Štajerske vesti. —š— Učiteljski salonski orkester in mešani pevski zbor, ki sta imela doslej vaje na Planini, sta jih preložila v Dobje 2 namenom, da njima morejo pristopiti tovarišice in tovariši tudi z šol v Prevorju, na Slivnici, Kalobju, Št. Rupertu, Št. Lenartu itd. Orkester in pevski zbor se želita izpopolniti na kolikor možno večje število sotrudnic in strudnikov. Vsak ud se zaveže, se vaditi skladbe marliivo doma ter dohajati vsaj enkrat na meseč k glavnim vajam y Dobje, kjer je v to svrho v šoli zasebni harmonij in pianino na razpolago. Prihodnja vaja je določena na četrtek, dne 12. sušca, ob pol 10. uri ter traia s primernimi odmori in zabavo ves <ian. Navdušenje za glasbo in petje povzdiguje sodelujoče učiteljstvo v višine blagpdejne idealnosti. Novi udje, oziroma ho¦stJitantie dobro došli! —š— 2e zopet »fehtarija«! Kolikor iiii je znano, še se jih nahaja vedno mnogo, ki niso zmogli niti kronice za naš nbrambni sklad. So ljudje, ki se hudujejo id tem upraVičenim davkom kot »fehta:io«. Mnogo jih je, ki ne plačujejo redno clanarine ali pa sploh niso člani naše organizacije, nimajo naših stanovskih listov, ne zasledujejo delovanja organizacije, pač pa so prvi, ko je treba zabavljati. Ali mislijo taki ljudje, da nam vlada, da rram poslanci kar tako ponujajo pribpljške? Preglejte naša stanovska glasila, udeleiujte se zborovanj, pa boste slišali, kako se nam je treba boriti za \vsak vinar, koliko sej, koliko potov k raznim poslancem in drugim merodajnim činiteljem je potrebno, preden se pribori kaka drobtinica. To vse pa ne stane le mnogo truda, ampak stane tudi denar. Saj pa vendar ne moremo zahtevati da bi se odborniki udeleževali sej in potov v stanovske namene na lastne stroške. Mogoče mislijo kateri, da je to posameznikom le zabava, ako imajo po več ur peš hoda do vlaka ter morajo po cele dneve z doma. Zadnja Lehrerbundova seja v sredo, 18. febr., ko Je šlo za to, da pridobimo poslance za def. regulacijo plač, je trajala od 8. pa do Pol 1. ure ponoči; drugi dan je ves odbor nioral od poslanca do poslanca, da jih je Dridobil za našo stvar. Pa vsaj menda ne bo kdo trdil, da je to storil odbor organiSacije sebi v zabavo. ¦— Vzemimo našo Zvezo. Od vsakega člana dobiva letno po 1 krono, od katere mora prispevati po 30 v Lehrerbundu, tako da ji ostane od Dosameznika 70 vin. Včlanjenih je 600 učiteljev in učiteljic, drugi stoje izven naše organizacije ter se za to še zmenijo ne. Da fth le ni, teh parazitov na našem telesu, s*am, uživati od kruha, z velikim trudom ITiborjenega od nas! Zveza tedaj dobi od teh 600 članov, seveda pod pogojem. da Dlačujejo vsi članarino, 420 K. Sedaj pa 'ahko vsak rzračuni, koliko sej se more ^rirediti, ako se posameznim 9. odborni•tom povrnejo le železniški stroški ter po•"avnajo upravni stroški. Dragi, ki tičite vedno doma v varnem zavetju, dajte tuP?tam samo malo pomislitt ter ne godrriajte nad »fehtanjem« za organizacijo, kateri edino imamo zahvaliti vse, kar smo dosegli. — Čudno se mi zdi, da imajo tovariši in tovarišice vedno denarja za razna druga društva in razne prireditve, mnogokrat tudi nepotrebne, dočim se izgovarjajo vedno s praznim žeporn, ko je treba kaj žrtvovati za našo stvar. Jaz sem mnenja, da je prva naša stanovska stvar, ako nam preostaja časa in denarja, žrtvujemo to v druge namene. 2alibog, se godi pri nas navadno narobe! — Še marsikaj bi rad povedal, a to ob drugi priliki; za danes le toliko, da pride malo jasnosti v to, kam gre denar. —š— Umrl je v Ptuju Boštjan Krajnc bivši mestni učitelj v pokoju. Rajni je bil blag značaj. Njegova hčerka je soproga g. dr. Fr. Kotnika, c._ kr. profesorja^v Celovca. — Pri Sv. Štefanu blizu Šmarja je umrl dne 20. februarja Jožef Podpečan, vpokojen učitelj in posestnik. — Obema bodi blag spomin! —š— Iz šole. Na štirirazredni ljudski šoli pri Sv. Duhu na Stari gori (župnija sv. Jurij ob Ščavnici) je razpisano mesto nadučitelja. — Razpisanp je tudi mesto učitelja na ljudski šoli v Št. Juriju ob Sčavnici. — Prošnje do 30. marca. Obe šoli sta v II. plačilnem razredu. —š— Šolsko vprašanje y StudencJh pri Mariboru. Dne 28. februarja se je vršil v Studencih slovenski shod zaradi šolskega vprašanja. Ugodna in nujna rešitev tega vprasanja je krvavo potrebna. —š— Analfabet — krajni šolski ogleda. Ali je to mogoče in kje? V mariborskem okaju. Okrajni šolski svet je namreč imenoval za ljudskošolskega ogledo v Šent Miklavžu pri Hočah štajercijanca Grašiča — analfabeta, ki ne zna ne pisati ne brati, ne pozna nobene pismenke, • ne zna svojega imena drugače zaznamovati kot s križem. Mož ima to lastnost, da je zagrizen nemškutar in to je za c. kr. okrajni šolski svet v Mariboru dovolj! — No, tudi na Štajerskem čedalje bolj uvidevamo pomen krajnih šol. ogled!