? naokoli «vo«o okolieo nase- Od tod tudf njegovo Im* Stari Slovan! so ga namreč nazlvali in ga danes pravilno naziva jo: >smrčar<. TEDEN DNI FILMA Ramen Novarro 2e dolgo g* nismo videli na platnu. Sodili smo. da je izginil. V zadnjem času je malo manj snimaU ker se je bani » enim največjih svojih dosedanjih del. Io delo je na programu Elitnega kma Matice in nosi naslov »Sin Indije«. V to delo Je položeno vse razkošje Orienta m mistika Indije. Razkošno bogastvo, ki vlada r tem filmu, je tako, da zatemni vse one dose- danje filme, ki »o nam pokazali Indijo, nje ljubezen in čar. Delo je ustvarjeno po noveli »Mr. Issacs« izpod peresa F. Ma-riona Cravrforda v režiji J. Fevederja. Vsa zasedba je prvovrstna, kakor je seveda naj odličnejša tudi fotografija in godba. Indijska mistika in čar prideta v tem delu do take veljave, da potTdi resnico v beesdah: »Svet uniči vse ono, kar je lepega, samo ljubezen ostane večna, kajti samo z njo in zaradi nje je življenje večno lepo« Roman žene Tudi življenje piše romane. Samo ti so krvavi in vsak list in vseka stran ima svoj pečat — solzo. Človeške strasti, sprožene in svobodne, so bestija, kakršne ni niti v kraljestvu zveri. 2ival ve za svoje meje, človek ne. Človek lahko živi tja v en dan, pijan slave, bogastva, ljubezni in strasti. Pride dan, ko tudi življenje samo reče: Dovolj! Takrat se v človeku vzbudi ena zavest, da človek hoče postati spet človek. Vrniti se hoče v svoj tir. AH težka je človeku pot nazaj. Hodi po potih, po katerih ni vrnitve. Ko« takega življenja nam pokaže Mac Frick v velefilmu »Sestra Angelika«. Zajel je tragedijo žene, ki je hodila po potih, kakršna ne dovoljujejo povratka v življenje. Samo ena je rešitev Samostanska celica. Tu se ženska zruši v naročje miru, daleč od zlobe, daleč od hrupa in šuma najde mir ona, ki ni poznala miru. Vse, kar je zlo, jo je doletelo v življenju, strastna ljubezen, prevare, intrige, ječa, vse, — samo zaradi one velike ljubezni. Film je bil sniman v Pragi, glavno vlogo igra skvna igralka Suzana Marville. Delo ima malo dialoga, zato pa tem več gest in godbe, ki izraža več, kakor beseda. »Sestra Angeliik-a« je takšno delo, kakršna naša publika ljubi in jih rada gleda. Predor Kip Svobode, nebotičniki, orjaški hoteli, rafinirani fotoreporterji, vse se vrti_ pred nami. Avtomobil za avtomobilom drvi pred elegantni hotel »Astorija«. V vrtu na strehi 100 nadstropnega hotela se danes vrši velika in važna konferenca. Od izida konference milijarderjev zavisi uresničenje orjaškega načrta: gradnja predora, ki naj zveže Ameriko z Evropo. Tu v tem vrtu visoko nad zemljo vlada baš sedaj grozna atmosfera. Navdušenje onih, ki hočejo uresničiti projekt in intrige in spletkare-nje onih, ki jim je izvedba tega dela na poti. Svet se zanima za izid. Množice se zbirajo pred hotelom. Cujejo se glasovi za in proti. Vse se vprašuje, kaj bo. Elegantna uvodna reportaža velefilma, kjer se ni štedilo na eleganci^ velikih grad-bah in nastopanju množic. Vse je vpošte-vano kar vzbuja senzacijo, kar je močno in deluje na človeka, kot bi to bila resnica. Ne manjka v delu tudi zdravega humorja. Množica hoče slišati pogajanja na konferenci. Potajno nekdo vtihotapi mikrofon. Scena za sceno se nam pokaže. Pogajanja finančnih magnatov in milijarderjev nam stopijo pred oči. Po tej srečno izpeljani reviji velešpekulantov Newyorka stopi pred nas glavna oseba projektant in konstrukter Mac Allan. Nosilec te vloge je Paul Hartmann, znani in priljubljeni karakterni igralec. Njegov nasprotnik odnosno špekulant je \Voolf, ki hoče iz mno- Mlad kavalir Elegantna deška obleka za svečane prilike žice onih, ki čakajo na gradnjo predora, zaslužiti milijone. Vse drvi pred nami. Bari, valček m rum-ba. razkoSna stanovanja ameriških magnatov, razkošje finančnih Krezov. V tem filmu vidimo reportažo dejanj tako, kakor je že ni filmska industrija uporabljala. Tehnika llustriranja je tako močna, da zadi-vi svet. Genialnost, hipereleganca, senzacionalna katastrofa in nje učinek na množico so tako podani, da še oni del kriminalitete, ki se v filmu pokaže m ki je povzročena po špekulantih in saboterjih, dobi pečat grandioznosti in prevzame publiko kakor se to redko dogaja v filmih. Zatohli predor se razsvetli, v njem rl-JeJo po zemlji tisoči do pasu golih teles. Vrtalni stroji Sume, dim in pot se meša s krikom in pokom detonacije min. Tu pa tam zasli&imo težko pesem delavcev, šale in dovtipl onih, ki rijejo zemlji v osrčje. Frak stoji tu ob razgaljenem od dima zamazanem in potnem telesu. šop nagel-čkov med svežnjem dinamitnih patron. To je mefianica, ki daje filmu kozmopolitičen značaj. Ako govorimo o značaju filma, moramo lz dejanj priznati, da je to delo, ki nam pokaže, na kakšen način se morajo ljudje boriti, da zmaga njihova ideja. Povsod pri vsaki stvari ima ljudi, ki hočejo stvar ovirati, ker jim to na ta ali oni način križa račune. Film »Predor* je boj za uresničenje ideje. Vse se vrti samo okrog ideje in misli na uresničenje tega gigantskega projekta. Mac Allan sicer tu ni pokazan kakor središče in glavni junak, on je samo nekaka svetla točka v boju za idejo in je član množice, ki hcče dela in ustvarjanja. Tu ni posameznih junakov, Junaki so vsi, vse je prežela ideja, ona jih vodi in sili v ospredje. Četudi Mac Allan na nekem delavskem shodu izgovori nekaj junaških besed, vendar ni še postal junak, on je postal tu samo nekak vodja in nositelj Ideje. Ni v tem delu tipičnih figur, vsi so delavci in tvorci. Tudi oni saboterji in špekulanti se zgube v množici, tudi oni samo nosijo nekaj, kar spada k gradnji predora. Tu so vse figure od špekulanta ln jobber-Ja pa tja do idealnega inženjerja. Danes sami občutimo, kako se svet oddaljuje od delavskih množic in njihovih naporov in bojev. Oni so samo nekak mehanizem dramaturgije, zakopani v rov, so žrtev in nič več. Četudi preboj ameriške in evropske kolone slavi zmago dela. To delo Fmemo smatrati za največjo epopejo človeškega duha in je mojstrovina, ki pokaže zmago ideje nad intrigantstvom in zmago volje nad naravo. Slavi poraze, i z katerih vstaja zmaga. Tino Pattiera, naš dalmatinski rojak poje v filmu »Noč v Benetkah«. Ta film Je žel povsod velik uspeh in je ocenjen kot prvovrstni pevski film. v katerem je pevec ozko povezan z dejanjem. Poje. ker dejanje vedno zahteva. Ta film po svoji vsebini ne zaostaja za znanim filmom Jana Kiepure »Pesem za Tobe«. Joiko Sottler, šef recepcije, RogaSka Slatina. V Crlkvenico na kongres Vtisi s hotelirskega kongresa, drobiž s potovanja Priznati imoram: Na decemberski kongres hotelirjev v Crikvenici sem potoval s posebnim zanimanjem. Iz napovedanega dnevnega reda sem posnel obširno snov, ki naj 'bi se obravnavala na kongresu. Samo važne, aktuelne stvari, tako sanacija hotelske Industrije, ukrepi, kako pripraviti naš turizem do čim večjega podviga itd. _ skoraj vse naloge, ob katerih tudi naša širša javnost ne bo mogla, ali vsaj ne bi smela ostati ravnodušna. Turizem s hotelirstvom v širšem pomenu namreč nI samo prevažna narodnogospodarska panoga; nič manj pomembno ni kako se oboje očituje v zasebnem gospodarskem oziru. Kriza v turizmu slabša, zmanjšuje dinamiko hotelirstva: kriza hotelirstva in ugostiteljstva sploh pa povzroča zle, često eksistenco ogrožujoče posledice tudi za druge pridobitne sloje, za producente kot za trgovce, obrtnike M. Za vse je hotelirstvo tista tranzitna točka, brez katere ne bi bilo dohoda do turističnega tržišča. Da ima v naši državi turizem vse naravne pogoje za naravnost nesluten razmah, o tem si je menda na jasnem vsakdo, ki Ima vsaj nekaj širšega obzorja. Kar razvoju našega turizma še manjka, je v človeških rokah. V interesu stvari pa bi bilo, da se tudi ta minus odpravi, čimprej, In temu cilju treba odločnih ukrepov oblasti in inicijativnega, smotrnega dela turističnih činiteljev, predvsem dosedanjih pionirjev na tem polju; kar pa je tudi potrebno, je, da se vzgoji smisel in čut splošnosti _ tudi kmetskega podeželja _ za tujski promet. Morda ne 'grem predaleč, če trdim, da smo vprav v poslednjem oziru še nedorasli, jedva preko otroške dobe svojega razvoja. Brez dobrega hotelirstva ni tujskega prometa v današnjem pomenu; zakaj hotel je tujcu drugi dom, a na to se pri nas 5e vedno prerado poz8b'ja. Ce reklamiramo pomoč turizmu _ materialno in moralno _ ne smemo z« t o prezreti prevaž- ne mu komponente: hotelirstva. Danes, v težkih časih gospodarske stiske, zasluži hotelirstvo dvakratne pomoči in pozornosti. Hotelska industrija namreč ni noben luksus, marveč potreba, ki je tem večja, čim večji je tujski promet neke zemlje, Po kakovosti in številu. Naše hotelirstvo, zlasti turistično, Je po večini mlado; ugodna konjnnkturna leta so minila; doslej speče otroške bolezni ga tarejo spričo krize, če pa vztraja v času depresije, ni to zato, da si umetno podaljšuje življenje, temveč da ?e. svestno potrebe obstanka ln življenjskega pomena, pripravi in usposobi za velike naloge, ko pridejo aopet boljši časi. čeprav pa naše hotelirstvo želi in po rečenem tudi upravičeno pričakuje več in boljšega razumevanja za svoje potrebe, vendar bo moralo seči _ kakor je to pač povsod _ predvsem po samopomoči. Naj- izdatnejša samopomoč bo v krepki, edinstveni, na zunaj složni organizaciji, v strokovnem in turističnem izpopolnjevanju, pa tudi v izkazovanju vzajemne pomoči. Na kongresu v Orikvenici so bili srtorjeni v tem pogledu krepki koraki naprej. S kakim uspehom, to bo pokazala bodočroet, ,na hotelirjih samih pa je, da dokažejo, koliko so enotni in homogeni v svojih stremljenjih res tudi _ v praksi. • Nekaj bežnih vtisov ■ potovanja v Crlkvenico. že spotoma sem izvedel, da bosta Slovenija ln Zagreb na kongresu slabo zastopana. To me Je nekoliko motilo, kaj sem hotel! Zagrebški glavni kolodvor Je vedno poln potujočega sveta. Prava mešanica potnikov, po narodnosti, socialnem položaju in oblekah. Vprav narodne noše ustvarjajo izredno •IHkovitost. V kolodvorsko restavraciji red, fina, solidna postrežba, razmeroma nizke cene. In valte temu nae je r H. razredu restavracije Jedrn 10 gostov, dočim Je III. razred p* enatlačen i boljših gostov. Na peronu pred odhodom vlaka: Opaihn prihajajočega mladega gospoda, skoraj gigantske postave, kateremu nosi starejša, šibka ženska do 80 kg težak kovčeg. Sirota Je vsa upehana; za nagrado dveh dinarjev komaj izusti besedico: hvala. Dočim nekateri očividci pomilujemo žensko, vidimo gnev, čujemo psovke navzočih prtljagonoscev. Pri današnji brezposelnosti je vsak najmanjši zaslužek dober in kdor Je koncesioniran, že celo ne trpi konkurence ... V vlaku proti SuSaku. Ta proga Je gotovo aktivna, ako so vlaki vedno tako napolnjeni ko tokrat: jedva še ujamem sedež. Vagon staromoden s kratkimi klopmi; da bi človek legel, tudi ob razpoložljivem prostoru ne bi bilo misliti. Sopotniki mešani; prevladujejo kmetje in de- lavci, povečini Ličani. čudno: kakor da se vsi vprek poznajo. In govore, kimajo, gestikulirajo, vse nekam resignirano, umerjeno, brez živahnosti. Originali, ti junaki iz Like. čas mine še dosti hitro; poslušaš in opazuješ sopotnike, motriš mimo drvečo pokrajino, vmes dremlješ, pa zopet čitaš in tako drviš s kilometrskimi koraki naprej. V Gorskem kotaru zima, obilo snega, zameti, ostra burja prodira skozi špranje obrabljenega oddelka. Kako je letos z belim športom v tem kraju, zlasti v Delnicah, nisem mogel poizvedeti. Da Je tod precej lepih letovišč, ki so baje še bolj privlačni zaradi nizkih cen, je znano. Za savsko banovino so ti kraji vsekakor važni; saj tvorijo z Gornjim Jadranom enotno turistično področje, v katerem se morje in planine vzajemno spopolnjujejo. Zakaj turist, ki ima morja dovolj, gre v osvežujoč gorski zrak in obratno, a med enim in drugim je krajevna razdalja minimalna, kar je lokalnemu tujskemu prometu le v prid. Nepopisen je trenutek, ko zagledaš raz višine sinje morje. Kako veličastno je stvarstvo, ki se tu nudi očem: ta suho-zemlje v golih, divjih čerih in skalah, tam vodni element, vabljiv, dokler je miren, strah vzbujajoč, ko vzvalovi se peneč. Vedno nižje se spuščamo; v serpentinah jo reže lukamatija navzdol. Poedine naselbine na višinah se umikajo skupinskim. Vsaka globel, če iima le malo zemlje, je Izrabljena. Ni lahko Življenje na Krasu; pri nas, kjer zemlje ne stradamo, tega ne razumemo. Sušak, obmejno mesto in pristanišče s svojimi 15.000 prebivalci. Po pobočju vile med cipresami, trsjem in breskvami, ob pristanu skladišča raznega blaga in gore lesa. Trgovina, izvoz tako — tako. Tam preko kanala (na Reki) pa je, pravijo, sploh popolno mrtvilo. Ob 8. krene od obale »Senj«, mali tovorni brod za lokalni promet med obrežnimi lukami. Vreme pomladno toplo, morje mirno, le lahek vetrič veje. Razen tovora in pošte praznina in dolgočasje na bro-du; saj ni vseh potnikov niti 20, od teh komaj 7 v II. razredu. Drugače pa je vožnja zelo prijetna in poceni: 24 Din za pot od Sušaka do Crikvenice. Spočetka smo vsi potniki v obednici. Par požirkov dobre slivovke Po prečuti noči vidno poživi. Iz eJegantnega jedilnega lista ee poučim o cenah in o >composition des repasc. Opoldanski menu 20 Din, za enako ceno večerja, popolni (dunajski) zajtrk 10 Din, V« vina 2 Din, steklenica rogaške slatine 5 Din. Plačilni toži, da je promet slab, a zaslužek še slabši. Tudi v sezoni baje ni bilo bolje, čuti se konkurenca velikih bro-dov. Mimo Bakarskega zaliva v Kraljevico. Tu prvi pristanek izza Sušaka. Ob pristanišču hotel >Uniont s spuščenimi žaluzija-mi, znak da pozimi ne obratuje. Dalje desno zapazim brodogradilišče jYarrovc, baje največje v Jugoslaviji. V popravilu ali predelavi so imeli baš brod ponosnega imena »L-jubljana«. Sv. Jakov je drugo pristanišče, kjer razkladajo tovor, predajajo pošto in sprejemajo novo. Vstopi edini potnik: župnik iz okolice. Prijetno kramljava do Crikvenice. Prihaja vsako leto v Slovenijo. Ljubi naše kraje, posebno planine. Bil je že povsod, z izjemo zdravilišč; tja pojde šele, ko to bolan. Pravi sin Velebita, silen in, čeprav že 60-letnik, zdrav ko riba. Poveličuje tujski promet Slovenije, a biča enako prostodušno, kaT je slabega. Da Je slabega še dositi pri nas, vemo sami, še več pa vidijo in vedo naši gosti. Tako tudi on, toda evo nekaj drastičnih doživljajev njegovih: V nekem mariborskem hotelu mu je zatrjevala sobarica, da bo imel prahu in hrušča dovolj v dodeljeni mu sobi. Razumljivo, da ga je ta iskrenost nekoliko presenetila. Nekje blizu izvira Savice je plačal za malo porcijo rdeče pese 5 Din, glavna jedila pa so bila neprimerno cenejša, Na ugovor, češ, da te cene niti na Jadranu nikjer ne zahtevajo, so mu krat-komalo zabrusili, naj drugič pač pese ne j6. Ko je potoval nekoč v družbi starejših oseb peš v hribe, se je zgodilo, da so začele nekatere osebe pešati. Poleg tega i' je pričelo deževati, a do cilja je bilo še kake pol ure. Naprosili so voznika, ki je vozil s konji prazen kmetski voz v isti smeri, da jih vzame na voz proti plačilu 150 Din. Odklonil je, češ, da mu 6lužbo-dajalec tega ne dovoli. Na ponovno prošnjo se je sicer omehčal, vzel pa je na voz le dve osebi, dočim je sprejem nadaljnjih treh oseb z zaslužkom vred odbil. Ne prošnje, ne dež, ne okolnost, da so bili konji spočiti in da je bilo na vozu dovolj prostora za vse — nič ni pomagalo. Sreča, da so take in slične dogodivščine omejene na posamezne primere in sreča je tudi. da resni, pravi gosti iz njih ne delajo vprašanja Da pa so ti pojavi neprijetni im kolikor toliko vendarle v škodo dobremu glasu našega tujskega prometa, o tem ni dvoma. Zato v širše plasti podeželja fcudl več prosvete v tujsko-prometnem pogledu. Na cilju: t Crikvenici. Par nosačev me obkoli; veliko Jih ni, zakaj malo hotelov obratuje. Odločim se za hotel >Crikveni-oo<. Dobim lepo .udobno balkonsko sobo e prekrasnim razgledom na morje. Cena primerama nizka. Po jutranji toaleti v ob-čineko posvetovalnico, kjer se hotelirski kongres pravkar otvarja. (O kongresu prihodnjič) čepica iz astrahanovine Najnovejša moda pokrival v Parizu 1 Mali c »glasi Sluibe išče | | Sobo odda j V*a>a beaeda bo pju-; [ n dajanj« nabora aH I aa Iifro pa S Dia. (t) Vsaki hoseda 50 par, m dajanje oadova aii «• *itr® 8 Din. (23) Mesto hišnice Gdč. aH gospod a'i pripravljanji p*aanr!- Ako Vam je ca tem leže ikih sob ižče eamtki oseba. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pridna«. 1140-3 če, da imate zelo pocemi, lepo, zračno ia suho sobo I noro opremo, elektriko, parketom in posebnim vhodom, poleg tega na željo ,,,„ , dobro domačo hrano in Mlada pletilja ^h tm oskrbo, vprašaj-iš?e alu£bo. Nat»lov v offl. te zs naslov v ogeenem odd. »Jutra« . 1137-2 oddelku »Jutra«. 760-23 Šivilja Izurjena moč. imovot tudi boljših dei. iife me^to. — : Delat- gre bu-dn na dom. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod fcifro »Izuri«-i,5i moč«. M56-2 Vsaka beaeda 1 Din, z* dajanje naslov« ali za Jifro pa 5 Din. (37) PREMOG služkinja Telefon 2059 vajena kuhe, hišnih del In • bivanja, pridna ter pošte- i na, išče zaposlitev. Naslov j v oglasnem odde'kn Jtuto«. i r * suha drva i <9 w 1iu*t*n kolar, išče službo. j POGAČNIK v oglasnim oddelku t-, , « - »Jatra«. 96M Bohoričeva ul. št. a T. i ' - - -^"'"•V V «'• VIKTOR ROHRMANN naznanja v svojem in v imenn svojih otrok ROZI, MIMI, MILENE, inž. VLADIM1RJA, DANICE, VERE poročene MuLLERJEVE in MIRE poročene POLLAKOVE, da je njihova srčno ljubljena, zlata soproga ln mamica, oziroma taSča, gospa soproga trgovca in posestnika v soboto, dne 13. t. m, po kratki, močni bolezni, Bogu vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnlce bo v ponedeljek, dne 15, januarja 1934 ob 4- uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 28, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo preblage rajnice v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V LJubljani, dne 14« januarja 1934* .T^S&P^Sfi.®*""?! v«-MteaKEjralfa«*-. /- mmmu' "-sv^" v • I? šali*: l V4.vr 1 -1!i. ■; > (j^j.-.»%i ■ . > ' .;: »'.'i. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra, Adoli Ribnikar. Za Narodno uskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.