Lete XV. V Ljubljani, dne «3. novembra 1939* V spomin ruskemu prijatelju Jugoslovanov dvoru. Spomenik mo Je postavila njegov» »*■«■, U Hit Iii|m v Beogradu. žalni svečanosti so poleg mnogoštevilnih pripadnikov ruske kolonije prisostvovali tudi odlični predstavniki beograjskega Javnega življenja. Pokojni Hartvlg je Igral v pred» vojni Srbiji Izredno veliko vlogo. Nikola Hartvlg je prišel v Beograd kot ruski poslanik leta 1909., torej v dobi, 1» Je zaradi ugrabitve Bosne in Hercegovine po Habs-zadobll osvobodilni pokret med Srbi posebno veBk razmah. V Hartvigu Je ta pokret diplom«ta, Id ga Je razumel in z vso močjo podpiral. Z vsem vplivom Rusije Je Hartvlg mnogo pripomogel, da se Je osnovala predvojna ki Je potem v osvobodilnih balkanskih vojnah potisnila Turčijo M razen njegovega vzhodnega predela. Enako Je Hartvlg stal vladi v težkih dneh, Id so sledili sarajevskemu atentatu leta 191«. Ko Je habsburška monarhij« podala Srbiji svoj zgodovinski ultimat, ki je sproti! svetovno vojno, Je Hartvlg šel osebno k avstrijskemu poslaniku Gieslu, da bi po-all se ne da morda muh te v zadnjem hipa odvrniti. 8 tega obiska se nI vet vrnil, ker ga J» naed unimi ■ baronom (Bratom zadela kap. Gromov oče 8$ letnik SMRT STARE DOLENJSKE KORENINE, V žabji vasi pri Novem mestu je umrl SO. oktobra g. Franc Pureber, star 81 let, eden Izmed najstarejših mož v Novem mestu in novomeški okolici. Pokojnik Je avgusta praznoval s svojo življenjsko družico de-mantno poroko. Bil je za svoja visoka leta še dosti čil in krepak, a leta so ga naposled strla. Pokopali so ga na praznik vseh svet* Bikov na šmlhelskem pokopališču. Naj t| mira počiva! < namestitev v Gornjem gradu. Ker se Je pa želel v svoji stroki čim bolj izpopolniti. Je odšel po svetu. Leta 1895. je prevzel službo mestnega organista v Celju. Tu se Je pričelo njegovo uspešno udejstvovanje na področju cerkvene in posvetne glasbe. L. 1899. je osnoval v Celju cerkveno glasbeno šolo in jo vodil z vso vestnostjo in velikimi uspehi vse do i. 1937., ko je bila ta šola premeščena v Maribor. Iz te njegove ustanovo je izšlo nad 800 glasbenikov, med njimi mnogo priznanih skladateljev, pedagogov in zborovodij. Karol Bervar je svoj cilj, da vzgoji cerkvi sposobne poklicne glasbenika^ dosegel v največji meri. Kot odločno naroden mož je kmalu izrinil iz cerkve nemško petje, ki Je do takrat prevladovalo. Mnogo se je udejstvoval in se tudi še sedaj odej-stvuje kot skladatelj nabožne smeri,, v zadnjih letih pa se posveča tudi pesnikovanju. Splošno priljubljeni jubilant je še vedno čil In zdrav, a tiho in skromno opravlja svojo službo in se udejstvuje skladateljsko. Zaslužnemu kulturnemu delavcu iskreno čestitamo k jubileju In mu želimo še mnogo let krepkega zdarvja, zadovoljstva in uspešnega Javnega udejstvovanja! it. 50 v Ljubljani Andrej Vrhovec. šentpetrska fara pozna Grumovega očeta. Prt Grumovih se je reklo pri hiši že od pam-ttveka. Iz" Vrhovčeve družine so Izšli spoštovani ln ugledni posestniki in intelektualci. Jubilantov brat je bil pokojni profesor Janez Vrhovec, znani zgodovinar. Gramov oče, današnji jubilant, je prevzel Grumovo posestvo na Poljanah, kjer živi še danes Vedno je bil naprednjak, vsi ga poznajo kot pošteno korenino. Imel Je 10 otrok, od katerih Jih živi še sedem. Najstarejši sin Franci Je prevzel po očetu Andrejevim» na Poljanah. Oče mu fte vedno pomaga pri de* bi kljub visoki starosti. Ostali otroci so vsi pri dobrem in poštenem kruhu. Grame* oče lahko z veseljem gleda na svoje otro* ke, katere Je vzgojil v naprednem duhu. Gramov oče fita časopise brez naočnike« tn še vedno ga vse zanima, želimo mu od srca, da H ostal zdrav ter Uvel Se dolg« ter užival sadove svojega poštenega dela. KAROL BEBVAB — 75 LETNIK. Te dni Je dopolnil mestni organist in skladatelj g. Karol Bervar v Celje 75. leto svojega življenja ln praznoval obenem tudi svoj god. Jubilant se je rodfl 4. novembra 1864 v Motniku pri Kamniku. Ko Je dorrSU cerkveno glasbeno šolo v Ljubljani, ]e MM Najnovejše križem sveta DOBRODOŠLI FRANCOSKI PLEN. Oddelku francoske vojske se je nedavno posrečilo zapleniti v neki zasedeni nemški vasi blizu francoske meje več posod z monakovskim pivom. Pivo so si pozneje privoščili francoski vojaki v sprednjih jarkih BOMBNIK LEŽI NA TLEH. Francoska letala so prisilila nemški bombnih, da se je spustil za francosko črto, štirje člani posadke so bili pri tem njetl 'AMERIŠKA LETALA ZA EVROPSKO VOJNO. Clm je bil v Ameriki sprejet zakon o prodajanju vojnega materiala, so začeli v ondotnih pristaniščih nakladati bombnike In lovska letala za Anglijo in Franci'o VOJNA Z MINAMI. V vojnih poročilih z zapadne fronte se često omenjajo mine. Pričujoča slika prikazuje polje min na nemškem ozemlja Topovske postojanke na Maglnotovi liniji RADIO-POSTAJE BELGIJSKE VOJSKE. Belgijska vojska razpolaga z lepim številom prenosnih radio-postaj, ki jih vojaštvo uporablja tudi na sedanjih manevrih BARIKADE IZ PESKA. Ulica v francoski vasi tik za Maginotovo linijo, zabarl kadi rana z vrečami peska ¡ANGLEŠKI KAMIONI NA ZAPADNEM BOJIŠČU. Angleški vojaški »ddelki na francoskem bojišču so popolnoma motorizirani. Na sliki vidimo dolgo vrsto kamionov (tovornih avtov), ki potujejo na določeni cilj BODEČA ŽICA ROMA NA BOJIŠČE. Nemški vojaki nesejo bodečo žico na fronto finski mornarji kopljejo na finsko-ruski meji strelske jarke ČAST JUNAKOM! Francoski general pozdravlja zastavo oddelka, ki se jd posebno Izkazal pred sovražnikom PRIPRAVE NA BELGIJSKI MEJI. Belgijska kraljiea-matl je obiskala vojaško letališče na belgljsko-luksemburškl meji TRGOVSKE LADJE S SPREMSTVOM. Trgovske ladje v Severnem morja I vojaškim spremstvom FRANCOSKA TORPEDOVKA odhaja na lev proti 0FASNA POT. Nemške patrulje na pohodu vzdolž zapadnega bojišča Tedenska kronika BORBA PROTI PODMORNICAM. Angleži montirajo top ca streljanje na nemško podmornice RENSKA OBRAMBA PROTI LETAL8KIM NAPADOM. Anglija Je te pred meseci osnovala civilno gardo proti napadom letaL Oardlstke nosijo posebno obleko. LETALA V TOČI GRANAT. Nemtto^letatoko tototo nad angle«ko obalo, kjer so RAZBITA POGAJANJA MED RUSIJO IN FINSKO. Finska vlada Je odpoklicaia svojo delegacijo Iz Moskve. Na sliki vidimo m» nJega ministra Finske, Erkka utse ubranila nenadnega napada. Je Belgija utrdila svojo mejo s tračnicami, vzidanimi t beton. Tračnice so poleg tega povezano i bodečo ftloo Nemčiji teboj še