Spioini Ą@$tnik. C^ ^rjeva slika. »Vojno botrstvo«, ki deluje pod zaščito Nj. Vel. cesarice Cite, je založilo in prodaja umetniško in tehniško jako dobro uspelo sliko cesarja Karla. Slika, ki jo je napravil slikar Tom von Ureger, kaže cesarja v maršalski uniformi ter je zlasti vladarjev obraz potretiran v vsej svoji sveži naravnosti. Cesarica sama je pohvalila sliko kot jako dobro. Dosedaj so izdane tri reprodukcije Uregerjevega portreta. Prva v sijajnem barvotisku stane v formatu 58 X 57 K 25.—, druga je izvedena v barvotisku ter stane v formatu 53 X 68 K 7.50, tretja »ljudska reprodukcija« je izvedena v štirih barvah ter stane le K 2.40. — Čisti dobiček od prodaje teh cesarjevih slik jc namenjen vojnemu botrstvu. Šlike najtopleje priporočamo. Naročajo se: Kriegspatenschaft, Bildervertrieb, Wien, VII., Stiftgasse 27. Patriotični prazniki. Dne 27. aprila je god Nj. Veličanstva cesarice in kraljice Cite, dne 9. maja (roj. 1892) pa rojstni dan. Dne 17. avgusta je rojstni dan (roj. 1887) Nj. Veličanstva cesarja in kralja Karla, dne 4. novembra pa godovni dan. Nastop vladanja se bo praznoval vsako leto dne 21. novembra. Slovesne črne maše v spomin smrti pokojnega cesarja Franca Jožefa I. Po naznanihi prvega najvišjega dvornika Nj. c. in kr. Apostolskega Veličanstva se ima- jo po Najvišjem ukazu slovesne črne ma- še v spomin smrti Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva pokojnega ce- sarja Franca Josipa I. vršiti na običajni način dne 20. in 21. novembra vsakega leta: veljati ima tedaj od sedaj naprej 20. november (predvečer dneva smrti) kot novi dvorni veliki praznik. Zajedno se je  odredilo, da prenehajo slovesne črne ma-  še v spomin smrti pokojnega cesarja Fer- dinanda 1., vsled česar odpade v bodoče tudi dotični dvorni veliki praznik, to je 28. junij. Naš tovariš Engelbert Gangl, c. kr. učitelj na opuščeni prapravnici c. kr. državne realke v ldriji, je prideljen v službovanje pripravnici za srednje šole na P r o s e k u. Glasbena Matica. Cisti dohodek zadnjih štirih dobrodelnih koncertov je znasal 4600 K. Dohodek cerkvenega koncerta v znesku 1600 K pripade »soškerrm skladu« c. in kr. 5. armade; dohodki treh »Sočinih« koncertov v znesku 3000 K pa se izroče našim goriškim beguncem. Doslej je Glasbena Matica izvršila 16 dobrodelniii koncertov tekom vojne. Njih čisti dohodki, izročeni plemenitim domoljubnim namenoin vojnc oskrbe, znašajo doslej 13 tisoč 856 kron. ' Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in meščanske šole v pomladanskem terminu 1917 se prično na c. kr. učiteljišču v Ljubljani v petek, dne 13. aprila ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po šolskem vodstvu prediožiti pravočasno c. kr. okjajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 4. aprila v rokah izpraševalne komisije. Regulacija učiteljskih piač. Vsled iniciative deželnega glavarja bo dobilo učiteljstvc v kraikcin *fegodne plače potom regulacije, ki je sedaj v delu. To pa, žal, ne Lso na Kranjskcm, ampak na Zgornjem Avstrijskem. Avdijence pri cesarju. Njegovo Veličanstvo je odredilo, da za časa trajanja vojne ne bo več doVoljevalo avdijenc v svrho predstavljanja ali za zahvaie za podeljena odlikovanja in imenovanja. — Avdijence pri vladarju ostanejo omejene le na sprejeme službenega značaja. Eventuveine zahvale bo sporočala vladarju kabinetna pisarna. Vzdrževalnina za svojcč v vojake pokiicanili zvišana. Vlada namerava v najkrajšem času zvišati vzdrževalnino poprečno za 20 odstotkov. Meseca januarja t. i. je bilo izplačanih 170,000.000 K vzdrževalnine. Od začetka vojske do meseca februarja 1917 je bilo izplačane vzdrževalnine čez tri milijarde kron. Če se vzdrževalnina zviša za 20 odstotkov, znaša ta povišek na leto 340 milijonov kron. Zopet en korak k nemškemu državnemu jeziku. Trgovinsko ministrstvo je bilo zaukazalo vsem nemenškim trgovskim zbornieam, da se morajo pri dopisovanju s centralnimi uradi posluževati nemščine kot uradnega jezika teh uradov. Praška, plzenjska in budjejeviška trgovska zbornica so se pritožile proti temu ukazu na državno sodišče. Dne 22. februarja se je vršila javna razprava. Senatu je predsedoval dr. Grabmayr, poročevalec je bil dr. Pattai, zastopnik trgovinskega niinistrstva dr. L6wenield-Rus, pritožbo sta zastopala dr. Hotowetz in dr. Scliauer. Zastopnik pritožbe dr. Schauer je izvajal, da je dr. Spitzmiiller ravno v času vojne, ko bi moraio veljati načelo »Ouieta non movere« odpravil desetletja staro prakso. Navedel je dalje mnogo naredb upravnega sodišča, iz katerjh izhaja, da imajo trgovske zbornice legitimacijo do pritožbe v jezikovnih vprašanjih, dočim jim trgovinsko ministrstvo zdaj odreka legitimacijo za pritožbo drž. zakonov. Če bi srnelo ministrstvo naročati trgovskim zbornicam, v katerem jeziku rnorajo poročati, potem bi jim smeio tudi ukazovati, kako morajo stvarno poročati. Vladni zastopnik ni navedel ne enega zakona, ki določa izključno veljavo nemščine v državnih uradih. Ukaz dr. Spitzmijllerja je prvi korak za uvedbo državne nemščine. Nemške stranke kličejo že dolgo po njej, a tudi nemški politiki so spoznali, da se nemški državni jezik ne da uvestf s kakim ministrskim ukazom, nego le potom zakona. Dne 26. februarja t. 1. je uržavno sodišče razglasilo razsodbo. Pritožba se zavrne. V utemeljevariju je rečeno: Formelni ugovori so brez pomena. V meritornem cziru je poudariti, da je odločba v tem slučaju odvisna od vprašanja, če je v členu 19. drž. osnovnega zakona utemeljena ustavna pravica zbornice, občevati s centralnimi mesti v jeziku, ki ga sama izvoli in če je opravičeno se pritožiti proti naročilu trgovinskega ministrstva. Državno sodišče je od svojega obstanka opetovano odločilo, da državni in avtonomni organi iz člena 19. drž. osn. zakona ne rnorejo izvajati pravice do pritožbe proti odločbam njim predpostavljenih oblasti glede službenega poslovanja. Katoliški kongres v Curifou. V sredi ineseca februarja se je zbralo v Curihu nekaj katoliških poslancev in veljakov iz Nemčije, Avstrije, Švice in iz nekaterih drugili ncvtralnih držav. Slovence je zastopal deželni glavar kranjski dr. Ivan Sušteršič, Madžare pa bivši žid, poslanec baron Filip Orosdy. Posvetovali so se o zadevah, ki so skupne vsem katoličanom. Sestanka v Curihu so se udeležiii tudi nekateri voditelji krščanske socialne strankc v Avstriji, ki so pa doma združeni z liberalniin nemškim »Nationalverbandom« v svrho zatiranja in na stenopritiskanja slovanskih narodov v Avstriji. Tem zastopnikom je posvetila mariborska »Straža« v 17. št. z dne 26. februarja 1917 članek »Katoliška solidarnost«, kjer jim po pravici predbaciva, da so zapustili svoje krščansko stališče in opustili katoliško misel združivši se z nemškimi nacionalci. »Ti možje,« pravi »Straža«, »so v švicarskem mestu motrili katoliško solidarnost iz evropske perspektive. Ce jim je kaj do tega, da sklepi, ki so jiii storili, ali katerim so pritrdili, ne ostanejo samo na švicarskem mednarodnem papirju, temveč se o pravem času udejstvijo, jili morajo predvsem postaviti pod avstrijsko perspektivo. Kar naj velja za narode v Evropi, ki so ločeni po državnih mejah, se mora najprvo oživotvoriti med narodi, ki jili spaja ista državna vez. Ne vemo, ali so ti možje, vrnivši se iz Švice, nemške "zaitteve, ki so jih krščanski socialci v zvezi z nemškimi nacionaici predložili vladi, premotrili z vidika katoliške solidarnosti. Ce so, so morali na prvi pogled spoznati, kako neskladne so te zahteve z duhoni katoliške solidarnosti. Nič ni krščanskemu duhu bolj tujega, kakor kratenje pravic enega naroda v dobiček drustva ali cele vrste ljudstev, da se poviša samo eno priviligirano ljudstvo. Pred Bogom so vsi narodi enakopravni. To je krščansko načelo. To načelo so zapustili krščanski socialci, ko so se pridružili nemškonacionalnernu programu, ki zahteva spremembo avstrijske ustave, odpravo § 19 osnovnih zakonov, nemški državni jezik itd. S tem so krščanski socialci zapustili svojo tradicijo iz sloveče dobe prvih let krščanske socialne stranke, pustili vnemar katoliška načela o krščanski pravičnosti in enakopravnosti in se vdinili pohlepnosti nemškega Nationalverbanda«. Tako »Straža«. Vsakdo mora priznati, kako huda a resnična so ta predbacivanja. Zato nam ne gre v glavo, kako je mogoče stopati v stik s tako breznačelno stranko?!