Ugodnosti pri plačilu pri treh zaporednih mesečnih obrokih /nic> štirje zaporedni obroki brez obresti MURSKA SOBOTA Murska Sobota, 27. februarja 1992 • LETO XLIV • Št. 8 • Cena 45 tolarjev <>ya priloga pred začetkom nogometne sezone prinaša: predstavitev men ta rje. u za (Če v človeku ubijete čustva, kaj mu Še ostane?) MAJDA HORVAT Protest šolskemu ministru VELE 1 ECOVI N L O VESTNIKOV KOLEDAR Marec VREME odvisno življenje ljudi, se izčrpavajo v razprtijah 20% popust pri takojšnjem plačilu 10% popust pri dveh zaporednih obrokih, Če ta teden ne bo sklican zbor delavcev Elrada z eno samo Fotografija: N. Johnov »Odstop« policista Geriča tekk h9ašev v slovenskih državnih ligah • razporede spomladanskih • >e,n • predstavitev udeležencev svetovnih in evropskih prvenstev • na®e športnike in Murski val: akcija, kakršne še ni bilo v deželi ob Muri °9ometna športna napoved, ki bo odslej tradicionalna 27. februar, četrtek, GABRIEL 28. februar, petek, ROMAN 29, februar, sobota, OSVALD । Republiški [Poslanci — ^S.^nanci ŠPORTNI »ŠUS Ve*tnik točko dnevnega reda — glasovanje o zaupnici skupščine, in če sindikatu ne bodo dane na vpogled pogodbe o oddaji prostorov AOP-sistema firmi Vigrad, individualne pogodbe za resorne direktorje in pogodba o oddaji obrata družbene prehrane zasebniku. bo sindikat napovedal generalno stavko delavcev sistema El-rad. Sindikat, ki ga v celoti podpira tudi branžni sindikat elektro in kovinske industrije, želi iz omenjenih pogodb razbrati, pod kakšnimi pogoji je bil dan v najem AOP-sistem firmi Vigrad, ki so jo ustanovili direktorji in nekaj delavcev, kakšne so konkurenčne klavzule v direktorskih individualnih pogodbah in na kakšen način se je zasebnik rešil presežkov delavcev v obratu družbene prehrane, ki ga je vzel v najem. Ljudje pa si dajo duška. saj si ne morejo kaj, da ne bi psovali, se jezili in 1 leli. Svoje razočaranje nad ljudmi, v katere so verjeli, morajo nekje izbljuvati, saj so*vendar upali v boljše življenje. Končno na nekoga morajo stresti bo! vsakdanjega življenja, čeprav je lahko vse skupaj le brezupno brcanje okoli sebe. Čedalje več ljudi ostaja na cesti, nad mnogimi tistimi, ki še delajo, pa visi grožnja, da bodo ob stečajih šli tudi oni. Delo nima cene, svojo pa imajo manedžerji, pa če najdejo delo za tiste, ki lahko na trgu ponudijo le svoje golo delo, ali ne. Vsaka stvar v trgovini ali kjerkoli ima svojo ceno, skoraj vsak dan višjo, plača pa so menda na ravni izpred petnajstih in več let. Vedno več ljudi je na poti od pomanjkanja v revščino. Tam pa, kjer sta meč in žezlo, od katerega je zelo katerim lahko čuti. Zato, če človek sodi, bo sodil po svoji glavi, dokončno sodbo pa bo itak dala zgodovina — če ji samo ne bodo nadeli nagobčnika ideologije. Čeprav je bilo le redkim izbrancem dano, da so se podkovali e političnih znanjih in se kalijo i’ političnih vrstah, pa ima vsak človek svojo glavo, s katero lahko misli, in srce, s Jutri, 28. februarja, je pričakovati, da bodo objavljeni razpisi za vpis v 1, letnike srednjih šol v Sloveniji. Le-te so morale že pred časom poslati svoje predloge ministrstvu za šolstvo in šport, Tako je Tehniška in poklicna Šola Murska Sobota poleg kovinarskega in tekstilnega programa navedla oziroma predlagala tudi 2 oddelka programa elektrikar (poklic elektrikar-elektronik), ki ga izvajajo že 10. leto. Z ministrstva pa so medtem dobili ustno informacijo, da ga letos v razpisu ne bo. »Ne moremo se strinjati s tem, saj je ta program na šoli verificiran, kadrovska zasedba je v skladu.z normativi, zagotovljeni so prostori in učna oprema, tako da ni razlogov, še manj pa utemeljeno, da bi ta program odpadel,« je v protestu, ki so ga v ponedeljek poslali v Ljubljano, med drugim zapisala podpredsednica IS SO Murska Sobota Brigita Bavčar. Ali bo to kaj zaleglo, bo najbrž znano že jutri. Življenje pa je takšno, da se malo veselimo in veliko umiramo. Čeprav je pust tako resničen kakor pepelnična sreda ... (šms) Ze dolgo je tlelo, potem pa se je v parlamentu in vladnem zboru vžgalo. Zagorelo je j n vedno bolj gori, ker dolivajo olje in se oblivajo z gnojnico, vse skupaj že pošteno smrdi, ob tem pa izvoljenec in poslanec ljudstva navadnim smrtnikom pripoveduje, da naj se ob komentiranju dogajanj v vladi in parlamentu vzdržijo čustev ali čustvenih reakcij. In prav človekovim Čustvom naj nihče ne poskuša natikati nagobčnika, človek jih mora in sme vreči na plan, jih izkričati. ob tem ko lahko kot gledalec od daleč opazuje dogajanje na političnem teatru. Tako kot so ljudje vladajočim dali legilimiteto, da vladajo, in opoziciji, da ne vlada, kot je uzakonjen boj za oblast, tako daje človeku njegov vsakdanjik državljana podlago ali legilimiteto, da s čustvi napolni svoje ko- Sindikat grozi z generalno stavko 3. marca bo Luna v znamenju mlaja. Mislite na jutri — zavarujte sebe in svoje premoženje danes Podobni argument: bunkerje so začeli graditi z našim denarjem in nihče nas ni vprašal, ko so jih postavljali, sedaj, ko je denar zapravljen, pa nas bodo morali vprašali, ali dovolimo razstrelitev ati ne. In tretjič, vendar to ni najpomembnejše ■- območje krajevne skupnosti Raz-križje je zaradi mejnosti zelo občutljivo. V zadnjih nekaj letih je v hrvaških časopisih izšlo nekaj člankov, ki ne skrivajo ozemeljskih teženj Hrvatov po slovenski zemlji. Zadnji lak je izšel 22. januarja letos v Medi murskem tedniku, kjer avtorica zahteva referendum, s katerim bi se krajani odločali, ali želijo k Hrvaški ali Sloveniji. Vsi ti razlogi so vodili krajane, da so začeli podpisovati tudi peticijo, s katero zahtevajo, da bunker ostane tam, kjer je. in takšen kot je. Dušan Lo parni k Ali to lahko razumejo kot namig, da naj si jezik brusijo le tisti, ki imajo zadostno »politično znanje« in sposobnost političnega ocenjevanja, brez čustev? Ob koncu tedna bo sončno in topleje. sh*' zrca«ce »a steni povej, kaj je resnica v deželi tej!* te v pr'a^.?a. Iunaj in šeme smo na znotraj. Če bi, kakor AH-našli sv0- Pred ogledalo, bi tudi na drugi strani ob Se^avo ^u(«> svojo burkasto politiko, svoj žalostno marec, nedelja, ALBIN marec, ponedeljek, NEŽA marec, torek, P USI marec, sreda, PEPELNIC A PREGOVORA Spomladanski sneg je bajtarski gnoj. Spomladi upa še star kol, da bo ozelenel. Boj za oblast (čustvom pa nagobčnik) oblast, kijih vidita rudi Evropa in kapital. Zato ljudje morejo in morajo izreči svoja čustva in misli, vsaj dotlej, dokler jih še imajo. h MESNI IZDELKU Sta. m M>lW>, Ml MIM, pouPouzmftfM. MA, POROM IM PBAVom/ da Z trta rta '92 blagovnica, park, dom, 'JEVO NASELJE, BLAGOVNICA NA GIBINI ZAKLONILNIKA NE DAJO! Po uspešni razstrelitvi bunkerja v Peli sovcih bi v torek moral v zrak tudi bunker na Gibini. Razstrelitev so preprečili krajani. Že zgodaj zjutraj so se zbrali pred zaklonilnikom in ekipi razstrelje-valcev Geološkega zavoda Slovenije preprečili nastavitev eksploziva, že izvrtane luknje pa zasuli. Argumenti krajanov so: druga svetovna vojna in lanskoletna vojna v Sloveniji sla Gibini, Satarskemu, Razkrižju, Veščici in drugim krajem na lem območju prizadejali veliko strahu in gorja. Spomin je še vedno živ, in če zaklonilnik nima te kakšne praktične veljave, jim vsaj daje občutek varnosti. ntščančj'' 9 aktualno po svetu IZ MONOŠTRA PIŠE Veliko babic kilavo dete? Že lani maja je vlada Republike Madžarske izjavila, da bo sprejela in parlamentu predložila osnutek zakona o narodnostnih in etničnih manjšinah do konca lanskega leta. Zakon naj bi zagotavljal posebne pravice približno milijonu ljudem na Madžarskem. Priprave so se zelo zavlekle, čeprav je predsednik madžarske vlade večkrat poudaril, daje Republika Madžarska zainteresirana za krepitev kolektivne zavesti narodnostnih skupnosti. Nekateri so celo osumili vlado, češ da zavestno zavlačuje sprejetje osnutka zakona, saj dokler tega ni, se lahko otrese tudi nekaterih predpisanih nalog. Potem pa so nas naenkrat zasuli z osnutki. Vlada je naročila ministrstvu za pravosodje, naj pripravi svoj osnutek. Isto nalogo je dobil tudi Urad za narodne in etnične manjšine, ki hafbi uskladil zahteve in možnosti. Med tem časom je nastala tudi t. i. manjšinska okrogla miza. ki zastopa interese manjšin. S pomočjo svojih, torej narodnostnih strokovnjakov (pravniki, politologi, sociologi), so tudi oni sestavili inačico zakona. Ker pač okrogla miza ni sprejela osnutka Urada, je vlada privolila, naj prideta ta dva organa do soglasja in pripravita, kar se da »najboljši« osnutek zakona. Določila je tudi rok, saj morajo zakon sprejeti čimprej, pravi vlada. In »otrok« se je pravočasno rodil pa niti ni bil toliko kilav. Urad in okrogla miza sta se držala roka in sta vladi septembra predložila osnutek. To sta storila tudi zaradi tega, da bi se pri proračunu R Madžarske za leto 1992 upoštevali tudi izdatki narodnostnega področja. Potem smo spet čakali. Na kaj? Da bi težko rojenega otroka vlada krstila. To se je zgodilo 6. februarja letos. In glej čudež! Vlada je sprejela neko »tretjo« različico osnutka, s katero nihče ni zadovoljen, Romi in »nove« narodnostni (Poljaki, Bolgari) zaradi tega ne, ker ta osnutek pravi, da bo zakon veljal le za avtohtone (tradicionalne) manjšine. Narodnostna okrogla miza ima skoraj iste zadržke, kot jih je imela pri prvem osnutku Urada. :itičnih stališč. Nedavni obračun pakistanske vojske s pripadniki Osvobodilne fronte Kašmirja, ki so hoteli prestopiti pakistansko-indijsko mejo, je terjal 12 žrtev. Dogodek je znova opozoril, da ozemeljski spor med Islamabadom in New Delhijem glede Kašmirja še zdaleč ni rešen. Že skoraj 40 let je Kašmir jabolko spora med Indijo in Pakistanom ter prav toliko časa kroji njegovo usodo Indija z vojsko. Večinsko muslimansko prebivalstvo, ki je zaradi Nehru-jevih političnih špekulacij ob delitvi britanskega kolonialnega V Gorskem Karabahu vre V Gorskem Karabahu, spornem območju med Armenijo in Azerbajdžanom, se nadaljujejo siloviti spopadi. Več ljudi je izgubilo življenje. Iz Azerbajdžana so na glavno mesto Gorskega Karabaha Stepa-nokerk izstrelili nekaj raket, pn čemer je 6 ljudi izgubilo življenje, nekaj deset pa je ranjenih. Prav tako so napadli motorizirano vojaško enoto, ki je v tem spopadu nevtralna. Poveljstvo zakavkaškega vojaškega območja je zaradi tega napada že protestiralo pn azerbajdžan-skih oblasteh. Granič namesto Šeparoviča Hrvaška vlada je imenovala svojega sedanjega podpredsednika dr. Mata Graniča za novega zunanjega ministra Republike Hrvaške. Dr. Granič bo že peti hrvaški zunanji minister po zadnjih volitvah. Iz dobro obveščenih virov je slišati, da bo dosedanji minister dr Zvonimir Šeparovič odšel v New York kot predstavnik Republike Hrvaške pri OZN. Alžir islamska država? Alžirska Islamska fronta rešitve je sporočila, da je v neredih po vsej državi izgubilo življenje 150 ljudi, približno 700 pa je ranjenih. Omenjena fundamentalistična stranka zahteva, naj Alžirija postane islamska država. Trdi tudi, da so oblasti aretirale več kot 30 tisoč ljudi, med temi naj bi bilo 28 županov večjih mest in 200 predstavnikov lokalnih oblasti, privržencev Islamske fronte rešitve. Četudi hoče biti Srbija formalna naslednica Jugoslavije, se bo morala pogajati, ker je tudi«v tem primeru potreben prejšnji sporazum o dolgovih, rezervah, premoženju. Le tako bi lahko zelo hitro normalizirali odnose na nekdanjem jugoslovanskem prostoru. Borba, Beograd Hrvaška bo s silo osvobodila izgubljena ozemlja, če se zvezna vojska in četniške skupine po prihodu modrih čelad ne bodo umaknile z njenega območja. Na spornih območjih morajo veljati hrvaški zakoni in valuta, četudi so večinsko prebivalstvo Srbi. Standard, Dunaj Popolno diplomatsko priznanje Hrvaške in Slovenije ima za Rusijo izreden pomen zaradi njunih vlog na Balkanu in tudi v Srednji Evropi. Zato je ruska diplomacija dolžna delovati oprezno, a tudi hitro. ( . Izvestije, Moskva Marko Voljč zaenkrat ni uspel Vlada premiera Lojzeta Peterleta je dobila zaupnico. Razprava o konstruktivni nezaupnici vladi je v slovenskem parlamentu trajala polnih 9 ur. Magister Marko Voljč je dobil po tajnem glasovanju 115 glasov oziroma 6 premalo, dabi bil imenovan za mandatarja. Po različnih razpravah, v katerih je bilo slišati podporo, zavračanje in celo žalitve na račun kandidata, je bil izid volitev bolj ali manj pričakovan. Ostaja pa dejstvo, da se kriza vlade prenaša tudi v parlament, kjer se je pokazalo, da premier nima več večine med republiškimi poslanci. To pa lahko pomeni blokado in zato stagnacijo za Slovenijo, ki drvi h gospodarskemu in socialnemu dnu. Politična suverenost mora biti podprta tudi z gospodarsko trdnostjo. Po zasedanju slovenskega parlamenta je Lojze Peterle izrazil zadovoljstvo, ker se je položaj sedaj razčistil, tako da bo lahko vlada nekaj časa delovala v normalnih razmerah. Kandidat neodvisnih poslancev mag. Marko Voljč pa je po zasedanju dejal, da je bilo med razpravo slišati vrsto zanimivih idej, razprava pa je bila zrelostni izpit političnega življenja v Sloveniji. Pozitivno pa je ocenil možnosti za nastop Slovenije v mednarodnih gospodarskih središčih. Kašmir se ne da imperija na podcelini ostalo v Indiji, zahteva tisto, kar New Delhi sicer načelno sprejema, v praksi pa odločno zavrača plebiscit. To pomeni, da kašmirski muslimani zahtevajo samostojnost. In ker politične rešitve problema ni, se krepijo sile skrajnežev, ki vidijo rešitev edinole v oboroženem boju. V minulih dveh letih je tako splošni ljudski odpor Kašmircev proti indijski represiji zahteval najmanj 6 tisoč žrtev. Nekoč cvetoča himalajska dolina, v kateri so s turizmom letno zaslužili 300 milijonov dolarjev, pa je zanimiva le še za avanturiste. V prihodnjih dneh se bo videlo, kako spreten ali kako nesposoben politik je Lojze Peterle. Njegova politična kvalifikacija se giblje med skrajnostmi; ali je izredno nesposoben ali pa izredno sposoben. V ponedeljek zjutraj, ko tole pišem, zadeve bolj kažejo na njegovo nesposobnost in prav poniglavo zaletavost. On sam in njegovi krščanski demokrati še kar naprej ponavljajo, da je ministre Bavčarja. Rupla in Kacina moral odpoklicati po pravilih politične igre, ker bi se mu sicer še krave smejale. Ravno v tem vidim možnost za neki zvit scenarij, kajti če je vse skupaj v resnici začel samo v izogib posmehu, potem je cepec. Jasno je sicer, da ga formalna pravila usmerjajo k temu, toda vsak normalen človek bi moral vedeti, kdaj se je smiselno sklicevati nanje. Ministri iz Demokratske stranke, ki ga pri glasovanju o zaupnici ni podprla, sicer niso nič posebnega. Vsaj za prva dva bi zlahka dokazovali prav nasprotno. Toda v javnosti so dovolj priljubljeni, da se ob opisovanju ničvredne Peterletove vlade navadno tudi zaradi njih naredi vejica in doda tisto o nekaterih kljub vsemu »uspešnih ministrstvih«. Rupel je (razmeroma) popularen, čeprav je jasno, da s samim priznanjem, ki Uko ali tako prihaja samo od sebe (kdo pa je, na primer, obiskal in poprosil za priznanje kakšno Burkino Faso, ki je to storila kot zadnja doslej), ni opravljeno tudi edino relevantno zunanjepolitično delo: navezava gospodarskih stikov. Zasluge pa mu javnost kljub temu pripisuje. Kar pa se Bavčarja tiče, ne smemo pozabiti, da je država v svoji osnovi policijska. Torej za prepričljivim ukoreninjanjem policije stoji celoten državni aparat, ne samo Bavčarjevo ministrstvo. Vendar tudi tukaj deluje isto populistično načelo kot pri Ruplu. Kakorkoli majhen bi že bil vpliv javnosti na glasovanje v parlamentu, v tem primeru je potrebno nanj vsekakor računati, še tako gluh parlament si ne more privoščiti, da tako razločnega klica javnosti ne bi slišal. Povrhu pa trem ministrom ni naklonjena samo javnost, ampak tudi vodstva nekaterih strank, ki so pri zadnjem glasovanju o vladi še dale podporo Peterletu. Socialdemokrat Pučnik in Plut od zelenih sta po zadnjih dogodkih izrazila zgroženost nad Peterletovimi nameni s tremi ministri. Zaradi tega se nagibam k misli, da mora biti v ozadju neki scenarij, v nasprotnem primeru, če takega scenarija ni, potem nam, naj to še enkrat ponovim, v Peterletovi osebi zares vlada uboren duh. Kako daleč nazaj segajo niti tega scenarija, tega ni mogoče vedeti. Recimo, da je že glasovanje o konstruktivni nezaupnici potekalo po načrtu obeh kombinatorjev, Drnovška in Peterleta. To bi dalo celotni zgodbi poseben čar. Potem sta se zmenila tudi že to, da bosta opoziciji prek neodvisnih poslancev podtaknila M. Voljča kot kan- Prve pridejo štabne enote Svetovna sredstva obveščanja se strinjajo v oceni, da se z 141'' varnostnega sveta OZN o odhodu modrih čelad na jugoslovanski11*' čenja ena največjih operacij te vrstev zgodovini svetovne orgM*^ Ker prihajajo vojaki na ozemlje, na katerem sprte strani kom»i <* da se bodo vnovič spopadle, bo po mnenju opazovalcev ta akcij«* čeiad tudi zelo tvegana. Po ocenah strokovnjakov za mednar«1** ške operacije pod okriljem OZN bo na jugoslovanskem ozemlju**’*' nih v to nalogo okrog 14 tisoč ljudi. To je več, kot je vseh drugih fn nikov modrih čelad, angažiranih na kriznih področjih sveta. _ J Do soglasnega dviga rok za resolucijo, s katero VS odreja n* mirovne operacije na Hrvaškem, je prišlo šele potem, ko je 15 "I”’ sklenilo kompromis glede stroškov in vloge VS v operaciji. Za milijonov dolarjev, kolikor naj bi modre čelade na Hrvaške"1* ZDA in druge zahodne države menijo, da je pretirana. Zato bo’1*'' njih dneh in tednih na Hvaško odšel le del modrih Čelad (pred«'" predhodnici štab, ki bo nameščen v Sarajevu), medtem ko bo gr* sekretar OZN dr. Butros Gali pozval tudi prizadete strani, naj P*** jo več za stroške operacije. Stalne članice VS (ZDA, Francij«, Britanija, Rusija in Kitajska) bodo pokrile več kot polovico s**’ modrih čelad na Hrvaškem. Precej držav članic meni, da bi mor*1' zadete strani omogočiti nastanitev pripadnikom varnostnih sil stoječih vojašnicah, s čimer bi svetovni organizaciji prihranili 10 milijonov dolarjev. Genscher na Hrvaškem in v Sloveniji J Nemški zunanji minister Genscher je bil na svojetn l**"*' uradnem obisku v neodvisnih in suverenih državah Hrva«11 ) Sloveniji. V Ljubljani se je pogovarjal z vsemi najvišjim1 R venskimi funkcionarji. Na novinarski konferenci po pogo*0" je Genscher dejal, da bo Nemčija intenzivno pomagala S'0* j niji pri vključevanju v mednarodne organizacije, predvsem r ' včlanjevanju v Konferenco o evropski varnosti in sodelovanj ter pridruženem članstvu v Evropski skupnosti in pri premij vanju sedanjih gospodarskih težav. Sicer pa sta gospous**! delegaciji veliko pozornosti namenili prav gospodarskem** I deluvaniu med državama. V spremembe tudi Zahod V Trstu je bilo konec tedna dvodnevno mednarodno posvel®*^ naslovom Prispevek demokratičnih in reformskih sil pri spre**1^ Srednje Evrope. Posvetovanje sta vodila italijanski zunanji Michellis in avstrijski minister za evropska vprašanja JankoritS j čih je bilo več kot sto predstavnikov strank leve usmeritve oz. mokratov in liberalcev iz 12 držav Srednje in Vzhodne Evrope-^; ski predsednik Milan Kučan je med drugim dejal, da mora v teh sprememb dejavno poseči tudi Zahod, sicer tvega ustavitev “4 razvoja. Poudaril je še, da morajo v tem delu Evrope vzpost«*!11^ larni sistem ter normalen proces družbe tudi pri reprivatizaciji £ * ga gospodarstva. Če tega ne bodo storili, obstaja resna nevarne®* populizmov in diktatur. V ŽARIŠČU Če bi Peterle bil Josip Brot didata za mandatarja. Glede na izid je bi‘ največje tveganje, ker je Peterle komajda Dosegla pa sta javno potrditev razhoda DS, s tem pa tudi potencialno izpraznite* bolj privlačnih ministrstev. ji Poslej bo vse skupaj teklo bolj gladko 1' naskoči demokratske ministre, Drnovšek me liberalne demokrate oboje se je že zS , in to je potrjeni del našega fiktivnega scen®’1^ Prihodnje dogajanje je negotovo, tako »Z začetek zgodbe, če pa je Peterle politik, p lahko gre samo v tejle smeri: V parlamentu ponovno glasovalo o vladi, toda ne samo 0 '' sirih, ampak tudi o mandatarju. Kajti Peterk tovi, da nima nobenih možnosti, zato mand«'^ nudi Drnovšku, ta pa mu v zameno obljubi, d* svoji vladi obdržal vsa krščanska ministrs**^, terletu pa bo za nameček dal zunanje ministre;. Pustimo ob strani vse pomisleke ob taksi* šitvi in zasledujmo potek našega scenarija- p. Vse javnomnenjske raziskave umeščaj0 novska visoko nad kateregakoli od treh " . strov iz DS. Skupščinsko telo tudi tega jg moglo preslišati, zato bo Drnovšku naan0^' glasovalo. Brez težav, ker bo imel DrnovšK Peterletov blok v skupščini tako ali tako Čeprav ta scenarij tako rekoč visi v zra^u’drl nekaj kritičnih točk. Prva je v že večkrat o*** ni predpostavki, da za kaj takega Peteri« n' r volj prebrisan. Druga je v odnosu liberalni d mokratov do SKD. Pri nekaterih najvio^i predstavnikih zdaj Drnovškove stranke j« ti zajedljivo nenaklonjenost do krščanski* p mokratov. Toda slišati je, da naj bi Šetih0 pr kdo od SKD najbolj sovražnih prestopil * mokratom. Nadalje je zelo vprašljivo razmerju P«1^ Drnovšek. Govori se sicer, da bi bil Dr*^,, zadovoljen z zunanjim ministrstvom, tod« ’' J le bi moral iti celo tako daleč, da bi mu o ;■ d1' ..i I/ a i/ I H V pasti pravil Pitanec Rum CAF . je zaradi K' itviio Z rajde- ....... Uirtr,t, slavt)nih ^i »i * na vrv- ? ore na postavlje-stavbnih-V skiad lomer n 'em Jlsč "^činc 1 |U. OdprL da Sta « v oddat' ra^ISunem ^ku za križišču xi'na in O™ -i c 'ma Kaučiča Prešern^ ^boske s kupca rt«. prjaviia le dva ujntuv.h ,Wna k™......... |L. Polniui^ 3 oba kuPca iz-"^tlaM..................Če- čena pn J??! plsno °bveš-^^Prosdaza^ Pa SU kup’ «neea moz™st obro-^vbn0PlačJla, >9"“ za svet je oh^*” 'zvršni °dlog plačila113^1 Pr°šnj' za kupninaiJm da se r»vna iz vBLort?k°nčn0 p0’ VOdn> in uo?rr pr0’Z' Pomembno de Ugreza R0Sr,odaXnOs« idrb’ k, da , .a’ so 5klem-odškodnine !°£lJ0 , odPlačilo % v treh?Wtavbni zemUI-v -Hu Prvi obrok kuPnine je kun^a", skupne v r JHn c dolza” Pla-Poprodajn" hnP° ku‘ ’n 'reiii J"i.rnL^odbe, drugi leta 1901 rok Pa do konca k,°ktat nn"Zi?ma ‘»4: vsa-skupne ■ ods,o‘kov od K OmenJe-Jo ^ odstotPk Se ?aračuna-ne Za realn °bres"' Poveča-r -• V ^rnlpieu ^"Ogo krak; . Je odgovor mo, da je z n'ega zve-^tečai prj ’ tu šlo za javni k-lmomer sni'"! Je občina oddaji stavhP1?6 a odlok o °bWn J H ^‘j^kije Ta Uradnem listu. J- -Vze sklad "ni ?dbor 'n ne upra-Iavni nate/ '; ’ da razpiše ? predPisani ■P^h, ki razpis na' bi bil zakona d° veljav-Pa šmo d^i,n od,oka Ker ^'doodne? neuradno ob-okčana t; 2e8a Prizadetega rt^mentac^ !lna različno nŠtkjer ’th prime ^Jboij ne bi bilo kOnč'ni razn k*"0 "a ^'ee poeak^1Oral1 oči'no PRED RAZPLETOM ALI ZAPLETOM? Težave v Mesni industriji so resne, žal pa so se stvari zasukale v nepravo smer in kolektiv se že nekaj časa ukvarja z obrobnimi problemi. Nekaterim težavam, ki so posledica izgube jugoslovanskega in v dobršni meri tudi svetovnega tržišča, se ni moč izogniti, zato se je vodstvo podjetja že pred časom odločilo, da predlaga nekatere ukrepe, ki so nujni, če želijo, da se razmere ne bi še bolj zaostrovale. Ob skorajda prepolovljeni proizvodnji so seveda največji problem presežki delavcev, prav odločitev o njihovem zmanjševanju pa je najbolj razburila duhove med zaposlenimi. Največji problem je seveda v osrednji dejavnosti, torej klavnici, kjer naj bi po prvih napovedih ostala brez dela slaba tretjina delavcev. Val protestov se je začel na zborih delavcev in nadaljeval na odprtih sejah delavskega sveta, dogajanje pa naj I bi doseglo epilog na včerajšnji seji delavskega sve-I ta, ki se je odločal o zaupnici dosedanjemu vodstvu. Žal do zaključka naše redakcije rezultat odločitve ni bil znan, zato se moramo v tem prispevku omejiti zgolj na znana dejstva in nekatera ugibanja. Kot je na novinarski konferenci v začetku tedna dejal glavni direktor Dragan Salavec, je vodstvo kljub nezaupnici, ki je bila iakorekoč izsiljena na zadnji seji delavskega sveta, pripravilo poslovno poročilo za leto 1991 in program za letos, odločilno besedo pri vsem pa naj bi imeli seveda upniki. Tem namreč Mesna industrija dolguje nekaj čez milijardo tolarjev, kar predstavlja tretjino celotnega premoženja. Z upniki so se srečali predvčeraj, potem, ko so jim predstavili rezultate poslovanja v letu 1991 in program za letos, pa je dosedanje vodstvo dobilo takorekoč njihovo enotno podporo. S svojim programom se je na seji z upniki skušalo predstaviti tudi alternativno vodstvo, ki pa s svojo vizijo razvoja ni dobilo podpore upnikov. Razmere so preveč zapletene, da bi se spuščali v avanture, smo lahko slišali upnike in Če dosedanje vodstvo ne bi dobilo podpore delavskega sveta, bodo upniki prisiljeni izterjati svoje terjatve. Kaj bi to pomenilo za Mesno industrijo, seveda ni potrebno posebej komentirati, v skrajnem primeru pa bi lahko pomenilo tudi stečaj za podjetje. Da so težave v Mesni industriji velike, je dejstvo. tudi pred nekaterimi napakami se bo vodstvo-moralo zagovarjati, med zaposlenimi pa kroži tudi veliko neresnic in polresnic, ki jih bo potrebno razčistiti. Svoje naj bi k temu prispevala služba družbenega knjigovodstva in uprava za notranje zadeve, saj so obe ustanovi že povabili, da opravita ustrezne kontrole v Mesni industriji. Nekoliko omiljen program razreševanja presežkov delavcev pa je sprejelo že tudi dosedanje vodstvo, saj bi del presežkov skušali rešiti s predčasnimi upokojitvami, del pa s takoimenovanimi kooperativnimi programi, saj bi nekaj deset delavcev lahko ostalo doma in pitalo živino za potrebe Mesne industrije. Ker vsi protesti delavcev v Mesni industriji niso posledica nastalih gospodarskih razmer, pač pa so tudi posledica nemalokrat pretrganih komunikacijskih vezi med vodstvom in delavci, bo v prihodnje potrebno več pozornosti namenjati tudi tem vprašanjem. Kako se je na včerajšnji seji odločil delavski svet, nam, kot že rečeno, do zaključka redakcije ni bilo znano, upamo lahko le, da so pre-vadali argumenti in ne čustva. Seveda je ob vsem potrebna tudi nekoliko večja obojestranska popustljivost ter upoštevanje različnih mnenj in argumentov. Ce tega ni, potem se agonija v Mesni industriji Pomurka šele začenja. LUDVIK KOVAČ SPREMEMBA ZAZIDALNEGA NAČRTA V SOBOTI Nov storitveno—bencinski servis O pripombah na osnutek odloka o proračunu soboške občine za leto 1992 so poglobljeno razpravljali na seji občinske vlade. Ob nespremenjenem obsegu sredstev za proračun, ki znašajo okrog 706 milijonov 864 tisoč tolarjev, seveda niso mogli upoštevati vseh želja in potreb, ampak so se, odločili za določeno strukturno prerazporeditev denarja. Tako SO med drugim podprli predlog, po katerem se v prihodnje nameni več denarja za podjetništvo in številna društva. Zanje bi zagotovili okrog 10 milijonov tolarjev. Sicer pa bodo zadnjo besedo o tem povedali poslanci občinskega parlamenta na prihodnjem zasedanju. Precej pozornosti je vzbudil tudi predlog odloka za spremembo zazidalnega načrta obrtno-skladiš- One cone ob Markišavski cesti v Murski Soboti. Gre za območje med Lendavsko in Noršinsko ulico ter Puconskim potokom, kjer naj bi po načrtih Zavoda za ekonomiko in urbanizem nastal t i. sto-ritvenobencinski servis s pestro ponudbo. Ob črpalki mešane firme OMW-Petrol, pralnici in prodaji nadomestnih delov, poligonu Avto-moto društva Murska Sobota in obratu za izdelavo betonskih izdelkov naj bi še zgradili ustrezne trgovske in turistične objekte. Ker se pojavljajo številni interesenti, bodo v skladu z odlokom gostinsko dejavnost skušali prilagoditi celostni podobi novega storitveno-bencinskega servisa. V ta namen so tudi pripravili ustrezno spremembo zazidalnega načrta obrtno-skladiščne cone v Murski Soboti. M. JERŠE ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE G. RADGONA Govorice so stresle Po večmesečnih burnih razpravah in dilemah, ali je bencinski servis v industrijski coni na Me-leh zaradi bližine vrelcev mineralne vode Radenske sploh primeren, so poslanci radgonskega parlamenta vendarle sprejeli odlok o zazidalnem načrtu za «n MlLANJERŠE Opijanje« v majhnih r hi vcikrat reče morali^1 foških uvei; 'pčeno n veekrat se->On?V^a Praksa si-Se Še vedno s‘i am'Speva k vAUpnih Sed Da kve^P^k se uč”»kovito-šku^ PrenatJ"' Problemi 1 ■ .a' ke.j.,,„ -i" v vehke Ustna ..^dkokrat n S'n° Se 'ah-Pjepnčaii na etošnUL > ki se ii , 'J že P°sta- ,mh|kaU|J,JČ*,1 o''*' s oa 1 'n imuna veriP'kacijo parlam VTSle ndz^3 vpraša-"eiika Trenti f,^ pogače pa celQ i/mota. v i. n,’raJ° kat Ijajo^lava m^ki Soboti L^ bili^ .ritzmis. problemih da so^krat’^ vsi nav‘ ^’.oVd robu škk d°gaja- 7 ^no ' Ve,'kanske obi|1). ske skupščine ukvarjale izključno z velikimi gospodarskimi in političnimi vprašanji, bi zadeve nekako lažje razumeli. Toda ti parlamenti porabijo največ časa za razna obrobna vprašanja, okrog katerih se polem razvija dolgotrajna in mučna razprava, ki ne vodi nikamor. Preveč je formalnih zadev, o katerih bi lahko končno besedo izrekli kje drugje, ne pa da vso navlako prenašajo v poslanske klopi. Tudi to vendarle mora biti določena selekcija, sicer se bodo »utopili« v brezplodnem razpravljanju in dokazovanju, kdo ima bolj prav. Da bi zbor združenega dela (torej gospodarski zbor) kaj rekel o gospodarstvu in njegovih problemih, zbor krajevnih skupnosti pa prišel do predloga lokalne samouprave, ki je v zdajšnjem času še kako aktualna, to postane navsezadnje vendarle preveliko pričakovanje. Zakaj imajo potemtakem posamezni zbori še svoja imena? Pa svoje sekretarje in štetje glasov? In ugotavljanje sklepčnosti? Komu na čast? MILAN JERŠE območje. Tako so se že prej odločili v zboru KS in DPZ. po usklajevalnem postopku pa seje omehčal tudi zbor združenega dela. Dogovorili pa so se, da bo pred dokončnim začetkom gradnje bencinskega servisa s pripadajočimi objekti treba opraviti obsežne geološke raziskave. In še potem bo ob vsej predloženi dokumentaciji nujno upoštevali posebne predpise. Ti zadevajo varovalni betonski plašč, varnostne in kontrolne jaške, rezervoarje za gorivo in podobno. Rečeno je bilo, da z novo bencinsko črpalko na Meleh — takrat naj bi ukinili podobne črpalke v Gornji Radgoni, pri Avtoradgoni in V Radencih — ne bo ogrožena mineralna voda v Radencih kot pomembno slovensko nacionalno bogastvo, ampak bi jo z odstranitvijo dotrajanih bencinskih servisov lahko obvarovali pred morebitnim onesnaženjem. SANACIJA VOJNE ŠKODE Mnogo več hude krvi pa je vzbudila informacija o porabi sredstev, pridobljenih za sanacijo vojne škode v radgonski občini. Kot smo slišali, gre za več kot 279 milijonov tolarjev, od tega 256 milijonov iz republiškega proračuna. Poslanci so namreč menili, da je informacija, ki jo je pripravil občinski izvršni svet, pomanjkljiva, ker ne daje, kot pravijo, jasne predstave o tem, kako so se ta sredstva dejansko porabila Kritika pa je bila tudi na račun posebne komisije, ki od lanskega decembra ni mogla zbrali verodostojnih podatkov. Odbornike je predvsem zanimalo, kako so porabljena sredstva. Zlasti je bil odločen poslanec DPZ MIHA PETEK, ki je opo zoril na govorice o nenamenski porabi denarja. Pri tem ga je še posebej zanimalo, če je res, da se z vojno odškodnino urejujejo javna razsvetljava v Radencih in parkirišča v Gornji Radgoni ker gradi betonski podporni zid pri OŠ dr. Janka šlebingerja itd. »Če je tako, to ni v skladu z zakonom o delnem povračilu vojne škode, zato je treba denar, ki $ smo ga dobili preveč, vrniti,« je bil odločen. Oglasil se je tudi HERBERT KUMER iz ZZD, ki je menil, da se je v decembru in januarju nabralo veliko denarja zaradi visokih obresti. Preudaren je bil poslanec DPZ TONE KAMPUŠ, ki je predlagal, da bo najbolje počakati na končne ugotovitve komisije. Pridružil se mu je tudi MATEJ IVANUŠA iz zbora KS, rekoč: »Ne bi se smeli prepirali potem, ko so po očitkih, da se Ljubljana glede financ obnaša tako, kot se je prej Beograd, dočakali izjemo « Ker je bilo precej očitkov izrečenih tudi radgonskemu izvršnemu svetuje njegov predsednik ANTON TROPENAUER zavrnil vsakršna podtikanja o nenamenski porabi sredstev za odpravo vojne škode. Po njegovem bi nekateri posamezniki radi dobili več denarja, kot jim pripada, zato so se v javnosti pojavila razna natolcevanja. Naposled so sklenili, da mora komisija do naslednjega zasedanja pripraviti podrobnejše poročilo, ki bo dalo jasne odgovore na vsa zastavljena vprašanja. Kaže, da so vsa ta sumničenja in vroče razprave slabo vplivale na precejšnje število odbornikov, saj so morali zaradi nesklepčnosti zbora KS zasedanje prekiniti, kar pomeni, da se obeta še tretje nadaljevanje 12. skupnega zasedanja zborov Skupščine občine Gornja Radgona. Le komu neki v prid? MILAN JERŠE KOLUMNA Štefan Smej Joj, dvoje duš bori se v nas! V tej deželi je v teh dneh od vsega najlaže Veljati za pametnega. Nič drugega ni potrebno kot, komentirati dogajanje v parlamentu, po možnosti tako, da smešiš poslance vladajoče koalicije. Vsi ii bodo takoj priznali, da si zares bistroumen, kajti ta skupščina je zares »pod vsako ravnijo«. Če pa hočeš razen za pametnega veljati še za vzvišenega, potem se zgražaš nad vsemi, tudi nad opozicijo. Za največje kozmonavte, za tiste, ki najvišje lebdijo, najbolj daleč od vse te norišnice, se imajo seveda tisti, ki na vprašanje, kaj mislijo o življenju in delu slovenskega parlamenta, odgovarjajo: Oprostite, o čem pa govorite? Menda o politiki. Politika me, vesle, sploh ne zanima! Poleg tega pa so tile tam v parlamentu sami norci ! Toda ni vsa korist samo v pametnih, mnogo vam lahko povedo tudi neumni. Za največjega poznavalca norosti velja učeni Erazem Rotterdamski. V svoji Hvalnici norosti pravi, da seji dela krivica. Ljudje namreč pravijo, da resnico govorita vino in otroci, pravično hvalo pa zasluži samo norost. V dokaz navaja, da so imeli vladarji na svojem dvoru vedno dvorne norce, kajti »kar koli nosi bedak v srcu, to mu bereš tudi z obraza in slišiš iz besed. Modri pa imajo dva jezika ... z enim govore resnico, z drugim to, kar sodijo, da je prikladno času in razmeram. Vajeni so sprevračati črno v belo, iz istih ust prihaja mrzlo in toplo: kar skrivajo za čelom, je povsem drugo kot to, kar imajo na jeziku«. Prednost norih poslancev je torej očitna. Ti vsaj govorijo resnico in čim večjih je, tem bolje za vladarje. Vladarji, to pa smo vendarle vsi državljani. »V Sloveniji ima oblast ljudstvo,« pravi Ustava. Tem norcem moramo torej biti hvaležni, ker nam pripovedujejo tisto, česar si pametni ne upajo. Pametni so namreč tudi zahrbtni in potuhnjeni, za čelom skrivajo druge misli, kot so tiste, ki jih izrekajo. Z nekoliko nadaljnjega duhovičenja bi lahko iz tega izpeljali, da bomo mi pametni in pošteni — to pa smo po mnenju večine Slovencev vsi tisti, ki se nismo dali izvoliti v parlament - najbolje vladati takrat, ko bo celotna skupščina spremenjena v »klapo« dvornih norcev. Od norcev bomo vedno slišali vso resnico, zato se bomo zlahka in pravilno popravljali pri svojem vladarskem poslu. Zdi pa se, da vrag odnese šalo, ko se spomnimo, da nam ti ljudje, ti »živi« norci na eni strani, in pametni potuhnjenci na drugi, postavljajo zakone, vsaj tako da zanje glasujejo ali pa ne. Ponoreli Gros, ob katerem s tako slastjo ugotavljamo, da si je za cirkusant-ski nastop v skupšččini izbral pravi sedež, saj so banane pregovorno določene za opice, on pa je prava opica. Potuhnjeni in pametni Ribičič, za katerega pravimo, da bi poskušal tudi mrtve obujati, samo da bi skupaj z njimi izglasoval padec vlade. (Samo mimogrede tukaj omenimo, da je njuno početje seveda dovoljeno in tako rekoč ustavno. Gros ima pravico, da na zaba-vljiv in nazoren način smeši in opozarja na kandidatova ekonomska izkustva; on jih pač vidi kot tretjerazredna in primerna za bananske države, kjer je, za zdaj nesojeni mandatar Voljč služboval. Nenavadno je samo to, da se takšnih političnih akcij na zahodu lotevajo zeleni in alternativci, pri nas pa ena od strank, ki se imajo za najbolj državotvorne. Ribičič, ki je svojega poslanca Korošca I poklica! iz Portugalske, Kocijančiča pa iz Francije, ima pravico, da to naredi, če le tudi plača sam.) Trdim, pa ,da ta parlament sploh ni tako različen od svojih državljanov. Bolj ali manj smo vsi takšni, kot nas naši predstavniki v parlamentu prikazujejo, tako zmešani in tako potuhnjeni. Pa ne, da bi bili drug od drugega toliko različni, kot se med seboj razlikujeta Gros in Ribičič. Kje pa! V duši vsakega od nas je točno tista dvojnost, ki jo posamično vidimo na njiju Po eni strani smo nori na zahod, radi bi bili čim prej v družbi z gospodarsko močnimi, zato se kakor vrag križa bojimo celo vsakega starega političnega izraza. Kaj šele mandatarja vlade, ki ga podpira stara garnitura! Po drugi strani pa se kakor hijena okoli te naše evropske predstave štuli misel, da morda le ne bi bilo slabo znova poskušati tudi na jugoslovanskem trgu! Zato je ta naš parlament čisto po naši meri, če povemo to s Kučanovim pogostim besediščem. Vendar so norci za spoznanje .koristnejši, zaradi njih vsaj vemo, kaj smo. V PREMISLEK Volilna baza ni več rosno mlada!, Od vseh predvolilnih obljub sedanjih oblastnikov se bo, tako kaže, uresničila samo tista, da bomo kmalu jedli travo. Zveni zelo kruto, vendar bo na žalost res. Že slišim liste, ki so jih bila pred volitvami polna usta lepih obljub, ki tej trditvi oporekajo, saj so vendar uresničili najpomembnejšo med vsemi, da je Republika Slovenija postala suverena, neodvisna država. Že. že, vendar se Republika Slovenija ni osamosvojila na miren, marveč krvav način. Ko takole razmišljam o prihodnjih volitvah, ki nam jih oblast obljublja že v prvi polovici letošnjega leta, se sprašujem, koliko bolj ali manj zagrenjenih in razočaranih volilcev se bo sploh odzvalo. Če so ljudje iskreni v svojih izjavah, ko se v pogovoru dotakneš volitev, potem bo odziv katastrofalen V zasebnem in delovnem okolju ne poznam nikogar, ki bi bil kdo ve kako navdušen nad prihodnjimi volitvami, s katerimi pa se navsezadnje meri politični in volilni utrip naših državljanov. Zase sem prepričan, da bom še! na volitve šele tedaj, ko bom po lastni presoji, brez reklame v raznih anketah ugotovil, da je kak politik ali politična stranka vredna mojega zaupanja Toda ne na osnovi obljub, temveč na osnovi konkretnih dejanj. Na volitve bom šel spet takrat, ko bo povprečni osebni dohodek zaposlenega delavca za polni delovni čas in dobro opravljeno delo vsaj tolikšen, kot je socialna pomoč za delavce, ki so ostali brez zaposlitve v državah Zahodne Evrope, če se že v vsem drugem zgledujemo po njej. In ne nazadnje, na volitve bom šel. ko bom ugotovil, da je kakemu politiku ali politični stranki v neodvisni, suvereni Republiki Sloveniji uspelo ustvariti razmere, ko bodo »črnci« spet postali delovni ljudje, vredni dostojnega življenja. Torej, gospodje politiki, na delo, vaša volilna baza ni več vsa rosno mlada. MILAN JERŠE Poslej 40-urni tednik Podobno kot v lendavski in radgonski občini so se tudi v soboški občini odločili za 40-urni delovni teden upravnih organov. S I. marcem bo delovni čas v občinskih upravnih organih, kar velja tudi za medobčinsko upravo inšpekcijskih služb, občinskega sodnika za prekrške in občinsko javno pravobranilstvo, pa tudi za sekretariata za občo upravo in obrambo, usklajen z odredbo. Po novem bodo v ponedeljek, torek in četrtek delali od 7. do 15. ure, ob sredah med 7. in 16., ob petkih pa od 7. do 14. ure. m J ^Z^BRUARja 1982 ------rr*. Stran 3 prekmursko-prleški barometer Republiški poslanci — neznanci Ime stranke, ki se je najprej spomnite? Katero stranko bi volili? Brivnic« in gostilne so bile it od nekdaj shajališča »izvenparla-mentarnih političnih skupin«, brivec in gostilničar sta od časa do časa rekla kakšno na račun politike in že se je razvnel pogovor, ki je zastal samo ob vstopu neznanca. Danes v obmurskih krajih najdete gostilničarja, ki se ne more spomniti niti ene politične stranke. Vlade, ki so prav ležale v zavesti ljudi, so preklinjali tudi, če je po nepotrebnem deževalo, danes 29,6 odstotka vprašanih ne ve, kaj naj si o vladi misli. _ Je nastopilo nepolitično obdobje, ko ljudje iz obupa ne mislijo več na skupno politično usodo, marveč vsak zase mozga o tem kako in kaj? Ali pa morda vsi gostilničarji niso pravi, saj se je v zadnjem času njihov ceh močno povečal z novinci, ki še niso spoznali drugotne funkcije gostilne — kot lokalnega parlamenta? Mnogi, ki sta jih naša sodelavca poklicala v popoldanskih urah 11„ 12. in 13. februarja so rekli, da naj raje pokličeta koga drugega. Pogosto so si telefonsko slušalko pri hiši podajali iz rok v roke in iskali žrtveno jagnje. Marsikateri pa je komaj čakal, da lahko vsiplje žolčne puščice po oblasti. Vestnikova raziskovalna skupina bo raziskave še opravljala. Kakor smo že povedali v napovedniku prejšnje številke: opravili smo prvo večje raziskovanje javnega mnenja o političnih, gospodarskih ia ekoloških vprašanjih v obmurskih krajih. V anketi je bilo zajetega več kakor promil prebivalstva, natančno 155. Vseh prebivalcev Prekmurja in Prlekije je nekaj nad 130.000. Iz lendavske občine smo poklicali 31 anketirance, iz ljutomerske 24, iz ragdonske 23, iz soboške 77. Torej nekaj manj kakor vsakega tisočega, kar približno ustreza tisti gostoti, ki jo ima raziskava Slovensko javno mnenje. ^aša anketa je bila telefonska, vendar tako, da smo naključno izbrane telefonske naročnike oziroma njihove telefonske številke vzeli tako za referenčno kot za reprezentančno skupino. Število poklicanih v posamezni omrežni skupini smo namreč določili z ozirom na število prebivalcev tiste omrežne skupine. Tako smo se hoteli kolikor je mogoče izogniti domnevni pomanjkljivosti telefonskih raziskav javnega mnenja, ki se jim očita, da zajemajo predvsem mestno prebivalstvo, ker je tam več telefonov. Anketa je bila seveda anonimna. 45 odgovarjalcev (responden-iov) je imelo osnovnošolsko izobrazbo, 93 srednješolsko, 11 višjo, 6 visoko. Ali je vaši družini v letošnjem letu bolje ali slabše, kot vam je bilo v lanskem? Odgovore na to vprašanje smo obljubili že na naslovnici prejšnje številke, vendar je tiskarski škrat nekaj zamešal. Vsekakor pa niso presenetljivi. Samo 12 anketirancev od 155 je odgovorilo, da jim gre bolje. V statističnem smislu to število odstopa od povprečja, ki pravi, da splošen življenjski standard pada, s tem pa pritrjuje klasični levičarski tezi, da bo v kapitalizmu manjšemu številu ljudi bolje, večini pa slabše. Nikoli pa med Slovenci najbrž ne bo mogoče opraviti raziskave, v kateri bi se večina ljudi izrekla, da jim je bolje. V tem, da se za javnost, pa čeprav anonimno, stvari obračajo na slabše, je znan obrambni mehanizem. Danes bi bilo seveda sumljivo, če bi se jih več izreklo za »bolje«. Ali je za stanje, kakršno je, kriva stara oblast? 39,4% jih meni, da je za slab gospodarski položaj odgovorna stara oblast, 26,5 % trdi, da ne, 34,2 % se jih ne more odločiti. Kaj menite o novi republiški oblasti? Vprašanje smo postavili kol kontrolno. V resnici se odstotka tistih, ki menijo, da je nova oblast boljša od prejšnje, in tistih, ki za gospodarski položaj pripisujejo krivdo stari oblasti, zelo približujeta. Ali menite, da je onesnaževanje narave nevarno tudi za vas osebno? Z odgovori na to vprašanje smo želeli ugotoviti, kako resno Prekmurci in Prleki jemljejo ekološko grožnjo. Samo 5 jih meni, da je onesnaževanje nekje daleč, prav toliko jih na to vprašanje tudi ne ve odgovoriti. Vsi drugi zadevo občutijo kot osebno grožnjo. ŠTEFAN SMEJ Prvo vprašanje je bilo za ogrevanje. Obenem pa je mogoče na osnovi primerjave med številom odgovorov na to vprašanje in odgovori na vprašanje »Katero stranko bi volili?« ugotoviti, kakšne asociacije imajo ljudje ob imenovanju stranke. Značilno je namreč, da stranka, ki se je nekdo najprej spomni, ni tudi vedno tista, ki bi jo volil. Prenovitelji (SDP) in krščanski demokrati (SKD), ki so jih najpogosteje omenjali v odgovorih na to vprašanje, so na vrhu lestvice zamenjali mesta. Prenovitelji, ki se jih Prleki in Prekmurci najpogosteje spomnijo so, ko je bilo postavljeno vprašanje, katero stranko IKATERE stranke se najprej SPOMNITE?] 60 - 50 - o 40 - 30 - 20 - 10 - Kje je nova oblast boljša in kje slabša? To vprašanje je pravzaprav kontrolno ideološko vprašanje. Kajti, ko se posameznik mora odločiti med določenimi področji, se izkaže, da tudi tisti, ki menijo, da je nova oblast boljša od prejšnje, komaj najdejo torišče, na katerem bi se to lahko potrdilo. H BOLJŠA ■ SLABSA NE VEM Imenujte republiškega poslanca, ki vas po vašem mnenju v parlamentu dobro oziroma slabo zastopa Po zadnjih dogodkih v parlamentu bi bili najbrž odgovori na to vprašanje nekolikc^drugačni. Samo 29 % anketirancev je poznalo kakšnega republiškeea poslanca. da 11 N ne /usta poslancev Odgovori na vprašanje IMENUJTE POSLANCA(KO), KI VAS PO VAŠEM MNENJU V PARLAMENTU DOBRO OZIROMA SLABO ZASTOPA! S številkami je navedeno število glasov v posamezni občini LE = Lendava, UT — Ljutomer, GR = G. Radgona. MS = M SobOta . DOBRO SLABO Pnmeiptsl It Ul GR MS Ski» l£ UT GR MS Shup. BUKOVEC (LOS) BAČIČ* — — — • — 3 - - 1 3 1 BALAŽIČ - - - 1 1 — — — — — FRANKO ISIS - - 1 - — — — — 2 2 HALB iSLSi - - - 3 3 — — — 2 2 HORVAT F ‘ 2 I - - 3 — — — — — HORVAT l. T ISIS) 2 — — — 2 2 - — — 2 JAMU () - - 1 - 1 — — s — 5 JAKUN (SIS) 1 - - - 1 1 - — — 1 KUČAN* - 1 - - 1 _ — — — — KUHARIČ jSDPl - - I 1 2 * — 1 1 MAGDIČ fSKD) - - - 3 3 — — — 1 1 POZONECZ[| 3 - - 1 4 2 - — — 2 STARIHA |SNDJ — — — — 3 — 3 VIDOVIČ |WS) - - - 4 * —■ — 2 2 ŽČEK tZEL) - - - 1 1 — — • I 1 * Geza Bačič. Milan Balažič, Milan Kučan in Feri Horvat niso po- ^stanci iz Prekmurja oziroma Prtektje y bi volili, zdrknili na drugo mesto. Podobno seje zgodilo1* lenimi(ZEL), ljudsko stranko (LS) in demokrati (DS); tem ko so socialdemokrati (SDS) in liberalni derno^ (LDS) prišli višje. Ljudje se še spomnijo tudi Demosa (D* I liberalcev (LIB) in Delavske stranke (DEL). Pri teh strankah, ki so v obeh ozirih čisto na dnu lestvice, je sovi1^ nje med prvim in drugim odgovorom večje, tisti, ki se stran** spomni, bi jo najpogosteje tudi volil. Pri drugih stranka!1? tako za negativno kot za pozitivno asociativnost. KATERO STRANKO BI VOLILI (155 ANKETIRANCEV) NE VEM SKD SDS DS ZEL ........................TjB NOBENE SDP LS LDS DEL G.RADGONA M LENDAVA LJUTOMER M.SOB0TA Ali ste za razdelitev obstoječih občin na manjše . Samo 21,7% vprašanih iz radgonske občine jih vprašanje o delitvi občine odgovorilo pritrdilno; proti J1'] 47,8 %; ne ve jih 30,5 %. V lendavske jih je za 22,5 %; jih je proti; 29,2 % se jih ne more odločiti. V ljutomerski«’^ so delitvi najmanj naklonjeni, jih je za 8,3 %; proti 70,8 ■ ve jih 20,9 %. Za delitev soboške občine je bilo 16,8 % vPf* nih; proti 55,8%; neodločenih 27.4%. £ O G RADGONA LENDAVA LJUTOMER M.SOBOTA ■ODA ONE ^NEVEM | Kaj menite o občinski oblasti? .j Tukaj smo dodali tudi vprašanje o blokiranosti ob*'"-1 oblasti, ker nanj pritrdilni odgovor razkrije, kaj anketira1* posreden način mislijo o republiškem centralizmu. VAS EKOLOŠKO ONESNAŽENJE OSEBNO OG^' Stran 4 gospodarstvo Madžarska nas pričakuje v. k? j I dneva o imr* Slovenijo — to je bil slogan informativnega Paniio iz a'। 8°sP°dar$kega sodelovanja med železo in Žalsko žu-zbomica za Pom ,er Slovenijo, ki ga je pripravila Območna datjV^obitev gospo vaman™ •ržišč na nhki,e 'n zaradi izgube ‘rehn. w beb straneh tudi po-posveia 'Vljah udeleženci nih in > .Predstavniki družbe-jetij Pomurskih pod- predsefe Z gos" lz županij, sirijskih JT13 ,rgovinsko-indu Ivanom r?"* ,er. dr Prava ker bodo lma’u'1r i Se-logistične z?e« -Ud! bosta nr^?ze “ 0,>e državi obljubljena na”' \ Zeleznico, tev S Pa Je tudi posodobi-muniklc"j P°Vezav ler ,eleko Gostje iz Madžarske niso po naključju izbrali zgornjega slogana za svojo predstavitev. Če je namreč kdo od udeležencev po- sveta pričakoval, da bo tukaj dobil konkretne podatke o možnostih gospodarskih povezav, se je uštel. Zato pa so zelo natančno predstavili svoj zakon o tujih vlaganjih in udeležence povabili k sodelovanju. Povabila za vlaganje na Madžarskem navzoče niso preveč zanimala, vendar glede na to, da Slovenija takšen zakon šele pričakuje, navajamo nekaj najosnovnejših značilnosti. Madžarska je zakon o tujih vlaganjih sprejela po hitrem postopku, ko je spoznala, da svojim težavam sama ne bo kos Tuji vlagatelji uživajo popolno zaščito in var; nost. pridobijo si lahko delno ali popolno lastništvo v kakršni koli gospodarski družbi. Mešana podjetja se lahko ustanovijo z gospodarskimi družbami ali zasebniki za vsakršen namen, če ta ni v nasprotju z zakoni. Takšnih zakonov pa je zelo malo. Davčne olajšave za mešane firme so velike, odvisne od vloženih sredstev in vrste izdelkov. Pri slednjih dajejo Madžari prednost elektroniki. avtomobilom in rezervnim delom, kmetijski mehanizaciji, koruzi in pšenici, zdravstveni dejavnosti . , . Velike olajšave so tudi pri vlaganju ustvarjenega do- bička v nove firme ali v kakšne druge dejavnosti na Madžarskem. Skratka, zakon o tujih vlaganjih dopušča različne možnosti kapitalskih povezav z velikimi ugodnostmi za vlagatelje. Z veseljem pa so udeleženci posveta sprejeli povabilo, naj sodelujejo na mednarodnem sejmu Made in Hungary, ki bo od 10. do 14. aprila v Sombotelu in bo namenjen strojni, kovinski, lesni, pohištveni in kemični industriji, modi ter agroživilstvu. Slovencem dajejo Madžari za najem razstavnih prostorov posebne sejemske popuste. RENATA FICKO Panonika do Pinc? ŽGODRiki j°piše za obst°j ■UvUDA in preživetje narska inšpekciu J P^uzsko javnost vznemirila novica, da je veteri-Serjan pogrešan'-'kna z,sebnem mesarju Milanu Šumaku iz Bi-s,a lani izgjnji ■ za zaznamovanje neoporečnosti mesa, ki je že avgu-v ^utski Soboti Simentalke, sanitarna kontrola v klavnici bitoma pri sv: f3 Prl izločeni govedini in svinjini človeško trakuljo v,|e motnje Kom mesu bakterije, ki lahko povzročijo hude preba-^ečajo mesa . ščetka zgodbe je bil ta, da je inšpekcija prepovedala ’arni preo]eri v razsekovalnice in odredila nadaljnji veterinarsko-sani-zara
  • ultvarjala Uprava za notranje zadeve v Murski ? ,n v kakšnem h 3 ugot°viti, na kakšen način je zasebnik prišel do ži-a Zgodba. seRU Ra i* uporabljal. Z žigom pa se začenja tudi na- kraja Skisim« narske msDckrlzgln' Zl8 vereri-i^^narsko Za P°trjevanje tn»stj me unitarne neopore-5,a začeli Smo 28- av§u‘ gotovi), dfa,UJan ™es°> smo Koto? P°Ja ’ *e»c. »Rji; Muko pečenj č, " depnjetno pre-* ni zgodili takšnega pri dost n’ Žlg Je bi‘ ^kle-fU ' v delovnem ča-'Ušpeitcij Iakoj obve-J Murski Soboti.« /■J^kole- Xr'se,’ane> »’> kdo d?ev° zazfc , Sni°' da b0 lo 2 / ,nfs vse do d^ P01'^8’ vem J delavcj v da«es (sreda, 19 ^skali. M?7Tn,b služb n^rezišče da n?,a|h za nLsaj Je kraia v Si-ali ?deva- Tisti nePr*j«- UsPendiran « S"’ bo “80 nV naJ0e v biserja. U w,‘ Sredič Ma* bom k°le: »c ? kontrolo opi-. JaL^i * sode avppm i • . sko bedro, kare in goveja prednja četrtina. Ko sva to videla, sva takoj posumila, da je to izginuli žig iz ljutomerske Simentalke. Ko sva vztrajala pri vprašanju od kod ima žig, je Šumak dejal, da ga je kupil za dvesto tolarjev. 11 «1 mrznjenega, če vemo, kakšna postavka je otroška prehrana v družinskem proračunu. Morda pa vse le ni bilo za uničiti?!« Sicer pa ravnateljica pripoveduje, da z mesarjem Šumakom sodelujejo poskusno od novembra lani, koso cene mesnim izdelkom skokovito narasle. »Milan Šumak se nam je ponujal že pred letom in pol, vendar se takrat zanj nismo odločili, čeprav je imel dobro ponudbo in nizke cene, ker nam je Rozina Simundžič, veterinarska inšpektorica, sodelovanje odsvetovala. To je bil pogovor po telefonu, zahtevala sem pisno mnenje o mesariji, vendar ga nisem dobila. Novembra lani nam ni preostalo drugega, kot da se zaradi nižjih cen odločimo za mesarja Šumaka, ki je bil pri enem obroku tudi do 5.000 SLT cenejši od drugih dobaviteljev. Reči moram. da smo bili s kakovostjo mesa zadovoljni,« meni Danica Sepešy,. ki je na dan našega obiska dobila pošiljko mesa od mesarja Šumaka, opremljeno z vsemi dokumenti in žigi. ski organi izročili kopije izvodov, na katerih temeljijo njihove trditve in akcija v Radencih, ko je šlo za meso, ki je bilo po njihovem dobavljeno in s poreklom iz neoporečnih ktavnic. Svojim potrošnikom sporočam, da obžalujem, da so jih te histerične vesti mogoče vznemirile, toda ponavljam, da jim bom tudi v prihodnje zagotovil vzorno kakovost in ludi solidnost proizvodov in storitev.« Tako meni mesar Milan Šumak, ki ne skriva ogorčenja nad slutnjo, da mu je bila vsa zadeva podtaknjena. ANALIZE DOKAZUJEJO DRUGAČE To, ali je zadeva podtaknjena ali ne, v lem trenutku ni pomembno. Pomembno je. da analiza mikrobiološkega laboratorija Pomurskega veterinarskega zavoda dokazuje, da odvzeti vzorci telečjega in govejega mesa ustrezajo zahtevam Pravilnika o pogojih, ki jim glede mikrobiološke neoporečnosti morajo ustrezati živila v prometu, vzorci svinjskega mesa pa ne Po poročilu mikrobiološkega la boratonja iz Maribora pa določilom Pravilnika o pogojih neoporečnosti ne ustrezala niti domača videmska klobasa niti kranjska klobasa, Šuma-kove mesarije. RENATA FICKO Če je bil še lani govor o nujnosti sodobne cestne povezave med zahodno in vzhodno Evropo od Trsta do Budimpešte, je v prometnih študijah sedaj že načrtovana povezava Barcelona—Trst- Budimpešta— Moskva. Cestni tokovi vzhod —zahod lahko Slovenijo zaobidejo (čez Avstrijo) ali pa se naša država pravočasno odzove na precejšnje geopolitične spremembe v Evropi (razpad Jugoslavije in Sovjetske zveze), tako da tudi sama kaj postori na lem področju Največ dela nas čaka pri posodabljanju odseka Slovenska Bistrica—Ptuj—Ormož—Središče ob Dravi (mejni prehod s Hrvaško). Ta cesta je dobila ime Panonika in vodi do mejnega prehoda z Madžarsko Goričane—Letenye, potem pa mimo Velike Kaniže do Budimpešte. Za Madžare in tudi Hrvate je to ena najpomembnejših medsebojnih cestnih povezav. Potemtakem mora to upoštevati tudi Slovenija. Da bi omogočili varnejši in hitrejši promet med Slovensko Bistrico in Ormožem, pa so potrebni nekateri koreniti posegi — nov priključek na hitro cesto, tako da bi se izognili Slovenski Bistrici, nadvoz železnice pri Pragerskem, obvoznica Ptuja, Spuhelj in Ormoža ter obnova in prekategorizacija v magistralno cesto odseka Ormož—Središče ob Dravi. Vendar pa se Slovenija ne more zanesti samo na to možnost povezave z Madžarsko, kajti lahko se zgodi, da se bodo odnosi s Hrvaško tako poslabšali, da bi prišlo tudi do prometnih zapor ali »šikaniranja« na meji. Cestni inženiring Ljubljana, ki deluje v okviru Republiške uprave za ceste, je zato predvidel kot pomemben krak Panonike tudi povezavo Ormož—Ljutomer—Razkrižje—Srednja Bistrica—Jula marof—Lendava — Pince —madžarska meja. To naj bi bila nekakšna rezervna in neposredna cestna zveza s sosednjo državo (v cestnem žargonu ji pravijo mačji smuk), obenem pa tudi trasa za prevoz naftnih derivatov iz lendavske rafinerije proti osrednji Sloveniji, Uredili bi jo tako, da bi bila pot do Ljubljane za okrog 25 kilometrov krajša. Med drugim je projektirana nova cesta od mosta čez Muro do Jula marofa (med Srednjo in Dolnjo Bistrico), tako da bi se izognili Srednje in Gornja Bistrice ter Crenšovec. Namesto sedanjega prehoda pri Dolgi vasi pa bi zgradili nov prehod v Pincah, s čimer bi rešili problem nujne obvoznice Lendave, obenem pa bi se s tem približali osrednji madžarski cestni povezavi Letenye —Velika Kaniža —Budimpešta. Kaj pa magistralna cesta Maribor—Gornja Radgona—Murska Sobota—Lendava? Tudi ta je pomembna za Slovenijo, smo slišali na posvetu o poteku in pomenu primarnih cest v severovzhodni Sloveniji, ki je bil pretekli petek na Ptuju. Morala bi biti že obnovljena, vendar (še) nismo dobili mednarodnega posojila, sami pa še dolgo ne bomo imeli dovolj denarja za ceste, predvsem za kaj več kot krpanje in nekaj kilometrov obnove, kot se bo to zgodilo na omenjeni cesti tudi letos. Zberemo ga že precej več, vendar se namenska sredstva stekajo v integralni proračun Republike Slovenije, od tam pa gredo za druge namene (okrog 60%). Cestni minister Krajnc se zaradi tega sicer zelo huduje, vendar ne more doseči, da bi se namenska sredstva za ceste zbirala na posebnem računu in da bi jih potem lahko v celoti namenili zanje. Tako je tudi veliko vprašanje, kdaj bo prišlo do že omenjenih korenitih posegov na cestni povezavi Slovenska Bistrica —Ormož in na kraku Panonike Ormož —Ljutomer—Pince. Upajmo, da ne bo vse skupaj ostalo le na papirju. JOŽE GRAJ Pečat veterinarske inšpekcije v Ljutomeru, ki je izginil 28. avgusta iz ljutomerske Simentalke in je bil prejšnji teden najden v Šuma kovi mesariji. bom »c 7 opi- "eir™ nah 7*' desnic । ‘ 'e rednega Lidije Sakov' miVrrT^’ sla Z, Ko priDa * kl Je v prod.;: sva na- kovJiVa Papirje Pr™'a veda ^a veni °bav’ ,zdcl-da da nam je po- PoS^a nJ^n šefMXSr°P,i ga „ ’a sva oa j lan Šumak, stopila. J* Prišel, in ce vZ3?5'^,^? odPre pro-Je h ,ld,|n,. ]avc. ^kradli k'., 1 da 50 mu a>l m> isk 'CUvanovi de-kmalu b '5.00 Kab° ključe dobil reSrddše’’ hiel t-i- Prostore j . a’ da Je Skozi eduj. pomenijo samomor, s sanacijo bančnega sistema pa še nismo začeli Tretja težava je padec prodaje na Slovenskem, ki se bo z večanjem socialne krize samo še povečeval, kar pomeni za državo, ki je sama sebi največji partner, velik problem Izvoz nanj nismo pripravljeni, dodatno pa so se še zaščitili tudi tisti, kamor hočemo RENATA Ut KO SOBOŠKI IZVRŠNI SVET O KOMLINALNIH ZADEVAH Še dogovori s KS 1 t e i i < t t t i s I Storitve dražje Predlog podjetji! Komunala in firme Saubermafher-Komunala iz Murske Sobote o podražitvi cen »ode /a 44 odMorkot. kanalščine /a 54 do 56 odstotkov in od voza odpadkov od 55 do 65 odstotkov, naslovljen na občinski izvršni svet, ni dobil zelene luči- Ker so cene osnovnih komunalnih storitev od konca lanskega leta za* mrznjene. poleg tega pa so v pristojnosti republike in ne več občine, so lahko le ugotovili stanje, ker je republiški odlok pač višji in se morajo ravnati po njem. Glede na rast življenjskih stroškov, ki je bila decembra 16-odstofna, januarja pa 1.1.1-ndstntna, februarsko povišanje cen osnovnih komunalnih storitev pa ne sme presega/i HO-odstotne stopnje rasti v prejšnjih dveh mesecih, je možna podražitev le /a 25 odstotkov. Ne glede na to pa bo treha kmalu podrobno proučit* položaj komunalne dejavnosti, ker se namreč obetajo nove težave poslovanja. Soboška vlada pa je potrdila podražitev geodetskih storitev od 1 marca za 49 odstotkov. M.JFR$K Dokaj obsežen program gradnje cest, vodovoda in kanalizacije, ki so ga obravnavali na seji izvršnega sveta v Murski Soboti, bo vsekakor dobro izhodišče za sestavo dokončnega občinskega proračuna za leto 1992. Tako naj bi letos na manj razvitem območju Goričkega na novo uredili okrog 30 kilometrov cest, predvsem lokalnih. Pri tem gre za dokončanje nekaterih cestnih odsekov iz lanskega leta, kot so Berkovci — Do-manjševci, Ivanjševci—Središče, Ivanovci — Panovci — Križevci, Markovci —Budinci — Dolenci in Poznanovci—Kovačevci—Vidon-ci. Skupna vrednost teh del znaša blizu 23 milijonov tolarjev. Poleg tega načrtujejo asfaltne prevleke skozi Tišino ter med Zenkovci in Spodnjimi Bodonci, za kar bo treba odšteti okrog 7,1 milijona tolarjev. V letu 1992 pa nameravajo obnoviti tudi številne prometnice, ki so že močno načete. Tako so prišli v program naslednji odseki: Vaneča —Šalamenci, Ropoča Pcrtoča — Večeslavci, MošČanci — Kušta novci, Matjaševci — Trdko-va, Selo —Čikečka vas—Motvar-jevci, Adrijanci —Šalovci, Somer-ski Vrh —Gornji Slaveči. Zanje bo potrebno zagotoviti 86 milijonov tolarjev. Poleg tega predvidevajo ureditev plazov na odsekih Grad —Serpentina in Kuzma — Grad ter sofinanciranje avtobusnih postajališč v posameznih krajevnih skupnostih, kar bi oh izdelavi tehnične dokumentacije in še nekaterih manjših delih navrglo dodatnih 6,8 milijona tolarjev. Na ta način bi vrednost vseh omenjenih naložb v ceste znašala blizu 123 milijonov tolarjev. Pri tem računajo tudi na 5B-odstolni delež sofinanciranja iz republiških sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji. M. J. e s s ZAČNIM ZNOVA SLOVENIJA ABANKA D.D. LJUBLJANA AVSTRIJA RAIFFEISENVERBAND KARNTEN ITALIJA CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA i i t 1 t < i t i a S č P Z ENO DEVIZNO KNJIŽICO LAHKO ODSLEJ POSLUJETE V POSLOVNIH ENOTAH NAVEDENIH TREH BANK! PODROBNEJŠE INFORMACIJE O NOVEM DEVIZNEM VARČEVANJU DOBITE V VSEH POSLOVNIH ENOTAH ABANKE D.D. LJUBLJANA. CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA Raiffeisenverband Karnten. Dte Bank Stran 6 VESTNIK, 27. FEBRUARJA/! sociala, šolstvo, zdravstvo Ko je brezposelnost lahko priložnost kl®pali aTin^h-i' 'am pr'mer.f°’ da je takrat, ko ste na parkirišču zastavi] pas)(> |J । k ’arn stopil moški in vam kar na kraju samem pred-za, delo d« i?1 j *se raze na vašem avtomobilu — pasta je iz uvo-in kako si oh”''”3 d01™« —, potem ste spoznali, kaj je to podjetnost parkirišču » n r|KPoslenos,i lahko pomagaš sam. To se je dogajalo na seini poema,; a-**811 * Gornji Radgoni pa so se takrat brezpo- - J n v podjetniški delavnici ali delavnici za brezposelne. me!’ ^benega ampak obdelovali, *' b-«„2 ldeJe- KaJ bi pa delaliT^ost. vendar lahko Priložnost' Sn ' enbihin več. Huie ie v le T.St,h’ naš' člani Jpa ? a*itiah , Jo v Polkmečkih b^^ŽJosSn48 ‘n le ■ * pst rL i ' na delo pa jih l ®#nov i | 7 astn'b sredstev je denar hdn'ne ali * n, ali don^ kot Tu<£ "ln,.v’T za Prežv btvno viJS* Jn,ne drugih d°datki 0Wiv "-"“i0 3 Le t>;“ ■ h dvanajst tl- 4^.’ ‘n * £ S V1ŠK P0’ sed“j‘ahko r 'b lem zbraii4dra?,mpaje že t&stracjK . '>volj denarja za »a« ko &T^blem pa dat^'1 naJih članr" ’ SIaF' avt0‘ n°vih , v začeli razpa- •*J>iti.< P st ne bomo mog|. l.TudikaL „ UvLriPtav^avtomobil avtf;U ^jajo’ °da ^nosti ob v. °mobi|aJ 7** a' uv<« novega J^t> Paraplegikov > ajb' držat J0''1 Pred)agala, ^davC? °P^5dt^ "^a za nakup av- tomobila plačala tudi predelavo avtomobila. Sicer pa ima svoj avtomobil le 19 članov društva, kar pri šestnajstih pa avtomobila nimajo niti njihovi ožji svojci. . Ni treba posebej utemeljevati, zakaj je vozičkarju potreben telefon, pa vendar ga ima le polovica članov pomurskega društva paraplegikov. Plačati ga morajo seveda tako kot vsi drugi, razen pa še tisto delo, ki ga naročniki s opombe na račun solstva ? R^nsk« Šol* • k’« Je ' " .kdica doi'n univerza sta v hudi krizi, ki ni od včeraj, am-'''^no dn' Ugotovil ga Udobja političnega in duhovnega enoum-slr3rikj '5' ^r’ Slovenit 'j 2aP,sala komisija za vzgojo, izobraževanje . k,l kl demokraiični zvezi Narodno demokratski । 'je p,*? dolgo b0 - |e PotezT d° Spozna za Vse knvo to »enoumje«? Da ni povsem ta-vaS ^Scnakomisija,saj seji zdijo neka ^?rnh preJ^cn šoki Za 01 sivo m špon, ki naj bi naposled poskrbe-Pr-s sistem’ Primerljiv l razvitimi zahodnimi drža i? l nr-^ah v SoLv8.0??0. pa preteklost ni kriva, da še vedno ni n, ra*bn' dlogu tep., ln da je faktor vrednotenja pedagogovega st^stiv* Prin^^J?*'8 Pren*z9k 3,1, za zdravnika z enako v jcaJf^^Uev Orodnih demokrativ se nanaša tudi na Po obs **Vu'6e bi ' n3,"ove,T' mnenju bi vzpostavili pravičnejše BrC*dela RjmTravlli ,ako imenovano rangiranje predme-Tako im*' n° ledensko učno obveznost imajo tudi so-hip. "urn» ’'Urno učn '0 Pro^sorJi jezikov in matematike v Avstriji Kr slr-1^>Vs’ druot „,,0 ?b^znost. profesorji telesne vzgoje od 21-hj ’ ^?Pfav k° 'udi n,v„.od do 22-urno. Kamen spotike so za orne Pogoj irna (e nld,el11' kl da so po volitvah na večini sol ostali odstotkov visoko izobrazbo, kar naj bi 1TU^ ,a. d ,SlVarr>a oa '^'^ko vodenje šolskega kolektiva. Ja ha ]tr Planil" '*80lovitev, da je osnovni problem šolstva Panjc lukeni' k ruzv°in' načrti. »Vse skupaj le preveč spoL Kjer se pojavljajo.« svojim delom lahko opravijo sami, »Težaka pa boste morali pošteno plačati. Pa bomo nekako plačali tudi to.« Tako se je moral pogovarjati vozičkar, ki mu ta čas delajo telefon.) Ob takšni priložnosti potem pišejo prošnjo za denarno pomoč svojem društvu in Zvezi. Pomursko društvo je desetim članom pomagalo z ozimnico, enemu so z manjšim zneskom pri selitvi, drugemu pri telefonskem priključku ter tretjemu pri preureditvi avtomobila. »Ob teh problemih pa le moremo reči, da je pa veliko bolje pri nakupu vozičkov in drugih ortopedskih pripomočkov. Drugo vprašanje je potem kakovost domačih izdelkov.« Domače bla zine za sedenje so povsem neprimerne, kar so povedali že tudi proizvajalcu. Če pa si jo kupijo v Avstriji, stane najcenejša 800 šilingov. Za to pa ie težko dobijo povrnjen denar. Paraplegikom, tako kot drugim bolnikom, ki imajo nizke dohodke, je vedno večji tudi izdatek za zdravila, saj jih je kar nekaj, ki jih potrebujejo, tudi podloge, uvrščenih na negativno li- sto in jih morajo plačati v celoti. Še vedno zaradi arhitektonskih ovir ne morejo priti na vsa mesta, med njimi pa so tudi nekateri >stari< oddelki v domači bolnišnici. V prostore že lahko pridejo, vendar pa jim ni prilagojen noben sanitarni prostor. Menijo, da bi vsaj en prostor lahko uredili tudi zanje, ne le za tiste, ki se bodo zdravili, ampak tudi da bodo lahko h komu šli na obisk. MAJDA HORVAT V letu 1989 je opravila Zveza paraplegikov Slovenije med člani obširno raziskavo. Ugotovili so, da je invalidsko upokojenih 76 odstotkov članov, dela jih 6,4, delo na domu pa opravlja 11,9 odstotka članov. Takoj bi se rado zaposlilo 16 odstotkov ali imelo delo na domu 31,5 odstotka članov. Pokojnine ali drugi prejemki zadoščajo za preživetje 62,5 odstotka članom, ostali pa se s prejemki (sami) ne morejo preživeti. Proč z ideološkimi imeni šol V pomurskih občinah je v zadnjem Času precej govora tudi o poimenovanju osnovnih šol. kar dviga ponekod precej prahu. Uradna politika si prizadeva, da se šole v prihodnje ne bi vec imenovale po nekaterih revolucionarjih, borcih in drugih osebnostih, ki naj bi bile za sedanjo oblast »sporne«. Kdor je iskren, se bo pridružil mnenju, da je bila naša družba pri tem v minulem obdobju res nekoliko preveč ideološka, toda tudi sedaj se zdi podobno. Gre za drugo skrajnost. Predvsem pri takšnih odločitvah nima dovolj besede stroka, ki bi presodila, ali si kdo res ne zasluži. da bi se po njem imenovala ta aii ona javna ustanova v Sloveniji. Vprašanje je tudi, ali bodo današnji politični kriteriji sprejemljivi za morebitne poznejše oblastne strukture. Ker za tehten premislek o tem še ni bilo dovolj časa, obirajo občine najenostavnejšo pot — predlagajo, naj se šole imenujejo le po krajih, kjer so. V občini Murska Sobota so to že uredili takoj v lendavski pa kaže, da bodo zadeve nekoliko drugačne. Potem ko predlog odloka, ki je vseboval tudi to vprašanje, na zadnjem zasedanju vseh treh zborov ni bil sprejet, so sklenili, da bodo glede imen šol izvedli javne razprave, tako da bodo temelj za odločanje predlogi iz »baze«, tn če bo res tako, potem bodo dosedanja imena, kot kaže, obdržale osemletke v Turnišču (OS Štefana Kovača). Črenšovcih (O§ Franceta Prešerna), Veliki Polani (OŠ Miška Kranjca) in na Srednji Bistrici (OS Preziho vega Voranca). Kot je razvidno iz naštetih primerov, je potrebno imena in priimke sklanjati. Le tako bodo namreč v skladu z novim jezikovnim pravilom. J. GRAJ Pri tem pretoku delavcev med upokojence pa se je v center pretočilo tudi veliko denarja, ki je sedaj v pokojninski vreči osnova za dobro finančno stanje — lahko da res samo začasno. Murini milijoni za dokupljena leta Med pomurskimi podjetji je prav Mura dokupila največ let za upokojitev delavcev. Tako se je upokojilo 132 delavcev, 33 predčasno, 99 pa starostno. Dokupili so 518 let, za kar so plačali skoraj 65 milijonov tolarjev. Za večino so kupili štiri ali pet let (13 delavcem so kupili eno leto, 11 po dve, 14 po tri, 24 po štiri in 66 delavcem po pet let). Največ jih je bilo iz tovarne lahkih in moški-hoblačil. V pokoj niso silili nikogar, prostovoljno pa so se odločali po pogovorih in po tem, ko so jim izračunali, kaj bo upokojitev zanje pomenila tudi po denarni plati. Tudi svetovali niso prehitrega odhoda v pokoj, če delavec še lahko dela, vendar pa je negotovost pred novim zakonom in sploh v družbi prevladala in so se delavci hitro odločali za to možnost. »Naš osnovni motiv pa je bil, delavcem prihraniti učinke novega pokojninskega zakona,« je povedala vodja socialne in ka-deovske službe v Muri, Ivanka Klopčič. * K temu pa je le treba dodati, da so to delavci, ki so z delom v tovarni začeli že s sedemnajstimi leti, in če bi jih zajel nov pokojninski zakon, ki podaljšuje starostno mejo za upokojitev, bi morali delati dlje, kol je potrebna pokojninska doba V Muri bodo delavce, ki so se upokojili, zamenjali z drugimi, le v tovarni lahkih oblačil zaradi preustroja proizvodnje zmanjšujejo število zaposlenih. Vsem delavcem pa so tudi izplačali odpravnino v višini dvajsetih tisočakov. , Najprej so razmišljali, da bi odpravnino izplačali, ko bi jim republika povrnila del denarja za dokupljena leta, potem so se odločili drugače, saj ne vedo, kdaj jim bo (če spoh) resor za delo nakazal denar za 175 kupljenih let. MAJDA HORVAT Višje pokojnine S prvim januarjem so pokojnine višje za 13,1 odstotka, ker so se prav za toliko zvišale decembrske plače v primerjavi z novembrskimi. Višje pokojnine bodo upokojenci dobili konec februarja skupaj z razliko za januar. Rekli bi, vesela novica za upokojence, ki pa ima vendar trpek priokus. Če bi namreč nov pokojninski zakon začel veljati s prvim januarjem, kot je bilo predvideno, in ne bi poslanci pogojevali ।njegovega sprejema s sprejemom zakona o zadrugah, bi upokojenci že dobivali mesečno usklajene pokojnine, ne pa z dvomesečno zamudo kot sedaj (konec februarja bodo dobili usklajene pokojnine za januar, kot so se zvišali osebni dohodki v decembru). Upokojenci pa se upravičeno čutijo oškodovane tudi zaradi zamrznjenih usklajevanj pokojnin na 85 odstotkov povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v republiki. Ravno pred letom dni je republiška ministrica za delo, Jožica Puhar, na tiskovni kon- S prvim novembrom so bile pokojnine usklajene za 19,9 odstotka, v decembru, za 11,5 ter sedaj od januarja za 13,1 odstotka. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo je 9 238,69 tolarja, najnižja za 15 let pokojninske dobe je 3 804,16 in najvišja možna 43 785,34 tolarja. Dodatek za tujo nego in pomoč je 6 158,70 tolarja ali za delno pomoč polovico tega zneska. Višje so tudi invalidnine in kmečke preživnine, starostne kmečke pokojnine pa februarja znašajo 4 618 tolarjev. ferenci napovedala, da bo na naslednji seji skupščina po hitrem postopku sprejela dopolnitev pokojninskega zakona, torej da se pokojnine lahko uskladijo za največ toliko odstotkov, da povprečna starostna pokojnina, preračunana na znesek za polno pokojninsko dobo, ne bo presegala teh 85 odstotkov. Tako je bilo tudi sprejeto, saj je bil takrat pokojninski sklad v velikih denarnih težavah Za izplačilo pokojnin mu je mesečno manjkalo 600 milijonov tolarjev. Ministrica za delo je takrat tudi izjavila, da »to ni sprememba pravic, ampak sprememba možnosti za njihovo uresničevanje«. Ta sprememba možnosti pa je pomenila v nekaj mesecih realno zmanjšanje pokojnin za 20 odstotkov. Zaradi takega sklepa je nekaj upokojenskih strank sprožilo ustavni spor, vendar je bila razsodba ustavnega sodišča za upokojence še manj poštena kot sklep o dopolnitvi pokojninskega zakona. Upokojence je namreč razdelil na več skupin, nekateri bi ostali prizadeti, drugi pa ne. Zato je predsedstvo skupščine vso zadevo spel predalo zakonodajnopravni komisiji republiške skupščine. MAJDA HORVAT - — ARJA 1902' Stran 7 - kronika V SOBOTO POPOLDNE V PET1ŠOVCIH Zaklonilnika razstreljena Delavci Geološkega zavoda Ljubljana so v prejšnjem tednu izvrtali na dveh betonskih zaklonilnikih (bunkerjih) na mednarodnem mejnem prehodu Petišovci—Mursko Središče več lukenj in vanje potožili razstrelivo. V soboto okrog 14. ure so ga aktivirali in v nekaj sekundah sta se armiranobetonska objekta zrušila. Ob eksploziji se ni poškodoval nihče, pa tudi bližnji objekti niso bili poškodovani. Tudi potniški promet ni bil prekinjen za daljši čas, ampak le za 5 minut. Zaklonilnikov, ki jim je bila namenjena izredno velika pozornost časopisja, televizije in radia, torej ni več, kar je seveda razveseljivo. Računov o tej nesmiselni gradnji pa tako in tako nihče ne bo polagal (slika desno). Umor v bolnišnici Kdo je zadušil dva varovanca v zavodu za duševno in živčno bolne na Tratah? Trate v stičišču radgonske, lenarške in mariborske občine so večini bralcev bolj znane po istoimenskem mejnem prehodu kot po enoti zavoda, ki sicer spada pod (znani) Hrastovec, v katerem je (v zaprtih in odprtih oddelkih) 220 varovancev. Tudi iz Pomurja. Predzadnjo sredo oziroma četrtek pa se je v enoti na Tratah zgodil zločin. Najprej so v kopalnici našli truplo 30-letne-ga R. P., naslednji dan pa so na istem mestu odkrili še truplo 60-letnega 1. K. Zdaj so končno utemeljeno posumili, da ne prvi TRATE — V mogočnem grajskem poslopju, ograjenim z visokim zidom, je (bilo) 220 varovancev in 90 delavcev različnih izobrazb. Zdaj $ta dva varovanca manj, saj ju je nekdo umoril. Foto: S. S. Ilegalno čez mejo Ali postaja Slovenija obljubljena dežela? Lepo bi bito, ko bi (že) bilo tako. Za zdaj pa je za nekatere le prehodno območje, denimo za Romune. Tako so 22. februarja na mednarodnem mejnem prebodu v Dolgi vasi zavrnili skupino 14 tujih državljanov, predvsem iz Romunije, ki so hoteli vstopiti z Madžarske v Slovenijo, niso pa imeli dovolj denarja za preživljanje. Očitno je, da so nameravali dalje — na Zahod. Vprašanje pa je, ali so se s tem pomirili, ali pa so pozneje prestopili mejo ilegalno, kot sta to pred tem (16. februarja) storila dva druga (?) Romana. Prijeli so ju lendavski policisti in predali sodnika za prekrške. Nočni napadalci V soboto okrog 21. ure si je Bogdan D. iz Murske Sobote zaželel burek in odšel ponj pred kiosk na tržnici v Murski Soboti. Medtem ko je čakal, da so mu pripravili željeno jed, so prišli mimo trije neznanci, od katerih seje eden zaletel v nič hudega slutečega Bogdana. Ko je le ta protestiral, je pristopil drug neznanec in Bogdana udaril po nosu. Se več: med prerivanjem so našega (nejznanca zbili na tla in ga z nogami obr cali po glavi in drugih delih telesa. Medtem je prišel iz lokala prodajalec, v tem času pa so se Kraja v Elradu Med 14. in 17. februarjem je nekdo vlomil v skladišče Elrada v Gornji Radgoni in ukradel 600 metrov električnega kabla. Gmotna Škoda znaša 30.000 tolarjev. Za storilcem poizvedujejo, se glasi uradno sporočilo policije. Vestnik informira in nagrajuje! Zaokrožite številko predmeta, ki je po vašem mnenju na sliki, izrežite kupon in ga prilepljenega na dopisnico pošljite do petka, 3. marca 1992, na naslov: Vestnik, 69000 Murska Sobota, Titova 29. Prejšnji teden pa smo izžrebali kupon številka 11, Žreb je nagrado - vrtno sedežno garnituro (miza in dve klopi) - dodelil Stefanu Pondetku iz Lucove 42, 69203 Petrovci. še naprej sodelujte v naši nagradni igri, saj lahko dobite nagrado v vrednosti 10.000 tolarjev. Če pa boste imeli Še več sreče (in to vam iz srca privoščimo!), lahko zadenete glavno nagrado: RENAULT CAM-PUS. Le-tega smo že kupili in nestrpno čaka skorajšnje žrebanje, o katerem vas bomo pravočasno obvestili. Čim več kuponov boste poslali, tem več imate možnosti za nagrado. P Kaj je na sliki? ne drugi nista umrla naravne ampak nasilne smrti. To je potrdila tudi sodna obdukcija, ko so zdravniki dognali, da je smrt pri obeh nastopila zaradi močnega pritiska na vratne žile in živce. Medtem so, kot poroča ministrstvo za zdravstvo, oblikovali strokovno komisijo, ki je opravila pregled enote. Kakšne so ugotovitve, nam do sklepa redakcije ni uspelo zvedeti. Ob koncu tedna smo obiskali Trate, da bi dobili nekaj neuradnih podatkov, žal pa bera ni kaj prida. Osebje ni hotelo dati nobenih informacij, pa tudi dlje kot do vratarnice nismo smeli. Pa še tu so nam zagrozili s policijo. Upoštevati je pač treba, da so v enoti zavoda na Tratah težki bolniki, od katerih jih je kar nekaj »zaprtih«. Tudi umorjena sta bila v zaprtem oddelku, zato je zdaj (neuradno seveda) nekako pretehtalo mnenje, da ju je zadušil kalen od sotrpinov. Toaletni prostori, v katerih so našli mrtva, so z vrati povezani z bivalnim prostorom, v katerem je običajno okrog 50 varovancev, vendar jih polovica fizično ni sposobna na- rediti takega dejanja. Ali to po meni, da je ostalih 25 osumljenih? Je morilec samo eden? Kako dokazati, da je morilec med bolniki in ne morda (bog ne daj!) med osebjem, ki ga je v tem zavodu (na 220 varovancev) 90, kar je premalo in bi moralo biti razmerje 1:1. Nekdo, ki dobro pozna razme re v enoti na Tratah - imena seveda ne smemo zapisati — nam je izjavil: »Težko je delati z normalnimi ljudmi, kaj šele z močno duševno prizadetimi, saj so nekateri od njih napadalni.« Spomnil nas je tudi na dogodek v Hrastovcu, ko je pred leti tak nevaren bolnik ubil tamkajšnjega strežnika. Ob pomislekih in vprašanjih, ki se postavljajo, morda še tole: potem ko so našli prvo truplo varovanca. ali res ni mogel nihče posumiti, da je umrl nasilne smrti, in bi zaradi tega bolj bdeli nad varovanci. Sele naslednji mrlič je osebju dal znak, da ljudje v zavodu Trate ne umirajo zgolj naravne smrti, ampak da je med mogočnim grajskim zidovjem morilec. S. SOBOČAN napadalci izgubili v noč. Poškodovanega Bogdana pa je čez čas vozilo prve pomoči prepeljalo v soboško bolnico, kjer so ugotovili hude telesne poškodbe: zlom nosnih in čelne kosti, zato je ostal na zdravljenju Delavci s policijske postaje Murska Sobota zdaj iščejo nočne napadalce. Dobrodošle bodo informacije morebnitnih očividcev. Ali postajajo nočni sprehodi v Murski Soboti nevarni, kot so to že marsikje v drugih mestih? Dejstvo je, da je predrznežev vse več. J $ V januarju 3 mrtvi V januarju se je na območju Pomurja zgodilo 27 prometnih nesreč, v katerih so 3 ljudje izgubili življenje, 9 jih je bilo poškodovanih hudo, 15 pa lahko. V januarju so bili v naši pokrajini tudi 4 požari, s katerimi je nastala gmotna škoda za 752.000 tolar- jev. Delavci organov za notranje zadeve so obravnavali tudi 134 raznih kaznivih dejanj, žal pa je storilec doslej znan le v 35 primerih. Poroke Nesreča v Varstroju Nesreča se je Zgodila 19. februarja, poškodoval pa se je Jože H. Le-ia je preskušal vpenjalni stroj, ki mu je stisni) mezinec in prstanec. Poškodba je bila tako huda, da se ni dala pozdraviti, zato so prste v bolnici amputirali. Uprava za notranje zadeve nam je sporočila, da v tej nesreči ni tuje krivde. S. Gerič »odstopil« S 30. aprilom 1992 bo prenehalo delovno razmerje pomočniku načelnika UNZ v Murski Soboti Stanku Geriču iz Črenšovec. Po uradni verziji naj bi odstopil zato, ker hoče med podjetnike. Mnogi pa dminijo, da je to pravi vzrok, saj naj bi si svojčas še posebej želel med unezcjevce, je pa tudi aktivist Bavčarjeve stranke. Pa ja ni odstopil zato, ker bi bil »odsto- pl jen«? N. N. Drago KODELA, klepar iz Rakičana, in Zdenka GUJT, strugarka iz Borejec; Anton POZVEK, skladiščni delavec iz Bodonec, in Agata BANKO, tekstilna konfekcionar-ka iz Murske Sobote; Darijo VRDJUKA, elektrotehnik iz Murske Sobote, in Snežana LAZAREVIČ, gimnazijska maturantka iz Murske Sobote: Janez KRAMBERGER, magister strojništva iz Radvenec, in Daniela LEBAR, zobozdravnica iz Rakičana: Janez KARDOŠ, elektroinsta-later iz Moravskih Toplic, in Sonja KUTOS, medicinska sestra iz Puconec; Emanuel HUDIČ, likalec iz Tišine, in Brigita SUKIČ, šivilja iz Murske Sobote; Stanko GO M BOC, kmetovalec iz Korovec, in Suzana FE-RENCEK, kmetovalka iz Teša-novec; Ismel AGIČ, tesar iz Murske Sobote, Stara ul. 14, in Marica PAPIČ, šivilja iz Murske Sobote, Stara ul. 14; Vilko MIR, strojni tehnik iz Radenec, Kapelska cesta 4, in Sabina GJERGJEK, tekstilni konfekcionar JI, iz Veščice 25 c; Anton JANIČ, avtomehanik iz Sotine 23, in Erika GOMBOC, šivilja iz Sv. Jurija 27. ČESTITAMO! Mura European Fashion De-sign. Proizvodnja oblačil. Murska Sobota p o Bijedičeva 2 zaposli v službi za avtomatsko obdelavo podatkov — organizatorja programerja računalniških obdelav Pogoji: visokošolska izotxat» (računalništvo elekKj nika. matematika. mip) - 3 leta ustreznih del0* izkušenj aktivno znanje anglešt" ali nemščine Poskusno delo šest mese^* Prijave pošljite kadre1** službi Mure v 8 dneh javi SIRS - PODJETJE S PESTRIM SEZNAMOM DEJAVf^ IN PRAVIM OBČUTKOM ZA POSLOVNOSI Terapija obolelih za računalništvom Edina prava terapija obolelih za »računalniško boleznijo 12 ur dnevnega sedenja pred ekranom in tipkanje na tipko1',l, iskanje novih rešitev, ustvarjanje zapletenih programov, k' olajšali delo mnogim ... to je zdravilo takšnih »računalnišl>% nikov«, kakršna sta tudi Deziderij Vdroš in Štefan Petek, J1, nika in ustanovitelja podjetja SIRS s sedežem na Koclje" Murski Soboti. U( Podjetje SIRS je bilo registrirano na temeljnem sodišču VT ski Soboti že pred dvema letoma, toda poslovati je začelo di lanskega leta, do pred kratkim so bili zaposleni le trije: rij Voroš (po poklicu ekonomist, smer poslovna informatik0)'^ fan Petek ipo poklicu strojni tehnik) in tajnica-pripravnicat*. po preteku pripravništva zaposlena za določen čas), 20. pa se jim bo pridruži! še en strokovnjak, ki prav tako pri"S Pomurskega liska. Zaka j takšni strokovnjaki, ki se že več ko’1 ukvarjajo z računalništovom. zapuščajo podjetja9 »V letih, ko sem se jaz začel ukvarjati z računalniki.^ center Je v Muri. Delal sem v Varstroju in računalnik je i”!? nekakšen izziv. Tako Pelek kot jaz sva začela oba delati pri'* nalniku kot operaterja, se razvila v programerja m jaz po2” organizatorja in vodjo te službe. Težko sva se odločila firmo, kajti vseeno, kakršenkoli je vir zaslužka, je vseeno zaslužka Po drugi strani pa jc bilo samostojno delo preveWj za oba ; načelne možnosti za uveljavljanje so bile tudi v po® SIRS, Murska Sobota, d.o.o. Kocljeva 7, 69000 Murska Sobota, Slovenija toda za kreiranje lastne politike in idej, ki jih tam ni*1’ , uveljaviti, je bilo potrebno ustanoviti lastno fimo Kako sprejeli v Pomurskem tisku? Ne vem, pogovor je bil, ce J«,, formalen ali neformalen pogovor, pa ne vem?! Jaz samo ** j če bi hotel kdo oditi iz moje firme, ki ima veliko znanja,bin šal narediti vse, da bi ga prepričal,« je povedal VORO§ Zanimivo je, da SIRS še vedno sodeluje s podjetji, ki “ jj včasih pod streho Pomurskega tiska, in opravljajo zanje ške storitve. Pa ne le s temi; v pol leta so našli toliko partnerjev, da bodo morali zaposliti Še enega strokovnjak* 1 so stranke in kdo partnerji? »Čisto tako: če pride kdo v trgovino, je le stranka. S'A'. pač odloči, da hoče enega PC-ja in nič več to je stranka- Prikaz rezultatov poslovanja v L STANJE v St' Zap.št. 30.06. 3^ 1 Prihodki od prodaje 430.000 ‘-'S 2 Dohodek 9.000 3 Dobiček 4000 4 Akumulacija 4.000 . J P iz tega enega PC-ja nastaneta dva ali trije, če hoče kor#*/ naše druge dejavnosti, če se nam ta stranka popolnoma ZoUč/ stane naš partner. Uporablja torej naš računalnik, naSsoH*^ še projektiranje njegovega informacijskega sistema. To Je % partnerstvo. V začetku smo imeli malo strank, danes pa i^JlJ veliko strank in tudi partnerjev marsikje smo prišli v nr*^ kakšno malenkostjo, vendar smo se vedno trudili, da ne le pri tem, ampak da prvo sodelovanje prerasle v partner51.^ Podjetje SIRS je torej v zasebni lasti, ustanovljeno l’^ 1990. leta Družbenika imata ideje, voljo in znanje, tod’0" | sta zaradi »dragega kapitala«. Lani sta dobila nekaj sred^V’ bljanske banke in občine za razvoj drobnega gospodarst''"' J SIRS zveni tuje, vendar pa je le povsem preprosta m za njihovo registrirano dejavnost: Svetovanje in račun’11 storitve. to so le skromne vsote, s katerimi si ne morejo kaj dosti P^^J? Prt ureditvi prostorov jima je pomagala zasebna hranilni4, ■ nalniško opremo pa sta kupila s polletnim dobičkom. Bili navzoč na trgu, spremljali vse novosti in spremi’"1*^/ lagajali ponudbo vsaki posamezni stranki m partnerju 1 '^i* čela SIRS-a. Dejavnostim, ki so že uveljavljene (svetovanje,^ vrs s področja informatike, organiziranje računovodstva ,n . nakup, prodaja in servis računalniške opreme, softvver S P^JH poslovne informatike), sta se pridružili še dve: nravno / svetovanje ter posredniški posli Strankam in partnerjem PjV več načinov sodelovanja in plačevanja; zaenkrat prevladuJjfl kupi s predračunom in najemi, uveljavljajo se nakupi s I^N medtem ko zaradi afere s Trendom še vedno ne zaupajo lr j, Bernarda j Stran 8 VESTNIK, 27. FEBRUAR*^ l * kmetijska panorama Konkretne programe tudi za kmetijstvo ogrožena območja je značilno, da so tudi go-neraz,,)la. Prav gospodarska nerazvitost pa je povzročila, li k' ' peljeva h, saj možnosti za zaposlitev doma niso ime-tavliai* 'j’1’0'ki mu nikoli nismo namenjali potrebne skrbi, ni /agonij ' niti za kakovostno preživetje, kaj šele za večja vlaga-jtttJ;4 0 *'industrijski nerazvitosti za demografsko ogrožena ob-'alcev Zn#C na tudl kmetijska nerazvitost. Čeprav se število prebi-aer,„ M ,e" območjih vztrajno zmanjšuje, zanje še vedno velja sini "1 ^naseljenost, posledično pa se lo kaže v posestni in staro-ie v pS a . Kmetije z dvema ali tremi hektarji zemlje, ki jih UStrez*?1 • naj"*' ai™)0 prihodnosti, družba pa od njih tudi ne bo zl^t; kakšne kmetije so v glavnem omejene na samooskr-čajo ' * *run'h časih za kmetijstvo, ko proizvodni slroški naraš- nosti " T I Pomurskem kmetijstvu še veliko neizkoriščenih mož« slišal vendar so še besede že fraza. Neštetokrat smo jih Poziiih ' '"a na številnih sestankih, posvetih ali sim- pravist/ > ar od lakšnih ugotovitev nismo prišli. V pri- io iih pr za razvoj demografsko ogroženih območij. Ima-nosL j ' ' V VSC" štirih pomurskih občinah in zdaj je še ena prilož-slavlia v ' ' -e slvan. ^ko premaknile naprej. Vendar se nam za-ramo te prasanje’ ali se ,N'lo zares tudi zgodilo. Ko namreč prebi-Potreb pro£rarTle’ nehote dobimo občutek, da so le spisek želja in tnih orn J'' 40 seveda potrebno konkretizirati. Prav pri konkre-den' pa se Je v preteklosti največkrat zatikalo. Ni dovolj, 'oo, v program zapišemo, da je treba na kmetijah razvijati . Jablane JI hruške ez * cvetju dopolnilne dejavnosti. Takšne dejavnosti je potrebno konkretno opredeliti in določiti tudi njihove izvajalce. Seveda je to že stvar izvedbe, vendar je bojazen, da se bo prav tu zataknilo. Praksa iz preteklosti namreč potrjuje, da nam bolj kot sredstva primanjkujejo dobri programi, predvsem pa kadri, ki bi bili sposobni takšne projekte tudi izpeljati. Pletarstvo ali kakšna druga domača obrt so lahko sicer dopolnilna dejavnost za posamezne kmetije, vendar to ne bo odločilno prispevalo k celostnemu razvoju demografsko ogroženih območij. Za to so potrebni programi, ki bodo zagotavljali večjo kakovost in finalizacijo proizvodnje na teh območjih. V mislih imamo predvsem dodelavne in predelovalne obrate za kmetijske pridelke, saj se prav zaradi njihovega pomanjkanja zdaj dohodek odliva drugam. Seveda nam takšnih programov ne bo nihče podaril ali prenesel na to območje. Razviti so nam pripravljeni prepustiti zgolj programe, ki so dohodkovno nezanimivi ali pa ekološko vprašljivi. Takšnih pa Pomurje ne potrebuje. Sami moramo torej pripraviti ustrezne programe in poskrbeti za njihovo realizacijo. Za to pa je v prvi vrsti potrebno združiti predvsem znanje. Premalo je, če znamo le pridelati, ne vemo pa tega predelati in prodati. Nekaj se je na tem področju sicer začelo premikati, vendar je vse še preveč prepuščeno iznajdljivosti in pogumu posameznikov. Ker pa ena lastovka še ne prinese pomladi, bo potrebno na tem področju v prihodnje še več aktivnosti in predvsem pomoči tistim, ki so pripravljeni delati. LUDVIK KOVAČ Načini reje koz Običajno redimo koze na nastilju. Ta reja je za počutje Živali najprimernejša, rejcu pa daje nekoliko več dela. Pri reji z globokim nasti-Ijem, je potrebno toliko stelje, da so koze na čistem in suhem. Spomladi, ko začnemo koze pasti, pa kozarnik skidamo in dobimo zelo dober gnoj. Živali redimo prosto ali privezano. Rez sadnega drevja 'stočac^^0 cveloča drevesa, 4turedčimo piodove s to Čilo rodi izmeni- "><> kak^, hkrati Pa Povečuje-v Cvet ti a* P °dov. Ko režemo ra 1 in re‘ Ve tn ; usmerjamo v cveto- ■hlb Tam’ kjer ,c 'Cs* moramo obvezno obilen pridelek in ohranili predvsem naše stare sorte različnih sadnih vrst v našem kraju. Rez marelic Marelice posebno v mladosti malo režemo ker se dobro obraš-čajo, jih samo redčimo (poganjke) in razpiramo (zvežemo), da dobimo prave kole. Drevo mare- kov, ki bodo rodne veje, vse slabotne poganjke pa odrežemo do zemlje. Pri črnem ribezu enoletnih poganjkov ne prikrajšuje-mo, medtem ko pri rdečem prikrajšamo eno tretjino poganjka. V naslednjem letu pustimo poleg dvoletnih vej še štiri do pet enoletnih poganjkov, vse šibke mladice odrežemo pri zemlji. V lice vzgojimo v različne vzgojne tretjem letu po sajenju pustimo oblike, pomembno je, da jih nato poleg dvo-in triletnih vej še štiri do pet mladih poganjkov. Pri čr- obrezujemo in da rane po rezi zamažemo s cepilno smolo Določeni poganjki (predvsem vodi- ■Pomlajevanje nem ribezu ostanejo veje (mladice) neprikrajšane, pri rdečem pa prikrajšujemo zopet eno tretjino poganjkov V četrtem letu po sajenju imamo dokončno oblikovan rodni grm. ki ga stalno obnavljamo in pomlajujemo Po petnajstih letih b: morali grme zamenjati in posaditi nove rodne sorte. Črni in rdeči ribez režemo po obiranju pozno poleti oziroma jeseni ali zgodaj spomladi pred brsienjem. Prednost dajemo jesenski rezi. Z rezjo omogočimo grmu osvetiitev-večjo fotosintezo dveletni danski pozebi. Če med cvetenjem nastopi mraz, dobimo prestreljene grozdiče — ribez se je osipa) Ribez dobro prenaša zimski mraz, nekatere sorte tudi do — 30° C. Zanimivo pa je, da spomladanski mraz ribez ne prenaša dobro, neodprt cvet prenese do — 5° C, odprt — 2° C, oplojen pa le -1’C. Rdeči ribez bolje prenaša spomladanski mraz (slana). Na prav nizkih legah zato lahko večkrat pride do popolne zmrzali. Spomladanska pozeba se kaže v spremembi barve rastline, ki prehaja od temno sivorja- •REZ Ri&EZA, T* -SADITVI ve do črne. Ribez je najbolj za- ščiten pred spomladanskimi po- Vezani način reje koz Koze so privezane. Ta način ima dobre in slabe lastnosti, in sicer: — preprečujejo se borbe med živalmi, — možno je krmljenje vsake koze posebej glede na njeno mlečnost, potrebna je manjša tlorisna površina na kozo, — poraba nastilja je manjša, — potrebna je večja dolžina jasli na kozo (0,60—0,70 m), poraba časa za koze, ki se pasejo, je zaradi odvezovanja in privezovanja večja, kot če so proste, — zoohigienske razmere so slabše (koze se ne morejo izogniti prepihu, zbirati v skupine in se s tem greti druga od druge), — pomanjkanje gibanja — slaba kondicija, problematična molža, če ni rednega kidanja gnoja vsaj enkrat tedensko. Vezana reja pride v poštev samo za majhne trope (največ 40 koz). Večje število koz v tropu je sprejemljivo samo, če koze ne hodijo na pašo. Ugodno je le za tiste rejce, ki nimajo dovolj slame za nastilj in ročno kidanje kozarnika. Pri vezani reji se nastilja manjša površina kozarnika kot pri prosti. Prosti način reje koz Je pogostejši kot vezani način. Glede organizacije dela ja ta način reje dosti bolj praktičen. Pomembno je, da se koze molze v boksu ali ločenem molzišču. Razdelitev tropa v skupine od 10 do 30 koz ima naslednje prednosti: — lažji in boljši je pregled nad kozami v skupini, — jaritev in vzreja kozličkov je zanesljivejša in preglednejša, možna je razvrstitev koz po mlečnosti v več skupin, omogočeno je krmljenje glede mlečnosti posamezne skupine. Pomanjkljivosti prostega načina reje so naslednje — več tlorisne površine na kozo, — različen rok jaritev koz znotraj iste skupine, — pri molži so koze v različnih fazah laktacije, težje kidanje gnoja zaradi pregrad med posameznimi boksi, pogosteje prihaja do borbe med kozami znotraj skupine, dokler se ne oblikuje rang skupine, — v že oblikovane skupine je zelo težko vključevanje novih koz ali premeščanje koz iz ene skupine v drugo, problematično je vračanje koz nazaj v isto skupino, npr. po jaritvi. Reja vseh koz v eni skupini je sicer dosti enostavnejša, ne izkoristimo pa prednosti, ki nam jih daje reja v skupinah. Med sezono pr-skanja in jaritvijo koze lahko ločimo s premičnimi montažnimi lesami na začasne skupine, tako kot je za tisti čas najprimernejše. Kasneje jih raadelimo spet nazaj v prvotno oblikovane skupine (po mlečnosti). JANEZ LEBAR.dipl. inž. kmet. KSS pri ZVZ za Pomurje t4zredčiti - •udi m *CW. redčimo pa Mladice rvn° cvetoče enoletne h)an idared dreVesa sorle Ja’ 8°ld;Sort ' J°nathan in jona-^Vatnovka rU$k pasa cr°sana in ^eiov j^etno določeno število hram. pre°šlali cvetovi ^jo. p'J $e Padovi bolje za-srsT"*naj-upt>gibanjej za Potovanje s,arih drcves v; ev krajine s starimi n'h P° naŠih hri‘ pDtrebnn n * w °b hišah, je ‘a drugače ?na z°bu ča«'^’ S° prepUŠ’ Jrevesa vehi Navadno so ta zato iih 'n -ilh tezko obira h G pa —1' — '-r“ " ’ red& i 0,n,adic>k>Jih SU 8lhati. Nas, i'n p0 potrebi * mi,^'''dno rezati P°8anj‘ „ Mo drr vzgajat, k01 ^do- Vej , lako se stare začne ohrastejO m ^dove. Pn *°Pe> roditi lepe ro?° 5vojo lelu dobi »J?021 Tu4*°lObo in redno Sdle,t,,n er.u,,?1"''" Jr"" m 'a>im n ^krbovati. ^a,i dreveni', Ses°m bomo po > vebi pa uslvarili teljicaj, nam včasih slabo rastejo (zakrnijo), take odrežemo in pustimo dobro zraščene mladice. V letih, ko nam marelica rodi, režemo prav tako mulo, in to med vegetacijo. Obrezujemo odvečne bohotivke. konkurenčne poganjke in veje, ki nam v notranjosti delajo senco. V krošnjah želimo mlade rodne šibe, ki so poraščene po ogrodnih vejah. Te ne smejo biti predolge, ker take ne rodijo. enoletni b REZ zebami na severozahodnih in m •KDECI KlBEE diferenciacijo rodnih brstov dvignjenih legah. Na osi pa nje ribeza pa ne vpliva samo mraz, ampak tudi drugi dejavniki; dež in veter preprečujeta let čebel, nizke temperature onemogočajo kalitev peloda, visoke temperature (tudi južni veter) pa izsušujejo brazdo plodni-ce. Do pojava osipanja ribeza pride predvsem zaradi zimske ali spomladanske pozebe, nizke ali previsoke temperature, nizke DOdieue za ptoizvodmo. trgovino in Slot Ive Murska Sobota o.o.o 69000 MURSKA SOBOTA. 0jed>Ceva >. Tel 069/21-472 Orodja in stroji Osnovno orodje, ki ga uporabljamo pri klasični obdelavi, je seveda plug, ki ga tudi s posodobitvijo ne bomo mogli v celoti opustiti. Glede na to, da je plug klasično orodje, ki ga pozna vsak kmetovalec, se pri njem ne bom posebej ustavljal. Opozoril bi rad le na to, da pred vsakim oranjem temeljito premislimo, če je le-to zares nujno potrebno ali pa lahko zemlja pripravimo tudi kako drugače. ’n tudi po potre- mo, pa prikrajšamo, Pognojimo Med Črni ribez Črni ribez je rastlina zmerno hladnih in vlažnih območij Srednje in Severne Evrope ter Azije, kjer je povprečna temperatura okrog 15° C, padavin pa naj bi bilo vsaj do 121)0 mm letno. Pred saditvijo ribeza moramo temeljito pripraviti zemljo in predvsem izbrati pravilno lego. Preveč južne lege niso primerne. Prav tako niso primerna suha, peščena zemljišča, pa tudi ne zbita vlažna, hladna tla. Jesenska sadilev ima prednost pred spomladansko, ker se pozimi korenine oprimejo zemlje, kar spomladi omogoča hitro rast. Sadika mora imeti bujne korenine in vsaj dve do tri močne poganjke enoletne. Sadike črnega ribeza sadimo globje, kot so bile posajene v drevesnici, vsaj trije brsti morajo biti pod zemljo. Rdeči ribez sadimo plitkeje Po sajenju porežemo črni ribez na dva do tri brste, rdečega pa do pel brstov, slabotne poganjke ali sadike porežemo do tal. V naslednjem letu pustimo štiri do pel lepih, močnih poganj- ter boljšo prehranjenost m kvaliteto plodov Z rezjo dajemo grmu obliko in vzdržujemo razmerje med rastjo in rodnostjo. Vedno po vsaki rezi moramo obvezno sežgati vse veje, ker tudi tako preprečimo širjenje škodljivcev in bolezni. Da ribez ni za vsako lego, je krivo zgodnje brstenje črnega ribeza. Brst ribeza potrebuje v primerjavi z jabolčnim brstom enkrat manjšo vsoto temperatur, z breskvijo pa celo trikrat manjšo. Brsteti začne že pri srednje dnevni temperaturi 2—6% C. Cvetenje jraja od 10 do 20 dni, v hladnejšem vremenu do 30 dni. Na ribezovem grozdu se cvetovi odpirajo postopoma, od osnove proti vrhu. Tako je ribezov cvet dolgo časa izpostavljen spomla- itirxletni ČRNI RtbEZ. vlažnosti zraka, deževnega vremena, vetra, prehrambeno — fizioloških motenj, pomanjkljivega varstva rastlin itd. Grozdi so osuti v tistem predelu, ki je cvetel, ko so nastopili ti negativni dejavniki. Tako pri ribezu poznamo pogost pojav delnega osipa. Vlado Smodiš, inž. agr. Turnišče: cene pujskov Tudi minuli četrtek. 20. februarja, je bilo povpraševanje na sejmu pujskov v Turnišču veliko večje od ponudbe. Rejci so tokrat pripeljali na sejem te 6 živali, ki so jih seveda vse prodali. Za par pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 12 do 20 kilogramov, je bilo potrebno odšteti od 7 do 8 tisoč tolarjev. OB TUh Gnojil Ne SPLAČA RAžM^TAVATi ?0 PŠEjJioi. če bodo cene se juAtRej JIH io -FAMetzieje vstani sc fri, SAJ SoM oR X6TVt JX>K(L BANDE Več Kor ZA Predsetvena obdelava Za setev večine rastlin, ki jih pridelujemo na našem območju, je značilno, da imamo na voljo zelo malo časa, ko so tla primerna za obdelavo. Zato mora biti predsetvena obdelava hitra, s čim manj prehodi, da ne bi po nepotrebnem tlačili tal, hkrati pa mora ustvariti razmere, ki bodo omogočile hitro kalitev semen ter izenačeno rast. Stroje oziroma orodja lahko delimo glede na to, ali smo nagnjeni k bolj klasičnemu pristopu z oranjem ali pa ielimo racionalnejši pristop z enkratnim prehodom. V prvem primeru moramo zorano zemljišče poravnati, zdrobiti grude ter ga zrahljati do določene globine. Na voljo imamo različna orodja in stroje od navadne-klinaste brane, ki je uporabna predvsem za lažja tla, do krožnih in valjastih bran. Najprimernejši pa so pri tej usmeritvi vsekakor predsetveniki s prožnimi zobmi in dodano valjasto brano z nazobčanimi letvami ali dvojnim valjem (zvezdasti in zobati). Zobje, ki so iz vzmetnega jekla, med delom vibrirajo, tako da predsetvenik tla hkrati rahlja in drobi grude. Globino obdelave uravnavamo s pomočjo ravnalne deske in valjev, ki hkrati zgoščujejo zemljo pod setvenim horizontom. V drugem primeru, ko smo se odločili, da tal praviloma ne bomo orali, uporabljamo običajno dve orodji, podrahljalnik in frezo z ravnimi noži. Stran 9 odsev mladosti Kulturni praznik 8.februar je že dolgo časa naš kulturni praznik. Letošnji je bil še posebno slovesen, saj smo ga prvič v naši zgodovini praznovali v samostojni Sloveniji. Prešeren je velikan med pesniki in prav njegove pesmi so veliko pripomogle k temu, da je slovenski narod začel razmišljati o sebi in svoji samostojnosti. Na svoji zemlji smo hoteli biti svoji gospodarji Kot da je Prešeren slutil, da se bo to nekoč zgodilo! Letošnji kulturni praznik je bil dela prost dan. Tako smo imeli vsi priložnost iti na proslave in prireditve, ki so bile po vsej Sloveniji. V Ljubljani so podelili najvišja prizanja kulturnim delavcem Tudi drugod po svetu so Slovenci počastili ta veliki praznik in tako dokazali, da so zvesti svojemu narodu in njegovi kulturi. SUZANA FRAS, 8.a, OS Bakovci Zidanje kulture Kultura — to hiša je velika, v njej shranjena naša je olika Graditi zgodaj jo začnemo, še preden tega se zavemo. Opeko prvo položimo, ko začetne besede se učimo, ko k mami in očetu pohitimo, da nasvet od njiju dobimo. Opeko drugo položimo, ko čez šolski prag se zapodimo. V šoli veliko se učimo in kulturne navade si pridobimo. Knjiga naslednja je opeka močna, z njo kultura poslane tudi zvočna. Trdni njeni so zidovi. iz roda v rod občudujejo jih sinovi. LIDIJA MAGDIČ. 6.b. OS Turnišče Bilo je smešno Imeli smo uro spoznavanja narave. Učili smo se, kako vzklije seme. Za domačo nalogo smo morali posaditi fižol in ga pri naslednji uri prinesti v šoio Tudi Mirko ga je prinesel in rekel, da njegove korenine rasejo navzgor. Ves razred je planil v smeh. Učitelj je začudeno pogledal, hotel je nekaj reči, a se je oglasil šolski zvonec in ure je bilo konec. TJAŠA OBAL, 6.a, OŠ 111. M.Sobota Valentinovo Kadar Valentinovo se proslavlja, ptičjih porok nešteto se pripravlja. Na ženina vrabčka že čaka nevesta, ki poslala mu bo zvesta. Iz peči se dim kadi, štorklja torto že krasi Tudi kruh je že nared, pa še boter kos Vseved. Potem veseli, srečni vsi na gostijo svatje so prišli. Veselje pozno se konča, še prej pa vsak se posladka. Otroci, zdaj pridite rudi vi. saj pogač še nekaj tam diši' Le brž jih poiščite in slastno jih pohrustajte! Ljubezen, sreča naj živi, saj danes se Valentinovo slavi. Orožje po vsem svetu naj miruje, kajti dan ljubezni se praznuje' VALENTINA ŠKAFA R.6.C. OŠ Turnišče Kako so delali nekoč Pred kratkim smo povabili na našo šolo tudi zunanje mentorje in skupaj z njimi pripravili kulturni dan. Gostje so nam pokazali, kako je treba tkati, plesti košare in cekarje ter druga domača opravila. V šolo smo prinesli tudi razni material, ki smo ga zbirali med polletnimi počitnicami. Babica mi je pripovedovala, kako so se nekoč pripravljali na veliko noč. Takrat še niso mogli kupiti barv, da bi naredili “pisanke", ampak so jih barvali s čebulno lupino. Ko je voda postala zlatorjava, so položili vanjo jajca in “pisanke" so bile gotove. Nekateri pa so jim kasneje naredili še okraske, tako da so risali po njih s kakšnim ostrim predmetom. Zelo sem bila vesela, da sem lahko ob tej priložnosti nekoliko pokukala v preteklost. LIDIJA DORA, 6.r., Dvojezična OŠ Prosenjakovci Najlepši doživljaj med počitnicami Bila je lepa sončna nedelja. Odločila sem se, da grem iskat prve zvončke. Mama mi je rekla, naj grem proti Muri. Čez čas sem jih res zagledala. Bili so še čisto majhni. Nabirala sem jih in naenkrat sem zagledala tudi srno, ki je prišla iskat hrano v lovsko krmilnico. Lovci skrbijo, da živali pozimi niso lačne. Čez čas so prišli iskat zvončke tudi drugi ljudje, ki jih je zvabilo na plan lepo vreme. S šopkom prvih spomladanskih cvetic sem se napotila domov. To je bil moj najlepši počitniški doživljaj. TATJANA VRBAJNŠČAK, 3.r., OŠ Apače | Do zasne- i ■ Ženih ! V ■ V V i i smucisc | Tudi letos smo si pričarali zimsko ve- f Iseije na zasneženem Arehu. Predvsem ■ za smučarje je bil to izreden dan, saj je | | drselo kot blisk, včasih tudi po zadnji ■ I plati. Na svoj račun so prišli tudi sanka- I či, ki so imeli nekoliko manj strmo pro- | I go. Vsi pa smo uživali na svežem zraku, g I Proti večeru smo pospravili smuči in I sanke ter se veseli zapeljali proti domu. I I Pot je bila zabavna. Na zadnjem sedežu _ I" so kar naprej peli, slišati pa je bilo, kot 1 da bi se oglašali pogrebci. # _ Domov smo prispeli v temi. Uh, kako | I sem bila utrujena! Toda glavno je, da | ■ smo se vrnili z lepimi vtisi. _ I ANGELA JUD, 7,r„ I OŠ Kuzma | Rože Pri naši hiši imamo zelo radi rože V moji sobi je osem bršljank, na hodniku sta dve plazilki, dva božična kaktusa in trije fikusi ter nekaj nageljnov in rožmarinov. Kuhinjo pa krasijo plazeči zimzelen in dve koprtvici. Zelo rada bi imela tudi božično zvezdo. Rože nam lepšajo dom. ZINKA VORŠ1Č, 2.r, OŠ Mala Nedelja Moji prvi smučarski poskusi Vsi otroci se veselimo športnih dnevov, še P*' no, če gremo čim dlje od šole 96 in doma. je pred kratkim sredi vsakdanje šolske ure t>n lila okrožnica: »Jutri, v sredo, 29.1., borne i’ športni dan...« Dežurna učenka je porebrab do sem in že smo ploskali. Nekateri bi radi <” Ija skočili kvišku. Na voljo smo imeli smučanj Arehu, drsanje ali športne igre v šolski tr**1'1*. Takoj sem se seveda odločila za smučanje. le lahko šla na pot. Šele čez nekaj časa spomnila, da pravzaprav ne znam smučati- D’* bila zame najzahtevnejša proga, ki sem jo la, po hribu ledavskega kanala v Murski Sedaj pa na Pohorje! Mama je prebledela od8r ko sem ji povedala to »veselo« novico. »Pa vendar ne misliš resno, saj se boš vsa P* la!« mi je dejala. Tudi oče me je prepričeval. 1^, sem trmasto vztrajala pri svojem. Kasneje bi skoraj premislila, a sta me pregovorili sošolki dra in Nadja, rekoč: »Saj tudi medve še nisi8 čali na pravih smučiščih.« Prišel je težko pričakovan dan odhoda i» trenil, smo se znašli na pohorskem smučišču. la sem ves pogum in se spustila po progi, ki88 zdela najm- -«j strma. Vse je šlo kol po me je opogumilo in preselila sem se na zah«*!, progo. Na začetku mi je šlo spet še kar dobro. čas pa so mi začele smuči drveti tako hitro. nisem več obvladovala. Prehitevala sem »s® smučarje in nazadnje padla, da je bilo joj. '* . sem nenadoma zagledala rdeč madež in kmalo tovila, da z mojim nosom nekaj ni v redu. tistem hipu je pridrvel mimo reševalec, ki jč'L moje »akrobacije«, vendar njegove strokovne rj či na srečo nisem potrebovala. Vse se je torej ’ lo še kar srečno. Ce pomislim, da sem bila prvič na takšni ■ in da sem si odrgnila samo nos, se mi vse skup' I ne zdi tako strašno. VALERIJA OŠ [I. Ali veste J Tisti, ki ste napisali, da je površina Pomurja 1.337 kvadt^H kilometrov (nekoliko zaokroženo navzgor) ali 133.631 hekla,UJ imate prav. Te podatke je bilo možno najti tudi v priročniku - L MURJE A - Ž, ki ga je založila in izdala Pomurska založba, smo ga kot nagrado Knjigarne in papirnice Dobra knjiga ta (naš sponzor) že poslali nekaterim izžrebancem. Tokrat Je»( < bil žreb naklonjen ALEKSANDRU HAR1JU iz Križevec Ul-stitamo! |5l Ali veste, kako dolgo Slovenci nismo dobili novega praw Pravilne odgovore bomo žrebali 5. marca. Salonit Anhovo organizira akcijsko prodajo ravne stresne kritine iz izvoznega programa s tudi do 50-odstotnim popustom na maloprodajne cene. Polea tega vam v Salonitu Anhovo nudijo 15-odstotm popust pri gotovinskem plačilu ali predplačilu ob nakupu vsega ostalega materiala iz rednega proizvodnega programa. Oglasite se v trgovini na drobno v Anhovem’ Telefon: 065/51-030. rg SALONIT ® ANHOVO Proizvodnja izolacijskih materialov Lendava d,o, o. Skupščina družbe »PUR-LEN« Proizvodnja izolacijskih materialov Lendava d.o.o. RAZPISUJE na podlagi določil statuta PURLENA Lendava d.o.o. za dobo 4 let delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE Pogoji: da ima vsaj višješolsko izobrazbo. — da je državljan republike Slovenije da obvlada en luji jezik Kandidati morajo k vlogi priložiti podjetniško vizijo družbe PURLEN. Vloge z ustreznimi dokazili pošljite: Industrijska 4 b 69220 LENDAVA v 8 dneh po razpisu. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v U dneh po preteku prijavnega roka * Kaže, da ste se ogreli za naš predlog o odkrivanju korenin vašega življenja. Tako lahko začenjamo danes z novo rubriko, v kateri bomo objavljali zanimivejše primere vaših rodovnikov. Lahko je lo nekaj takega, kot nam je poslala tretješolka NATAŠA GOMROC iz Dolnjih Slaveč, lahko pa si vse skupaj zamislite in izpeljete ludi nekoliko drugače. Ce se bojite za fotografije in bi jih radi nazaj, vam obljubljamo, da bomo storili, kot boste želeli . Ce pa jih nimate. lahko sebe in svoje prednike tudi narišele. Dovolj bo tudi, če pošljete kakšno skupinsko fotografijo. vse drugo pa na kratko opišete - predstavite sebe in svojce. Zanima nas. kdo bo uspel priti pri odkrivan u svojih korenin najdlje Stran 10 kulturna obzorja Likovna razstava ob Prešernovem dnevu Robert Titan-Felix K) * * * ko kulturni praznik so v Porabju letos proslavili nekoli- 'hdDmL prejSn-ia ,e,a- v no»ih prostorih Zveze Slovencev na niti urnetua" S° °dpr*' likovno razstavo desetih prekmurskih likov-n>je in\t' Otvoritve so se udeležili tudi številni gostje iz Slove-Ciril 7i । f*«d drugim tudi član slovenskega predsedstva renc Sjjgj'1' ,n ftlnlster za narodnosti na Madžarskem Jozsef Fe-nli liuh'V govorrnk Ciril Zlobec je povedal, da ga pol. dolžnost zen le redko pripeljejo na obrobje ozemlja, kjer živijo Slo- venci. Zdaj živimo v prehodu iz ene v drugo civilizacijo, ko največ muk preživljajo nacionalne manjšine. »Noben položaj nobene manjšine nikjer na svetu ni takšen, da ne bi čutili potrebo, da se izboljša. Danes se tista nacionalna skupnost, ki nima kulturnih, strokovnih in znanstvenih struktur, ki bi se lahko primerjale z večinskim narodom, hote ali nehote znajde na obrobju. In tako je na takšnem obrobju slovenska manjšina tu v Porabju.« je menil Ciril Zlobec. Izrazil je upanje, da bodo dobri odnosi med Slovenijo in Madžarsko izboljšali položaj manjšine. se 1 ■i if i*. r * Dve šoli za eno kulturo h teden šoli so od 10. do 14. februarja 1992 slavi- ^vlitnjn in aV "i februarja so pripravljali razstavo o Prešernovem ne PnrediiL U V knjižnici, v torek so hodili na različne kullur-mi »Uživa/d- V sredo je prišel igralec Rajko Stupar, v četrtek je z nji-potem so odi« avtor skoraJ istoimenske knjige Robert Felix Titan, vPetek ie r>' • razsIavo izdelkov in igral je cimbalist Andi Sobočan, kina Pajv C156, ha_ pogovor pisatelj Branko šomen, nato so v dvorani aktiv slavistov0"*^6*8'' PreSernove nagrade. Prireditev je organiziral ^^dHikJ^^01 w v č«*rtek zvečer na trg kulturne ponudbe prinesli Žilavec v n"1 ^TOS Tanatos, recital, ki ga je režirala prof Sonja • petek so hodili na gledališko predstavo v Ljubljano. Stefan Smej K d f i' I* TL'D1 PEVCI SO SE PREDSTAVILI — Nastopu domače folklorne skupine, ki je začela prireditve ob mesecu kulture v KS Bistrica, je prejšnjo nedeljo sledil še celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Bistrica. Predstavil se je z novo zborovodkinjo ROZINO KORENOVO in zapel venček slovenskih (tudi prekmurskih) narodnih in ponarodelih pesmi. Nekatere so skupaj z njimi zapeli tudi obiskovalci. Njihov koncert so popestrili še tamburaši iz Žižkov. Fotografija: J. GRAJ BEG S SLIK H. Svetovi so za štorom skrili, tako majhni, štorasti možje, taki majhni nenadkriljtvi, ki jih strastno ljubijo žene. Svetovi so za štorom skrili, taki majhni, štorasti možje. In prav lahko jih je obiti. Mar zato vsak mimo gre? ^rum kulturnega foruma Kmalu i,- ■ , w tetri L'ZV r co —S* Ir* • i t.. J L č m ž-■. / r ■,»v I Kulturno življenje se spet prebuja V tej največji narodnostno mešani vasi lendavske občine Dobrovniku se kulturno življenje spel oživlja. Seveda imajo tamkajšnji mladi dobre možnosti za delovanje, saj so pred leti zgradili sodoben kulturni dom, ki je ponos vasi in mu ni para v naši pokrajini. Kulturno življenje je v Dobrovniku nekoč že cvetelo, zlasti so bili uspešni pri ohranjanju folklornih plesov. Potem je nekaj časa nastalo zatišje, sedaj pa so ponovno ustanovili nekaj skupin, med njimi citra rs k j ansambel, mladinski pevski zbor m skupino mažo ret k. Tudi folklorno skupino bodo ponovno poživili, pa tudi ritmično, ki je nekoč žela lepe uspehe Pri kar najuspešnejšem delovanju jim bodo pomagali madžarski strokovnjaki. Tako bo v lepem kulturnem domu spet živžav, spel bodo številne prireditve in nastopi, saj je bil navsezadnje zato tudi zgrajen. JD PROSVETNO DRUŠTVO VIDEM OB ŠČAVNICI Križev pot na odru V založbi družbe sv. Mohorja je 1936. lela izšlo deio Ksaverja Meška: Pasijon — velikonočni misterij v sedmih skrivnostih in tremi pred-podobami. Prosvetnemu društvu Videm ob Ščavnici je bilo to pisanje predloga za odrsko predstavitev Kristusovega trpljenja, kakor so ljudsko in bolj razumljivo poimenovali pasijon. Pa se le nekdo ob štor spotakne, ob take majhne, štoraste može. Pekočo krivdo si v dušo plakne. take majhne, jezikave žene. Potem vstane, mi položi roke na ramena in me poljubi na obe lici Kot Kristus Petra? Kot Kristus Judeža? Kot Judež Kristusa? Kot Pilat Kristusa? Kot Peter Kristusa? Kot Peter Pavla? Odmakne se. Grem ... Na vratih se še poslednjič ozrem — prostor se mi zvrtinči pred očmi in v čudežnih meglicah izgine .. Zbudim se v jarku poleg Galerije. Zbudim se, ko prišvedrajo mimo opiti mladci in se spotikajo ob negibno truplo, režeč se: Tudi ti, brat. — Preklete svinje pijane! zarohnim, ko se me krivda previdno dotakne. Nisem pijan, vi prasci zagamani' Trezen sem ’ Trezen kot še nihče na tem svetu! In krivda me junaško zgrabi za vrat in silovito trešči ob tla. da se pospremljen s posmihanjem opitih mladcev razlezem v jokajočo /usmiljenja vredno?i nesrečo. Naposltd ti ostane ena sama gola krivda' Sled, ki jo je v grušč izrisal tvoj korak! Kaplja, ki si jo razlil, ker nisi mogel piti! Tisti iz zakladnice sveta izmaknjeni stotak! Krivda! Ena sama gola krivda! Sodniški uradnik se je le previdno nasmehnil, rekoč, da je zadeva sicer res nenavadna, a vseeno zanimiva, in da se ji bo še posvetil. Se! sem. Imel sem srečo: v kotičkih drgetajočih, v smehljaj razpotegnjenih ustnic se mu je že pričel izrisovati srd: taka nepremagljiva želja, da bi pobrskal po rokovniku, iztaknil usoden zbir številk in me [spet 9 prepustil stražnikom v snežno belih oblačilih in s suknjiči v rokah, ki so navsezadnje plačani, da se pečajo s takimi tepci. Zvezali bi me in me odvlekli s sabo kot že tolikokrat — na hladno Dragi prijatelji Murskih večernic! v prvih dnvh marui ho za&la izhajali knjižna zbirka V vase Jomuvc bo vsaka dva meseca prinašala berljive m kraik»Kasne zgodbe jz sveta (ib Muri V letu ho izslrt pet zanimivih in napetih knjig. Napisali so jih domad avtorji in govorit« o življenju naših ljudi in krajev. Prva knjiga v zbirki Murske vAčanke jc izpod peresa Ane M arij l Kovač in nosi naslov I a m kjer * u m i Muta. Jc lenktKuina in pristna izpoved mlade učiteljite iz Ljubljane, ki jo mladoMna sanjavost zanese v kraje ob Muri. Ib pa sc začne njena nevsakdanjžf. a srčna in pretresljiva ljubezenska zgodba, ki vas bo zagutuvo pritegnila. Na«i sponzorji, prijatelji Murski tečemic., s« pripomogli, da je cena knjige Tam kjer Sumi Mura, sam n 30G SLT Obljubljamo vam. da kljub znanim razmeram tudi naslednje knjige ne bodo občutno dražje, saj si želimo, da bi po nu^ih domovih spet hrab , ' r“‘ 'n Prlek ^,0' ^ar so se kulturniki na kulturnem zboru Prek-^“'niško r2-' ^'ko^rjali da bi bilo dobro, če bi se včasih kakšno • £ na stališ. • n° postavilo in v presojo prepustilo. Ali pa kar n 'oko nan'’ fa>no‘zvoliene avtoritete kulturno sodbo izreklo, saj Ja ie Poknn^ S 11,1 a>,loriteia ne bi bila prava, bi se kulturna sre-ž >em^ PJ>s,avila prazni/. :lepuJe doslej ostalo. Medtem smo počastili še en dr, ’ ^lo vrJJJ‘ lJe' ”k kolikokrat rekli za to ali ono. da je kultur-pj* PritonikJ',,1'^1 nekulturno in podobno. Kakor pa je za vse , 1™» da nas po njih še nekaj časa skomina, se je ' netio. da m ^"‘nske bande v Vestnikovi Prilogi h kulturi naokrog ci,. sam0 ir so ^^tkt rekli, ni bilo prijetno kulturno j/'Q- karanja >n h"' seJecflv?rern?,,> * l!t,'jenih ' ve,iin(> rdelo, da gromozansko slabo zveniš od skatališče Odsimn v sebi eni in drugi S tamburaško sku-^Oie/1 Se Befila up' 'r ^ence v drugem etničnem glasbenemu jezi-Pal- raz^ohe „ . n(ey drugače napaja s solzami, od bolečine se spr Je r°. vriJgU^em r,’mu ^'bki^11 ‘n ponijj '°m,djubno čustvo, če nočeš biti zavrto, moraš 01 oaša p^ij1' na Pnmer. da je avstrijsko himno napisala J nJu jc bila izpeljana iz poljskega napeva . . . Stefan Smej 3I^BrUARJA 1992 Delo sta režirali Marica Flaj-singer iz Ivanjec in Anica Mihelič iz Vidma ob Ščavnici. Le-ta nam je tudi povedala nekaj več o zamisli m uprizoritvi ter gostovanjih. »Uradno odrsko delo uprizarja dramska sekcija prosvetnega društva, dejansko pa so igralci od vsepovsod. V pasijonu jih nastopa kar 43, nekateri pa imajo dve ali celo tri vloge. Med igralci so tudi otroci. Vlogo Kristusa pa sicer: najprej tri svetopisemske zgodbe (Kajn in Abel, Abraham daruje sina Izaka, Pastirček), nato je Kristusovo trpljenje, ki obsega prizore: Prihod v Jeruzalem. Peter zataji Jezusa, V vrtu Gadzemani, Juda, Jezus pred Pilatom, Križev pot . . . Zadnji prizor Na Kalvariji pa pričara tehnika: ustrezna glasba, drugi zvoki, svetlobni učinki, vmes pa je tudi recitatorka. Anica Miholič ni režirala na pamet, ampak je predtem dobro Knjtgo Tam kjer Sumi Mura ali ednino zbirko Ažj/aAc !992 lahko naročite že z naročilnico, ki jo pošljete na naslov FRANC J HANC, podjetje zm p ru močijo kultur«, d.n.«., 'lorusičesa 15, 690(10 Murska Saltota, p. p.2 7- Lahko pa jo n a n k'i tu tudi po te klonu (069) 22'501 vsak dan. razen neddie. od K do 1(1. ure Pridružite se nam, kajti vaAe zaupanje je zaupanje v plemenito uročilo slovenskih večernic. NAROČILNICA Ime in priimek Naslov_______________________________________________________________ Nepreklicno naročam: a) knjigo Tam kierSumi Mura (ustrezno oblo oži) b) zbirko Murske večernice 2a leto 1992 Knjigo (c) mi pošljete po pošti. Plačal lxim po povzetju. Datum Podpis. _ kulturni koledar 0 kulturni koledar igra — in to zelo doživeto — Ignac Budja, ki je bil tudi pobudnik uprizoritve, povrh pa me je še nagovoril za režiranje. Dela smo se lotili zelo resno, saj smo z vajami začeli 14. novembra 1991, prva uprizoritev pa je bila 8. februarja 1992 pri Vidmu ob Ščavnici. Obisk je bil ogromen, navdušenje ravno tako; pohvalil nas je celo domači župnik. Medtem smo že gostovali v Mali Nedelji, Cerkvenjaku, Zbigovcih. Igrali bomo tudi na drugih odrih, pač lam, kamor nas bodo povabili ali pa se bomo sami povabili.« Tako Anica Miholič, ki ji ta režija seveda ni bila prva, saj je na oder postavila več dramskih in drugih del, vendar pa nobeno izmed njih ni bilo podobno temu pasijonu oziroma Kristusovemu trpljenju. Pojasnila nam je, da se na odru zvrsti več slik, in preštudirala svetopisemske zgodbe, v spominu pa ji je ostala uprizoritev pasijona v mariborskem gledališču, čeprav je to bilo že pred več desetletji — pred vojno. Rešili so tudi problem, kako obleči igralce. Za blago so v glavnem poskrbeli sami, kostume pa sta sešili videmski šivilji Marija Ajlec in Vida Čuš, seveda zastonj, zato se jima zahvaljujejo. Nekaj oblek pa so si sposodili v mariborskem gledališču. Videmski Kristus je končno na posvetnem odru. Zgodilo se je lorej nekaj, kar bi bilo pod prejšnjo oblastjo nezaslišno. Uprizoritev je tudi ob pravem času v predvelikonočnem obdobju, zato se tudi iz tega razloga množice zgrinjajo v vaške dvorane. Š. SOBOČAN KULTURNI KOLEDAR RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V prostoru pred grajsko dvorano je li kovna razstava akademske slikarke Ditke Petkovič. Odprta bo do 29. februarja. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je razstava knjig Frana Šaleškega Finžgarja (ob 30. obletnici pisateljeve smrti). Odprta bo do 7. marca. MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu razstavlja Marij Pregelj na temo Iliade in Odiseje. Razstava bo odprta do 14. marca. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja slikar Marko Jezernik iz Šentjurja pri Celju. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je stalna razstava slik in kipov dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Na ogled je tudi spominska soba Gyorgyja Zale. MURSKA SOBOTA: V začetku marca bo v galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca razstava 19. mednarodne likovne kolonije Lendava. PRIREDITVE GRAD. V nedeljo, I. marca. ob 8.00 bo v zaselku Porga »borovo gostovanje«, ki ga pripravlja krajevna skupnost. Obudili bodo stare prekmurske običaje. MURSKA SOBOTA: V ponedeljek, 2. marca, ob 9.00 bo v grajski dvorani občinska revija lutkovnih skupin. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8.00 do 18.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00 GORNJA RADGONA: Matična knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8.00 do 18.00 LENDAVA: Knjižnica je odprla v ponedeljek, sredo in petek od 10.00 do 18.00, čitalnica pa v ponedeljek, sredo in petek od 7.00 do 18.00, v torek in četrtek od 7.00 do 15.00, v soboto pa od 8.00 do 12.00 LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8.00 do 17.00, ob torkih in petkih pa od 8.00 do 15.00. Vsak ponedeljek ob 16.00 so pravljične ure za otroke USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta leden priporočajo: Predpisi o dohodnini in drugih davkih ter prispevkih. Uradni list RS Sid-ney B Simon: POTI IN STISKE, Mladinska knjiga, Jože Stabej, Kaj veš in znaš. Mladinska knjiga. Stran 11 za vsakogar nekaj SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI Pomladno čiščenje trate Šifra: Sreča zov ljubezni, želite, da jo nekdo v vas odkrije. Tradicionalna stran človeka vas ne privlači preveč, ker ta lahko samo vse še bolj zaplete. Za vas je najboljša rešitev ljubezen skozi prijateljstvo. 4. Kariera, življenjsko delo, poklicna uspešnost Dovzetni ste za novosti, napredek in razvoj. Potrebno je imeti samo dovolj svobode v akciji in pobudo. In vi ste za dobro celotnega človeštva. S prizadevanjem in napredovanjem želite posredno pomagati družbi in okolju, v katerem živite. 5, Posebnosti Ste nesebični. 6. Nasvet Verjamete v človekovo dobroto, a ste tudi naivni. Zato vas drugi izkoriščajo. I. Duhovne in moralne lastnosti posameznika Da bi prišli do resnice, se ne ustrašite ničesar, ne trdnjav, ne načel, norm ali zakonov. Ste prefinjeni, sramežljivi in na prvi pogled mirni, znotraj pa hipersenzi-bilni. Ste družabni in živahni. Do starejših pozorni, ampak tudi preračunljivi, 2. Zdravstveno stanje posameznika Ste odporni, vendar ne preveč gibčni. Življenje si morate urediti predvsem tako, da v njem ne bo odvečnih nihanj in da bo vse potekalo po ustaljenih pravilih. Ne smete pretiravati v psihičnem in fizičnem smislu. Po boleznih hitro okrevate. 3. Ljubezen, zveze in zakon, otroci Ne marale velikih, vidnih izra- Sif ra: Je zame še kaj sreče? 1. Duhovne in moralne lastnosti posameznika Vedno boste hoteli na neki način ostati otrok, majhni, ljubljeni in zaščiteni. Ko odrastete, se boste v zaščito pred svetom zapirali pred vsakim in vsemi. V bistvu ste romantik, raje živite v svojem svetu, melanholično in brez rizi-ka. 2. Zdravstveno stanje posameznika Vaša konstitucija je krhka, notranjost pa polna konfliktov, ki se na zunaj kažejo kot rahla nervoza. Izogibajte se naglosti, čezmernega uživanja hrane in dosti spite. Vzemite si čas za vse. 3. Ljubezen, zveze in zakon, otroci Zaradi potrebe po ljubezni boste vedno odvisni od drugih, najprej staršev, pozneje od partnerja. V ljubezni se morate znebiti občutka strahu, da vas vsi hočejo užaliti ali na kakršen koli način prizadeti. Vse pa tudi ni tako črno. Dve zvezi, ena zdaj in druga dosti pozneje. 4. Kariera, življenjsko delo, poklicna uspešnost Da bi uspeli, potrebujete najprej prave pedagoge, ki jim boste zaupali. Zanimate se za šolo, uspeh bo približno enak mnogim in povprečnim. 5. Posebnosti Lahko ste kreativni na področju kakšne umetnosti. Tako bi lahko prišle na dan nekatere vaše notranje vizije, stanje duše ali samo prehodno razpoloženje. Uspeh ne bo stalen. 6. Nasvet Prav gotovo morate biti malo bolj ambicizoni, če želite uspeti. Za vas je to trd oreh. -------MUESKI VAL • MUBSKI VAL--------------------- LESTVICA TUJIH SKLADB NSTSNMV L STARS - Simply Red 6 2. YOU — Ten Sharp 5 3. WAY OF THE WORLD — Tina Turner 6 4. UPTOWN G1RL - Billy Joel 3 5. ANCORA VITA — Eros Ramazzotti 1 6. YOU'VE GOT TO H1DE YOUR LOVE AWAY -JoeCocker 2 7, I CAN‘T DANCE — Genesis I PREDLOGI: 1 IN BLOOM - Nirvana 2. MY TOWN - Glass Tiger 3. BLUE PERIOD — Smithereens Na j več ji lokal na svetu Pred kratkim so v Bangkoku odprli največjo restavracijo na svetu — Royal Dragon (Kraljevski zmaj). Nič manj kot 900 zaposlenih skrbi za dobro počutje in postrežbo 4 000 gostov, ki hkrati lahko najdejo prostor v velikanski restavraciji. Da se hrana ne bi ohladila, po ogromnem lokalu med mizami švigajo kar na kotalkah. Doslej je veljal za največji lokal na svetu Tam Nak, ki je prav tako v Bangkoku in ima 3.000 sedežev. LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH L RDEČA MASNA - Čuki. 2. NOCOJ LJUBILA B! SE S TEBOJ — Damjana in Hot Hot Hot 3. CIST NOR - Sokoli 4. ALI SO NEBESA Ivek Baranja 5. KAM SO SLE VSE ROŽICE - Tomaž Domicelj 6. ČE BI Ml SRCE DAL • Damjana in Hot Hot Hot PREDLOGI: STELLA — Zoran Predin VSTAL JE KRALJ MATJAŽ - Modra kronika SIROTA Helena Blagne LESTVICA NARODNO ZABAVNE GLASBE NA MURSKEM VALU S KRŠČAKON, CEKRON PA z MAREl.OF I TEBI SLOVENIJA Ans. Slovenija 2. NAJLEPŠE JE TU PR! NAS Ans. Nika Zajca 3. NA PLES — Ans. Nagelj 4. NIC NE DE Bratje iz Oplotnice 5. LJUBEZNI Ml NISI DALA - Fantje z vseh vetrov 6. SOSEDOVA LUŠKANA MLADA - Fantje treh dolm 7. MARJETKA — Ans. Franca Flereta PREDLOGI L ZALJUBLJENI MUZIKANT - Ans. Prerod . 2. SRCE NE JOČI VEČ - Štajerski vrelec 3. REBULA IN ČEBULA ->• Ans. Lojzeta Slaka Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 5. marca 1992, na naslov Murski val, Titova 29, 69000 Murska Sobota, za glasbene lestvice I -Kupon 6-------------------------------------------- Glasujem za lena skladba): luja , ----------------------------- domača---------_, _________________________________ n a ro d n oz a b__________________________________ Ime in priimek, naslov ____—---------------------- IZ STAREGA NOVO Pobrstkajte med starimi puloverji in izberitve dva, ki se v barvah in materialu še najbolj skladata, ter napravite iz njiju novo, modno atraktivno tuniko. Vzemite škarje, zajemite sapo in — zarežite. Kako, pa si oglejte na skici. Puloverju št. 1 odrežite en rokav in patent, prav tako puloverju št. 2, le da tega uporabite za spodnji del tunike. Poberite zanke in oba puloverja sestavite z novo, pleteno obrobo. Trata, takšna prava ■■angleška-je ponos mnogih lastnikov vrtov, tudi pri nas je nekaj takih. Nekateri, ki dobro poznajo našo celino, v katero smo tudi mi vstopili, vsaj veliko jih tako misli, ima kot za vse stvari tudi merila za ureje nost vrtov. Merilo za urejen vrt ni število cvetov, temveč skladnost, domiselnost in uporabnost vrta. V vsak tak vrt sodi trata, večja ali manjša, lahko je velika le nekaj kvadratnih metrov, vendar mora biti negovana Takšna trata mora biti gosta, povsem sklenjena in brez pleš Običajno je trata takšna mesec ali dva po ureditvi, nakar se začnejo težave Pojavijo se pleveli, postaja neenakomerno gosta in plešasta Vzrokov je več. največkrat je razlog hitrega poslabšanja travno seme Poceni seme hitro vzkali, vendar tudi hitro propada, temu se lahko izognete z nakupom travnih mešanic v zanesljivih firmah, ki se ukvarjajo z urejanjem trat. Izogibajte se zvenečim imenom in sumljivo nizkim cenam Na prvi pogled pa ugotovite, če je mešanica dobra ali ne. po velikosti zrn Če so ta dolga skoraj cm ah več in če prevladujejo v mešanici, to ne bo dobro za dolgo življenje vaše trate Trato je potrebno redno kositi. Zanjo velja pravilo, da jo lahko v spomladanskih in zgodnjih jesenskih dnevih, ko je vlažno, kosimo niže, poleti, ko je sušno, pa puščamo višje To je potrebno zato, ker obstoji razmerje med nadzemnim in podzemnim delom rastlin, več je je nad zemljo, več je je pod zemljo Po košnji ostajajo na trati delčki pokošene trave, ki se ujame med bilke Sčasoma se naredi sloj trohneče pokošene trave, kar pa za rušo ni dobro. V tem sloju se zadržujejo bolezni trav, običajno takšna trata tudi slabo prenaša gazenje Takšen sloj trohneče trave je potrebno spraviti iz ruše, to se si- cer lahko naredi ročno, vendar zahteva čvrste roke in železne grablje z močnim ročajem Veliko laže in bolje se to lahko opravi s priključkom na srpaste kosilnice Takšen priključek dela tudi soboška podjetje KEP in ga prodaja pod imenom HERATOR Priklju- 99000 MLHSNA 5O0OTa Bjedce** l Sam videz trate je nekaj dnis ši, nato se precej popravi^ se videz trate trajno posla«" je to znak, da je bilo v tral P” ček se namesti na kosilnico tako, da se z njim zamenja rezilo. Deluje tako, da se gred vrti enako kot rezilo, na njem pa so vzmeti, ki izpraskajo trhonečo travo. Pri tem se ne čisti samo trata, temveč tudi uničijo rozetasti pleveli, marjetice. regrat in trpotec. Uničuje tudi šopaste enoletne trave, ki ne sodijo v trato, saj ji dajejo neenakomeren videz in pridejo vanjo s cenenimi travnimi mešanicami Kolikokrat je potrebno na ta način trato počistiti? Kot pri nobeni stvari ludi s tem ni dobro pretiravati Spomladansko čiščenje tik preden začne trava odganjati v marcu ali začetku aprila je prvo. Naslednjič čistimo tedaj, ko med rušo opazimo trohnečo travo, to bo verjetno na začetku poletja, in tretjič konec poletja Izpraskana trava in pleveli se morajo odstraniti že zaradi videza plevela še veliko enoletnih 1 ,. takšnem primeru je potreb”® vo dosejati. Trate ni prekopavati, dovolj je, da * K primerno travno mešanico C nesljivi firmi, npr Vrtnarstvo' . boti Površino ponovno s priključkom, po potrebi P-nate z grabljami, posejete « | seme m povaljate, še bolj® z desko potlačie seme v tl®J| mlade trate pa ne smete č* tem priključkom prvo leto P tvi, saj bi lahko uničili žlahtne bilke. Ta priključek nam moč”0 delo in izboljša videz b®10'« bi kazalo, da ga preskusite TJ merje med učinkom in cen° redno ugodno, s sorazmeto^j lo denarja lahko dodatno 1 stimo kosilnico, si na ta < olajšamo delo in dosežemo . len učinek, to je lepa, čist® r sta trata, ki vam po v pon®5- NASVET- Kam z izrabljeno maščobo? Od cvrtja nam ostane maščoba, ki ni več uporabna. Kam z njo? Ne smemo je izliti v obtok, kajti cevi bi se z maščobo zamašile. Tudi v stranišče je ne izlijemo, kajti maščoba onesna- žujc vodo in okolje. Maščobo nalijemo v prazen kozarec s pokrovom na navoj. Pokrov zapremo, koearec odvržemo v smetnjak. Če uporabljamo za cvrtje maščobo, ki se ohlajena strdi, pa zavijemo kos mašC® v debelo plast časopisneg® ", pitja in jo odvržemo v s” njak Kuhajte z nami Krofe pripravljamo iz kakovostnega kvašenega testa. Najvažnejši za uspešno delo so: dobra moka, temeljita obdelava testa, topel prostor, deske, prti in sploh vsi pripomočki in sestavine, ki jih potrebujemo. Priprava lepih in dobrih krofov terja kar precej vaje m znanja. Poskusimo po receptu: 70 dag moke (namenske) moke, 3,5 dag svežega kvasa, limonina lupina, 2 žlici ruma, 7 dag sladkorja, 7 dag masla ali margarine, približno 2,5 del mleka in 5 rumenjakov. Kvas v lončku zmešamo z dvema žlicama sladkorja, prilijemo 2 žlici toplega mleka, zmešamo, pokrijemo in počakamo nekaj mi nut, da kvas vzhaja in se zgosti. Vse navedene sestavine dodamo k moki in stepemo ali zamesimo testo. Dobro pokrito naj na toplem počiva (oliko časa, da naraste na dvojno količino. Nato ga zvrnemo na pomokano desko, robove testa rahlo zapognemo navznoter, s pomokanimi rokami ga rahlo potapljamo ali le rahlo povaljamo v približno 2,5 cm debelo ploščo Izrezujemo jih z obodom za krofe, polagamo na malo pomokan prt in pokrijemo. Na pol vzhajane previdno obrnemo brez prstnih odtisov. Vzhajane polagamo v pogreto maščobo tako, da je stran, ki je bila prej spodaj, v maščobi zgoraj. Kozico takoj pokrijemo in rahlo potrbsemo. Ko so spodaj ocvrti, jih obrnemo in nepokrite ocvremo še na drugi strani Ohlajene sladkamo z vanilijevim sladkorjem v prahu X3t Pustni krofi REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: inik, heroina. Aida, TV. fra, rek, formula, H, Ann, atrij, D, u*111 pe, in, Eve rest, Nol, ete. SESTAVIL MARKO NAPAST SLOVENSKI PESNIK IN PUBLICIST SLOVENSKI FILMSKI REŽISER | FILIP) SAM OGLAS NIŠKI STIK PLESEN NA VINU PUŠČAV NIKI FILMSKI IGRALEC VENTURA NEKDANJA GOSTILNI ŠKA MERA VELIKO MESTO V ARGENTINI KDOR JE ABONIRAN NA KAJ REKA NA TAJSKEM PRITOK MENAMA KENUSKi PREDSEO NIK RIMSKA 11 ITALIJANSKI P0UT1K (BETT1N0J PtrfMLU EDEN 0C GRIČEV V RIMU _ AVTOMO RILSKA OZNAKA ŠPANIJE DROBNA NIT LOK NAD STEBROMA MESTO NA MADŽAR SKEM ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING PISARNA, ERO PAVEL JURACEK RELEJNA POSTAJ RDEČ KRIŽ JEZERO MED ZDA IN KANADO NAKLEP NAMERA NOSILEC KAKE DEO LOGUE VRSTA KONJSKE GA TEKA -J PISATE U(CA PEROCI VESTNIK 27. FEBRUARjA> Stran 12 ne zgodi se vsak dan Trg z živalmi Yankee, go home! ^biieljev slonovine, bodal "^ajem i2 nosoro-naon^ e^s°tičnih krzen. vT^ali iMh H-orSa»ov izbranih l0 odka^* niko{' manJka-henit^^P^almaj-deluiP 'rg°v,na s temi stvarmi vrstno tek?*,”0 celino- Je fo-vamostki'^5^0 P°xlal° ne' ge red^-^"^ °8mža mno-« not Slonu ^oglamt^r-t pada,a Pod oklov ;» lov^ev zaradi sli ogrožal' Se v ža,osln> vr~ ^oge dni še Uživat8pnd a-tSle per' dovoljeni t^' 0 0 ‘°VrStn‘ tajske k; g°V‘ni na M?" oran ga^ ‘zdala Sveto-divjine g,mzac'Ja za varstvo je prav zgovorno. bolj cemt n‘> ki bi bila do. belo ?a'- kot veliki Pan-stal sirnb t'^^ k’ Je podgani za ^‘taJske in priza-zaščito divjine. Ži- val je že tako hudo ogrožena zaradi naravnih vzrokov — krčijo se namreč bambusovi gozdovi, kjer panda edino lahko preživi — , poleg tega pa jo vse bolj ogrožajo tudi divji lovci. Za krzno pande je treba odšteti nekaj deset tisoč dolarjev, par živih mladičev pa stane 112.000 dolarjev. Lahko si zamislimo, kako nepremagljiva je takšna denarna vaba za divje lovce in tihotapce, saj je kitajska povprečna mesečna plača skoraj štiritisočkrat (!) manjša. kupiti orla, redko zlato ribico, kolibrija. Poročilo našteva okrog 100 različnih živalskih vrst, ki se tz divjine selijo mrtve ali žive h kupcem, ki zmorejo dovolj denarja. Žalostno, ni kaj. Spet rekordi Posel cveti tudi s krznom drugih živali. Kupiti je mogoče celo krzno že skoraj povsem iztrebljenega a murskega leoparda: na svetu živi vsega 40 teh živali. Ni težav z nabavo krzna zlate opice, gibona ali katere koli druge živali. Mogoče je Kolumbova zapuščina Štiriintridesetletni Britanec Dominic O’Brien je zmagal na svetovnem prvenstvu v najboljšem spominu v odličnem londonskem klubu At-benaum. V 29 sekundah je brez napake povedal po vrsti imena 50 igralnih kart, ki so mu jih za kratek čas pokazali. S tem je potolkel stari rekord, ki je znašal 2 minuti in 59 sekund. JU? Petsto let star križ je najbrž najstarejši krščanski simbol, k- so ga našli na ameriških tleh. Izkopati so ga arheologi floridske univerze med ruše-nivami La Isabele, najdišča v Dominikanski republiki, kjer je Krištof Kolumb ustanovil prvo rerkveno kolonijo v Novem svetu. Poleg so našli tudi španski kovanec in zaponKO. m* Ovt\ 8ik •*AK Creighton Carvello iz severne Anglije zna na pamet prvih 24.000 številk iz telefonskega imenika svojega kraja. Potrebuje le Štiri sekunde, da se na primer spomni številke nekega A. D. Smitha. Na tekmovanju je pristal na petem mestu. Nekateri udeleženci so tudi izdali skrivnost pomnjenja. Tom Morton na primer povezuje podobe ljudi in predmetov s pari številk. Številko 57 na primer povezuje s paradižnikovim kečapom, 49 s svojo materjo, 00 pa s kolesom. Če si torej hoče zapomniti na primer številko 574.900, mora pomisliti le na svojo mater s steklenico kečapa na kolesu. Vsa leta po vojni smo upali, da bodo nekoč prišit k nam vankeeji in nas rešili stalinistične in boljševistične navlake, ki nas je dušila, tiščala k llom, ovirala naš razvoj, delala iz nas bedake. Celo moje otroštvo in mladost sta minila v želji, da bi nekoč prišli k nam yankeeji in nas rešili stalinistično-titoistično-kardeljev-ske tlake. (Iz pogovorov s številnimi vrstniki vem, da to ni bila samo moja travma, ampak travma moje celotne generacije.) Toda zaman! Yankeeji so imeli vsa leta pametnejše posle, kot da bi bodili reševat nekakšne prismuknjene Balkance. Vsa ta leta pa smo mi, ljubitelji yankeejev, zgroženi gledali v dokumentarnih ritmih, brali v časopisih in kasneje gledali na TV, kako povsod tam, kamor so yankeeji zares prišli, prebivalci z največjo vnemo, da ne rečemo s strastjo pišejo na vseh mogočih mestih velikanske napise: YAN-KEE, GO HOME! Zakaj? Smo razmišljali, zakaj te ljubke rdečelične, dobro hranjene yankeeje, ki prinašajo sestradanim domorodcem svobodo, demokracijo in pakete s slastno hrano, le-ti v besu pošiljajo domov: Yankee, go home! Odgovor se je ponujal kot na dlani. To ne počno sestradani reveži, to počno domači, Stalinu in vsem drugim podobnim monsiru-mom zvesti elementi. Toda čas gre naprej, ljudje spoznajo marsikaj. Yankeeji ne hodijo kamorkoli. Yankeeji hodijo branit svobodo in demokracijo! Kamorkoli, kjer sta demokracija in svoboda ogroženi, pridrvijo yankeeji s puškami, topovi, tanki, letali, bombami, četudi atomskimi, in branijo, četudi za ceno življenja zadnjega domorodca, tisto toliko opevano demokracijo in svobodo. Yankeeji so plemeniti, celo svoje lastne otroke, lepe, rdečelične, dobro hranjene, Čiste in zlikane, žrtvujejo za obrambo svobode in demokracije. Takrat v časih najhujše hladne vojne smo dokončno spoznali, oa sta na svetu hudič in angel. Hudiča pooseblja boljševizem, angela pa rdečelični debelušni yankeeji. Tako so yankeeji osvobodili Nemčijo, Italijo, celo Evropo, Japonsko, skoraj vso Azijo, malo manj kot ves svet. Imeli smo jih radi in čakali, da osvobodijo še to krpico zemlje, kjer duh okrutnega Gruzinca tlači svobode željne domorodce. Spoznali smo namreč, da yankeeji ločijo le dve vrsti ljudi, Častitljive, rdečelične, dobro hranjene »Amerikanose«, njim Je malo manj vredne sorodnike Angleže, Nemce, Skandinavce, Kanadčane in še nekatere ter vsa druga manjvredna ljudstva, imenovana domorodci. Domorodce pa je potrebno kultivirati, nahraniti, oprati, obleči, navaditi na pijače tipa kola in na žvečilni gumi. Glede na stopnjo civilizacije obstojita dve vrsti domorodcev, tisti lojalni, ki lokajo pijačo tipa kola in glodajo žvečilni gumi, in tisti, ki tega ne marajo. V skrajnem primeru, če se za nobeno ceno ne pustijo udomačiti, je slednje treba postreliti (Indijanci, Korejci, Vietnamci itd.). Končno se je ves svet osvobodil grozljivega objema krvoločnega Gruzinca. Celo ZSSR se je odrekla komunizmu in razpadla na manjše miroljubne »bantustane«, katerih domorodci komaj čakajo, da bodo lahko lokali kolo in žrli »chevvtng gum«. Sedaj je pa čas, da osvobodijo še nas, je pomislila moja medtem že ostarela generacija. Pa ni bilo tako. Yan- keeji se ne utegnejo ukvarjati z drobnarijami. Mirno so pustili. da v Iraku pobijaj« Kurde in Stilske muslimane, enako mirno pustijo pobijati Balkance. Zakaj? Smo Ne morda molili ves čas nase mladosti? Mar vankeeji niso tako rdečelični in zdravo debelušni? Mar vankeeji niso zaščitniki svobode in demokracije? O ne. vse to drži in še mnogo več! \ankeeji so še veliko bolj plemeniti. celo bolj rdečelični in debelušni. kot smo si mislili, samo ... Vselej je neki samo. Besedi svoboda in demokracija pomenita pri njih nekaj drugega, kot pomenita pri vseh tistih sestradanih. mučenih in ponižanih ljudstvih. Svoboda pomeni pri njih — nafto, rudna bogatsha, surovine, dolar in še kaj. demokracija pa — bombo, tank, top, letalo. Kdor nima tega, ni vreden nič. Počasi začenjam razumevati, zakaj so y a n keeji tako vneto branili demokracijo in svobodo v Koreji. Vietnamu. Čilu, Kuvajtu, zakaj takoj priznajo Ukrajino in Kazahstan, zakaj pa gledajo stran, ko je treba braniti demokracijo pri Kurdih, šiitih, Balkancih... Verjetno nam bo sedaj veliko bolj jasno, zakaj so vsi tisti lačni, ponižani in pretepeni s tako vnemo pisali: Y' AN-KEE, GO HOME! Borivoj Repe Zelo draga zabava MINI HUMORESKA Zahvala alkoholikov Spoštovana vlada hik, v imenu alkoholikov se vam najtopleje, hik, zahvaljujemo za razumevanje in polno podporo. Hik! Še nihče se ni tako zavzel za nas kot ravno vi. Hik! Vse dosedanje vlade so imele slabe socialne programe, saj so, hik, subvencionirale mleko in kruh. Kdo je kriv dojenčkom, da so dojenčki? Kdo je kriv lačnemu delavcu, da je, hik, delavec? Vi ste prvi ugotovili, da so si sami krivi, da so dojenčki oziroma delavci. Hik! Sedaj bomo lahko mirno pili na račun bedastih otrok in delavcev. Vi ste prva vlada, ki jc popolnoma dojela nekatere probleme. Hik! Hvala v imenu nacionalnega in interacionalnega združenja ALKOS. Borivoj Repe Nedaleč od Pariza nastaja Euro Disney Park pn vzoru Disoey Landa iz Amerike. Američani in Francozi bodo vanj vložiti štiri milijarde dolarjev, kar je seveda ogromna vsota. Predvideno je, da naj bi v Disney Parku ljudje preživljali tudi dopuste. Toda dopust ne bo poceni. Vstopnina za odrasle bo 200 za otroke pa 150 frankov, za štiričlansko družino 700 frankov. Prenočišče v najcenejšem hotelu bo stalo 550 frankov, skupaj torej 1250 frankov ali 400 DEM. Če upoštevamo še stroške za hrano, in druge malenkosti, je treba računati na kakšnih 20 tisoč tolarjev na dan. To pa ne bo za naše žepe. Na posnetku vidimo pravljični grad, Miki miško in direktorja Parka. ZVEZDE VAM MEŽIKAJO °gorčena *aradi nepričakovane ljubezenske izjave bos sprva sicer začud^0 Pa vse skupaj začelo ugajati Prijatelji bodo vouaS(ajj t/J11, Ven^ar pa si bodo kar hitro uspeli razjasniti no- L K • nr ' L koncu kraki ■ preveč, saj se ti lahko zgodi, da boš na do uresničil' nec Polcgnil ti. Poslovni načrti se ti sicer ne bo-^H^nčni polj ■ Potankosti, a boš vseeno pošteno okrepil svoj boj sp™* ’* ko ponudil zanimiv predlog in z veseljem ga še v^liirH^ 3 ^kela se l:i prijeten večer, ki Ej lahko v pri hod nosu Uivogij romem Vse pa je odvisno predvsem od tvoje iznajd- On najverjetneje ne bo odpovedala. ki se svoje besede, predvsem pa ne govori o stvareh, poskusi ‘ ^nejo tudi pron tebi. Nekdo se li ho na vse kriplje zvezdo "^^iL zato se nikar ne zanašaj na svojo srečno PUstil nc r^unaj s lem, da ti ho partner kar ra k o od- faklo neettn ^drsljaj, saj postaj a zaradi tvoje raztresenosti že to raie i >ko tveganje ti lahko prinese le izgubo, za- On 7 UsDelo koš v težave in le s pomočjo prijatelja li bo Ovijaj 0 uredili razmere. Zalo se nikar preveč ne izpo-dresov ' ryJc poskrbi za primerno zavarovanje svojih in- 1 Irit* No L t Mi D lL' ho poskusil izkorislili, od tube pa je odvi-P^eč m"'' i” dovolila. Ponudba, ki jo boš dobila, bo enkrU aniU1va, da bi se ji uspela upreii. Konec koncev: On n se živi! fj^kouštil d;mcsl° da boš pametno molčal, se boš na vse kriplje Jukeznj s® ■j1F l>o njkopalo obilo poslovnih težav. Pa tudi v nič kaj dobrega Drži sc raje tistega, kar LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona; Nikar ne objokuj tistega, ki te je pustil na cedilu, temveč se raje posveti Iistemu, ki si te želi. Tiha voda bregove dere . Sicer pa je že zadnji čas, da vsaj malo poskrbiš tudi za svoje denarne zadeve. On: Nekdo li bo ponudil zanimiv predlog, ki ga boš z veseljem sprejel Seveda pa je predlog eno, uresničitev pa nekaj povsem drugega. Sprejmi pomoč, saj ti bo dodaten denar lahko samo koristil. Ona: Srečuje na tvoji sirani m ponovno boš optimistično razpoložena. To se bo pokazalo kol pozitivno tudi v tvojem poklicnem življenju, kjer lahko pričakuješ kar precejšnje presenečenje On: Sedaj pa vidiš, kam te je pripeljalo tvoje neodgovorno ravnanje Nekdo, ki si ga pustil na cedilu, samo čaka na ugoden trenutek Raje stori prvi korak ti in se mu vsaj pošteno opraviči. Ona: Še vedno vzirajaS in si ne da$ dopovedati, da bi stvar tekla tudi brez tebe Pojdi raje na potovanje, saj te tam čaka zelo prijetna avantura In poskrbi malo za svoje zdravje, ki nikakor ni idealnol On: Začel boš zanemarjati svoje delovne naloge, kar ti bo prineslo kopico kritik in nasprotovanj Po drugi strani pa n bo v ljubezni vse lo obilno povrnjeno, pa čeprav na nekoliko druga čen način, a še lepše kol ponavadi STRELEC KOZOROG VODNAR Ona: Slabo razpoloženje ti bo pokvarilo lepe načrte. Toda nikar se preveč ne jezi, saj bo tvoja osamljenost le kratkotrajna. Nekdo si že dalj časa prizadeva, da hi se pririnil v tvojo družbo in končno mu bo uspelo. On Tvoje nove ideje bodo sicer naletele na ostro krinko, vendar pa bo to le znak, da so (e vzeli zares. Poskusi se uveljaviti, dokler je položaj ugoden za ljubezenske zadeve bo že še čas. Ona: Potrebno ho začeti s shujševalno kuro, sicer bodo posledice še bolj neprijetne, kot si morda zamišljaš Nikar si ne delaj nepotrebnih težav z denarjem, ampak raje uživaj, dokler še lahko On: Prebrodili hoš moral določene težave, ki lahko dodo bru spremenijo tvoje poslovne načrte. Poslovni partner ti ho predlagal konkretno ponudbo, ti pa se boš preveč obotavljal Raje pohm! Ona Jezik te ho tokrat pustil na cedilu m noben izgovor ti ne bo kaj pridu pomagal. To, kar si st skuhala, boš morala ludi pojesti, pa naj bo Še tako vroče Prijetno presenečenje pa ie čaka prav lam, kjer ga najmanj pričakuješ. On - Naložili ti bodo nove obveznosti, vendar jih hoš 2 lahkoto izpolnil. Prišel boš v obdobje, ko n bodo še tako težke naloge le prijetno razvedrilo m li ho vse šlo kot pci ma^lu. Toda kako dolga . . . Ona Po napornem tednu se li bo odvalil kamen od srcu. Rešila sc boš nadležnih znantev, poleg lega pa boš spoznala nekoga. ki li bo v prihodnosti Se dosti pomenil- Več pozornosti posveti svojemu videzu! On: Igra, ki jo igraš, je vse prenevarna, da hi se vse končalo kolikor toliko dobro. Prijateljica le bo povabila na pijačo^ kar pa bo le pretveza za nekaj povsem drugega Od tebe pa je odvisno, ali li bo tisto drugo všeč. RIBI Ona: Čudeži se dogajajo le poredkoma. V tvojem primeru m '»n ki rmmta celo/^ndjIiL k mih । iJ I | luh? j j trma Nikar se ne daj zavesti, ampak zaupaj ^ase in v svoje «pu«g. Krogom, 22, m ESS, l6 1 * Tekmovalo je osem Najboljši strelci: Legen servis) 105 Husar (KrogH .pr Tinev (ESŠ) 72 golov. nicami — tekmovalo je -j-ekip — je pomurski pD^jCl stala ekipa ESŠ s 17 to£k j pred SSTV in Grafičarjef' 14 točk. Najboljše strel^^ Toplak (ESŠ) 27. Žitkov/ fičar) 26 (er Peterkova ( in Zankočeva (Grafičar) golov. VESTNIK, 27. FEBRUARJA n 1? (N;ni4ic Stran 14 šport namizni tenis —____________________________ Pomembna zmaga Radgone saj je biHn*H S° S strah°m pričakovali dvoboj z ljubljansko Ihnjo, zasluženo slavil*^3 Ponlcna M njihov obstanek Z zelo dobro igro so ber je bil tud j/' Saj odWm Rihtarič ni dovolil presenečenja, zelo do •graiCl Pmfn?„W: delež k zma8' Pa '',krl,t PriiiPev»l koto trikrat a, e ■ u n*50 blesteli, izjema je le llenko, ki je z lah gubil z nakuil- 5aj-*e ^n8er kar dvakrat izgubil, nu tudi Kus je iz-Murski Sobmi S,rn domačinom Bezjakom. V naslednjem kolu bo v larič spet „ Po,ourski derbi in prav zanimivo bo videl ali bo Rih Rezultati• tr' 8°M'telje kot na prvem srečanju. Rihtarič—Rpk,aA -1 LlRi IA 6:3 iKuzma Gostiša 0:2, ^-Sarlah o n £ ’ Z,tek Sarlah 1:2> Rihtarič GoMiG 2:0 Kuz-Gostiša o n 1:2, Rihtarič KSeljevič 2:1, Žiiek- ■^orvat^Dj All^a~Eebič 2:0); INGRAD POTROŠNIK 3:6 Benko 0'2 u ’2, Maraš- Kus 1:2, Bezjak Unger 0:2, Maraš— B«jak -Bent^‘-^"gerZlO, Bezjak - Kus 2.1, Maraš-Unger 2:1, —do,. U;2- Horvat -Kus 0:2). M v KOMETNa SUPERLIGA------------------------- v Pričakovani točki homeim sup-^ml^hskem kolu tekmovanja v slovenski moški ro-"Ju pteuianal p8' 50 f°k°melaši Pomurke v Bukovec po pričakova-^agi pa z ler/p53*1 'Z $mar,ne8a pn Liliji z rezultatom 22:19. Kljub Preveč napak 'Pomurke ne moremo biti zadovoljni, saj so naredili Pomurko Gpf- ' i 'a^ko ^le ob boljši igri gOKOV usodne. Strelci za Odreja 3, v n n? koYenjak 6, Petek 6, Anton Lovrnjak 4. Meolic 3 m — Prihodnjem kolu igra Pomurka v gosteh s Preddvorom. /►venska ROKOMETNA liga-------------------- Pričakovan poraz Kroga ^^trh^oH^^Ld305^"1 kolu tekmovanja v slovenski moški ro-„ elei za vJf.„™va P° pričakovanju premagala Krog z 28:21. “abR 2 in L k z em Titan .1, Meolic 3, Šernek 3, D. Titan 2, burski Sobot' 3 । •' V prihodnjem kolu igrajo rokometaši Kroga v z ekipo Radeče. OVENSKa ODBOJKARSKA liga----------------------- ^ pomurska ligaša brez točk Prvenstva etn tekmovanju v prvih dveh kollli spumludaiiskrg > ' •JPeter jc R 5ta os,ala pomurska hgasa v trnjem kolu brez točk. /0r’(>coInmjr^lnaeal Vigros iz Murske Sobote * 3 1, Žirovnica pa se vedno kCC Ljutomera s 3:0. Kljub temu pu sta pomurska li-'Pern kolu igra V' 'd3'3 za v'soko uvrstitev v slovenski ligi. V prihod-,1*s Topojj' '^r<,s doma s Celjem, Emonacommerce pa prav tako ^A slovenska odbojkarska LIGA - MOŠKI — . vdS^sIti derbi dobili Radenci > 'žfiod so R 4°'U Prvenslva v drugi sloveniii moški odbojkarski h i JJtDa pa , a enc' v pomurskem derbiju * 3:0 premagali Veržej, i* '8ra vAi J’r^,na8ala drugo ekipo Pomurja - 3 । V prihodnjem 'grali z d/ dorna s Turbino, Radenci goslujcjo nh Ravnah, kjer '»j, 8° ekipo Fužinarja, Pomurje p.i igra doma z Mežico. >UGA Sl nv — ■rv i romurjc p«i igra uorud z iviczivv. A SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA - ZENSKE- gagala le Mladost V ~~ ~~ " " iz Muslovenske ženske odboji irske lige vzhod je Bian-i 'j' je Dr™ v pomurskem derbiju premagala Puconce 'u'13 Ljutonip3^0 PornurJe s 3:0, Braslovče C ven s 3 0. Paloma ’ ^conci CvJ S o V prihodnjem kolu igrajo. Ljutomer Mia- ~^*t''kA[X en' PomurJč pa je prosto. Sobota zmagovaiec 50 ^dicionMn0 pionirsko trkmnranji » karAirju Sn Jelo, d n 1^, 1 $kupA| e*™ovalk i/ |6 klubov. Lep uspeh so dosegli Sobočani« saj Mita« Zadravec pa j« p-r jel d»l* plaketo železar-''lieu. "''jrtičeia nJ v Škandali zasedel drugo mnlu. Strd sl piooiikamr je d V ’ k*Trte ' “diavče1-! pa druga. Ekipno »o teli ml pionirji drugi, a*' * borblh* bl1 pomurski turnir r kutah te te.rbah. V k atah je sok ^dali Blltsovu /p*H . ,ekwio»akev. Pri ml. pionirkah jc zmagala luševa ““Ijla i č 't šticloiL • .in Eekonjevo (Radenci). M K mi pionirji je zmagal J-^ktel^reanred » MS>' \^kuitml«4. p4Mirk je hita naj- i? ^Vec (MS) (obe MS) in (Beltinci). Pri st. pio- talki** ^maRah t (Bolt) drugi, Kucs (t-R> pu tretji Med mia- ' JR), V ml®dincikr",< .Ttt Hunderjevo (obe MS) lu Seninovo (Beh). ^‘kljetan ak je zma»d'eE,,, (MS) pred 1 učkum ( Ljul I In Zemljičem ^Rl k " 1 Skr“b!1,‘ preti Baranjo, banovim (oba MS) m gimnastika je vice va šesta 4^Wk?n,®l,,lik?>ah!‘l> I*'0 kvalihk.icijsko tekmmnnjc v Iportnurit ^rsi'’..0 o, |Qj' ‘trt" ’Clrk< lu Deklet so IckminulH i V4|,iiiu i rč;4 , °bota m k j trak°ni Med petimi tekmovalkami Klubu ŠRG lo mest p3 ni,jT>°Uža Djordjeviceva, saj je s Id.35 točke za-lrihakt?Jsla. Hrirv .°8anova ie blla s 26,55 točke deveta Turkova s 3 ova z 22,85 dvanajsta in Brglezova z 2I.B0 točke L) Škandali u. Prv° mesto Logarju C ^žOn "s,k Pn čl? <-v ski turnir- k' se 8« je udeležil« 411 kahi /*b ,. 10 'o k,. n,h Je zmagal Logar z 8,3 lučke pred Kovačem » hčeJ'11 >čl v 'lerkejem, Studniika Glavačem m A. n»js< dni Leo Ste™ 3dlnsk' konkurenči je bila najboljša Katka na Janževe e\aneievo in Maukorn. Tretji turnir bo čez štiri-kkn. Vrhr K ^ANjf------------------------------ JS?va zmaga Radenske ^mi! Zt uSl0V,ensk'; mOšk« kegljaške lige je Radenska ril* cEh:. J' Naii>^i .. R|k Konstruktor iz Maribora s 5191:4979 ■ i 11 d Kutm, ŽM v ekipi Radenske je bil Steržaj z 927 podrli- ftL1" Salai^?' 3S':' Kovačičem, 872, Smodišem, 858. Drva- ^•»ska V( ,Orn’ podrtih kegljev. V prihodnjem kolu elJu Pn Ingradu. p°i*az Nafte Nar?'4 ^»davckkegljaške zveze je ekipo Cakovečki v 1 s° bj|i •>' ।s 4807:4719 podrtimi keglji. Naj- ‘ ' lk K3°- Felšo 813 m Radakovič 8 problemu in o tem poyPr^ T di Lendavčane. Pa Še stvar ne bi smeli pozru‘ va je namreč mesto tako Slovenci kot M bodo morali predla števati tudi to. Tesano^ Ob koncu minulega ‘ jP krajani treh vasi v kraj^^/ nosti Tešanovci na rern' odločali o uvedbi novm ! mh samoprispevkov Proti pričakovanju kuj ležba na vseh treh vo®' < stih nad vsemi pričakov* da so volišča v Tesano'^ Suhem Vrhu zaprli že poldan JU V Suhem Vrhu, kjer J«j» lilna udeležba več kot P/ na, se je kar 95 °ds,clt’’Ljj cev odločilo za nov ski program. V Vučji ' -jlil bilo 75 odstotkov pozi"s( H sov, v Tešanovcih Pa 5-let ni referendumski ■,/ odločilo 54 odstotkov K jA S sredstvi, ki jih boo ' samoprispevkom. botD ■O novcih asfaltirali pl°c /d pravili kanalizacijo prizidek pri vaško-gas'1’j p mu in parkirni prostor Ft pališču V Suhem Vrhi1 dobili asfaltno prevlek^ bedo telefonsko onirežJ dili nekatere komun^1’.jji!" in naprave 1 neko si'“6 krajani Vučje Gomile , VESTNIK 27. FEBRUAR^ URADNE OBJAVE Leto XXVIII Murska Sobota, dne 27. februarja 1992 St.: 6 VSEBINA 24, Odlok o zazidalnem načrtu bencinski servis s pripadajočimi objekti v Gornji Radgoni 25. Odlok o začasnem financirnaju javne porabe v občini Gor. Radgona za februar in marec 1992 26, Odlok ob spremembah in dopolnitvah odloka o organiziranju javne ga podjetja v občini Gornja Radgona 27. Odredba o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1992 na območju občine Gornja Radgona 28. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v občini Gornja Radgona 29, Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Murska Sobota 30. Odredba o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za naselje Moravske toplice 31. Odredba o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo primarnega vodovoda Cankova — Rogasovci 32. Odredba o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave naselja Cankova 33. Sklep o določitvi letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini M. Sobota 34. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del KS Tesanovci, naselje Suhi vrh 35. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del KS Tešanovci, naselje Tešanovci 3b. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del KS Tešanovci, naselje Vučja gomila 37. Ugotovitve sklep o ustanovitvi Krajevne skupnosti G. Petrovci in Krajevne skupnosti Šultnci 38. Sklep o izvolitvi podpredsednika izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona 39. Sklep o imenovanju načelnika oddelka za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Gornja Radgona. 24. JSa podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. lisi SRS, št. 18/84. 37/85 in 29/86 in Ur. list RS, št. 26/90). ter 3. in 6- člena Odloka o pristojnostih in načinu dela skupščine Gor. Radgona (Ur. obj. št. 111/90), je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela« zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. 2. 1992 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu bencinski servis s pripadajočimi objekti v Gornji Radgoni 1. člen Š tem odlokom sc sprejme zazidalni načrt bencinski servis s pripadajočimi objekti v Gornji Radgoni, ki ga je izdelal Komunaprojekt Maribor pod številko 205/32-2. januar 1991. SPLOŠNEDOLOČBE: 2. člen Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: A. Tekstualni del: 1. Odlok o zazidalnem načrtu bencinski servis s pripadajočimi objekti v Gor. Radgoni 2. Izjave c predpisih, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega izvedbenega načrta 3. Seznam organov in organizacij, ki $o podale pogoje in smernice 4. Seznam soglasij, pogojev in smernic 5. Obrazložitev prostorskih pogojev za realizacijo spremembe zazidalnega načrta 6. Ocena stroškov za izvedbo spremembe zazidalnega načrta. H. Grafični del: L Izris iz dolgoročnega družbenega plana M 1 :5000 2. Pregledna situacija širšega območja M 1 1:5000 3. Katastrski načrt M 1 1 4. Geodetski načrt obstoječega stanja M 1 1:1000 5. Siluacija zazidave M 1 6. Načn gradbenih parcel in namenske rabe površin M 1 i: tono 7. Situacija ureditve zelenih površin M 1 :HHM1 8, Situacija parcelacije in koleba M 1 ;:1000 9. Situacija prometne ureditve M ( :IOOO 10. Situacija obstoječih komunalnih vozlov M 1 1:1000 11. Situacija ureditve kanalizacije in vodovoda M 1 1:1000 12« Siluacija ureditve plina, PTT in elektrike M 1 ।: 1000 13. Situacija ctapnnsti izgradnje M 1 kfOOO 14. Prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito M 1 1:1000 H. MEJA OBMOČJA 3. člen Opis poteka meje območja obravnavanega z zazidalnim načrtom: Izhodiščna tnčka A meje obravnavanega območja je stičiščna točka severne cestne mejo M 10/1 in vzhodne parcelne meje zemljišča pare. št. 531. Od točke A poleka moja proti vzhodu ob severni parcelni meji zemljišča pare. št. 927/5 k.o. Mele «n nato preko zemljišča pare, št 462/4 k.n. Mele dn točko R, ki jc stičiščna točka severnih parcelnih mej zemljišč pare. Š1. 462/4 in 459/3 k.o. Mele. Od tu na prej poteka meja proti vzhodu pn severni parcelni meji zemljišča pare. št. 459/3 k.o. Mele do točke C. ki je slična ločka severne parcelne meje pare. št. 459/3 k.o. Mele in zahodne parcelne meje zemljišča pare. št. 533/3 ko. Mek. Od tnčkr C poteka meja še naprej proti vzhodu preko zemljišča pare. št. 533/3 k.o. Mele do slične ločke južne meje pare. št. 533/3 k.o. Mele in severne (cestno) moje zemljišča pare. st. 927/6 k.n. Mele, ki je obenem točka D. Nato poteka meja območja proti vzhodu in jugovzhodu ob. glede na ureditveno območje, zunanjem robu ceste M 10/1, do jugovzhodne meje zemljišča pare. št. 552/1 k.o. Mele, kar pomeni točko E. Pri (cj točki sc meja lomi in nato poteka proti jugu preko ceste M 1(1/1 in priključne krajevne ceste pare. Š1. 929/1 k.o. Mrle, ler ob zahodni parcelni meji zemljišča pare. št. 393 k.o. Mele, vse do severne fasadne linije pomožnega objekta, obstoječega na slednje tangiranem zemljišču, kar pomeni točko F. Pri tej točki F se meja ureditvenega območja ponovno lomi in nato poteka v premi p roli severozahodu preko zemljišč pare, številk 398/1. 401/2, 405. 409. 408. 929/1 (cesta). 446. 445/1. 459/5, 459/2. 459/4. 459/1 in 462/1 k.o. Mele, do točke G na slednje navedenem zemljišču. Točka G je na /emlj. pare. št. 462/( k.o. Mele locirana tako, da je odmaknjena cca 20.(10 m od jugovzhodne parcelne meje *?ga zemljišča in merjeno po tej meji cca 50.00 m od severne parcelne meje proti jugu. Od točke (J poteka meja v premi proti vzhodu v dolžim cca 22.0(1 m do točke H na istem zamljišču. Pri točki H $e meja ponovno lomi in nato poteka še vedno preko istega zemljišča proti severu, nakar prečka cesto M 10/1 in se priključi k izhodiščni točki A. lil. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZR \B<> IN KV Al n HO GR A DITVE TER DRUGIH POSEGOV V PROSTOR. TFR DOVOIJENE TOI t-RANCE 4. člen Območje obravnavano z zazidalnim načrtom jr namenjeno /a: — gradnjo bencinskega servisa in objekta za prodajo plina — gradnjo avtopralnice — gradnjo gostinskega objekta s prenočišči in restavracijsko ponudim ter motela — gradnjo objekta ali objektov za potrebe trgovinske dejavnosti — ureditev prostih površin za potrebe prometa z vozili in peš potmi ureditev zelenih površin kot javnih zelenic in rekreacijskih počivlanih površin — izgradnja komunalne infrastrukture. Zaradi ureditve predmetnega območja se rekonstruira del magistralne ceste M (11/1 na tem območju na odseku med obema dovoznima priključkoma na ploščad Avtoradgonc. 5. člen Pri izgradnji in urejanju obravnavanega območja je potrebno upoštevati sledeče urbanistične in arhitektonske oblikovalske pogoje: Zahodni del ureditvenega območja sr predvidi kot rezervat /a izgradnjo ob jekta ali več manjših objektov za potrebe trgovinske dejavnosti. Osrednji in vzhodni del ureditvenega območja se namenita /a izgradnjo bencinskega servisa, proda jalno plina, avtopralnice in gostinskega objekta / motelom. Lega objektov, tlorisna velikost in gabariti so razvidni iz grafičnih prilog zazidalnega načrta. Pri legi objektov je dovoljeno odstopanje do ♦ — 3.00 m v vse smeri. Višina objektov ne sme presegati 12.00 m iznad nivoja sedanjega okolja, oziroma so gabariti objektov lahko maksimalno P - 1 • M Gostinski objekt z motelom je lahko tudi podkleten ohjekl. s tem da mora hiti klet vsaj 2/3 pod nivojem terena Objekti, razen bencinskega servisa, morajo biti nadkrili s simetrično dvukjp no streho z naklonom slrcšin 35 st. do 45 sl. Kritina na vseh objektih mora hiti opečna. I rbanislični. oblikovalski in arhitektonski pogoji /a gradnjo na ohmočjti rezervata /a trgovinsko dejavnost se določijo na podlagi /a to posebej izdelane lokacijske dokumentacije, ter v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja, pri čemer pa morajo biti upoštevani izhodiščni pogoji iz zazidalnega načrta /a to ureditveno območje in tega odloka Prometne površine jc urediti kol jc t« določeno v grafični prilogi in tekstualnem delu zazidalnega načrta >-n,rMnV, «■* vr *l' U.MVA1 UTV kot t uukc\onnlno c, Je N celotL ozclvnHi in Jtll ra^udiu l Sltrtn^r'S-^o - kim avtohtonim drt*j«m. V sklopu ohjckta. Iti je z zazidalnim načrtom predviden kol gostinski objekt in molel je možno predvideti ludi druge podobne dejavnosti, ki v bistvu ne spreminjajo njegove namembnosti ali kako drugače vplivajo na okolje. Na območju rezervata za potrebe trgovinske dejavnost* je možno predvidet* tudi poslovne objekte, s katerimi se ne povzroča hrup ali onesnaževanje okolja. Dejavnost se mora izključno opravljali v poslovnih prostorih. 6. člen Drog* pogoji, ki jih je potrebno upoštevali v postopkih za pridobitev lokacijskega *n gradbenega dovoljenja, ter pred pričetkom gradnje objektov: — vse odpadne vode je pred izpustom v Muro obdelati do stopnje, določene s strokovnim navodilom o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Ur. list SRS, št. 18/85). — kanalizacijsko omrežje mora bili vodonepropustno. — meteorne vode iz asfaltiranih in drugih utrjenih površin je odvajati v ločeni kanalizacijski sistem — pri križanju vodovodnega omrežja s kanalizacijskim je predvideti ustrezna tehnična zavarovanja — vkopani rezervoarji za nafto in derivate morajo bit* dvoplaščni, opremljeni s kontrolno napravo za morebitno iztekajočo se vsebino — upoštevati je določila odloka o določitvi varstvenih pasov vseh javnih vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v občini Gor. Radgona (Ur. objave štev. 27/84). — v celoti je upoštevati pogoje in določila soglasij, mnenj in smernic, ki so sestavni de! zazidalnega načrta — komunalno infrastrukturo je izvesti v skladu s predpisi, ki veljajo za gradnjo tovrstnih objektov — za izgradnjo posameznih komunalnih objektov in naprav mora biti izdelana tehnična doume n tac* ja skladno s predpisi za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo del. IV. PROMETNA UREDITEV IN KOMUNALNA INFRASTRUKTURA 7. člen A. Prometna ureditev: Prometna ureditev območja je razvidna iz grafične priloge in je podrobneje opisana z tekstualnim delom zazidalnega načrta. Prometne površnine je potrebno primerno utrditi in jih dimenzionirati glede na vrsto in obseg prometa. Omejiti jih je z dvignjeno obrobo. Zagotovili je potrebno zadostne vzdolžne in prečne padec, ter kontrolirano od vod uj a vanje v predvideno kanalizacijo. Parkirišča morajo biti primernih velikosti glede na vrsto vozil. Prometne poti morajo imeli ustrezne zavjjalne radiuse ta promet s tovornimi vozili s prikolico in zadostne širine voznih pasov. 8. člen B. Komunalna infrastruktura: Ogrevanje: je individualnega značaja na lahko kurilno olje ali elektriko. Predlaga se izgradnja skupne kotlovnice za ogrevanje na plin, v kolikor bi prišlo do istočasne realizacije zazidalnega načrta. Odvoz smeli: je potrebno organizirati v skladu z določili veljavnega občinskega odloka O ravnanju, zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov. Za namestitev posod za smeti je uredili posebne prostore, dostopne za vozila komunalne služhe. V odovod: predvideno območje se napaja iz obstoječega omrežja primarnega voda Gor. Radgona — Radenci. Za predvidene potrebe je že zgrajen odcep v neposredni bližini avtopralnice. Izvesti je zunanje hidrantno omrežje z vsemi potrebnimi elementi, ter z napajanjem iz reke Mure. Kanalizacija: ohstoji ločen sistem kanalizacije, enako sc predvidi za novo ureditveno območje. Meteorno vodo je priključili na obstoječi kanal (i 100. k* odvaja v Muro. Odtajan je voda in odplak v kanalizacijo je možno le preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olja in maščob. Odplake iz objektov je vodili ločeno v posebno ustrezno dimenzionirano kanalizacijo do skupne čistilne naprave. Čistilna naprava mora hiti primemo dimenzionirana po veljavnih normativih in mora omogočati zadostno čiščenje in faznost gradnje. Elektrika: zb napajanje predvidenih objektov ho potrebno zgraditi nov elektroenergetski objekt, po potrebi tud* transformatorsko postajo. Potrebno je prestaviti obstoječ* visokonapetostni kablovod. Javna razsvetljava: omrežje za javno razsvetljavo je navezali na predvideno clcklro omrežje. Interna razsvetljava se veže na posamezne objekte. Svetila je primerno dimenrmnira-li, pravilno locirali in estetsko oblikovati. PIT omrežje: za pofrehe uredilvcnega območja ne obstajajo telefonski objekti in naprave. Za predvidene potrebe je izdelati projekt naročniškega telefonskega omrežja, ki mora vsebovati povezavo od VATC Gor, Radgona do obravnavanega območja. Plin: Priključitev na plinovodno omrežje, ki poteka na južni strani železniške proge. jc možna le v soglasju in pod pogoji upravljaIca. Obstoječi in predvideni komunalni objekti in naprave so razvidni iz grafičnih prilog in podrobneje obrazloženi v tekstualnem delu zazidalnega načrta. V, ETAPNOST IZVAJANJA IN PREDHODNE OBVEZNOSTI: 9. člen Zazidalni načrl sc lahko izvaja etapno, kot je to razvidno iz grafične priloge. Izvedba vseh predvidenih etap je lahko tud* istočasna. Vrstni red etap je lahko tud* zamenjan, če za (o obstojajo utemeljeni vzroki, ler glede na interes posameznega koristnika prostora. V' kolikor bo izvedba elapna. mora hiti vsaka etapa zaključena enota, kar pomeni, da morajo biti izgrajeni vsi infrastrukturni komunalni nh-jekli in naprave, ler prometne površine, oziroma vse kar jc potrebno za normalno in varno delovanje predvidenega objekta. 10 člen S funkcijo predvidenih objektov sr ne more pričeti, dokler ne ho izvedeno se-kmkdarno in individualno cestno omrežje, ki ga jc potrebno /gradit* za posamezno dapo ali vse el upe skupaj. VL NAMEMBNOST 7.EMIJI&C DO PRIČETKA IZVAJANJA ZAZIDA!^ NEGA NAČRTA 11. člen Režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne zazidajo v prvi fazi: Do začetka izvajanja zazidalnega načrta je zemljišče uporabljat* v dosedanje namene, torej za kmetijsko obdelavo. Na tel* zemljiščih se ne sme izvajati nobenih meliorativnih ali drugih posegov za bistveno izboljšanje kvalitete kmetijskih površin. Promet z zemljišči znotraj ureditvenega območja je možen le za potrebe realizacije zazidalnega načrta. VIL OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV 12. člen Investitorji in izvajalci so dolžni pri izvajanju zazidalnega načrta zagotoviti: — zgraditev infrastrukturnih, komunalnih objektov in naprav ter vodov v skladu z zazidalnim načrtom in v skladu z zahtevami za nemoteno obratovanje predvidenih objektov, — zgraditev objektov in naprav, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred onesnaževanjem zraka — zgraditev objektov in naprav, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred onesnaževanjem voda v skladu s predpisi, — dosedanjim koristnikom pravočasno sporočiti pričetek del oziroma jih pravočasno obvestiti, da naj v kmetijska zemljišča več ne vlagajo, oz. je s pričetkom del pričeti po spravilu pridelkov. V nasprotnem primeru je koristniku poravnati nastalo škodo na vloženo delo in sredstva, — vsa dela v bližini ali pri križanju obstoječih komunalnih objektov m naprav je izvajati v soglasju, pod pogoj* in nadzorom posameznih upravljale?* teh naprav in objektov, — posamezni investitorji se sporazumno dogovorijo o gradnji in sofinanciranju skupnih komunalnih objektov in naprav ter ostale infrastrukture, — investitorji predvidenih objektov so dolžni urediti okolico v skladu z zazidalnim načrtom najkasneje v roku treh let po zgraditvi objekta do III. gradbene faze ali prej pred uporaho objekta. Vlil. KONČNE DOLOČBE 13. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora občine Gornja Radgona. M. člen Nadzorstvo nad izvajanjem lega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe Uprave inšpekcijskih služb občine Gor. Radgona. Lendava. Ljutomer in Murska Sobota v Murski Soboti. IS. Člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, štev.: 352-7/90-10 Datum: 18. 2. 1992 PREDSEDNIK SKUPŠČINE obCine gornja Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl. oec. 25 Na podlagi 2. odstavka 17. £1. Zakona o financiranju javne porabe (Ur I. RS, štev. 48/90 in 34/91) in 6. čl. Odloka o pristojnostih in načinu dela skupščine občine Gor. Radgona (Ur. objave, štev. 10/90), je skupščina občine G. Radgona na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11.2. 1992 sprejela ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU JAVNE PORABE V OBČINI GORNJA RADGONA ZA FEBRUAR IN MAREC 1992 I. člen Do 31. marca 1992 se bodo začasno financirale potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi dvomesečnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve in v skladu z določbami odloka o proračunu občipe Gornja Radgona za leto 1991. 2. člen Razporeditev sredstev iz I. člena ne sme presegati mesečno 1/12 vseh nakazanih sredstev v proračunu za leto 1991. 3. člen Načrl prihodkov in njihovo razporeditev za februar in marec 1992 sprejme izvršni svet skupščine občine v skladu s splošnimi določbami proračuna občine Gornja Radgona za leto IB91. 4. člen Doseženi prihodki in njihova razporeditev ter uporaba na podlagi lega odloka so sestavni del proračuna občine Gornja Radgona za leto 1992. 5. člen Ta odlok začne veljati o-mi elan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od dneva sprejema odtoka. Štev.: 403-42/91-03 Datum: II. 2. 1992 PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINC IČ. dipl. ing. agr. in dipl. oec. 26 Na podlagi 41. Člena zakona o komunalnih dejavnosti (Ur. list SRS st. 8/82, 32/89) in na podlagi 6. člena Odloka o pristojnostih in načinu dela skupščine občine Gor. Radgona (Ur, objave Št. 10/90), so zbori občinske skupščine na zasedanju dne 11. 2. 1992 sprejeli ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ORGANIZIRANJU JAVNEGA PODJETJA 1. člen V odloku O organiziranju javnega podjetja (Ur. objave št. 10/90) se v 5. členu doda naslednje besedilo: 19. stanovanjske storitve: — upravljanje več stanovanjskih hiš 2. člen V 8. členu se številka «18« v prvem in tretjem odstavku nadomesti s številko »19«. 3. člen Črta se besedilo v 10. Členu in se nadomesti z naslednjim besedilom: Podjetje ima 5 Članski upravni odbor, Izvršni svet imenuje in razrešuje 3 člane, 2 člana upravnega odbora sta iz javnega podjetja in ju imenuje in razrešuje direktor. 4. člen Črta se besedilo v 11. členu in se nadomesti z naslednjim besedilom: »O vseh spremembah organiziranja podjetja odloča upravni odbor v soglasju z izvršnim svetom ali na njegovo pobudo. Upravni odbor ob prehodnem soglasju ustanovitelja sprejme planske akte podjetja, delovne programe in temelje poslovne politike. • 5. člen Črta se 12. člen. 6. člen Črta se besedilo v 19. členu in se nadomesti z naslednjim besedilom: »Statut podjetja sprejme upravni odbor ob soglasju izvršnega sveta.« 7. člen Navedeni odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Štev.: 301-21/90-01 Datum: 12. 2. 1992 PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl. oec. 27 Na podlagi 2. čl. Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1992, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Ur. 1. RS, št.33/91) je Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona sprejel na seji dne 4. 2. 1992, naslednjo ODREDBO O 1Z1 AJANJU PREVENTIVNIH UKREPOV ZARADI ODKRIVANJA IN PREPREČEVANJA ŽIVALSKIH KUŽNIH BOLEZNI V LETU 1992 NA OBMOČJU OBČINE GORNJA RADGONA I. SPLOŠNE DOLOČBE I. člen Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pooblaščene veterinarske organizacije sprejeti v letu 1992 ukrepe zaradi odkrivanja in preprečevanja kužnih bolezni. Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivne ukrepe zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni na območju občine G. Radgona opravlja Veterinarski zavod Murska Sobota (V* nadaljnjem besedilu: Veterinarski zavod). Preventivna cepljenja v perutninarski proizvodnji na območju občine Gornja Radgona opravlja obratna Veterinarska ambulanta podjetja Agromerkur in Perutnina Ptuj. Preventivna cepljenja v lastni prašičerejski proizvodnji KK podjetje Prašičerejska farma Podgrad, opravi Obratna veterinarska ambulant? Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim začektom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti občinski upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O vakcinacijah se morajo medsebojno obveščati Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih veterinarski inšpekciji. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene Kontrolo imunosti opravi Veterinarska fakulteta Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: veterinarska fakulteta Ljubljana), po programu, ga določi z obveznim navodilom Republiška veterinarska uprava ( v nadaljnjem besedilu RVU). 4. člen Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu vakcinacije, oz. preiskave, imenu m bivališču imetnika živali, opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki vakcine ter rezultatu vakcinacije in preiskave. Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo o vseh nezaželjenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na morebitno nezanesljivo imunost. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Splošna vakcinacija psov proti steklini mora biti opravljena od 01. 02. do 15. 04. 1992. Mladi psi morajo biti vakcinirani proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. 6. člen Peroralno vakcinacijo je treba opravili na območju cele občine, vakcinacijo lisic opravijo Veterinarski zavod z inaktivirano (mrtvo) vakcino, ki jo odobri ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in lovske organizacije s roku, ki ga dotoči RVU. 7. člen Proti atipični kokošji kugi je treba vakcinirali kokoši, piščance, brojierje, purane in japonske prepelice: - v perutninskih obratih organizacij in podjetij — v naseljih, kjer so perutninski obrati, organizacije in podjetij ali večje reje individualnih proizvajalcev — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost, v istih obratih je treba opraviti pregled z antigenom povzročitelja kokošjega titusa po metodi hitre krvne aglutinacije. Stroški pregleda z antigenom bremenijo lastnika živali. Proti Marekov! bolezni, infekcioznem bronhitisu in Gumboro bolezni je treba vakcinirati proizvodno jato — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost. Vakcinacijo opravi Veterinarski zavod, na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 8 člen Vzorec krvi za kontrolo imunosti po določenih vakcinacijah iz 7. čl. te odredbe vzamejo obratne veterinarske ambulante po programu Republiške veterinarske uprave. Preiskava na kontrolo imunosti pa morajo zagotoviti obratne veterinarske ambulante pri pooblaščenem inštitutu Veterinarske fakultete Ljubljana. 9 člen Proti prašičji kugi je treba preventivno vakcinirati prašiče v. gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj, oz. najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je potrebno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvih. Stroški cepljenja prašičev, ki se hranijo s pomijami bremenijo imetnika živali. Vakcinacija proti prašičji kugi se opravi s sevom k-lapitiiziranega virusa. Vakcinacijo opravi Veterinarski zavod, na farmi Podgrad pa obratna veterinarska ambulanta. Proti prašičji kugi je vakcinirati pra šiče imetnikov živali v neposredni okolici prašičerejskih n. 10 . člen Na območju občine je treba tuberkulinizirati: — 50 "o vseh krav in brejih telic — osnovno govejo Čredo VG Kapela in bike v prostem pripustu — vse plemenske merjasce - plemenice neokuženih prašičerejskih farm in vzrei . koopera ciji po naslednjem reprezentativnem vzorcu: Tuberkulinizirati plemenice vse plemenice do 300 od 300-500 350 od 500- 1000 400 od 1000 2000 450 plemenice in merjasce v okuženih prašičerejskih obratih pred odjavo tuberkuloze (zadnja kontrolna tuberkulinizacija). Tuberkulinizactio v vzrejal išči h plemenskih merjascev opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani. Tuberkulinizacjjo plemenic prašičerejskih farm opravi obratna veterinarska ambulanta, v hlevih kooperantov pa Veter carski zavod It. Veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostično dejavnost. morajo pri vsaki patoanalomski preiskavi prašičev opraviti pre gled mezenterialnih. portalnih in drugih bezgavk na tuberkulozo. I I. člen Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: na osnovne goveje črede pri VG Kapela in krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom. Ob sumljivi ali pozitivni reakciji je treba odvzeti živalim kri za pregled - 20 "^plemenskih živali v osnovnih govejih čredah - VG Kapela, s serološkim pregledom krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija - 20% plemenskih živali v osnovnih čredah na prašičerejskih obratih lfarma Podgrad) s serološko preiskavo krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija odstreljene poljske zajce patoanatomsko in laboratorijsko. Vzorec mleka in krvi odvzame Veterinarski zavod. Vzorce krvi v prašičerejskih obratih odvzame Veterinarski zavod s sodelovanjem tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante Mlačno prstenasto preiskavo opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave. Laboratorijske preiskave krvi opravi Veterinarska fakulteta. Preglede zajcev, laboratorijske preiskave patroanatomsko sumljivih zajcev opravi Veterinarska fakulteta Ljubljana. Nzarec mrtvic treba podati do "M. marca pa morajo bili o pravi jene do 30. aprila 1992. 19. člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvi, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od 1 junija do 31. decembra 1992, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postvn do 15. februarja 1992. Na spomladansko viremijo. entrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1992 preiskati krape iz registrira nih rej, ki se vlagajo, prodajajo ah prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1993. Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzame Veterinarski zavod in ga pošlje Veterinarski fakulteti v Ljubljani. 20, člen Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka; 323-24/92 Datum; 20, 2, 1992 PREDSEDNIK Izvršnega sveta SO Gornja Radgona Anton TROPENAUER, ing. gr., 1 r. 12. člen Na bolezen Aujezskega in TGE(transmisivni gastro enteritis) je preiskati 10% vzorcev krvi plemenskih prašičev na farmi Podgrad. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod v sodelovanju s tehnično ekipo obratne veterinarske ambulante. 13. člen Na mehurčkasti izpuščaj pri govedu (IBR/1PV) je treba enkrat letno preiskali plemenjake v naravnem pripustu. Plemenjake v naravnem pripustu je treba pregledati tudi na vi-briozo (infekcija s Campylobacter foetus); leptospirozo, trihomonia-zo, levkozo, opraviti koprološki ter bakteriološko pregled semena glede na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami. Vzorece odvzame Veterinarski zavod, preiskavo pa opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani. 14. člen Na govejo levkozo je treba pregledati 20% vseh plemenskih živali v osnovnih čredah na govedorejskih obratih organizacij in podjetja (VG Kapela). Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod. Preiskave seruma s preizkusom (precipitacije) v agarskem gelu opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani. 15. člen Na leptospirozo je treba pregledati 20% vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovnih čredah govedorejskih obratov organizacij in podjetij po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija. Na leptospirozo je treba preiskati 20 % vzorcev krvi plemenskih prašičev po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija. Vzorec krvi odvzame Veterinarski zavod, v farmi Podgrad pa v sodelovanju s tehnično ekipo obratne veterinarske ambulante. Serološke preiskave krvi opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani. iti. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev jc treba preiskati vse žrebce plemenjake v občini Vzorec krvi žrebcev plemenjakov odvzame Veterinarska fakulteta ob rednih pregledih in opravi serološki pregled vzorcev krvi z gel-precipitinskim testom (Coggins test). 17. člen Proti miksomalozi je vakcinirali vse kunce na območju občine, ki jih odpremi ja jo na razstave, ocenjevanja in podobno. Vakcinacijo opravi Veterinarski zavod. Stroški, ki nastanejo v zvezi z vakcinacijo bremenijo imetnika živali 18. člen Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost in pršičavost je tre ba pregledati in preiskati čebelje družine vzrejevalcev matic in čebelje družine plemenialnih postaj, registriranih pri veterinarski službi. Omenjene družine je treba tretirati proti varoozi z registriranimi zdravili po navodilu proizvajalca. Preglede in preiskave opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani. Preglede na hudo gnilobo se opravi spomladi ali jeseni (jesenski pregled velja do naslednjega pregleda) • 2» Na podlagi 29. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Lc. I. SRS, št. 37/85) in 212. čl. Statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 12/83, 41/81, 7/86) je Izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona na seji dne 4. 2. 1992 sprejel ODREDBO O PRISTOJBINAH ZA VETERLNARSKO-SAMTARNE PREGLEDE IN ZA STROŠKE POSLOVANJA VETERINARSKO-HIGIENSKE SLLŽBE TFR DOVOLJENJA V OBC1NI GORNJA RADGONA I. čkn S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede, /a potrdila in dovoljenja iz 57. čl. Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vsn državo (Lr. I- SFRJ. št. 43/86) in 29. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Lir. I. SRS. št. 37/85). 2. člen Z.a veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih surovin, proizvodov jn odpadkov pri nakladanju, prekladanju in razkladanju sc plača naslednja pristojbina: 1. Za kamionske in vagonske pošiljke po režijski uri veljavnega cenika za veterinarske storitve za vsako začeto uro. 2. Za pošiljke v kombiju, polovico vrednosti režijske ure. 3. Za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslega goveda po kom 100,00 SI T — telet in žrebet 60,00 SLT — psov in mačk 100,00 Sl T — žive perutnine (za vsakih začetnih 50 kom) 20,00 SLT — živi kunci (za vsakih začetnih 2(1 kom) 20,00 Sl T — za vsako čebeljo družino 10,00 SLT — za ribe, rake, polže od kg 0,80 SLT — za meso kopitarjev, parkljarjev, perutnine in mesne izdelke od kg 0,80 SLI Kadar doseže obračun pristojbine po kosovnih pošiljkah višjo pristojbino kot pn kamionu ali vagonu, se pristojbina obračuna in plača za kamionsko oz. vagnn-sko pošiljko. 3. člen I. Pristojbine za stalne veterinarskn-sanitarne preglede živali, živalskih surovin, živalskih proizvodov in odpadkov v proizvodnji DO VG Kapela in KK G. Radgona. Podjetje Mesoizdclki. se plačujejo po dejansko opravljenih urah pooblaščenih delavcev z veljavnim cenikom za veterinarske storitve povečane za 15 %. 2. Za veterinarsko-sanitarne preglede: a) divjačine pred odpremo ali vskladiščenjcm h) živine, mesa, mesnih in mlečnih izdelkov, rih. kož ter drugih proizvodov na sejmih, tržnicah, gostinskih in drugih obratih c) pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnja v gostiščih, na prireditvah, v hladilnicah in v obratni predelavi mesa ter za druge preglede, ki jih ta ndredba nc omenja, sc plača pristnjhina za vsako začetno uro po veljavnem ceniku za veterinarske storitve. 4. člen , Za izdajo dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki oziroma /a podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina v znesku 160.00 Sl.T po I molznici. Pristojbine zbira organizator odkupa mleka in je najpozneje do 1.6. 1992 od vede na račun št. 51910-910-510014 naračuna skupščine občine Gornja Radgona. Posestniku, ki ne oddaja mleka v /hiralnico ali mlekarno, ampak ga daje na drug način v javno potrošnjo, se pnleg določene pristojbine zaračunava odvzem vzorca mleka v takšnem gospodarstvu in stroške pregleda molznic /a tuberkulozo. 5. člen Pristojbine iz 3. čl. te odredhc obsegajo pregled živali pri razkladanju In pred zakolom, pregled mesa po zakolu, surovin pred predelavo, izdelke ter njih pakiranje in nakladanje, če se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu. V>«»X<*KscwX •a»a xu'^c _ X x-c »». *— «K;«m * * x^'*w -.%w- AA \S^» JFl^frna k >» 6V\»9 ftAv »'<»*'• «1X«%Vk 'a *TKV<* Yx-a»XX , Vt»X i^ A«xX»xt«T3rS M NeVju^ni^ ter x%* sXro%Ue.U\ so nast®\\ p^š o\>xem«m ^tUr^irsko-si^Ut- nem pregledu KK Podjetja Gornja Radgona VaVG Kapela. 7. člen Če živina ali blago, ki pri nakladanju, oz. razkladanju ni pripravljena za pregled ob napovedanem času, se zaračunava za vsako začeto uro zamuda časa po veljavni uradni postavki, za preglede pošiljk izven rednega delovnega časa, se pristojbina poveča za 50 H za preglede pošiljk v nočnem čašo, ob nedeljah in praznikih pa za I0O %, kakor tudi vsi stroški prevoza in vsi posebni stroški v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku in na njegovi podlagi izdanih predpisov, Posebej se plačajo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sestavni del veteri-narsko-sanitarnega pregleda. Koristnik veterinarsko-sanitarnega pregleda je dolžan obvestili veterinarsko organizacijo oz. veterinarsko inšpekcijo, ki opravlja preglede, najmanj 12 ur pred pregledom. 8. član Za obvezne trihinoskopske preglede gredo stroški pregleda v breme lastnika. 9. člen Za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe in 5. čl. Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur. objave občin Pomurja št. 4/80. 24/82). plačujejo lastniki živali pristojbino: — za goveda in konj« 63.00 SLT — za teleia in žre bel a do J 20 kg 37.00 SLT — za prašiče do 50 kg 8,00 SLT — za prašiče nad 50 kg 16.00 SLT — za ovce in koze 8.00 SLT — za jagnjeta in kozličke 6.00 SLT — za peruinino po kom 0.14 SLT — za kunce, zajce in nulrije po kom 0,90 SLT — za čebelje družine po kom 2,00 SLT — za pse in mačke po kom 200,00 SLT 10. člen Pristojbine iz te odredbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, takoj po opravljenem pregledu ali pa se obračunavajo mesečno na podlagi sklepa veterinarske inšpekcije Uprave za inšpekcijsk službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota, enota G. Radgona o plačilu pristojbine. Pristojbine za veterinarsko-hlgieosko službo se plačujejo ob izdaji zdravstvenih spričeval in ob prvenstvenem cepljenju psov zoper steklino. Posebne stroške in zamudnine si obračunava delavec veterinarske postaje, oz. veterinarske inšpekcije, ki je pregled opravi!, neposredno pri organizaciji združenega dela in občanu, ki je pregled zahteval. 11. člen Pristojbine po Odredbi se valorizirajo v skladu s porastom cen veljavnega cenika za veterinarske storitve. Sklep o valorizaciji cen za pristojbine po odredbi izda izvršni svet na podlagi Informacije o veljavnih cenah za veterinarske storitve. 12. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, občin Pomorja. Številka: 323-25/92 Datum: 20. 2. 1992 PREDSEDNIK Izvršnega sveta SO Gornja Radgona Anton TROPENAUER. ing. gr., l.r. 29 Na podlagi 2 odstavka 95. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24 79. 12/82. 39 85, 37/87 in 18/88), 7. člena Odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (lir. list SRS, št. 7/80, 38/82, 10/83 in 4/87) ter 3. člena Odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Murska Sobota in o upravnih organih občine Murska Sobota ter strokovni službi Skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 18 '86, 32/89 in 3/92) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na svoji 41. seji dne 18. 2. 1992 sprejel ODREDBO O RAZPOREDITVI DELOVNEGA ČASA V UPRAVNIH ORGANIH OBČINE Ml RSKA SOBOTA I. člen Ta odredba določa začetek in konec ter trajanje in razporeditev delovnega časa v upravnih organih občine Murska Sobota ter strokovni službi IS in SO Murska Sobota (V nadaljnjem besedilu: upravni organi). 2. člen Delovni Čas v upravnih organih je razporejen na pet delovnih dni in sicer: ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. 3. člen Delovni Čas v upravnih organih se razporedi lako. da traja: — v ponedeljek, torek tn četrtek od 7. do 15. ure — v sredo od 7. do 16. ure — v petek od 7. do 14. ure. — n . oAl . An M?"”’" ' ' — n sredo od T. do ure — v petek od 7. do 14. ure. 5. člen . Ne glede na določilo prejšnjega člena so uradne ure za stranke v sprejemni in glavni pisarni Sekretariata za občo upravo vsak dan in sicer: — V ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure — v sredo od 7. do 16. ure — v petek od 7. do 14, ure. 6. člen Delovni čas za opravljanje pomožnih tehničnih del določi v skladu s to odredbo sekretar Sekretariata za občo upravo. 7. člen V primerih, ko to narekuje značaj nalog, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, v soglasju z izvršnim svetom razporedi delovni čas drugače, kot je to določeno s to odredbo. r 8. člen Razporeditev uradnih ur mora biti na primeren način označena v uradnih prostorih upravnih organov. 9. člen Določbe od t. do 5. člena veljajo tudi za medobčinsko Upravo inšpekcijskih služb Murska Sobota, Občinskega sodnika za prekršk in Občinsko javno pravobranilstvo. 10. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od i. 3. 1992 dalje. I I. člen Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o delovnem času v upravnih organih občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih, št. 16/82 in 23/85). Številka: 152-1/92-5 Murska Sobota, dne 18, 2. 1992 Predsednik izvršnega sveta Ivan OBAL., dipl. oec. Ivan OBAL. I. r. 30 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18 84, 37/85. 29 86 m 26 90) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12 80. 36 81. 11/84 in 4/86), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 18. 2. 1992, sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za naselje Moravske Toplice 1. Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za naselje Moravske Toplice, katerega je pod štev. 6 91 -ZN MS. januarja 1992, izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. II. Osnutek ureditvenega načrta se razgrne v prostorih trgovine »Potrošnik« v Moravskih Toplicah ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta). Javna razgrnitev traja 30 d n Tod dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo po potrebi organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno lil V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pismene pripombe k osnutku ureditvenega načrta Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota ali Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. St. Rozmana ul. št. 5. Številka: 352-1 92-4 Murska Sobota, dne 18. 2,, 1992 Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Ivan OBAL. dipl. oec. l.r. — S < v”‘ t % \1T nav\ca ^o^^oA\h\^a a\X njegove družinske t\^ne — I (en) traktorski prevoz letno za obiana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima- lastni traktor Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 25 DEM, za neopravljeni traktorski prevoz 50 DEM. 5. člen Samoprispevka v denarju in delovni obveznosti so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. Člen Zakona o samoprispevku. 6. člen Krajevna skupnost lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta vroči pri banki za dotočen čas. 7. člen S krajevnim samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 980.000,00 SLT. 8. Člen S krajevnim samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanja programa iz 3. člena tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirnem računu KS Tešanovci št. 51900-842-035-82219. 9. Člen Samoprispevek od OD se obračunava ob vsakem izplačilu, od dohodka iz kmetijstva, obrtne dejavnosti in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti ter intelektualnih storitev obračunava in odteguje pristojen občinski organ, od zaposlenih v tujini pa Svet KS. 10. člen Nadzor nad dotokom sredstev, njihovo uporabo ter izvajanje del vrši Svet KS Tešanovci. ki najmanj enkrat letno poroča zborom delovnih ljudi in občanov. U. člen Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 01.03. 1992 dalje. Martjanci, 10. 02. 1992 Predsednik sveta KS: Geza R1TUPER, 1. r. 35 Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85) in 15. člena Statuta KS Tešanovci je SVET KS Tešanovci na svoji seji dne 10. 2. 1992 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za del KS Tešanovci, naselje TEŠANOVCI: 1. člen Za del območja KS Tešanovci, naselje TEŠANOVCI se na podlagi odločitve občanov in delovnih ljudi na referendumu dne 9. 2. 1992 uvede samoprispevek v denarju in delovni sili. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer od I. 3, 1992 do 28. 2. 1997. 3. člen Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom bodo uporabljena za: — asfaltiranje pločnikov po naselju — popravilo in vzdrževanje kanalizacije — popravilo in vzdrževanje vaškega vodovoda in eventualna priključitev na regionalni vodovod — ureditev parkirnega prostora pri pokopališču — vzdrževanje vaških cest in poti — ureditev prizidka pri domu — asfaltiranje ceste Tešanovci -Suhi vrh—Vučja gomila — razširitev telefonije — ureditev in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav — sofinansiranje programa del in nakupa opreme za požarno varnost — plačevanje električne energije — združevanje za funkcionalne potrebe KS — finansiranje drugih funkcionalnih obveznosti Vaškega odbora. ostalih organizacij ter društev potrebe LO, DS in CZ 4. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Tešanovci, naselje TEŠANOVCI in sicer v naslednji višini: -- oA iKtU* OV* . — A"/« od tistega osebnega, dogodka vz davtrve osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti — 10% od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti — 2 % mesečno od povprečnega OD v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini b) V DELOVNI OBVEZNOSTI: — 2 (dva; delovna dneva letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 25 DEM. 5. člen Samoprispevka v denarju in delovni obveznosti so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. 6. člen Krajevna skupnost lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta vroči pri banki za določen čas. 7. člen S krajevnim samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 3.420.000.00 SLT. 8. člen S krajevnim samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanj« programa iz 3. člena tega sklepa, zbrala pa se bodo za zbirnem računu KS Tešanovci št. 519OO-842-O35-82219 9. člen Samoprispevek od OD se obračunava ob vsakem izplačilu, od dohodka iz kmetijstva, obrtne dejavnosti in druge gospodarske itr negospodarske dejavnosti ter intelektualnih storitev obračunava in odteguje pristojen občinski organ, od zaposlenih v tujini pa Svet KS 10. člen Nadzor nad dotokom sredstev, njihovo uporabo ter izvajanje del vrši Svet KS Tešanovci. ki najmanj enkrat letno poroča zborom delovnih ljudi in občanov. I I. člen Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1 3. 1992 dalje. Martjanci, 10. 2. 1992 Predsednik sveta KS Geza R1TUPFR. 1. r. 36 Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35'85) in 15. člena Statuta KS Tešanovci je SVET KS Tešanovci na svoji seji dne 10. 2. 1992 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za del KS Tešanovci, naselje VIC-JA GOMILA: I. člen Za del območja KS Tešanovci. naselje VUCJA GOMILA se na podlagi odločitve občanov in delovnih ljudi na referendumu dne 9 2. 1992 uvede samoprispevek v denarju in delovni sili. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje 5 lei in sicer od I 3. 1992 do 28. 2. 1997 3. člen Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom bodo uporabljena za: — asfaltiranje ceste A. postaja— Vaško gasilski dom V. gomila — gradnja slačilnice na nogometnem igrišču — gradnja mrtvašnice in vzdrževanje pokopališča — ureditev sanitarij v domu — ureditev prostora pri vaški vagi — ureditev mladinske sobe — ureditev in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav — vzdrževanje vaških cest in poli — sofinansiranje programa del in nakupa opreme za požarno varnost — plačevanje električne energij združevanje za funkcionalne potrebe KS — finansiranje drugih funkcionalnih obveznosti Vaškega odbora, ostalih organizacij ter društev — ureditev vodnjih zajetij — izgradnja ulične razsvetljave — potrebe LO, DS in CZ 31 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS. št 18 84. 37'85, 29/86 in 26. 90) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11-84 in 4. 86), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 18. 2. 1992, sprejel ODREDBO o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo primarnega vodovoda Cankova — Roga Sovci I. Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za gradnjo primarnega vodovoda Cankova — Rogašovci, katerega je pod št. 9/91-LN/ MS, oktobra 1991, izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. II Osnutek lokacijskega načrta se razgrne v prostorih Samopostrežne trgovine »Potrošnik« v Cankovi, na sedežu Krajevnega urada v Rogašovci ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta) Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo po potrebi organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno. lil. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pismene pripombe k osnutku lokacijskega načrta Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota ali Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, St. Rozmana ul. št. 5. Številka: 352-3/92-4 Murska Sobota, dne 18. 2. 1992 Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Ivan OBAL. dipl, oec, i.r. 32 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18. 84, 37. 85, 29 86 in 26/90) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 1U 84 in 4/86), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 18.2. 1992, sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave naselja Cankova 1. Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave naselja Cankova, katerega je pod štev. 1/91 -LN/MS, septembra 1991, izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota. II. Osnutek lokacijskega načrta se razgrne v prostorih Samopostrežne trgovine »Potrošnik« v Cankovci ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta). Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin, V tem času bo po potrebi organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno. HI V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pismene pripombe k osnutku lokacijskega načrta Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota ali Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, St, Rozmana št. 5. Številka: 352-2/92-4 Murska Sobota, dne 18. 2. 1992 Predsednik Izvršnega.sveta SO M. Sobota Ivan OBAL, dipl, oec, l.r. 33 Na podlagi 4. odstavka 12. člena Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX. do LXXX1X k ustavi SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 32 89) in 40. člena Zakona o cestah (Ur. list SRS št. 2/88) ter 15. člena odloka o nerazvrščenih prometnih površinah v občini Murska Sobota (Ur. objave pomuskih občin št. 25/85) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji dne 18. februarja 1992 sprejel SKLEP o določitvi letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini Murska Sobota 4 I. člen Uporabniki cest plačujejo za kmetijske traktorje letna povračila — za dobo 12 mesecev — za uporabo cest glede na moč motorja v naslednjih višinah: - do 18 kW (do 25 KM) 720.00 SLT - nad 18 kW do 28 kW (od 26 do 40 KM) 1.075,00 SLT - nad 28 kW do 46 kW (od 41 do 63 KM) 1.340,00 SLT — nad 46k W do 60 kW (od 64 do 82 KM) 1.605,00 SLT - nad 60 kW (nad 82 KM) 1.910,00 SLT 2. člen Sredstva povračil iz I. člena tega sklepa zbirajo krajevne skupnosti. Za zbiranje oz. izterjavo pristojbin so odgovorni Sveti krajevnih skupnosti. 3. člen Sredstva pridobljena iz povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje so dohodek krajevnih skupnosti in se uporabljajo za redno vzdrževanje in varstvo cest, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti. Vsak lastnik traktorja je dolžan v skladu z Zakonom o cestah predpisano povračilo za uporabo cest plačati. V kolikor ne plača v določenem roku, se ga izterja po veljavnih predpisih. 4. člen Višina povračil se med letom usklajuje s sklepom Izvršnega sveta ' v skladu z dvigom pristojbin za ostala motorna vozila. 5. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 385-1/92-5 V M. Soboti, 18. 2. 1992 Predsednik Izvršnega sveta Ivan OBAL, dipl .oec., l.r. 34 Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85) in 15. člena Statuta KS Tešanovci je Svet KS Tešanovci na svoji seji dne 10. 2. 1992 Sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za del KS Tešanovci, naselje SUHI VRH: I. člen Za del območja KS Tešanovci, naselje SUHI VRH se na podlagi odločitve občanov in delovnih ljudi na referendumu dne 9. 2. 1992 uvede samoprispevek v denarju in delovni sili. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer od I. 3. 1992 do 28. 2. 1997. 3. člen Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom bodo uporabljena za: — asfaltiranje ceste Tešanovci — Suhi vrh — popravilo mostu na potoku Matajev breg — vzdrževanje in dograditev vaškega doma - vzdrževanje vaških cest in poti — ureditev mrtvašnice in vzdrževanje pokopališča — razširitev telefonskega omrežja — ureditev in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav — plačevanje električne energije — združevanje za funkcionalne potrebe KS — finansiranje drugih funkcionalnih obveznosti Vaškega odbora, ostalih organizacij ter društev — potrebe LO, DS in CZ 4. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Tešanovci, naselje SUHI VRH in sicer v naslednji višini: a) V DENARJU: — 2 % od neto OD iz delovnega razmerja in nadomestil — 4% od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti — 10% od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti — 2 % mesečno od povprečnega OD v občim v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini 4. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Tešanovci, naselje VUČJA GOMILA in sicer v naslednji višini: a) V DENARJI: ’ ■ — 2 % od neto OD iz delovnega razmerja in nadomestil — 4 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti 10 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti — 2 mesečno od povprečnega OD v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini b) V DELOVNI OBVEZNOSTI: — 3 (tri) delovne dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane — 1 (en) traktorski prevoz letno za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lastni traktor Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 25 DEM. za neopravljeni traktorski prevoz 50 DEM. 5. člen Samoprispevka v denarju in delovni obveznosti so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. 6. člen Krajevna skupnost lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta vroči pn banki za določen čas. 7. člen S krajevnim samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 2-150.000,00 SLT. 8. člen S krajevnim samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanja programa iz 3. člena tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirnem računu KS Tešanovci št. 519OO-842-O35-822I9. 9. člen Samoprispevek od OD se obračunava ob vsakem izplačilu, od dohodka iz kmetijstva, obrtne dejavnosti in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti ter intelektualnih storitev obračunava in odteguje pristojen občinski organ, od zaposlenih v tujini pa Svet KS. 10 člen Nadzor nad dotokom sredstev, njihovo uporabo ter izvajanje del vrši Svet KS Tešanovci, ki najmanj enkrat letno poroča zborom delovnih ljudi in občanov. II. č’en Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 01. 03. 1992 dalje. Martjanci, 10. 02. 1992 Predsednik sveta KS: Geza RITUPER. I. r. 37 Na podlagi 53. in 54. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12 80, 36 81,11 84 in 4/86), 27. člena Statuta KS Gornji Petrovci in odločitev na zborih občanov naselij: Gornji Petrovci, dne 9 IT. 1991. Peskovci 25.8. 1991. Boreča, Lucova, Martinje, Ne-radnovct. Stanjevci in Šulinci, dne 24. II. 1991 m Adrijanci ter Zena-vije dne 23. II. 1991 izdajamo naslednji UGOTOVITVENI SKLEP I Iz Krajevne skupnosti Gornji Petrovci, ki je obsegala naselja: Gornji Petrovci. Adrijanci, Boreča. Lucova, Martinje, Neradnovci, Peskovci. Stanjevci, Šulinci in Ženavlje sta se na osnovi odločitve občanov naselij Gornji Petrovci in Peskovci na referendumu, dne 28. aprila 1991. oddvojili naselji Gornji Petrovci in Peskovci. 2. Občani naselij Gornji Petrovci in Peskovci so ustanovili novo Krajevno skupnost Gornji Petrovci, ki ima statistično številko 013. Občani naselij Adrijanci, Boreča, Lucova. Martinje, Neradnovci, Stanjevci, Šulinci in Ženavlje so usta-novih Krajevno skupnost ŠULINCI, ki ima statistično številko 044. - 3. Krajevna skupnost Gornji Petrovci in Krajevna skupnost Sulinci delujeta kot samostojni pravni osebi od 1. I. 1992. Številka: 01-4/92 Datum: 20. 02. 1992 Predsednik sveta KS Gornji Petrovci Predsednik sveta KS Šulinci Franc ŠLIHTHUBER. I.r. 38 Na podlagi 4. člena odloka o pristojnostih in načinu dela skupščine občine Gor Radgona (Uradne objave, št. 10/90) je skupščina občine Gor. Radgona na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 11.2. 1992 sprejela SKLEP o izvolitvi podpredsednika izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona I. Za podpredsednika izvršnega sveta skupščine občine Gor. Radgona je izvoljen Andrej KRANER, dipl ing agr., stanuje Kocljeva I. Gor. Radgona. 2. Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Štev.: 021-11/90-SO Datum: 11.2. 1992 PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dip. ing. agr. in dipl. oec. 39 * Na podlagi 4. člena odloka o pristojnostih in načinu dela skupščine občine Gor. Radgona (Uradne objave, št. 10'90) je skupščina občine’Gor. Radgona na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 11.2. 1992 sprejela naslednji SKLEP I. Za načelnika oddelka za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Gor. Radgona se imenuje Andrej KRANER, dipl. ing. agr., stanuje Kocljeva I, Gornja Radgona. 2. Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Štev.; 021-11/90-SO Datum: 11.2. 1992 PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl. oec. Radijski in televizijski spored od 28. februarja do 5. marca PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK MURSKI val murski val murski val MURSKI VAL rrebujajte se z nami 5.50 Vtente, ceste. 6.30 Horoskop. 6.45 Pesem tedna 7.00 Druga jutranja kronika. 7.15 Vteme, ceste. 7.40 Mariborsko zvočno pismo. 8.00 Poročila. 8.10 Danes na MV. 8.15 Mali oglasi. 9.00 Poročila. 9.15 NSTSNMV. 10.00 Poročila 10.30 Konectedcnske priredi-*»e. 11.30 Kabaret. 12.00 Poročila, BBC. 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo. 16.00 Pozdrav popoldnevu. (6.25 Obvestila 1630 Poročila. 17.00 21232. 181X1 Narodnozabavna glasba PO željah. 18.30 Poročila, BBC. 19.00 Konec sporeda. 5.40 Prebujajte se z nami. 5.50 Vreme, ceste. 6.30 Horoskop. 6.45 Pesem tedna. 7.00 Druga jutranja kronika. 7.15 Vreme, ceste 7.40 Dunajsko zvočno pismo. 8.00 Poročila. 8.10 Danes na MV. 8.15 Mali oglasi. 9.00 Poročila 9.15 Predstavljamo vam. 10.00 Poročila. 10.30 Potepajte se z nami. 11.00 Sobotni gost. 12.00 Poročila. 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo. 16.00 Pozdrav popoldnevu. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 16 45 Mali oglasi. 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila; BBC. 19.00 Konec sporeda. 8.00 Dobro nedeljsko jutro vam želimo 8.30 Horoskop. 9.00 Nedeljsko postno premišljevanje. 9.15 Misel in čas 9.30 Srečanje na MV. 10.30 Nedeljska kuhinja. 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13 30 Minute za kmetovalce. 14 00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila, BBC. 19.00 Konec sporeda. TV SLOVENIJA 1 . ? i« pravljice. 10.10 Jelenček, I otroška serija. 10.40 Euroritem. 111.00 Zelena ura. 12.00 Poroči I la. 14.00 Umetniški večer 16-20 I Gospodarska oddaja. 17.00 I Dnevnik. 17.20 Tok lok- kon-I taktna oddaja za mlade. 19 '0 | Risanka. 19.30 Dnevnik. 204 5 Karkoli drugega bi bilo pohlep 1 "o, angl, nadaljevanka, 21 10 l Oči kritike. 22.00 Dnevnik. . 22.30 Sova- Pri Hustablovih, I amer nanizanka: Monte Carlo, 1 amer, nadaljevanka, Marijini 1 ljubimci, ameriški film. 1 vragi program I 16.00 Sova, ponovitev nani-Izank. 17.40 Euroritem 18.00 I Studio Maribor. 19.00 Jazz m 1 »ives, 19.30 Dnevnik ZDF I 20.00 Koncert simfoničnega or-I Ulra Slovenske filharmonije 20.55 Studio Citv. 21.55 Dobro-l 4ošfi. 22.7 s c-- ‘ 1 TV SLOVENIJA 1 8.25 Angleščina. 8.45 Rado vedni Taček. 9.15 Klub Klobuk. 11.00 Bobenček, po p-rock novosti. 12 00 Poročila. 12.05 Gore in ljudje. 13.20 Zgodbe iz školjke. 14.15 Tok tok. 16.00 Tednik. 1700 Dnevnik. 17.10 Pika in koala, film. 18.20 Alf. Februar. 19.00 avstral. risani 18.45 Koledar: Risanka. 19.15 -. mučita. 9.00 Glasba, ri-sanka. 9.15 Stare obrti. 9-30 Do-‘t™. film o Rembrandtu. 10.00 vročih. 10.05 Šolski program-IL35 Dragi John, amer, nant-M"ka. 12.00 Potočila. 12-05 Lo-serijski film. 13.00 Slika «» sliko. 14.00 Poročila. 14.10 Ndrti ste, poglejte. 16.00 Poro-„ "gionalm študiji. 16.35 Narodna glasba. 17,20 Gremo W 18.00 Poročila. 18.10 Pre-'aklost v sedanjosti. 18,40 Santa ^•bara, serijski film. 19.30 Unsvrnk 20.05 V velikem pla-*I-3S P. I. Čajkovski 22 25 "Mvnik. 23.00 Slika na sliko. " Poročila. Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik. 19.55 Utrip. 20 15 Show Rudija Carrella, 21.50 Delo na črno, amer, nanizanka. 22.40 Dnevnik. 23.10 Sova: Murphy Brown, amer, nanizanka: Mor, te Carlo, amer, nadaljevanka; Otroci noči, ameriški film; Lju dje počnejo vse mogoče, ameriški varietejski program. Drugi program 16.15 Sova, ponovitev nuni-zank 17.30 Svetovalna oddaja. 17.45 Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Garfield in prijatelji. 18.25 Ansambel Ottavia Brajka. 19.00 Klasika. 19.30 Dnevnik RTV Srbija. 22.0(1 Alternativni program: Tračarije. 23.30 Yutel. 8.35 Živ žav. 9.35 Superbabi-ca. angl, nanizanka. 10 00 Moški zbor V Polanšek z Obirske-ga. 10.30 Komu gori pod nogami? 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila. 12.10 Garfield in prijatelji. 12.35 Ansambel Oltavia Brajka. 14.10 Gremlini. ameriški film 16.00 Kapetan James Cook, angl nadaljevanka. 17.00 Dnevnik. 17.10 Tetoviranec. francoski film. 18.40 Kosi, ameriški kratki film. 19.05 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik. 19.55 Zrcalo ledna. 20,15 Zdravo 2120 španska armada, angl, dokum. oddaja. 22.15 Dnevnik. 22.40 Sova: Ko se vname star panj, angl, nanizanka; Sovražnikov sovražnik, Švedska nadaljevanka. Drugi program 14.40 Sova, ponovitev. 16.00 športno popoldne. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Potovanja, ang! serija 20.50 Dekalog, poljska nanizanka 21.45 Retrospektiva slovenske opere: Matija Gubec 23.25 YuleL 5.40 Prebujajte se z nami. 5.50 Vreme, ceste. 6.30 Horoskop. 6.45 Pesem tedna. 7.00 Druga jutranja kronika. 7.15 Vreme, ceste. 8.00 Poročila 8.10 Danes na MV. 8.15 Mali oglasi. 9.00 Poročila. 9.15 Zgodilo se je 10 00 Poročila. 10.30 Šport 12.00 Poročila, BBC. 13.00 Slovo. 16.00 Pozdrav po poldnevu 16.25 Obvestila 16 30 Poročila. 17.00 Šport 18.00 S krščakon. cekron pa z marelof. 18.30 Poročila, BBC. 18.30 Iz naše preteklosti. 19.00 Konec sporeda. TV SLOVENIJA 1 HTV I 9.25 Festival otroške pesmi. 10.25 Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angl, nadaljevanka. 11.15 Mernik, Utrip, Zrcalo tedna. 12.00 Poročila. 17.00 Dnevnik. 17,20 Radovedni Taček. 17.35 Jelenček, otroška se rija. 18.10 Obzorja duha 18 45 Boj za obstanek. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Ženski in moški, amer, nanizanka. 20.30 Made in Slovenja. 21.20 Junak našega Časa, iv-zgodba. 22.00 Dnevnik. 22.30 Sova: Sovražnikov sovražnik, švedska nadaljevanka; Zvezdne steze, amer, na-nizanja Drugi program 15.35 Očt kritike 16.25 Sova, ponovitev. 17.45 Videošpon. 18.10 Euroritem 18.30 Športni dogodek 19 00 Kremenčkovi, risana serija. 19.30 Dnevnik TV Koper. 20.05 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.30 Marlbo ro Musič Show. 22.00 Mostovi. 22.30 Sedma sleza. 22.50 Kr črna Jamajka, ameriški film (Čb). 0.20 Yutel. _____ 540 Prebujajte se z nami. 5.50 Vreme, ceste. 6.15 Izbira mo pesem tedna 6.30 Horoskop. 6.45 Pesem ledna. 7.00 Druga jutranja kronika. 7.15 Vreme, ceste. 8.40 Ljubljansko zvočno pismo. 8 00 Poročila. 8.10 Danes na MV. 8.15 Mali oglasi. 9.00 Poročila 9.15 M-shop vam predstavlja. 9.30 Melodije vam predstavlja. 10.00 Poročila. 10.30 Tema dneva. 12.00 Poročila, BBC. 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo. 16 00 Pozdrav popoldnevu. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Srebrne niti. 18.00 Naj lepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila, BBC 19.00 Konec sporeda. 5.40 Prebujajte se z nami. 5.50 Vreme, ceste. (6 30 Horo skop. 6.45 Pesem tedna. 7.00 Druga jutranja kronika. 7.15 Vreme, ceste 7.40 Zagrebško zvočno pismp. 8.00 Poročila. 8.10 Danes na M V. 8.15 Mali oglasi. 9.00 Poročila 9.15 Glasbene uganke. 10.00 Poročila. 10.30 Iščemo za vas (zavrtite telefonsko številčnico in povejte nam, kaj vas žuli). 12.00 Poroči la BBC. 12.30 Novica dneva 13.00 Slovo. 16.00 Pozdrav popoldnevu. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 16 45 Mali oglasi. 17.30 Poslušamo vas. 18.00 Narodnozabavna glasba 18-30 Poročila, BBC. 19.00 Konec sporeda. 5 40 Prebujajte se z nami. 5 $0 Vreme, ceste. 6.30 Horoskop 645 Pesem tedna. 7.00 Druga jutranja kronika. 7.35 Kmetijski strokovnjak svetuje. 7.40 Zvočno pismo iz Zagreba. 8 00 Poročila. 8 10 Danes na M V 8.15 Mali oglasi. 9.00 Po točila. 9.15 Sedem veličastnih 10.00 Poročila. 10.30 Tema dneva, 12.00 Poročila. BBC 12.30 Novica dneva 13-00 Slovo. 16 00 Pozdrav popoldnevu. 16.25 Obvestila. 16,30 Poročila. 17.00 To sem jaz. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila, BBC 19.00 Konec sporeda TV SLOVENIJA I HTV 1 TV SLOVENIJA 1 tv SLOVENIJA 1 v?*Ao r 905 l0« Iv & ^lov'"^ ‘0 15 Tv v Smatra 10.30 n? jshlski šnnn v ^afeiz Av?. * Sv'€’ l2 b 1« 'ki- >3 16 a^’riJe- ’3-00 Cas Sužnja P?Sk,lni 15 Sp°red 20 k V!$ Lv shk>. stra.C ^^flna o? K'*"« nor- 1 -o E'?04 1C Mi,ne Wj-* sliki '»•a, komedi 8.30 Potočila. 9.00 Glasba, risanka. 9.15 Stare obrti. 9.30 Do kumentarni film. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program. 11.05 Koncert evropske radio mreže 12.00 Poročila. 12.05 Lovejoy, serijski film 13.00 Slika na sli ko. 14.00 Poročila. 14.10 Prezrli ste, poglejte 15.00 Koncert 16 00 Poročila 16.35 Leteči medvedki, risanka. 17.05 Dob rti je delali dobro. 17.35 Preteklost v sedanjosti. 18,60 Poročila 18.10 V registraturi, dramska serija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Me je kdo iskal? 20.50 Hrvaške Atene Dubrovnik. 2I.20 Ekran brez okvirja. 22.35 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 8 30 Poročila. 9.00 Glasba, risanka 9.15 Stare obrti 9.30 Francisco de Goya, dokum film 1000 Otroški program. 11.00 Veliki koreografi: Roland Petit. 12.(10 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja 13.60 Mir in dobrota. 13.30 Slika na veliko. 14.25 Poročila. 14.35 Mikser M. 15.05 Leteči medvedki, risanka. 15.30 Nedeljsko popoldne 17.05 Mozart na turneji. 18.00 Poročila. 18.10 Potopis 18.40 Iz Zagreba z ljubeznijo. 19.30 Dnevnik 20.00 Sedma noč 21.30 Preizkušnje življenja, dokum. nadaljevanka. 22.20 Šport. 22.35 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. TV AVSTRIJA 1 HTV 1 8.30 Poročila 9.00 Glasba, risanka 9 30 Sikstinska Madona in druge slike, dokum. film. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program. 11.05 Srečni ljudje, otroška nanizanka. 11.35 Dragi John, amer nanizanka 12.00 Poročila. 12.05 Tiskovna konferenca dr Franje Tudmana. 13.00 Slika na sliko. 14.00 Poročila. 14.10 Prezrli ste, poglejte 16.00 Poročila. 16.30 Gremo dalje 18 00 Poročila. 18 40 Santa Barbara, amer, nadaljevanka. 19 30 Dnevnik 20.05 Svet športa. 20.50 Hrvaška v svelu. 21.25 Zunanja politika 21.45 Dnevnik 22 10 Ogenj, opera. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 5 45 Dobro jutro, Madžar *»'- 8.35 Sottipim 8 50 Nata '»nozdravilstvo. 9.00 Dallas,6Z-6eV. Skrbi okrog Evinga 2--5-50 Uto. 9.55 Mož, ki je »ate-nit ženske, dok. film. 10.25 V>ev onk, kriminalka. 16.00 popo! natiski saldo. 16.10 Za Cigane-'6-40 Dobrodelni koncert v U-'J? beguncem iz lugosluvije U 11 Ženske nad šindeset, nad '3.50 Svet denarja. 18.00 Okno '8.15 Za otroke, 20.00 Dnevnik, 5POO- 20.35 Dallas, pon. 2L>0 Panorama 22.40Splavarji,nad. " Program: '620 Magazin Alpe-Jadran '^30 kontars portret V? 30 “roke. 18.00 Dnevnik, vreme. '8 '4 Olimpiada. 18.42 Te'efnn- 'gta. 19.00 Superskupina-kriminalka. 19.55 Narodna glasba 2025 Mislec, 2'00 22.00 Večetni saldo, ’»«-m’ 32.50 Porotno potovanje, 't'm 9.00 Cas v sliki 9 05 Sosedovi. 9.30 Angleščina. 10DO Francoščina. 10.30 Ruščina, 11.00 Voda, ponovitev komedije. 12.25 Risanka. 12 30 Halo Avstrija, halo Dunaj. 13.00 Cas v sliki 13 10 Raj za živali. 13 55 Drillinge an Bord, komedija. 15.10 Otroški spored. 15.30 Risanka. 15.35 Bremenski mestni godci. 16.00 Otroški wurlitzer 17.00 Mini Cas v sliki 17.00 Otroški pust v Beljaku. 18.00 Cas v sliki. 18.30 Srečna druži na, 19.30 Cas v sliki. 20.15 Vrisk, vrvež, veselost gala predstava, prenos 2.30 Poročila. 2.35 Ex libris. 9.00 Cas v sliki. 9.05 Pozor, kultura. 9 35 Previdno Haderer. 10 05 Tisoč mojstrovin. 10.15 Univcrzum 11.00 Tiskovna konferenca. 12.00 Tednik. 12 30 Orientacija. 13.00 Cas v sliki 13.10 Doogie Hourser. 13.35 Hans Cristian Andersen, film. 15.30 Otroški spored. 15.55 Pre-gled tedenskega sporeda. 16.10 Deklica iz mesta. 17.00 Mini Cas v sliki. 17 10 X-I.arge in X-Chans. 18.00 Cas v sliki. 18.30 Srečna družina. 20.15 Re-gina na stopnicah. 21.10 Mate re. 22.00 Biserna Ana, veseloigra. 23.25 Simfonični razvedrilni koncert. 1.00 Cas v sliki MADŽAR 6.15 Vaška tv. 7.30 Za otroke in ne le zanje. 11.00 TV-magi-ster 12 30 Panorama. 13.30 Za otroke. 14.30 Hokej na ledu, drž, prvenstvo. 15.15 Galvolgy-jevšov, 16.05 Podium. 16.45 Te-levideo. 16.50 Razgovor z Gar-dellijem 17.15 Madžarski arhitekti v Kanadi, L del. 17.55 Za otroke 18.25 Modna revija. 19.00 Jolly Joker, nad 20.00 Dnevnik., Šport. 26.35 Mamma Lucia. L del ital, filma, 22.15 Žrebanje loterije Bongo. 23.25 Splavarji, 3 del. II. program: 11.55 Za otroke. 13.55 Čudovite živali. 14.20 Avtomagazin. 14.45 Moonfleel, mladinska serija. 15.10 Angleščina 15.40 Mali zvezdniki. 16.50 Za otroke 17.20 Edina Zemlja 18.15 Šport. 19.00 Prisluhni svojemu srcu, tv-fihn 26.40 O glasbi. 21.30 Iskanje družice, druga. 22.00 Večerni saldo, vreme. 22.35 Celovečerni film. 6,45 Vaška iv. 7.30 Za otroke. 8.30 Nedeljski magazin. 11.05 Za boljši jezik 11.15 Pogled do mov 12.00 Hokej na ledu. 13.30 Financial Times 14.00 Denarnica države. 14.45 Arhitektura, nad. 15.25 Zaznavanje. 3. del. 16.00 Zgodovinski kviz. 16.40 Verski program. 17.00 Wail Disney vam predstavlja. 18.55 Madžarski arehilekti v Kanadi, 2. del 19.30 Teden, dnevnik, šport. 2(335 Mamma Luci a. 2. del ital, filma. 22.10 Sci-fi magazin 22.50 Rossini: Mojzes, opera. H. program: 11.45 O hrvaških beguncih 12 55 Formula I iz Johannesburga 15.50 Narodopisje 16.05 Usode 16.10 Žive snežke. 17.30 Vesela tv-teka. 18.25 19.00 lamilija DD Delta 19.35 Knight Rider, amer, film 21.15 Dogodki tedna, vreme 22 15 Telešport. ^van^^ttev roztu P“rn 558 prodam. Marjan Han, Krašči 63. m 1288 PLUG OLT. 10-colni. visok klirens. ugodno prodam. ® 41-618 (ponedeljek, sreda in petek), m 1337 PLANIRNO DESKO, traktorsko, prodam. Mešič, Dolnji Slaveči 69, p Grad, m 1290 VAUE ZA ZETOR 2511, nove, prodam. Jože Horvat, Gančani 16. ml3!4 TRAKTOR TORPEDO 6006 prodam. Koačevci 19, ® 51-213. ml29l KUPIM dobro ohranjene TRIDELNE TRAKTORSKE BRANE. S 82-819. m3552 KOSILNICO 1MT, staro tri leta, ugodno prodam. M. Špindler, Stara cesta 64, Ljutomer. m3568 JERMENICO za traktor stayr, 15 KS, prodam. ® 46-302. m 1283 KORUZNO SEJALNICO OLT, 4-redno, prodam. Friderik Šramel, Vogričevci 7. m3554 TRAKTOR IMT 539 prodam ® 82-770 m3559 OBRAČALNI PLUG in sadilnik za krompir ter hrastove plohe, 5 in 8 cm, prodam. Franc Kous, Gančani 88 a, ® 42-021. ml3l7 NESNICE, MLADE JARČ1CE, PASME HISEX, rjave, stare 4 mesece, NOVO1 NOVO' VsaA dan od 7. do 19. ure (razen nedelje) si lahko daste postriči lase ali urediti pričesko. Na domu vas obišče frizerka Tanja Magyar s Hotize 39. Pokličite jo po telefonu številka 76-510. cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja — samo 250 SLT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Tibija Horvatu, Nemčavci ® 24-393 ali Dragica Bokan, Grad, ® 53-086, ali gostilna Železen, Beznovci. S 49-025 mpp MALE PUJSKE PRODAM Murska 43, Krog, m 1325 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX. rjave, stare 4 mesece, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni Akcijska prodaja — samo 250 SLT. Vsak, ki kupi lOjarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in da je vse informacije gostilna Anice Renčeč, Bakovci, ® 43-070. mpp KRAVO, staro 4 leta, 8 mesecev brejo, kontrola A, dobro mlekarico, prodam. Križevci v Prekmurju 197. m 1297 MALE PUJSKE prodam. Vanča vas 7, p. Tišina, m 1301 RAZNO Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega pri Gradbeni šoli v Mariboru- Jožef Slokan. Žerovinci 23. m 1270 Preklicujem veljavnost hranilne knji žice št. 1808, izdane pri Zadružno-hranilni-kreditni službi v Ljutomeru. Ivan Zelko, Črenšovci 54. m 1270 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 565721, izdane pri H KS Pa-nonka M. Sobota. Štefan Cigan, Lipovci 47. m 1282 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 8988-8, izdane pri H KS Pa-nonka M Sobota Štefan Rogač, Sredica 193.m 131 RABLJENE TRAKTORSKE GUME za ursus prodam ® 72-191. ml324 ZVOČNIKE, 200- ali večvatne, ku pim ® 76-413. Ic4571 ŠTEDILNIK, kombiniran, malo rabljen, prodam ® 82-585. gr3145 ŠTEDILNIK na trda goriva (DESNI), dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled možen v soboto in nedeljo, Šantavec, G. Petrovci 35 a (blok), ml274 VEČJO KOLIČINO SENA (OTAVO) prodam. Spilak, Nedelica 124, ® 72-127, m!271 DVE OMARI, HLADILNIK, PRALNI STROJ IN PREPROGO prodam ® 21-078 ali Lešnik, Cankarjeva 64. mpp SPREDNJI BLATNIK, levi in desni, ter pokrov motorja za jugo, vse novo, prodam. ® 41-632, po 151 uri m 1304 ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA ugodno prodam. ® 23-542. ml306TANSPORTNI TRAK, dolžine 8 m, prodam. Partizanska 24. m 1320 BOROVO KREDENCO, 3-delno, mizo in stole, prodam ® 23-795. m 1331 PRALNI STROJ KANDY, star dve leti, prodam. ® 32-346, po 18 uri. m!300 HARMONIKO WELTMEISTER, 48-basno, prodam. Drago Meolic, Dokležovje 192 b ml298 DVA KAVČA po zelo ugodni ceni prodam. ® 25-479, Šarkanj, Št. Kovača 9. M. Sobota, m 1335 DRVA za posek (jelša) prodam v Le merju — Borovje. Rojko. ® 23-436. m 1277 . POLAVTOMATSKI SITOTISKAR SKI STROJ formata A-O s tunelom, prodam. ® (063) 721-495 ali (063) 832-512. m!313 KOMBI PEČ, italijansko, prodam. Rogašovci 22. m 1308 PRIKOLICO ta prevoz živine prodam. Tišina 56. m 1309 TRISED in dva labureta prodam. ® 31-170, dopoldan ali 24-171, popoldan m 1295 PEC ZA CENTRALNO KURJAVO, nuvo, Emo central 24 L. za .300 m ogrevanja, prodam po polovični ceni Stanko Horvat, Domajinci 67 b, Can kova 1296 MAMICO BOM NADOMEŠČALA OTROKU, če bi le-la rada šla na ples ali dopust. Pokličite pa ® 43-121. mpp KOMBINIRANO PEČ ZA KOPAL- NICO in moped Avtomatic 3 prodam Avgust Lukač, Paričjak 45. Ra denci. m.3141 PRODAJA PO POSTI: — učinkovita zaščita sadnega drevja in vinske trte pred divjadjo (zajec, srna), uspešno sredstvo z navodili za zatiranje voluharja in krta i ar = 200 SLT, impregnacijsko sredstva Impre-gnol za vinogradnike, sadjarje in vse druge - 50 1 =.100 SLT, kompleten pribor za kakovostno cepljenje z navodili, kompleten pribor za odpravo poškodb na sadnem drevju zaradi zmrzali, zajca, srnjadi. navodila za obrezovanje sadnega drevja, cepljenje, nego in gojenje vrtnic, — komplet za boljše kaljenje vseh vrst semen, pripomoček za lažje zapikavanje vinogradniških kolov. Naročila po 2? (068) 41 199 od 8. do 16 ure. mpf SENO IN OTAVO PRODAM. ® 48-726. m 1279 SERVISIRAMO VOZILA PEUGEOT, CITROEN, OLTClT z originalnimi rezervnimi deli. Janez Makoter, Ljutomer. “E? 81-213. m.3557 IZDELUJEMO IN MONTIRAMO PLASTIČNE ROLETE, cena ugod na. m 1328 NEMŠČINO za osnovne in srednje šole inštruiram. 5? 23-038. m 1329 VINO, 400 I, zelo kakovostno, prodam. ® 31-209 m 1340 SENO, večje količine, prodam. Vili Vereš, Pordašinci 13 a m 1341 TRDA DRVA (akacija, bukev) prodam. Pordašinci 16. m 1342 LOVSKO PUŠKO, kaliber 243, vin-čester, z daljnogledom, novo, prodam. ® 23-813, po 15. uri. m 1349 HLEVSKI GNOJ prodam. Petanjci 17. ml354 PRALNI STROJ, 16-programski. nov, na dvakratno odplačilo, prodam. Stara cesta 71, Kaučič, m 1357 LOVSKO PSIČKO s številko 44521, rjavo-bele barve, dolgimi ušesi in kratkim repkom lahko lastnik najde pri Keglu v Okoslavcih 63, p. Videm ob Ščavnici, m 1358 BALIRANO SENO prodam. Lipovci 212, S 42-460. m 1360 KAVO, praženo, Minas, uvoz, veleprodajna cena 270,00 SLT/kg, in STOCK Badel, 1/1, veleprodajna cena 440,00 SI T prodajamo. Oboje v zalogi in dobava takoj • *E? (062) 223-382, telefaks: (062) 223-364. mpf DELO Evangeličanska Cerkev v H Sloveniji vabi na evangeličrR’ večere, ki bodo 4., 5. in 6. marca v prostorih Evangeličani centra v Murski Soboti z začetkom ob 19. uri. Tema 1. večera: Nastanek in širjenje Svetega pisma Tema 2. večera: Sveto pismo — človek in božja Bes®<^ Tema 3- večera: Svetopisemsko sporočilo prerokov Najlepši biser Slovenskih goric je Sv. Trojici'- Ko se rozite skozi Sloe. gorice, zavijte r Lenartu >-po stari cesti" ’ če. S prijaznostjo vas pričakuje GOSTILNA PRI TROJICI Prip^. ram tople malice, domače narezke, jedi po naročilu in domtčz petkih in sobot z h pz obiščite DISKOTEKO FLORIJAN OdpKff 20. do J. ure zjutraj. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapus*'' dragi brat in stric Alojz Matko iz Ižakovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem m r teljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali Zahvala tudi g. kaplanu, g Izidorju Veleberiju, pevcem z pete žalostinke, gasilcem in govorniku KS Ižakovci. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Zaspala mamica si zm"1, zaprla trudne si oči. bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno ipjl* ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 3^-starosti zapustila draga žena, 1 mica in hčerka SAT ANTENA, 90 cm, HI-FI, stereo, 100 kanalov, po ugodni ceni (obročno plačilo), garancija 15 mesecev, montaža takoj — RTV SERVIS, MARJAN ZEMLJIČ, Glavni trg 1, Ljutomer, tel.: 81-580. ZASTOPSTVO IN PRODAJA SATELITSKIH SISTEMOV priznanega zahodnonemške-ga izdelovalca TRAJBAR. Cankova, tel.: 40-099, zjutraj ali zvečer VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Bakan-Ficko, Bernarda BalažioPeček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 1. trimesečje 1992 je 500,00 SLT, za podjetja 1.000,00 SLT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je po zakonu o prometnem davku obdavčen s petimi odstotki davka od prometa proizvodov. BISTRO PIZZER1JA LJUTOMER zaposli natakarico in kuharja. ® 82-590. m3565 IZURJENA TAJNICA želi opravljati vse vrste tajniških poslov od dve do štiri ure dnevno dopoldne ali popoid ne. Informacije pri odvetniku Danilu Hariju, ® 23-122, dopoldan, ali 26-469, popoldan, m 1272 S PRODAJO BOMBAŽNIH NOGAVIC do zelo dobrega zaslužka ® (062) 28-621 ali 514-822, zvečer. m!278 KV ALI PRIUČENO NATAKARICO sprejmem za nedoločen čas od 7. do 21. ure vsak drugi dan. Nedelja prosta. Bistro Klement, S 87-226, M. Sobota m!3l2 ROMUN, živeč v Budimpešti, star 29 let, kuhar — specialist za madžarske in romunske jedi, išče zaposlitev v boljši restavraciji. Octavian Dombov-ski, 1134 Budapest, Angvalfiidi utca 29. (V. 18/a 9936-1 140-0970. m 1307 MLAD FANT, kovinar, išče kakršnokoli delo, tudi priložnostno, doma ali v tujini. ® 21-275. m 1322 TRGOVCI -GOSTINCI -MESARJI — hladilne vitrine, točilni pulti, zidane in montažne hladilnice — hladilna oprema za kleti — hladilna oprema za točilne mize - dobava novih vitrin brez agregatov in priklop na obstoječo napeljavo — svetujemo in projektiramo — servis in dobava rezervnih delov. Hladilstvo LTH SERVIS, Markišavci 26 a, M. Sobota, tel.: 21-859. Beltinci, Ravenska 27, tel : 42-151 • Teksti! in drogerija Mimica Štuhec iz Turjanec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, '0 ' ter prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali venc< ll\s ke in v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji P’ Hvala za ganljive besede slovesa ob odprtem groti11 Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem te žalostinke. ■ M.tli4 Iskrena hvala zdravniku Avsecu ter patronažni sestri M* lajšanje bolečin. Se enkrat vsem — isk"rena hvala! V globoki žalosti njeni najdražji Kako bi dihal rad. . poslušal, gledal in le vam bi vedno bil a žal pred mano grob je prenov ZAHVALA i j*" Po kratki in težki bolezni -69. letu starosti za vedno zap dober oče, dedek, pradedek ’ in bral Franc Lovenjak iz Poznanovec 8 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sos^0!^ rodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorko11 gali, darovali vence, šopke in nam izrekli sožalje ter 811 velikem številu pospremili na njegovi zadnji P°JLit 1 Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred in peVt odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Olga z možem Milanom, hčerka žem Francem, vnuki Milan, Mateja, Franc in Manuela z ter sestri in bratje V Stran 22 VESTNIK, 21. FEBRUA^/ Po težki in hudi bolezni nas je v 45. letu starosti zapustil ljubljeni mož in oče Ko solza po licu mi spolzi, moj mož zdaj mirno spi. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Jože Štelcar iz Žiberec 2 a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo • •• ■ ■ zivan. sosedom, ki so nam priskočili na pomoč, | "I1 ■' " jarova|i cem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poit, n • vence in šopke ter izrekli sožalje. nesebi-Posebna hvala družinam blemer, Kozel in ^uzr'.I. 'A:herc; in čno pomoč. Posebna hvala OGZ G- Radgona, il.nniku drugim gasilskim društvom ter KS Stogovci. H ■ ■ n vcem 7a za verski obred, govornikom za poslovilne besen , p odpete žalostinke in OŠ Stogovci za recital in P- Še enkrat — iskrena hvala. žalujoča: žena Zdenka, hčerka Valentina, sin Bogdan in g sorodstvo V—---- Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Tiho in mirno, kot je živel, je v 64. letu starosti zavedno odšel od nas naš dragi Franc Zver iz Turnišča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo ^'pokojnika »sedem, znancem in prijateljem, ki ^.£*^’nPc. jn\ve-Pospremih na njegovi zadnji poti, mu P® n sožajje. tje, darovali za svete maše, nam pa jn p)an1. Hkrent hvala g. Upniku za pogrebn^ skemu oktetu za odpete žalostinke, govornik J ■ oddelkom Planike 12-235 m L- «■ Vsem še enkrat - iskrena r • f žalujoči; žena Kristina, hčerka Micka z družino, hčerka * >lU ter drugo sorodstvo Po težki in hudi bolezni nas je v 43. letu zapustila naša ljubljena žena in mati Ko solza po licu nam spolzi, moja žena, naša mati mirno spi. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Marija Kolarič iz Bogojine pb hnirti j 1' *dom, kjZseubi se iskreno zahvaljujemo vsem horodtiikom, I J 'n Jo priskočili na pomoč, pt -jatrl jem znancem, ^Pkr ter । na nJCni zadnji poti, ji darovali vence in »ebni oh Ja ■ 1 soza,ie Posebna hvala duhovnikoma za po-£ Ranljive k ln Pevcem za odpete žalostinke Posebna hvala esede ob slovesu in vsem, ki mi nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč Se enkrat — iskrena hvala! Bogojina, 17. 2. 1992 Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo mi. ZAHVALA 31. januarja nas je v 75. letu starosti tiho in mirno zapustila naša najdražja žena, mama, babica, prababica in tašča Marija Križanič roj. Panker °b boke; . “ Ga,Hi,n 121 se ,iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, ^ašij1** boških’ SanS£,n ’n prijateljem, kolektivu Mlinope-„ '."‘čii 221. brigada, PTT-podjetja, Tovarni venCe 5 kak ’.aru5tvu slaviek in vsem, ki ste nam v tež-’ s°Pke in 7. Pomagali, nam izrekli sožalje, darovali ^°sebn 4 SV’ maSe ,er j° v tako velikem številu pos-e K®?*1' na zadnP Pnti- letergovo KaP'anu Ia lep pogrebni obred, pevcem za y Orniku krajevne skupnosti za besede slovesa. .,enkrat — iskrena hvala! J °joci vsi, ki smo jo imeli radi 71 " — 1902 V SPOMIN 28. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oce in dedek Franc Koštric z Melinec Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavljate ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica tašča in sestra Vilma Cipot roj. Sapač iz Polane Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Hvala tudi g. duhovniku in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA V 73. fetu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Franc Vlaj iz Lemerja 27 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so darovali vence, cvetje, nam izrekli sožalje in dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Enako zahvalo izrekamo duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS ter vsem drugim, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA 8. februarja 1992 nas je v 48. letu starosti zapustil naš dragi oče, brat in stric Ivan Mihalič iz Turnišča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste darovali vence, cvetje in za svete maše, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Zveru za poslovilne besede, sodelavcem Audia iz Ingolstadta in kolektivu Planike iz Turnišča. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči hčerka Suzana, brat in sestre z družinami Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 53. letu nas je nepričakovano in brez slovesa prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek, last in brat Slavko Sever s Cvena 32 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo dr. Gašparcu in osebju internega oddelka v M. Soboti, g. dekanu za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku, govornici za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! 10. februar 1992 Z žalostjo v srcu vsi tvoji najdražji Samo srce in duša ve, kako boli, boli, boli, ko ljubega moža, alka in dedka izgubiš. Ostali so sledovi tvojih pridmh rok, ki cenil jih bo pozni rad Vso ljubezen si nam dal, za vse. prav vse. še enkrat hvala. V SPOMIN 14 februarja je minilo žalostno le to, odkar nas je zapustil naš dragi mož, atek in dedek Janez Brunec iz Mostja Težko je izgubiti človekaj ki ga ljubiš, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je živeti brez njega. Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate! Z bolečino v srcu tvoji najdražji ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 90. letu starosti 1 L februarja 1992 zapustila naša draga mama in babica Ana Štefanec iz Murske Sobote Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in botrini. Hvala sosedi Irmi Celec za dolgoletno skrb, stanovalcem bloka v Ulici Staneta Rozmana 15 ter kolektivu Mure — Perila, 113. brigada, pa tudi vsem, ki ste pokojnici darovali vence, šopke in za sv. maše. Zahvaljujemo se internemu oddelku bolnice. Posebna hvala g. župniku za ganljivo slovo, pevcem za prelepo petje in vsem, ki ste pokojnico spremljali na zadnji poti. Vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrekli sožalje — prisrčna hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Čeprav prešlo je že veliko let. srce nam v boli tiho zajoče, budi žalostne spomine. V SPOMIN 6. februarja je minilo sedem žalostnih let, odkar je prenehalo biti srce našemu dragemu možu, očetu, tastu, staremu očetu, bratu in so- rodniku Jožetu Gombocu iz Mačkovec Ostali sta nam samo bolečina in tiha solza večnega spomina. Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite pri njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. V tihi žalosti tvoji najdražji ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, opapeka, tasta in svaka Alojza Klekla iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki .ste darovali cvetje in vence, izrekli pisno in ustno sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala g. Fridi Horvat za njeno pomoč. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Evgenu Cugu za poslovilne besede in trobentaču za odigrano Tišino. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Valentina, sin Albert, snaha Brigita, vnuka Kristjan in Dominik, svakinja Margin in nečakinja Adela Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA 23. januarja nas je v 70. letu starosti zapustil dragroče, tast, dedek in brat Janez Svetec iz Kupšinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter za sv. maše. Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Gezi Gorčanu za poslovilne besede ob odpnem grobu. Prav tako hvala sodelavcem Mure in Potrošnika, gasilcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Stran 23 Nemški zunanji minister Genscher. ki je na obisku v , Sloveniji dobil v dar rumeni pulover m telovnik prav takšne barve. se je Prezidiju rubrike Kri ni zemlja zahvalil, ker smo mu pripomogli k temu »dragocenemu« darilu. Ruplu smo ves čas prišepe-tovali, naj posnema Genscher-jevo nošnjo. Peterle pa je ves čas mislil, da nosi Rupe! rumene puloverje zalo, ker je takšne barve vatikanska zastava. Ni res. da slovenski parlament ne skrbi za narodov blagor. Na zadnjem zasedanju so poslanci energično pristopili k reševanju energetskih težav in so zagreto vrtali. Po nosovih, ne za nafto. Ni res. da je poslanec dr. Magdič na hodniku parlamenta rojaka Milana kočana zmerjal s »trdim luteranom«. Kučan pa da mu je vrača! s »sklepanim Markom«. Po priporočilih krvi in zemlje bosta na naslednjem zasedanju skupščine v duetu pela otožno domača »Kama san jes zdaj prišeo«. Neizvoljeni kandidat za mandatarja vlade M. Voljč te obžaloval, ker Peterleta ni prosit za pomoč prt pisanju svojega vladnega programa Peterle mu pomoči gotovo ne bi odrekel. ker se spozna na te reči. Ko je skupaj koval svojo vlado, sije takole rekel: »Če bo okroglo, bo minister Jenko, če bo špičasto. bo Janša«. Poslanec SDU Milan Balažič. ki je v parlamentu edini predstavnik svoje stranke, je pred glasovanjem o zaupnici vladi sporočil, da »bodo naši poslanci glasovali za«. Če bo šlo tako naprej, se bo Balažič kmalu imel za troedinega boga Samo lasje mu morajo zlesti še bolj na čelo. »Kva 'uš tlele afne guncu « Znameniti rek predsednika parlamenta Bučarja, ko je zavrnil poslanca Grosa, ki se je prosil za govorniški oder Izre^ kel ga je v Čisti parlamentarni slovenščini — brez vsakega naglasa. Menda je bil Bučar užaljen, ker ga ni doletela nobena banana. ki jih je delil Gros Te dni prihajajo v pisarne, po katerih so še vedno obešene Titove fotografije, paketi s pomarančami z nekdanjega Brozovega otoka Vange. Pri soboških svobodnih sindikatih se jih je nabralo toliko, da jih delijo na nova vpisanim članom Minerji, ki so pognali v zrak oba na črno zgrajena bunkerja ob meji s Hrvaško, po opravljenem delu niso odšli od tod Še vedno jim dovažajo razstrelivo, ker se bodo zdaj lotili na črno zgrajenih počitniških hišic. Kremeniti narodnjaki nas k imenu krvi m zemlje opozarjajo, naj bomo pozorni na karikaturista. slikarja. Vrstnikovega tehničnega urednika in Madžara Endreja Gdnterja Z druge strani Slovenije že smeši naše politike Delov karikatu-DSt Italijan Eranco Juri. BESEDNI KONJ Tuje pokojnine spet v devizah Upokojenci, ki prejemajo po kojnine iz tujine po mednarodni poštni nakaznici, bodo poslej lahko te vnovčevali tudi pri Sta-novanjsko-komunatni banki. Sestavljeno PTT-podjetje Slovenije in SKB, d.d., Ljubljana sta namreč sklenila sporazum o izplačilu mednarodnih poštnih nakaznic. Pričeli bodo z Republiko Avstrijo, ko bodo pristojna ministrstva sklenila ustrezne sporazume, pa še z drugimi državami. Enote PTT-ja bodo izplačevala nakazila v tolarski protivred- nosli po odkupnem tečaju za efe ktivni tuji denar, ki ga določa SKB, ta banka pa upokojencem zagotavlja zamenjavo tolarske protivrednosti nakaznice v ustrezne devize. Upokojenci, ki bodo želeli svojo pokojnino ohranili v devizah, bodo morali v 7 koledarskih dneh po dnevu, ko so od poštarja prejeli izplačilo v tolarjih, odrezek mednarodne poštne nakaznice predložiti najbližji enoti SKB-ja in vplačati tolarski protiznesek, ki je naveden na na kaznici, banka pa jim bo znesek Za dan Romov Zveza Romov soboške občine se bo dogovarjala z odgovornimi na občini in v republiki o organizaciji vsakoletnega srečanja Romov Slovenije ob njihovem dnevu v aprilu. Letošnje srečanje bi morali organizirati v Krškem, vendar se mu tam odpovedujejo, srečanje dan pripravili kulturni program in športna tekmovanja, organizirali pa bi tudi strokovno srečanje. Tema okrogle mize bi bila — po uspehu Romov, da so omenjeni v slovenski ustavi — priprava zakona o Romih in njihovih pravicah. MH deviz vpisala na devizno hranil no knjižico. Z devizami na tej knjižici lahko varčevalci prosto razpolagajo po 15 dneh od odobritve, če jih dvignejo prej, pa plačajo provizijo v skladu s cenikom. Enote SKB-ja, d.d., Ljubljana so v Pomurju v Murski Soboti, Gornji Radgoni in Lendavi. L, K. Dražja točka stanovanj Za kupnino družbenih stanovanj velja po objavi v uradnem listu nova vrednost točke. Bila naj bi 89,95 tolarja, kar pomeni povečanje za dobrih 19 odstotkov. Za toliko se bodo torej povečale kupnine za družbeno stanovanje, zviša pa se tudi mesečni obrok za tiste, ki so stanovanje kupili na obročno odplačevanje. MH Cene sadja in zelenjave ZelciJ"' Vrsta Tržnica solata 150.00 . SJ ohrovt cvetača 130.000 korenje 80.00 d- peteršilj 300.00 । Fižol 150.00 8O.W, čebula 60.00 ™ česen 400.00 3 J rdeča pesa — krompir ’ kisla repa 50.00 g• kislo zelje 60.00 _ ■ jabolka 40.00 5LWj hruške 138.00 mandarine 100.00 grenivke limone 120.00 H'., pomaranče 80 00 A. banane 80,00 jagode 400,00 orehova jedrca 800.00 ' ,,i jajca ' 10.00 lO.OOji, pa vendar mora biti. Tako kot vsako leto bi za ta Radgonski mehurčki In tako bomo končno dobili novo bencinsko črpalko' Seveda, če se prej ne bo spet kaj zapletlo, kajti v Radgoni je vse mogoče. Pri nas je nekako tako kot v republiški skupščini, kjer se znajo prepirati več ur o povsem obrobnih zadevah in nazadnje vse postaviti na glavo. Pri tem ni pomembno, če je predlog dober ali slab, pomembno je, da ne bo sprejet, ker so ga predlagali »oni« in ne »mi«. In če bi isto predlagali mi, bi bili proti spet oni. ker smo pač predlagali mi in ne oni.. Kakorkoli že; po več letih načrtov in pisanja bodo v industrijski coni med mestom Gornja Radgona in vasjo Mele gradili bencinsko črpalko. Kar lepa lokacija, ni kaj. In kot nalašč za bencinsko črpalko . . . No ja, če ne bi gradili črpalke, bi pa čez čas tam prav gotovo zrasla kakšna gostilna ali motel. Ce pomislim, da bi nova črpalka morala biti zgrajena že pred petimi leti ali več (koliko denarja so izdali za številne načrte in spremembe?), me je kar groza, ko pomislim, kdaj jo bodo šele zgradili, če so jo tako dolgo načrtovali. Sobočani ne zapletajo; čeprav imajo že dve črpalki v mestu in eno pred Čardo, so zdaj izdali dovoljenje za gradnjo še ene — tuje. V Radgoni pa je tako, da se meščani bojijo, da bodo morali predaleč po bencin, Radenčani pa se spet bojijo, da bodo njihovo Črpalko zaprli in bodo morali po bencin kilometer dalje kot prej. Močno dvomim, da bi radensko bencinsko črpalko zaprli zaradi nove na Meleh, saj bo vsaka na nasprotni strani ceste kolikor vem, jo bodo prej zaprli zaradi tam zaposlenih črpalkarjev! Za industrijsko cono na Meleh so bili narejeni veliki načrti, ven dar nikoli niso bili v celoti uresničeni Nekaj časa je že kazalo tako, na primer ko je bil Elrad še pri polni moči, ko se je v Avto-radgoni lahko zaposlil vsak, ki se je spoznal na stroje ali pa je imel dobre zveze, ograjo pa so si čedalje bolj širili... Potem pa seje vse ustavilo; Mesoizdelki so raje vlagali v novo opremo na stari lokaciji, kot da bi firmo preselili v industrijsko cono. Nekaj upanja smo imeli z Dinosom — enota v ustanavljanju, ki jo je vodil »predbivši« podpredsednik izvršnega sveta E. Metličar, je začela pripravljati teren za sprejemni center odpadkov. Buldožer je ril po zemlji skoraj vse leto, potem pa so naenkrat izginili Dinosove table in gospod E. M. Nekaj podobnega seje dogajalo z železniško postajo: navozili so ogromno gramoza, naredili pravi nasip med Elradom in Avtorad-gono, železniške postaje pa vseeno še vedno niso preselili Železniška postaja je tam, kjer je bila, vsem v napoto, gramoza pa ni več tam, kjer je bil’ Prav zares me močno zanima, kam je izginil, in to bom povedal tudi svojemu poslancu. Mogoče pa bo v tretje šlo >n bodo bencinsko črpalko vseeno zgradili. Jaz samo upam, da bodo potem tole v Radgoni zaprli, da mi ne bo treba več gledati »napihnjenih« sosedov z dobrimi avli »Radgončan« Cene semenske koruze VRSTA OEA EVA MRHA MARIA PAN0NIA BC 444 BC 4S2 PARONKA 32000 320.00 3Z0.00 320 00 320 00 — 28000 KZ LENDAVA 341.00 J0100 — — — 29000 — KZ G. RAOCDKA — 330.00 — — 330.00 — — KZ LJUTOMER 304.49 33028 330,28 — — — — CIPOT TEŠAN0VCI 310.00 300,00 300 00 SLAVIC KUUČAR0VCI 330 00 33000 330 00 - - 25000 250 00 PO 35. LETIH SPET »EOffOVO GOSTOVANJE« VAŠČANI GRADA 1. MARCA 1992 PRI GRADU NA GORIČKEM Prijazno vabimo vse mlade in stare, da obiščete to sta* ro prekmursko prireditev. Zbirališče bo ob 9. uri v središču vasi, od koder bo krenila množica mask na hrib pri starem gradu, kjer bo med večstoletnimi drevesi zabava z iskanjem borove neveste. Vsem obiskovalcem obljubljamo zabavo, poskrbljeno bo za lačne želodce in žejna grla. Za vsak primer imejte s sabo denar! Za najmlajše presenečenje. Cene rabljenih avtomobno1 Tudi minulo nedeljo je bilo n* sejmu rabljenih avtomobilom ’ boli živahno, saj so prodajalci ponujali 44 avtomobilov različnih rasti. Kupčije pa žal tudi tokrat n ko ravno cvetele, saj so lastnike trije avtomobili, Zn zastavo 126 P, letnik 19X7 s prevoženimi 36*UM je moral novi lastnik odšteti 2-300 DEM, opel kadeh, letnik 1974« mi 180.000 kilometri, je stal 2,000 DEM, medtem ko je prodajalec letnik 1979 s prevoženimi 110.000 kilometri, iztržil 44.000 tolarje*- Znamka avtomobila letnik prevoz, km Mazda 323 1.5 1987 75.200 Jugo koral 45 im 24.400 Jugo koral 55 1990 14.000 Ford Lscort LI 1984 76.400 Jugo Skala 19X9 9.300 Oldcii 1991 5-000 R19 TR 1991 14.000 R4 GTL |9XX 45*000 l*ada Samara 1300 1989 32.000 Opel Vekrra 1,6 GL !990 18.000 Mercedes 200 1979 122.000 Mercedes 200 D 1976 194.000 Golf JGL D 19X5 KK.000 Golf .1 1977 100.000 Opel Kadett 1,2 19X5 96.000 Alfa 33 1,3 1990 22 000 Opel KadHf Tt2 1974 1X0.000 Audi 100 GLS 1979 120.000 Zasl 3* a 126 P 1986 35.000 J.* ‘ * nas . rV 1 . 21,*' ZKO Murska Sobota vabi » petek, 28. februarja, ob M-predstavo plesnega studia Intakt, ki bo v grajski dvorani vil projekt Vojna — mir. ZKO Murska Sobota vabi otroke na pustno rajanje pred ško galerijo v torek ob 14. uri. M® Pomurska bankah //// MursKa Subola TEČAJNA LISTA ŠT. 26 Z DNE 25. 2. l"1. Država Valuta Enota Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Italija Japonska Nizozemska Norveška Švedska Svita V. Britanija ZDA Jugoslavija Rep Hrvaš. Španija a. dolar šiling frank/C dolar krona marka frank marka lira jen gulden krona krona 100 100 100 IDO 100 IDO 100 45.9 100 100 100 frank 100 funt dolar dinar dinar pezeia 100 100 100 nakupni 58,5721 670,6154 229.5316 Za devize srednji 58.7483 672.6333 230.2223 prodajni nakup 58.9245 59.0« 65.8441 1,217.9709 1, "'24,0824 1.388.3264 4,718,9884 6.2928 60.4502 4,194.9448 1,204.9937 1302.6767 5,2088194 136.0484 78,2550 753622 66.0422 1321-6358 1,729.2702 1,392,5039 4,733.1880 6.3H7 66.2403 1,225.3007 1,734.4580 1396.6814 4,747,3876 6.3306 Za 674.6512 230.9130 700.0» 230.0» (>6.0» 1,2200» 1,730.00 1,392.00 ■5,215.00 60.6321 4,207.5675 1,208.6196 1306.5965 5,2244929 136.4578 ——— 78,4905 60.0000 70.0000 75 5890 75,00 75.8158 60.8140 4,220.1902 1,212.2455 1310.5163 5,240.1664 136.8672 78.7260 1,206.00 136.0« 183» L Tečaji za devize so s TL št. 37 Banke Slovenije in 1 25. 2. 1992 od 0.00 dalje. 2. Tečaje za efektivo oblikuje LB — Pomurska banka, d-d« jo od 25. 2. 1992 od 11.00 do spremembe. * 3. Občani lahko prodajajo tujo efektivo v vseh menjalnica enutah LB — Pomurske banke d.d., M. Sobota lahko PQ daje tudi nakupujejo tuji denar. 4. Valut, ki nimajo kupnega oziroma prodajnega tečaja /P ne kupujejo oziroma prodajajo. NE PUSTITE, DA INFLACIJA ZMANJŠUJE VREDNOST VAŠIH PRIHRANKOV! Ponujamo vam rešitev: VARČEVALNO KNJIŽICO. Sredstva oa varčevalni knjižici niso vezana, obrestovali pa bomo po enaki obrestni meri kot vezani enomesečni dcp°z|J" . Šport močnejši od zmožnosti? Pomurje se ponaša z zelo pestro športno dejavnostjo. Rezultati, ki jih dosegajo športniki in športnice, vedno bolj bodejo v oči ne samo poznavalce in ljubitelje raznih športnih zvrsti, temveč tudi tiste, ki se do nedavnega niso dosti zmeniti za te dejavnosti. Tačas je dosegla športna dejavnost v Pomurju takšno stopnjo razvoja in napredka kot še nikoli doslej in ima vedno močnejši vpliv na športna dogajanja v mladi slovenski državi, tudi ko gre za državne naslove. Pomurje ni imelo še nikoli doslej toliko moštev v državnih oziroma slovenskih ligah. Na prvem mestu je nogomet kot najbolj množična športna zvrst s 55 registriranimi klubi in blizu 2.500 nogometaši. Rezultat so tri moštva v državni nogometni ligi (Mura, Potrošnik, Nafta). Pomurje Ima predstavnika v superslovenski rokometni ligi (Pomurka) in v slovenski rokometni ligi (Krog), po dva predstavnika v slovenski odbojkarski ligi (Vigros, Emonacommerce) in v superslovenski namiznoteniški ligi (Potrošnik, Radgona), predstavnika v slovenski judo ligi (Murska Sobota), dva predstavnika v slovenski strelski ligi (Videm ob Ščavnici, Tišina), tri predstavnike v slovenski hokejski Hgi (Pomurka, Lipovci, Predanovci) in predstavnika v slovenski šahovski ligi (Radenska—Pomurje). Če prištejemo še sedemnajst pomurskih moštev, ki tekmujejo v drugih slovenskih ligah, ter upoštevamo dosežke posameznih športnikov in športnic, potem je to zalogaj, ki ga ne premorejo tudi večje in močnejše slovenske pokrajine. Lahko bi rekli, da je športna dejavnost v pokrajini ob Muri dosegla stopnjo razvoja in kakovosti, ki je močnejša in zahtevnejša, kot jo premore gospodarska moč pokrajine. Da vse to zmoremo, gre pripisati velikemu razumevanju gospodarstva in obrti, saj Ima skoraj sleherni klub enega ali več pokroviteljev, ter velikemu zanimanju gledalcev. Na posameznih tekmah pomurskih ligašev se zbere več gledalcev kot v večjih slovenskih mestih. Pomurska pokrajina pa je znana še po odlični organizaciji najzahtevnejših prireditev In gostoljubnosti. Zato se ne smemo čuditi pogostim ponudbam za organizacijo vrhunskih prireditev. FERI MAUČEC RUDI ZAVRE — PREDSEDNIK NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE Za regularna tekmovanja in urejene odnose Po osa n osvojitvi Slovenije seje znašla Nogometna zveza Slovenije v nezavidnem položaju. Saj je bilo potrebno hitro ukrepati in se odločiti za nov “istem tekmovanja, hkrati pa tudi urejati odnose z mednarodnimi nogometnim: organizacijami za vključevanje v et ropal«; t«knwvaini sistem. Več o slovenskem nogometu smo se pogovarjali s predsednikom NZS Rudijem Zavrlom. — Kakšno delo je pred Nogometno organizacijo Slovenije, katere predsednik ste? »Dejavnost NZS v spomladanskem obdobju bi lahko razdelili na tri prednostne naloge. Prva je regularno vodenje nogometnega prvenstva Slovenije, druga tekmovalni sistem, za katerega se je pokazalo, da ni urejen, in tretja mednarodno priznanje NZS in njeno vključevanje v evropski tekmovalni sistem.« — Pozimi ste nekatere stvari prav gotovo uredili? »Pri vodenju tekmovanja smo nekatere stvari že uresničili, nekatere pa bomo kmalu, prav gotovo pa do začetka spomladanskega prvenstva. Sodniško listo, na kateri je bilo 46 sodnikov, smo zmanjšali na 33. Vsi ti sodniki pa bodo morali opraviti stroge teste iz znanja in fizične sposobnosti. Kdor na dvodnevnem seminarju v Kopru in Strunjanu ne bo zadovoljil kriterijem, pač ne bo mogel soditi. Prav tako smo zmanjšali listo delegatov v prvi ligi na 30 in v drugi prav tako. Vsi pa so morali opraviti zdravniške preglede, da so fizično in psihično zdravi. Od klubov bomo zahtevali boljšo pripravo tekmovalnih objektov, tako igrišč kot spremljajočih prostorov. Od vseh organov NZS tekmovalne in disciplinske komisije bomo zahtevali sprotno in temeljito delo.« — Ali ste bili zadovoljni z delom komisij v jesenskem delu tekmovanja? »Mislim, da smo z delom komisij lahko zadovoljni. Če so bi- NOGOMETNA STATISTIKA SNL — jesen Tekem 210 Golov 588 Gledalcev 143.550 Po tekmi 683 V Pomurju 833 te kakšne odločitve vprašljive, so bile zato, ker vse temeljijo na uradnih dokumentih odgovornih oseb. Lahko je bi! kakšen igralec kaznovan za kako tekmo več kot bi bil sicer, mislim pa, da je disciplinska komisija vodila pametno politiko.« — V tekmovalnem sistemu predvidevate velike spremembe. Iz prve slovenske nogometne lige bo letos izpadlo pet ekip, vanj se bosta uvrstila prvaka območnih lig. V naslednji tekmovalni sezoni pa bo v prvi ligi 16 ekip. Kako se pripravljate na te velike spremembe? »Na decembrski konferenci NZS smo umaknili predlog ustanovitve enotne druge slovenske lige. To ligo bomo predlagali na konferenci v Ljubljani 2. marca. Prva liga s 16 klubi naj bi bila v sezoni 1993/94. Za drugo ligo s 16 ekipami imamo podporo več kot 85 odstotkov anketiranih klubov. Obdržali pa bi vzhodno in zahodno območno ligo z 12 moštvi. V primerjavi z dosedanjim sistemom bi to pomenilo povečanje le za nekaj ekip. Območni ligi ne bi vodili iz Ljubljane, temveč iz regionalnih centrov. Vsa druga tekmovanja sodijo v okvir medobčinskih in občinskih nogometnih organizacij.« Kako pa je z mednarodnim priznanjem NZS? »Za 27. marec smo dogovorjeni z generalnim sekretarjem Fl-FF gospodom Blatterjcm v Švici, dan za tem pa z gospodom Ber-gnerjem, sekretarjem UEFE. V delegaciji bomo Ilešič, Šoštarič, Frantar in jaz. Izvršni odbor NZS je določil okvir naših pogovorov. Najpomembnejše je naše priznanje, po možnosti takojšnje kot pridružene članice, najkasneje pa na kongresu julija. Potem se bomo pogovarjali o nastopih naših ekip v evropskih pokalih. Pomembno je tudi, da uredimo dovoljenja za naše igralce, ki odhajajo v tujino, saj so jih doslej dobivali v Beogradu. Pričakujemo, da nas bodo uvrstili v kvalifikacije za svetovno nogometno prvenstvo v ZDA. Kot dediči Jugoslavije bomo skušali dobiti del denarja, ki bo pripadel Jugoslaviji kot udeleženki evropskega prvenstva na Švedskem, saj so tudi slovenski igralci sodelovali v kvalifikacijah. Mislim, da bomo pri tem uspeli, ker se denar deli najprej za sodelovanje, potem pa za dosežen rezultat.« — Kako pa je s prvo uradno tekmo slovenske reprezentance? »Želimo si, da bi maja ali junija organizirali res pravo predstavitveno tekmo državne reprezentance. To bi bila nočna tekma v Ljubljani. O tem se skušamo dogovoriti po uradni poti s kakšno reprezentanco, za pomoč pa smo tudi zaprosili predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana na nedavnem nogometnem turnirju v Kopru, kjer izvedel začetni udarec. Obljubil nam je pomoč. V poštev bi prišle reprezentance Avstrije, Madžarske, Luksemburga, Litve ali Češke.« - Kaj bi rekli o zimskem prestopnem roku? »Zaradi regularnosti smo omejili prestope igralcev v tem Času. Posamezni klub je lahko registriral le dva igralca v Sloveniji. Pravico do igranja pa so dobili po dveh mesecih. V jesenskem delu bo seveda drugače, ker bomo do takrat uredili status igralcev, ki so ali niso zaprosili za slovensko državljanstvo. Jeseni bodo najbrž za ekipe v prvi In verjetno tudi drugi ligi lahko Nogometni dogodki 8. 4. — tekma . mrezentance Slovenije L 5.—3.5. pokal Sava rta (kadetski turnir) 27. 5. — tekma reprezentance Slovenije 3, 6 — polfinale pok. la Slovenije 13. 6. — finale pionirskih in kadetskih srlekcij MNZ 14. 6. — kvalifikacije 17. 6. - kvalifikacije 20. 6, — finale pionirske* in kadetskega klubskega prvaka 21. 6. — kvalifikacije 24. 6. — finale mladinskega in članskega pokala igrali le trije igralci, ki niso slovenski državljani. V prihodnje bo prestopni rok sekundarnega pomena, bistvene bodo pogodbe med igralci in klubi Za NZS in registracijo igralca bo pomembno, za koliko časa se je igralec obvezal, da bo igral za klub, pa tudi odškodnina, če bo hotel igrati v drugem klubu. Vse pogodbe bodo zaradi evidence shranjene pri NZS. Za vse tiste igralce, ki ne bodo imeli pogodb, pa bosta prestopni rok in določena odškodnina. Vse to bomo sprejeli do junija.« — Kaj pa menite o številnih menjavah trenerjev pri slovenskih ligaših? »Za trenerje veljajo druga pravila kot za sodnike, ki so podaljšana roka nogometne organizacije. Trenerji so nasprotna stran. Njihovo prihodnost vidim v nekakšni sindikalni organiziranosti. Trenerji bi radi videli, da bi mi predpisovali pogoje za njihovo delo in varnost v klubih. Sindikalno organizirani trenerji naj sestavijo kodeks svojega obnašanja in se ga držijo. Pa tudi sami naj sankcionirajo tiste trenerje, ki se kodeksa ne bodo držali. Naša dolžnost pa je, da predpisujemo njihovo strokovnost, ki jo trenerji morajo imeti, da lahko vodijo Klub. Za izpopolnjevanje imamo seminarje in tečaje, za kar smo odgovorni mi. Žal sta oba naša vodilna strokovnjaka dr. Zdenko Verdenik in dr. Branko Elzner v tujini, vendar bomo tudi te težave rešili.« Rudi Zavrl je kol aktiven predsednik NZS često gost prekmurskih nogometnih klubov. Tako je od Milana Kučana, ki pozorno spremlja slovenska in prekmurska nogometna dogajanja, zvedel, da je bil najboljši prekmurski igralec vseh časov Feri Zelko, sam pa je nogometno kariero kot mladinec in levo krilo NK Mura končal po poškodbi kolena na tekmi v Trbovljah. Marjan Horvat športna priloga BOJAN PRAŠNIKAR — STROKOVNI VODJA SOBOŠKE MURE K Muri sem prišel, ker želim normalno delati V spomladanski del prvenstva v SNL bo soboška Mura štartala z novim strokovnim vodjem Bojanom Prašnikarjem, selektorjem slovenske članske nogometne reprezentance. Gre za priznanega strokovnjaka, profesorja telesno vzgoje na Centru srednjih šol v Velenju, ki je bil večino svoje nogometne kariere v matičnem klubu Šmartno. Svoje znanje je preskusit pri ljubljanski Olimpiji, igralsko kariero pa sklenil v nižjera-zrednem avstrijskem klubu. S trenerskimi posli se je začel ukvarjati leta 1972 pri Šmartnem, nadaljeval pri Elkroju v Mozirju, v jesenskem delu prvenstva v SNL pa je vodil celjskega ligaša Ingrad Kladivar. Od junija 1991 pa je selektor slovenske reprezentance, pred tem pa je bi! štiri leta trener slovenske amaterske reprezentance. — Zakaj ste zapustili Savinjsko dolino in prišli v Mursko Soboto? »V Mursko Soboto sem prišel po naključju. Zaradi neurejenih razmer pri Ingradu Kladivarju v Celju sem nekaj čaša napovedoval odhod iz kluba. Zaradi pomanjkanja osnovnih pogojev za trening je bilo strokovno delo izredno težke. Ker teh stvari nismo uspeli prilagoditi novim zahtevam v slovenskem nogometu, smo se sporazumno razšli. Ko sem bil brez obveznosti, je prišlo do stika s predstavniki N K Mura in se dogovorili za sodelovanje. Glavni motiv je bil možnost strokovnega dela v normalnih razmerah« — Kakšna pa je vaša vloga v NK Mura? »Za začetek smo se dogovorili, da bom vodja strokovnega štaba s poudarkom na delu s članskim moštvom. Po spoznavanju razmer v klubu pa naj bi sodeloval pri strokovnem delu z vsemi selekcijami.« — Kakšna je po vašem mnenju prihodnost pomurskega nogometa? »Prekmurje je pravi ba’en nogometa. Skoraj ni kraja, v katerem ga ne bi igrali. Osnova za razvoj torej je. Niso pa izkoriščene vse možnosti na strokovnem in organizacijskem področju.« — Na kakšno uvrstitev Mure pa računate v SNL? »Naš cilj je izboljšati kakovost igre in povečati atraktivnost, s tem pa tudi zanimanja gledalcev. S takim delom lahko pričakujemo tudi boljše rezultate. Konkurenca v SNI se je zelo povečala, saj so vsi klubi izboljšali kakovost in intenzivnost dela. Zato bo izredno zanimiv boj tako za obstanek v ligi kol tudi za prvo mesto. Želimo si sodelovanja pri krojenju vrha SNL.« — Kako ste zadovoljni z delom v novem okolju! »Razmere za strokovno delo pri NK Mura so na primerni ravni. So med najboljšimi v Sloveniji. Tudi odnosi v klubu so zelo dobri. Taki so tudi moji začetni vtisi. Brez problemov pa ne gre v nobenem klubu.« — Kaj pomeni osamosvojitev za slovenski nogomet? »Osamosvojitev Slovenije pomeni novo rojstvo slovenskega nogometa. Že jeseni so se razmere izredno spremenile, s tem pa tudi osnova za nadaljnji razvoj. Odpirajo se nam možnosti za sodelovanje v Evropi, tako na reprezentančni kot klubski ravni. Prevzeli smo odgovornost za razvoj slovenskega nogometa.« — Kakšen je letošnji program slovenske reprezentance? »V spomladanskem delu imamo predvidene tri termine za igranje slovenske reprezentance. Ob koncu sezone načrtujemo zanimivo srečanje ekip selektorja in novinarjev Program reprezentance Slovenije pa lahko konkretneje pripravimo z vključitvijo v mednarodno nogometno organizacijo.« NK Mura Murska Sobota Nogometni klub Mura. Murska Sobota, Kopališka 45, je bil ustanovljen leta 1924. V njem deluje pet selekcij, od predselekcije do članske. Članska ekipa nastopa v slovenski ligi. Barva kluba je črno-bela. Povprečno število gledalcev je 800. Največji uspeh Mure je uvrstitev v drugo zvezno ligo v sezoni 1967/68. Vodstvo kluba: Predsednik: Milan Moreč Tajnik: Vlado Banko Blagajnik: Mirko Babič Gospodar: Bojan Skalar Strokovni vodja: Bojan Prašnikar Trener I: Mnan Koblencer Trener II: Milivoj Gavrilovič Tehnični vodja: Zlatko Tkalčec Okrepitev Mure v spomladanskem delu prvenstva v SNL. Stojijo od leve: Prašnikar (trener), Granov, Belec, Kelenc in Zetič; manjka Vokman. Igralci Mure, ki nastopajo v SNL: Stefan Černjavič (24), Robi Be-rendijaš (19), Mario Posavac (26), Adamo Baranja (21). Robert Kovačič (22), Emin Prekazi (23), Milan Kuktč (27), Duško Vickovič (25). Jože Kokaš (20). Kristjan Zver (18), Smiljan Cener (18). Jože Vori (22). Marinko Šarkezi (19), Darko Ivančič (18), Zoran Zetič (20), Predrag Vukman (30), Mirsad Granov (26), Robert Belec (28). Anton Kelenc (18), Franc Krančič (17) in Andrej Kozar (18). Nogometaši Mure iz Murske Sobote, ki je v SNL. Stojijo od leve: dr. Korošec, Koblencer (trener), Moreč (predsednik), Kukič, Vickovič, Prekazi, Černjavič, D. Lebar, Vori, Cifer, S. Lebar, Tkalčec (teh. vodja), Gavrilovič (pom. trenerja); čepijo: Baranja, Posavac, Kovačič, Filipan, Berendijaš, Kokaš, Zver in Cener. športna priloga MILJENKO DOVEČER — IGRALEC, MENEDŽER IN DIREKTOR Nafti zagotoviti status prvoligaša Lani so v Lendavi ustanovili Podjetje Nafta-športcom-merce, k: se ukvarja s trgovino, gostinstvom in trženjem. Podjetje je prevzelo v svoj okvir nogometni klub Nafta. Več o tem smo se pogovarjali z igralcem, menedžerjem in direktorjem podjetja Miljenkom Dovečerjem. — Odkod pobuda za ustanovitev podjetja in namen? »Pobuda za ustanovitev Podjetja Nafta-športcommer-ce Lendava je nastala v NK Nafta, ki je tudi ustanovitelj, z namenom, da skupaj z glavnim pokroviteljem kluba. Podjetjem Nafta iz Lendave, prevzame celotno finančno poslovanje v klubu. Tako načrtujemo zgraditev klubskega lokala z bifejem na nogometnem igrišču. V sodelovanju s hotelom Lipa pa organiziramo tudi priprave športnikov.« — Podjetje bo tudi skrbelo za razvoj nogometa v Lendavi. Kaj načrtujete? »V sodelovanju z občinskimi organi in podjetji iz lendavske občine nameravamo ustanoviti nogometno šolo, v kateri bi vzgajali svoj kader.« — Odločili ste se za zaposlitev trenerja. Kakšna bo njegova vloga? »Osnovna naloga pokli- cnega trenerja v klubu je delo s člansko ekipo, ki tekmuje v slovenski ligi. Poleg tega pa tudi vodi strokovni štab v klubu in skrbi za sodelovanje z drugimi trenerji, ki delajo z nižjimi selekcijami. — Po jesenskem delu prvenstva v slovenski nogometni ligi ste okrepili moštvo. Za katere igralce gre? »Zaradi nezavidljivega položaja Nafte po jesenskem delu prvenstva v SNL smo se odločili za tri okrepitve v moštvu, za katere smo menili, da so najbolj potrebne. Tako smo pritegnili v klub Nenada Hraniloviča in Dragutina Džurdževiča iz Varteksa ter Mladena Bubka iz MTČ-ja.« — Kako ste zadovoljni z dosedanjimi pripravami za spomladanski del prvenstva? »Priprave za drugi del prvenstva v SNI potekajo po načrtu. V začetku smo trenirali petkrat tedensko, drugi del priprav pa smo organizirali v Izoli. S prizadevnostjo igralcev smo zadovoljni. Odigrali smo tudi več prijateljskih tekem. Mislimo, da je ekipa dobro pripravljena za tekmovanje.« — Kaj pričakujete v spomladanskem delu prvenstva? »Zaradi nezavidljivega položaja po prvem delu prvenstva nas čaka v nadaljevanju zahtevna nalogih Naša želja je, da ostanemo prvoligaši. Mislim, da z zavzetostjo igralcev in ob podpori gledalcev ta cilj lahko dosežemo.« NK Nafta Lendava Nogometni klub Nafta, Lendava. Kolodvorska 7, je bil ustanovljen teta 1934. V njem deluje pet moštev, od pionirskega do članskega. Članska ekipa nastopa v državni ligi. Barva kluba je modro-bela. Povprečno število gledalcev je okrog 500. Največji uspeh Nafte je naslov prvaka Slovenije in uvrstitev v prvo zvezno ligo v sezoni 1946/47. Vodstvo kluba: Predsednik: Milan Balantič Tajnik: Branko Gros Blagajnik: Stanko Graj Gospodar: Karel Kapun Strokovni vodja: Željko Orehovec Trener l: Stanko Preradovič Trener tl: Franc Horvat Tehnični vodja: Aleksander Gašpar Igralci Nafte, ki nastopajo v SNL: Franc Kusek (27), Željko Pala-tinuš (27), Robert Horvat (21). Miljenko DoveČer (34), Marjan Drvarič (27), Robert Sabjan (28), Dean Novak (24), Darko Pintarič (27), Damir Rob (25), Miroslav Graj (26), Leon Koptnja (20). Sanji Car (25), Denis Ratajce (20), Aleksander Baša ,20), Dean Gyurkač (20), Krešo Mundžar (21), Nenad Hranilovič (26). Mladen Bubek (23), Dragutin Džurdževič (23), Emil Pal (23) Janez Drk (25). Boris Balantič (18). Gorazd Varga (18) in Aleš Ferletič (18). Nogometaši Nafte iz Lendave, ki je Član SNL. Stojijo od leve; Gašpar (teh. vodja), Preradovič (pom. trenerja), Novak, Car, Sabjan, Ratajce, Kusek in Maučec (trener); čepijo: Graj, Gyurkač, DoveČer, Rob, Mund-jar in Horvat. B&B 0OUTIQDE Panonska 49 BELTINCI Za mlade po letih in srcu — Pestra izbira džinsa EMANUEL — Prodajamo izdelke VEZENINE Bled: prtičke, prte, puloverje in Še marsikaj Delovni čas od 9. do 12. ure, popoldne od 14. do 18. ure. ob sobotah do 13. ure, telefon - (069) 42-889. Okrepitve Nafte v spomladanskem delu prvenstva. Stojijo od leve: Bubek. Hranilovič, Džurdževič in Orehovec (trener). . šport n a priloga__________________ JANKO IRGOLIČ — VRATAR POTROŠNIKA V Potrošnikovih vratih se dobro počutim Janko Irgolič, triintridesetletni vratar iz Gornje Radgone, sedaj član slovenskega ligaša Potrošnika iz Beltinec, je nogometni javnosti dobro znan, saj je uspešno nastopa! za slovensko in jugoslovansko mladinsko reprezentanco ter za zvezna nogometna Ugaša Maribor in ljubljansko Olimpijo. Med nogometno kariero pa je imel tudi nekatere nevšečnosti, saj mu Maribor ni bolel izdati izpisnice za prestop k Olimpiji in je moral nekaj časa počivati, težave pa je imel tudi pri Olimpiji, ko je nogometno pot nameraval nadaljevati v tujini, pa tudi doma. Zalo je pred dvema letoma nehal igrati za ta klub. Med tem pa je končal VEKŠ v Mariboru. — Po enoletnem premoru ste ponovno v vratih. Kaj je bil motiv, da ste oblekli dres Potrošnika iz Beltinec? »Pred dvema letoma sem prenehal igrati nogomet za Olimpijo. Po letu dni odmora sem šest mesecev igral za Domžale Po očetovi smrti lani poleti, sem se vrnil v rojstno Gornjo Radgono in se zaposlit kot direktor komerciale v podjetju Remet. Kot član slovenske veteranske reprezentance sem lani igral deset tekem v domovini in tujini skupaj z znanimi imeni slovenskega nogometa (Škulj, Oblak, V. Ameršek, Prosen, Horjak ...) in prav li starejši igralci — legende slovenskega nogometa — so me prepričali, da sem sprejel ponudbo Potrošnika.« — Kako pa ste bili sprejeti v novi nogometni ekipi? »Že prej sem poznal nekatere igralce pri Potrošniku (Mertiika, Kosija, Škaperja, Davida), zato sem se že prvi dan počutil kot doma. Tudi mlajši igralci, med katerimi je nekaj velikih talen tov, ki pa bodo morali spremeni- ti odnos do igre in športa, so me sprejeli kot enega izmed sebe.« — Kako ste zadovoljni s pripravami za spomladanski del prvenstva v SNL? »S treningi sem zadovoljen, saj sem v vseh teh letih spoznal, da ima vsak trener svoj način vadbe m taktike v igri, tako da se ne bi spuščal v stroko. S treningi nimam težav, saj se kot športnik po duši nikoli ne bom prenehaj ukvarjati z rekreacijo.« — Kaj menite o igralskem kadru. Ali je dovolj kakovosten za tekmovanje v SNL? »Mislim, da je igralski kader pri Potrošniku dovolj kakovosten za igranje v prvi slovenski ligi. Le po odnosu do igre in discipline med igro se loči igralec od igralca. Tega se bomo morali pri Potrošniku še naučiti, potem se nam za uspehe ni bati.« — Kakšne pa so razmere za delo v klubu? »Razmere so normalne, v pripravljalnem obdobju pa smo pogrešali ravno in travnato igrišče. Organizacija v klubu pa je za tako majhen kraj, kot so Beltinci, na visoki ravni.« — Na kakšno uvrstitev lahko računa moštvo Potrošnika v letošnji tekmovalni sezoni? »V letošnji sezoni je naš cilj obstanek v ligi. Mislim, da ljubitelji nogometa v Beltincih lahko računajo na prodor v sredino lestvice.« — Kaj pa sicer menite o številčni slovenski ligi? »Po mojem mnenju je slovenska liga prest evilčna vsaj za pet moštev. Po organiziranosti in kakovosti nekateri ne sodijo vanjo. Z zmanjšanje moštev bi pridobili kakovost. Na ta način bi tudi laže prodrli v mednarodno nogometno areno. Z manj tekmami bi bilo tudi več prostega časa za slovensko reprezentanco. Če resnično želimo v Evropo, potem bi tudi morali začeti razmišljati o profesionalizaciji prve lige.« NK Potrošnik Beltinci Nogometni klub Potrošnik iz Beltinec je bil ustanovljen leta 1949 kot NK Mladost. Leta 1954 je dobil ime Bellinka, lani pa se je preimenoval v Potrošnik. V njem so štiri moštva, od pionirskega do članskega. Članska ekipa nastopa v državni ligi. Barva kluba je rumena. Povprečno število gledalcev je 1.200. Največji uspeh kluba je uvrstitev v slovensko ligo. Vodstvo kluba: Predsednik: Jože Horvat Tajnik; Slavko Horvat Blagajnik: Ivan Horvat Gospodar: Slavko Strniša Trener I: Nikola Škrbič Trener H; Jože Sečkar Tehnični vodja: Zvonko Balantič Igralci Potrošnika, ki nastopajo v SNL: Janko Irgolič (33), Marjan Marič (22), Jože Zver (28), Mario Zver(19), Boštjan Tratnjek (18), Jože Kosi (22), Ivan Mertiik (34), Marjan Contala (26), Tomislav Godina (23), Jože Hartman (23), Stefan Škaper (26), Peter Voroš (22), Roman Donša (20), Borči Forjan (24). Bogdan Lesjak (26), Andrej Baša (27), Ivan David (35), Robi Papič (23), Andrej Jona (32), Feri Celec (26) in Dean Baranja (19). Nogometaši Potrošnika iz Beltinec, člana SNL. Stojijo od leve: Sečkar (pom. trener), Mertiik, Marič, Baranja, Voroš. Škaper. Forjan. Hartman, Contala, Kozic in Škrbič (trener); čepijo: Gruškovnjak, Godina, M. Zver, Tratnjek, J. Zver, Kosi in Virag (fizioterapevt). Okrepitve Potrošnika iz Beltinec v spomladanskem delu prvenstva, stojijo od leve: Irgolič. Celec, Jona, Papič, Zrim in David. 5J NK BeUrans Veržej Nogometni klub Beltrans iz Veržeja je bil ustanovljen 1960. leta. Članska ekipa tekmuje v območni slovenski ligi vzhod. Barva kluba plava. Povprečno število gledalcev 250. Največji uspeh osvojitev naslova pomurskega rpvaka in uvrstitev v območno slovensko ligo vzhod. Vodstvo kluba: Predsednik: Mirko Osterc Podpredsednik: Jože Rauter Tajnik; Franc Zadravec Blagajnik: Marjan Mlinarič Trener I: Jože Jerebic Tehnični vodja: Slavko Oslerc Igralci, ki tekmujejo v območni Članski ligi vzhod: Jože Brunec (21), Bojan Filipič (27), Beno Farkaš (19), Franc Cifer (21), Željko Gaševič (25), Marjan Jaušovec (29), Zdenko Karba (26), Bojan Kovačič (26), Boštjan Kosi (18), Slavko Nemec (33), Jože Oršoš (28), Miran Osterc (27), Zoran Osterc (25), Darko Sobočan (23), Robi Sobočan (23). Jože Sreš (30), Mirko Sreš (25), Borut Puklavec (24), Marjan Rajh (24). Nogometaši Beltransa iz Veržeja — član območne slovenske lige vzhod. Stojijo od leve: Vlaškalič (trener), Jaušovec, Karba, D. Sobočan, Farkaš, M. Osterc, Kutuš, Nemec, S. Osterc (teh, vodja), M. Osterc (predsednik), Belec. Čepijo: Ivanič, Brunec, Puklavec, M. Sreš, Kosi, Rajh, Kovačič, Z. Osterc. Manjkajo: J, SreŠ, S. Sobočan in Gomboc. Logo — podjetje logistične opreme Ime LOGO izhaja iz besed logistična oprema. Logistika po meni transport in skladiščenje materialnih dobrin. Prav to pa je predmet našega proizvodnega programa. Izdelujemo lahke in težke regale — od najmanjših gospodinjskih polic do regalov velikih nosilnosti in višin. Regali so lahko nepremični, prevozni ali pretočni. Program dvižne opreme zajema ročne in električne paletne vozičke (viličarje) nosilnosti od 630 do 2000 kg, ki so nizko ali vi-sokodvižni. Vsi viličarji so okolju neškodljivi, kar je še posebno cenjeno v razvitem zahodnem svetu. Na zahodno-nemškem trgu smo s kakovostjo dosegli S-znak, kar pomeni preizkus varnosti in plasma naših izdelkov. DEJAVNOST PODJETJA: — izdelava, prodaja in servisiranje opreme za skladiščne sisteme, dvižne opreme, opreme za skladiščenje in vozil talnega transporta, — izdelava in servisiranje viličarjev posebne S-izvedbe, — projektiranje opreme za skladišča, dvižne in transportne sisteme, — prodaja dvižne opreme po sistemu staro za novo, — izdelava gospodinjskega pohištva, — inženiring s področja logistike, LOGO, Lendava, d.d. - zunanjetrgovinska dejavnost Kolodvorska 4.3 69310 Lendava telefon: (069) 75 109, 75-510 teleks: 38668 telefaks: (069) 75-519 Nogometni klub Turnišče, Štefana Kovača 75, je bil ustanovljen leta 1941. V njem delujejo tri moštva. Člansko moštvo sodeluje v območni nogometni ligi vzhod. Barva kluba je vijoličasto-rumena. Povprečno število gledalcev je 500. Največji uspeh je četrto mesto v območni ligi vzhod v sezoni 1990/91, Pred dnevi se je klub preimenoval v Gidos. Vodstvo kluba: Predsednik: Ciril Pucko Tajnik: Anton Sep Blagajnik: Ciril Cigut Gospodar: Štefan Dominko Trener I: Ivan Maučec Trener II: Mirko Škalič Tehnični vodja: Franc Lacko Igralci Gidosa, ki sodelujejo v območni članski ligi vzhod: Avgust Zver (25), Stanko Mujdrica (27), Neno Koveš (26), Robert Ternar (21), Bojan Gavrič (23), Stanko Markoja (30), Stanko Markoja (28), Ivan Ropoša (26), Štefan Toplak (28), Milan Jaklin (26), Jože Pucko (25), Marjan Dominko (23), Stefan Prša (23), Jože Pucko (21), Borut Litrop (21), Dušan Lutar (31), Goran Koveš (30), Roman Cesar (20), Daniel Lebar (26), Slavi Lebar (26), Zdeno Maučec (24), Danilo Lacko (17). Nogometaši Gidosa ki je član območne slovenske lige vzhod: Stojijo od leve: Maučec, Jaklin, N. Koveš, Ropoša, Cesar, Dominko, Toplak, Prša, Litrop (Trener), Škalič (pom. tren.), Denša (fizioterapevt), Lacko (teh. vodja), čepijo: Pucko ml., Ternar, G. Koveš, Mujdrica, Zver, Markoja ml„ Markoja st. NAFTA Lendava, p.o. Rudarska I 69220 Lendava — naftni derivati, — metanol, formaldehid, lepila in izolacijski materiali, — specializirani stroji in naprave za kemično in naftno industrijo, — raziskave in pridobivanje nafte in plina ter termalnih voda. A veste, da lahko dobite hišo? Poglejte zadnjo stran priloge. L 6 športna priloga_____ RK Pomurka Bakovci RK Krog Rokometni klub Pomurka iz Rakovec, Nova ulica 4, je bil ustanovljen leta 1975. V klubu deluje šest ekip, od pionirske do veteranske, članska ekipa nastopa v slovenski superligi. Barva kluba je rdeče-bela. Povprečno število gledalcev je 700. Največji uspeh kluba je drugo mesto v slovenski ligi v sezoni 1990'91 in uvrstitev v superligo. Vodstvo kluba: Sekretar: Srečko Belec Blagajnik: Franc Horvat Vodja trženja: Stefan Martinec; člani: Zoran Antolin, Bojan Kozel, Janko Rožman in Janez Smodiš Trener: Vlado Hebar Tehnični vodja: Štefan Buzeti Igralci Pomurke, ki nastopajo v slovenski superligi: Branko Bedekovič (19). Borut Buzeti (19), Jože Buzeti (23), Milan Gaberc (34), Tomaž Kolmanič (19). Anton Lovenjak (22), Štefan Lovenjak (27), Srečko Meolic (19), Darko Okreša (25), Radovan Petek (35), Peler Škra-ban (20), Borut Vereš (18), Jože Žugelj (22). Rokometni klub Krog je bil ustanovljen leta 1959. V njem delujejo tri selekcije. Članska ekipa sodeluje v slovenski rokometni ligi. Barva kluba je modra. Povprečno število gledalcev je 200. Največji uspeh Kroga je uvrstitev v slovensko ligo. Vodstvo kluba: Predsednik: Geza Prem Tajnica: Jana Kovačič Blagajničarka: Silva Olaj Gospodar: Alojz Kocjan Trener I: Vlado Roškar Trener 11: Janez Lapoši Tehnični vodja: Janez Kolmanko Igralci Kroga, ki sodelujejo v slovenski ligi: Denis Roškar (26), Dušan Kolmanko (21), Peter Prem (22), Jože Varga (27), Božo Lukač (25), Andrej Titan (28), Robi Meolic (27), Erih Babič (24), Stanko Šer-nek (31), Dušan Titan (27), Jožek Peterka (23), Jani Virag (26), Aleš Kolmanko (17), Miro Legenič(20), Stavek Vogrinčič (21) in Tomi Kovačič (17). Rokometaši Pomurke in Rakovec, ki je član superslovenske lige. Stojijo od leve: Hebar (trener), Žugelj, Meolic, Okreša. Bedekovič, Skrabar, Petek in Gaherc, čepijo: Šeruga, Buzeti, Š. Lovenjak, Vereš, A. Lovenjak. Š. Buzeti (teh. vodja) in Jerebic (fizioterapevt). Rokometaši Kroga, ki je član slovenske lige. Stojijo od leve: Lapoši (trener), D. Kolmanko, Peterka, Šernek, D. Titan, Lukač, Roškar, čepijo: A. Titan, Varga, Legenič, Virag, Prem, Babič, manjkajo: trener Roškar, tehnični vodja J. Kolmanko, A. Kolmanko, Meolic in Vogrinčič. Razpored tekem super SRL XIII. kolo - 29/2-92 Pivovarna—Nova oprema Preddvor—POMURKA Presad—Drava Rudar—Jadran Slovan—Inles Riko Ajdovščina—Velenje XIV. kolo — 7/3-92 Nova oprema—Ajdovščina Velenje—Slovan Inles Riko—Rudar Jadran —Presad Drava—Preddvor POMURKA—Pivovarna XV. kolo - 14/3-92 POMURKA—Nova oprema Pivovarna—Drava Preddvor—Jadran Presad—Inles Riko Rudar—Velenje Slovan—Ajdovščina XVI. kolo - 21/3-92 Nova oprema—Slovan Ajdovščina Rudar Velenje—Presad Inles Riko—Preddvor Jadran—Pivovarna Drava—POMURKA XVII. kolo — 2B/3-92 Drava—Nova oprema POMURKA—Jadran Pivovarna—Inles Riko Preddvor—Velenje Presad—Ajdovščina Rudar —Slovan XVIII. kolo - 4/4—92 Nova oprema—Rudar Slovan—Presad Ajdovščina—Preddvor Velenje—Pivovarna Inles Riko-POMURKA Jadran—Drava XIX. kolo — 11/4-92 Jadran—Nova oprema Drava—Inles Riko POMURKA-Velenje Pivovarna — Ajdovščina Preddvor—Slovan Presad—Rudar XX. kolo - 18/4-92 Nova oprema — Presad Rudar—Preddvor Slovan—Pivovarna Ajdovščina — POMURKA Velenje — Drava Inles Riko—Jadran XXI. kolo - 25/4-92 Inles Riko—Nova oprema Jadran—Velenje Drava—Ajdovščina POMURKA-Slovan Pivovarna—Rudar Preddvor—Presad XXII. kolo — 2/5-92 Nova oprema—Preddvor Presad — Pivovarna Rudar-POMURKA Slovan—Drava Ajdovščina—Jadran Velenje —Inles Riko SDK — Služba družbenega knjigovodstva Podružnica v Murski Soboti se priporoča s kakovostnim svetovanjem pravnim osebam na področju računovodstva in financ •NA 'l NIK Potrošnik Murska Sobota Namiznoteniški klub Potrošnik, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 2. se je preimenoval iz Sobote. Ustanovljen je bil leta 1965. V klubu imajo tri ekipe. Članska ekipa tekmuje v slovenski supernatniznoteniški ligi. Barva kluba je zeleno-bela. Povprečno število gledalcev je 100. Največji uspeh Potrošnika je sodelovanje v nekdanji zvezni ligi, bil je tudi štirikratni mladinski prvak nekdanje Jugoslavije. Vodstvo kluba: Predsednik': Riko Kolmanič Tajnik: Mirko Unger Blagajnik: Stane Lilrop Gospodar: Janez Sinic Trener I: Miran Močan Trener U: Simon Unger Tehnični vodja: Mirko Unger Igralci Potrošnika, ki sodelujejo v slovenski superligi: Mirko Unger (20), Borut Benko (23), Robi Benkovič (23), Tomaž Kus (18). Andrej Sapač (17) in Miran Močan (25). 1 Za športnike — akcija, kakršne v deželi ob Muri še ni bilo. Poglejte zadnjo stran priloge. ŠD Radenska Pomurje Murska Sobota Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote deluje že vrsto let Že leta 1927 je prof. Ludvik Vagaja v Murski Soboti organiziral prvi turnir, leta 1935 pa so ustanovili šahovski klub Mura na čelu z dr. Janezom Nemcem. Članska ekipa Radenske Pomurja tekmuje v prvi slovenski ligi. Največji uspeh je tretje mesto v Inter ligi z avstrijskimi ekipami ter večkrat doseženo tretje mesto v prvi republiški članski ligi in pokalnem tekmovanju. Med posamezniki je bil Štefan Cigan pionirski prvak Jugoslavije in trikratni mladinski prvak Slovenije in je pred osvojitvijo naslova mednarodnega mojstra. Brigita Ča-vužič je bila republiška pionirska in mladinska prvakinja igralci Radenske Pomurja, ki sodelujejo na republiškem tekmovanju: Člani: Boris Kovač (38), Danilo Hari (50), Igor Kos (33), Marko Coklin (30), Alojz Kos (59), Matija Gabor (44), Štefan Režonja (57), Ciril Logar (32), Robi Radosavljevič (28), Bogdan Hari (48) — vsi so mojstrski kandidati - ter Ivan Neraz(38) — prvokategornik; članice: Brigita Čavužič (26), Katarina Marič (17), Lea Števanec (16); mladinci: Tomi Gruškovnjak (18), Jože Gruškovnjak (19), Alen Kelemen (19) in Peter Kelemen (17). Namiznoteniška ekipa Sobote, ki tekmuje v slovenski superligi. Od leve proti desni: Mirko Unger starejši (tehnični vodja), Tomaž Kus, Mirko Unger mlajši, Robert Benkovič, Borut Benko in Miran Močan (trener). NTK Partizan Gornja Radgona Namiznoteniški klub Partizan Gornja Radgona je nastal iz sekcije, ki je bila ustanovljena 1971. leta. V klubu delujejo tri ekipe. Članska sodeluje v slovenski superligi. Barva kluba je modra. Povprečno število gledalcev je 50. Največji uspeh kluba je uvrstitev v slovensko superna-miznoteniško ligo. Vodstvo kluba: Vodja: kan Drozdek Trener I: Ivan Drozdek Trener II: Stanko Volf Tehnični vodja: Ivan Rihtarič Igralci Partizana Gornja Radgona, ki sodelujejo v slovenski super ligi: Boris Rihtarič (17). Matjaž Žitek (20). Ivan Kuzma (22), Aleš Fri-dnh (19) in Iztok Vršič (23). Namiznoteniška ekipa Radgone, ki tekmuje v slovenski superligi. Stojijo od leve: Ivan Drozdek (trener). Iztok Vršič, Boris Rihtarič. Matjaž Ž.itek in Ivan Kuzma. Iz ene zadnjih oaz neokrnjene narave... za vse tiste, s katerimi želimo to bogastvo deliti MURSKA SOBOTA Šport, ne le vrhunski, ampak tudi redna vadba in rekreacija so že tako zahtevni, da je pravilna hrana osnova za uspešnost. Pri tem ne gre toliko za energetsko vrednost obroka kot za kakovostno sestavo, prebavljivosti in izkoriščanje v telesu. Zato v Pomurskih mlekarnah izdelujejo vsestran« sko uporaben obnovitveni preparat z imenom GIBKO, ki hitro obnovi telesne funkcije. Prispeva k lažjemu premagovanju telesnih DA BOSTE PROŽNI IN GIBKI, PIJTE GIBKO in umskih naporov ter omogoča boljše počutje pri velikem naprezanju. Kot dopolnilna hrana ni namenjen samo športnikom, ampak tudi odraščajoči mladini in rekreativcem, ki se intenzivneje ukvarjajo s športom. GIBKO so preskusile strokovne komisije Atletske in Rokoborske zveze Slovenije, redno ga uporabljajo člani rokoborske in atletske reprezentance Slovenije ter tuje ekipe, ki se pri nas pripravljajo na zahtevnejše nastope. OK Vigros Murska Sobota i Odbojkarski klub Pomurje iz Murske Sobote, katerega članska ekipa tekmuje pod imenom Vigros v slovenski ligi, je bil ustanovljen pred 30 leti. V njem deluje osem ekip, od pionirske do članske. Barva kluba je modro-rumena. Povprečno število gledalcev je blizu 300. Največji uspeh kluba je drugo mesto Članske ekipe v slovenski ligi po jesenskem delu tekmovanja in tretje mesto ekipe članic v drugi slovenski ligi. Vodstvo kluba: Predsednik: Branko Rajnar Podpredsednica: Danica Cipot Strokovni vodja: Ludvik Janža Trener I: Ivan Hochstater Trener II: Dejan Munih Tehnični vodja: Boris Cipot Igralci Vigrosa. ki nastopajo v slovenski ligi: Dejan Munih (28), Darko Horvat (22). Roman Ratkai (24), Darko Žalik (23), Stanko Gobec (22), Dani Vnuk (20), Robi Poredoš (22), Štefan Klement (22), Mitja Janža (21), Bojan Novak (23), Dominik Poredoš (19) in Andrej Šiftar (27). । OK Emonacommerce Ljutomer Odbojkarski klub Emonacommerce Ljutomer Je bil ustanovljen leta 1937 v okviru Sokola, leta 1963 nadaljeval v okviru Partizana, nato kot Tehnostroj Ljutomer, Agroplod in naposled Emonacommerce. V klubu delujejo štiri ekipe. Članska ekipa nastopa v slovenski ligi. Barva kluba je zeleno-vijoličasta. Povprečno število gledalcev je 100. Največji uspeh kluba je tretje mesto v SOL 1990/91. Vodstvo kluba: Predsednik: dr. Jože Šumak Tajnik: Tone Ficko Blagajničarka: Nataša Novak Trener I: Drago Drevenšek Trener H: Tone Ficko Tehnični vodja: dr. Jože Šumak Igralci, ki nastopajo v slovenski ligi: Mitja Belec 121), Tomas Čeh (17), Andrej Drvarič (30), Boris Grut (18), Karel Krajcar (21), Borut Prelog (20), Janko Rajnar (27), Boris Onišak (18), Marko Savič (19), Jan Škrobar (25), Mitja Šumak (26) in Sašo Zidar (18). Odbojkari Agrosa iz Murske Sobote, ki je član slovenske lige. Stojijo od leve: R. Poredoš, Vnuk. Klement, Gobec, Novak. Horvat, Munih. L. Janža (trener), čepijo: Šiftar. M. Janža. Ratkai, D. Poredoš in Žalik. Odbojkarji Emonacommercea Ljutomer, ki je član slovenske lige. Stoji jo od leve: Drevenšek (trener), Ceh. Grut. Belec. Prelog, Krajcar, Šumak; čepijo: Ivšek, Škrobar, Onišak, Drvarič in Savič. KOLESA @ ZA VSE POTREBE IN ŽELJE • Rog je največji Izdelovalec koles pri nas • 60 odstotkov izdelkov gre v izvoz na zahodna tržišča • Tisoččlanski kolektiv Roga vam želi veliko užitkov med vožnjo z našimi kolesi! TOVARNA DVOKOLES IN OPREME ROG LJUBLJANA p.o. 61000 Ljubljana, Trubarjeva 72 Telefon: 061/317-477, telex: 31 361, telefax: 061/318-658 Razpored tekem II. ONL Lendava XI. kolo - 5/4-92 Žitkovci : Petišovci lakoš : Zvezda Mostje prosto XII. kolo - 12/4-92 Petišovci ; lakoš Mostje : Žitkovci Zverda prosta XIII. kolo - 19/4-92 Zvetda : Petišovci lakoš : Mostje Žitkovci prosti XIV. kolo - 26/4-92 Mostje : Zverda Žitkovci : Lakoš Petišovci prosti XV. kolo - 3/5-92 Zvetde : Žitkovci Petišovci । Mostje lakoš prost - '9 Kmetijska mehanizacija PRIKOLICE TEHNOSTROJ OBRAČALNIKI 25/4-92 2/5-92 CEMENT APNO NICE PLUGI Semenska koruza Zaščitna sredstva ROTACIJSKE KOSIL PREDSETVENIKI - Ugodne cene in hitra ter prijazna postrežba Grosuplje Črnomelj Emens OolKrško V, Nedelja-.Mokerc IzolarOnnož KamnikOobova ŠešicRadete XXIII. kolo -: SešinCelje Radeče:Kammk Dobovadzola OrmorV Nedelja Mokerc:Emens Dol KrškoGrosuplje Črnomelj:KROG XXIV. kolo -: CeljeČmomelj KROGKisko GrosupljeMokerc Emens DoLOrmož V. Nedelja:Dobova Vse stroje, ki jih imamo v zalogi, lahko kupite na tri mesečno odplačilo »Sem Marko Slavič, najboljši športnik Pomurja 1991. leta. Vesel sem tega priznanja Poleg športa se ukvarjam s trgovino in vas vabim na ugodne nakupe!« Turistično kmetijsko ir trgovsko pnofetp d. KLJUČ AROVCI 19 VU69242 Križevci pri Ljutomeru Tel 069/87-731 XV. kolo - 29/2-92 M obere Colje KrškoOrmož Cmomelj:Dobova KROG:Radeče GrosupljeŠešir Emens DoLKamnik V. Nedeljakola XVI. kolo — 7/3-92 CeljeV Nedelja IrolaTmens Dol Kamnik:Crosuplje ŠešinKROG RadečeČmomelj Dobova:Krško OrmožMokerc XVII. kolo — 14/3-92 Ormož Celje MoketcDobova KrškoRadeče Čmomeljčešir KROG: Kamnik Grosuplje:kola Emens DolV Nedelja XVIII. kolo - 21/3-92 CeljeEmens Dol V. Nedelja Crosupl je kola .KROG KamnikČmomelj ŠešinKrško RadečeMokerc 0obova:0rmož XIX. Kolo - 28/3-92 Do bova Celje OrmožRadeče MokercSešir Krško Kamnik Črnomeljdzola KROG: V Nedelja Grosuplje Emens Dol XX. kolo - 4/4-9Z CeljeCrosuplje V. Nedelja Cmomelj IrrilaKrško Kamnik:Mokerc ŠeširOrmož Radeče:Dobova XXI. kolo - 11/4-92 HadečeCelje Dobovačešir Ormož:Kamnik Mokerckola KrškoV. Nedelja £momelj:Emens Dol KROGCrosuplje XXII. kolo — 18/4-92 CeljeKROG Izola.Radeče Karrmikčešir XXV. kolo - 9/5-92 KamnikCelje Šešichola RadočeV Nedelja Dobova:Emens Dol Drmož:Grosuplje MnkercKROG KrškoČrnometj XXVI. kolo — 16/5-92 Celje:Krško Čmomolj:Mokerc KROG: Ormož Grosuplje :Oobova Emens DoERadeče V. Nedelja:Šešir lzola:Kamnik Gradbeni material: STREŠNIKI BRAMAC - BELA FASADNA OPEKA Razpored tekem SRk I. SOL - moški Evropsko nogometno prvenstvo XV. kolo - 29/2-92 ŠempeterBled VIGROSCeije lzola:Mislmja Črnuče: Žirovnica EMONACOMMERCEJopolčica BrezovicaVileda 2 XVI. kolo - 7/3-92 Bled:Brezovica Vileda 2:EM0NAC0MMERCE TopolšicaČmuče Žirovnicalzcla MisliniaVIGROS Celje:$empeter XVII. kolo - 14/3-92 Celje:Bled ŠempeterMis linja VIGROS:Žirovnica lzola:Topolšica Čmuče:Vileda 2 EMONACOMMERCEBrezovica XVIII. kolo - 21/3-92 Bled:EMONACOMMERCE Brezovicačmuče Vileda 2:lzola Topolšica-VI GROS Žirovnicačempeter Mislinja :Cel je XIX. kolo - 28/3-92 Mislinja:Bted Celje :Zirovnica ŠempeterJopolšica VIGROSVileda 2 1zob:Brezovica ČrnučeEMONACOMMERCF XX. kolo - 4/4-92 Bled Črnuče EMONACOMMERCEdzola BrezovicaVIGROS Vileda 2:Šempeter Topolšica :Celje Žirovnica:Mislinja XXI. kolo — 11/4-92 ŽirovnicaBled MislinjaJopolšica Celje Vileda 2 $empeter:Brezovica EMONACOMMERCE:VIGROS Izola: Črnuče XXII. kolo - 25/4-92 Bled: Izola ČrnučeVIGROS EMONACOMMERCE Šempeter Brezo vica :C el je Vileda 2:Mislinja Topolšica:Žirovnica Športniki iz dežele ob Muri in najboljša radijska postaja v Sloveniji vam ponujata sodelovanje. Poglejte zadnjo stran. ŠVEDSKA — 10. 6.-26. 6. E skupina: Švedska. Francija, Jugoslavija, Anglija; II. skupina: Nizozemska. Škotska, Skupnost neodvisnih držav, Nemčija. 10. junija Švedska tFrancija 14. junija Francija: Ang lija II. junija Jugoslavija :Anglija Švedska Jugoslavija 12. junija Nizozemska:Škotska 15. junija Škotska :Nemčija 17. junija Švedska .'Anglija 1«. Francija Jugoslavija junija Nizozemska:Nemčija Škotska :SND SND:Nemči ja Nizozemska :SND Polfinale 21. in 22. junija Finale 26. junija v 24 urah vam kjerkoli v severovzhodni Sloveniji popravimo polomljena stekla, izdelamo in montiramo izolacijsko steklo! • Pokličite nas po telefonu: (069) 61-974 ali nas obiščite v Podgradu št. 4 pri Gornji Radgoni. PRODAJNI SALON 69250 GORNJA RADGONA GRAJSKA C. 27 TELEFON: 069/61-974, 61-751, TELEFAX: 069/61-947 VSE ZA OPREMO DOMA • stavbno pohištvo • lesene obloge • leseni podi • parket • okovje © oprema za kopalnice • orodja (hoby program) • mini bazar VASE ZELJE, VASE SANJE - NASA PONUDBA S KARTICO ZVESTOBE DO CENEJŠEGA NAKUPA A Razpored tekem SNL \SNL del Razpored tekem OCL vzhod XXII. kolo - 1/3-92 B. Izola Domžale Lek Primorje! Kladivar Jadran Lama! M. Svoboda MLIRA:Steklar Medvode:Zagoije Rudar (TJ: Živi la Naklo NAFTA!OTROŠNIK Slovan M.:Rudar (VJ Maribor Branik:Gorica E Ljubljana:Koper SCT Olimpija prosta XXVIII. kolo - 5/4-92 P. Kladivar.Steklar Domzale:Zagorje Olimpija:Živila Naklo B IzolaPOTROŠNIK Primorje:Rudai (VJ Jadran Lama Gorica MURAKoper Medvode! Ljubljana Rudar (TJ:Maribor B. NAFTA:Slovan M. Ligui Mol/ Svoboda prost XXXIV. kolo - 6/5-92 ZagorjePOTROŠNIK SteklanRudar (V.) L. M. Svoboda Gorica P. KladivarKoper Domžale! Ljubljana □limpijaMaribor B B lzola:Slovan Primorje: NAFTA Jadran LamaRudar (T.) MURAMedvode Živila Naklo prosta XXIII. kolo - 9/3-92 Koper:Matibor B Gorica:Slovan M. Rudar (VJ:NAFTA POTROŠNIK:Rudar (TJ Živila Naklo:Medvode ZagorjeMURA Steklar Jadran lama L.M Svoboda!rimorje P Kladivar!. Izola Oomžale:Olimpija E. Ljubljana prosta XXIX. kolo - 12/4-92 Slovan M ; Rudar (TJ Maribor B.:Medvode E. LjubljanaMURA Koper Jadran Lama GoricaPrimorje Rudar (V.):B. Izola POTROŠNIK:Olimpija Živila NakluDomžale Zagorje! Kladivar Steklar 1.M. Svoboda NAFTA prosta XXXV. kolo - 10/5-92 Medvode Jadran Lama Rudar (T.)!rimorje NAFRT B Izola Slovan M :0limpija Maribor B :Domžale E. Ljubljana!. Kladivar Koper!. M. Svoboda Gorica:Steklar Rudar (VJrZagorje POTROŠNIK:Zivrla Naklo MURA prosta XXIV, kolo - 15/3-92 Olimpija! Kladivar B. Izola!.M. Svoboda Primor je:Steklar Jadran Lama Zagorje MURAiivila Naklo Medvode!OTROŠNIK Rudar |TJ!udar (V.) NAnA:Gorica Slovan MKoper Maribor B ! Ljubljana Domžale Lek proste XXX. kolo - 15/4-92 L.M Svoboda:Zagorje P. KladivarŽivila Naklo DomžalePOTROŠNIK □limpija!udar (VJ B. IzolaGorica PrimorjeKoper Jadran Lama!. Ljubljana MURA Maribor B. Medvodešlovan M Rudar (TJ:NAFTA Steklar prost XXXVI. kolo - 17/5-92 Živila Naklo Rudar (V J ZagorjeGonca SteklarKoper L. M. Svoboda! Ljubljana P. KladivanMaribor B Domžale Slovan M. Olimpija:NAFTA B. lrola:Rudar (T.) Primorje:Medvode Jadran LamaMURA POTROŠNIK BELTINCI prost POTROŠNIK! Ljubljana Živila Naklo:Maribor B Maribor Olimpija 20 15 Z 20 12 5 3 48:20 32 3 44:12 29 Zagurje:Slovan M Živila Naklo 20 12 5 3 33:18 29 Steklar:NAFTA Izola 20 11 6 3 31:13 28 L M Svobuda:Rudar (TJ P. Kladivar:Medvode Vozila Koper Kladivar 20 8 20 11 20 9 9 3 G 3 6 5 41:21 21:16 28:28 25 25 24 Domžale MURA MURA 20 10 3 7 33 25 23 Olimpija Jadran Lama Uubljana Steklar 20 8 G G 24:19 22 B IzolaPrimorje 20 8 8 6 31:31 22 ASOP Gonca prost Slovan 20 8 5 7 28:16 21 Zagmje 20 9 3 8 32:23 2t Svoboda 20 7 5 8 31:35 19 Rudar (V | 20 6 6 8 27:31 18 XLI. kolo - 14/6-92 POTROŠNIK 20 6 4 1D 28:44 16 Primorje:Olimpija Jadran Lama:Domžale Primorje NAFTA Rudar (TJ 20 5 20 5 20 5 4 3 2 11 12 13 21:39 23:40 25:38 14 13 12 MURA!. Kladivar Domžale 20 3 4 13 13 30 10 Medvode!. M. Svoboda Medvode 20 4 2 14 16:45 10 Rudar (T.):Steklar Jadran Lama 20 2 3 15 10:45 7 NAFTA:Zagorje Slovan M Živila Naklo Maribor B. POTROŠNIK OCL- ■ vzhoi i- E. Ljubljen a Rudar (V.) Koper:Gorica Belvedur Izola prost jesenski del Železničar 13 8 4 1 16:4 20 Ojstrica 13 8 3 2 24:10 19 XLII. kolo - 21/6-92 Dravinja 13 6 4 3 21:13 16 Gorica!. Ljubljana Hmezad 13 6 4 3 17:13 16 Rudar (V.):Maribor B. TURNIŠČE 13 6 3 4 29:21 15 POTROŠNIK:Slovan M. M. Koroan 13 6 3 4 18:16 15 Živila Naklo:NAFTA Pohorje 13 4 5 4 15:13 13 ZagorjeRudar(TJ Rače 13 4 4 5 14:14 12 Steklar :Medvode Impol 13 5 2 6 17:22 12 L. M. Svaboda:MURA Pekre 13 3 6 5 16:16 11 P. KladivarJadran Lama RELTRANS 13 2 7 4 12:15 11 DomžalePrimorje Kovinar 13 3 5 5 14:22 11 Olimpija!. Izola Partizan 13 1 5 7 14:22 7 Koper prost Središče 13 1 2 10 11:37 4 XIV. kolo - 22/3-92 Dravinja:Pohorje OjstricaTURNIŠČE BELTRANSzRače KovinarKorotan HmezadŽelezničar Središčerlmpol Pekre Partizan SG XV. kolo — 2973-92 PekrezDravinja PartizanzSredišče ImpoLHmezad ŽelezničarzKovinar KorotanzBELTRANS RačezOjstrica TURNISČEzPohorje XVI. kolo — 5/4-92 DravinjazTURNIŠČE PohorjezRače OjstricazKorotan BELTRANS Železničar Kovinarlmpol HmezadzPartizan Sre d išče Pekre XXV. kolo - 22/3-92 E Ljubljana!lovan M KoperNAFTA GoricaKudar (TJ Rudar (V.) Medvode POTROŠNHCMURA Živila NakloJadran Lama E. Zagorje Primorje Steklar! Izola LM SvnbodaOlimpija P KladivarDomžale Maribor Branik prost XXXI. kolo - 19/4-92 NAPI A; IVI odvode Slovan M :MURA Maribor B Jadran Lama E. Ljubljana!rimorje Koper! Izola Gor ica:0limp ija Rudar (V.) Domžal e POTROŠNIK! Kladivar Živila NaklolM Svoboda ZagorjeSteklar Rudar (TJ prost XXVI. kolo - 29/3-92 Domžale!.M. Svoboda Olimpija:Steklar B. Izola:Zagorje Primorje:Živila Naklo Jadran Lama!01R0ŠNIK MURA:Rudar (VJ MedvodeGorica Rudar (T (Koper NAFTA! Ljubljana Slovan M.:Maribor B Publikum Kladivar prnst XXXII. kolo - 26/4-92 SteklanŽivila Naklo L.M. Svoboda!OTROŠNIK P. Kladivar:Rudar (V ) Domžale Gorica OlimpijaKoper B Izola! Ljubljana Primorje:Maribor B. Jadran Lama:Slovan M MURANAFTA MedvodeRudar (TJ Elektroelement Zagorje prost XXXVII. kolo - 20/5-92 MURAPrimorje Medvode! Izola Rudar (T J Olimpija NAFRADomžale Slovan M ! Kladivar Maribor B.l M. Svoboda E. L|ubljana:Steklar KoperZagorje Gorica:Živila Naklo Rudar (VJPOTROŠNIK Jadran Lama prost XXXVIII. kolo - 24/5-92 POTROŠNIKGorica Živila Naklo Koper Zagorje! Ljubljana Steklar:Maribor B. L. M Sv obod a: Slovan P. Kladivar NAFTA Domžale:Rudai (Tj Olimpija:Medvode B. IrolaMURA PrimorjeJadran Lama Rudar (Vj prost XVII. kolo — 12/4-92 SrediščezDravinja PekrezHmezad Partizan.Kovinar Ugodni družinski nakupi! XXVII. kolo - 1/4-92 Maribor B.:NAFTA E. Ljubljana:Rudar (T.) KoperMedvode Gorica.MURA Rudar (V ( Jadran Lama PO1ROŠNIK!hmorje Živila Naklo! Izola Z »go rje: Olimpija Staklar:Domžale L.M. Svoboda! Kladivar Slovan Mavrica prost XXXIII. kolo - 3/5-92 Rudar (TJ.MURA NAFTAJadran Lama Slovan M.!rimurje Maribor B.!. Izola E Ljubljana Olimpija Koper Domžale Gorica!. Kladivar Rudar (V.)l.M. Svoboda POTROŠNHGStekler Živila NakloJagorje Medvode Loka prosta XXXIX. kolo - 31/5-92 Jadran lama! Izola MURA:Olimpija MedvodeDomžale Rudar (TJ!. Kladivar NAFTA!. M Svoboda Slovan M Steklar Maribnr B.:Zagorje Koper!OTROSNIK E. Ljubljanski vila Naklo Gorica:Rudar (V.) Primorje prosto XL. kolo - 7/6-92 Rudar (V (Koper H 2 ImpolBELTRANS ŽelezničarzOjstrica KoratanzPohorje XXI. kolo - 10/5-92 KovinarzDravinja HmezadzBELTRANS lače.Središče rURNIŠČEHmezad 3ohorjeKovinar RačezTURNIŠCE XVIII. kolo — 19/4-92 DravinjazRače TURNIŠČE zKorotan Pohorje železničar Ojstricalmpol BELTRANS Partizan KovinarPekre HmezadzSredišče XIX. kolo — 26/4-92 HmezadzDravinja SrediščezKovinar PekrePELTRANS PartizanzOjstrica ImpoIzPohorje ŽelezničarzTURNIŠČE KorotanPače SrediščezOjstrica OjstricazBELTRANS PekrezPohorje PartizanzTURNIŠČE XXV. kolo - 7/6-92 ImpoIzRače Ojstrica:Oravinja ŽelezničarKorotan BELTRANSPohorje Kovinar TURNIŠČE XXII. kolo — 17/5-92 HmezadzRače DravinjaŽelezničar Središče: Korotan Korotanzlmpol PekrezZelezničar RačezPartizan Partizanlmpol TURNIŠČEzPekre PohorjezSredišče XXVI. kolo — 14/6-92 OjstricazHmezad Dravin|a:Partizan BELTRANS:Kovinar ImpolPekre Zelezničar:Središče XXIII. kolo — 24/5-92 KorotanzHmezad BELTRANSzDravinja RačeKovinar KovinarOjstrica TURNIŠČEBELTRANS HmezadPohorje Pohorje:Ojstrica SrediščezTumišče XX. kolo — 3/5-92 DravinjazKorotan RačezZelezničar TURNIŠČEzImpol PohorjezPartizan OjstricaPekre BELTRANS:Središče KovinarzHmezad HekreHace Partizan:Korotan ImpolŽelezničar XXIV. kolo — 31/5-92 Dravinjazlmpol ŽelezničarzPartizan KorotanPekre Poglejte hišo na zadnji strani! Trenirke, jope, skratka oblačila vseh vrst za vso družino po izjemno ugodnih cenah. k zalogi tudi posteljnina, brisače, drugi tekstilni izdelki, čistila za gospodinjstvo iz uvoza ter plastenjaki za varovanje rastlin # Odplačilo na štiri obroke in brez obresti! O Dodatne ugodnosti za nakupe prek sindikata! TAMAŠ d.o o., trgovina s tekstilom GORNJA BISTRICA 130 a 69232 ČRENŠOVCI, tel.: (069) 70-270 13 prva MNL MS XII. kolo — 29/3-92 ŠalovciiSerdica TromejnikrDokležovje GradzGančani Puconci: Garda Filovci:Bratonci Cankova :Hodoš XIII. kolo — 5/4-92 Cankovazšalovci Hodoš Filovc. BratoncitPuconci ČardazGrad GančanrJromejnik Dokležo vjeSerdica Sprejemamo naročila športnih klubov za izdelavo trenirk, dresov, anorakov, reklamnih klobukov in kap. • V lastni trgovini v Do-kiežovju prodajamo: ŠPORTNA KONFEKCIJA Brunec Miha Dokležovje 166, 69231 Beltinci tel.: 069 42 311 — športna oblačila, tudi modne hlače »pajkovke« in mini krila • Trgovina v Dokležovju št. 166 je odprta od 7. do 19. (tudi ob sobotah) in ob nedeljah od 8. do 12. ure. [ MATURANTI, MATURANTKE! Kam k frizerju in na ličenje? Odgovor vam ponuja — VENUS. Sporočamo vam. da bodo za vas odprta vrata našega studia tudi ob sobotah popoldan. STUDIO 7A NEGO TELESA Man/a Cipot 59000 M. Sobota .7 Kaiubova Pridite ali nas pokličite po telefonu in st rezervirajte uro. Zablestite ta večer — saj je samo vaš in samo enkrat v življenju. Sporočilo za vse! Ponujamo vam najnovejšo in najuspešnejšo ameriško metodo BODY WRAPPING za hujšanje in odpravo celulita, SCARDAMEY mišični lifting za ohlapno vezivo in mišice in B1O LIFTING — biološki lifting za zrelo in ' ,— aknasto kožo. ) ZAHTEVAJTE KARTICO ZVESTOBE! 'iPokličite nas po tel.: 21-667 XIV. kolo — 12./4-92 ŠalovciDokležovje Serdica:Gančani TromejnikCarda Grad:Bratonci Puconci :Hodoš FilovcitCankova XV. kolo - 19/4-92 Filovci :Šalovci CankovaPuconci HodoŠ;Grad BratonciTromejnik Čarda:Serdica GančaniDokležovje XVI. kolo — 26/4-92 SalouciGančam DokleFovjeParda $trdica:Bratonci Tromejnik Hodoš Gtad.Cankova Puconci Tilovci XVII. kolo - 3/5-92 PuconceŠalovci Filovci: Grad Cankovalromojnik HodošzSerdiea Bratonci:Dokležovje ČardaGančani XVIII. kolo - 10/5-92 Šalovci:Čarda GanianhBratonci DokležovjePodoš Setdica=Cankova Tromejnik Jilovci GradPuconci XIX. kolo — 17/5-92 Grad :$al ovci PuconciTromejnik Filovci :Serdica Cankova zDokležov je HodošGančani BratoncizČarda XX. kolo - 24/5-92 Šalovci:Bratonci ČardazHodoš GančaneCankova Dokležovjefilovci Serdica: Puconci Tromejnik zGrad XXI. kolo - 31/5-92 TromejnikSalovci Grad:Serdica Puconci Dekletov je Filovci zGančani CankovaCarda HodošzBrattmci XXII. kolo - 7/6-92 ŠalovcizHodoš BratoncizCankova ČardaTilovci Gančani Puconci DokležovjeGrad Serdi aJromejnik -------------------------/5J SD Koloman Flisar Tišina Jugo klub v Murski Soboti na Mladinski 3 je bit ustanovljen leta 1958. V njem deluje pet sekcij. Članska vrsta tekmuje v slovenski figi. Barva kluba je modra. Največji uspeh je prvo mesto na ekipnem Članskem prvaku Slovenije v letu 1984. Povprečno število gledalcev je 80. Vinko Apšner je bil balkanski prvak leta 1982, Darij Semen drugi 1983. Vodstvo kluba: Predsednik: Anton Kos Blagajnik: Marija Ščap Gospodar: Marjan Hiršf Trenerja: Daniel Kisilak in Stefan Vehab Tehnični vodja: Oskar Sooš Tekmovalci, ki nastopajo v slovenski judo ligi: Ludvik Pavlič (16), Tarik Mazouzi(l7), Franc Fajhtinger (29), Imre Cikajlo(17), Aleš Šeruga (17), Daniel Kisiiak (29), Mario Brozovič (18), Tonček Vehab, Branko Meničanin (26) Zoran Kos (19), Gorazd Kerec (16), Robi Sadi (18) in Matjaž Horvat (26). Strelska družina K otoma na Flisarja Tišina je bila ustanovljena leta 1975. V njej deluje pet ekip. Članska ekipa tekmuje v prvi slovenski strelski ligi. Strelci družine so bili dvakratni republiški mladinski prvaki. druga na državnem mladinskem prvenstvu in prvi v prvi republiški ligi vzhod za člane. Aleš Števanec je republiški pionirski prvak z novim rekordom, Drago Pertoci pa republiški mladinski prvak z rekordom in republiški prvak v tekmovanju za zlato puščico, Branko Bukovec pa je bil Četrti na državnem prvenstvu. Vodstvo družine: Predsednik: Jože Bagaroš Podpredsednik: Drago Jureš Blagajničarka: Nataša Domjan Strokovni vodja: Alojz Flegar Tekmovalci prve republiške lige: Branko Bukovec, Drago Pertoci, Simon Flegar in Franc Gider. SD Jovo Jurkovič Videm Strelska družina Jova Jurkoviča iz Vidma je bila ustanovljena leta 1958. V družini delujeta pionirska in članska ekipa. Članska ekipa tekmuje v prvi slovenski ligi. Doslej največji uspeh je naslov ekipnega pionirskega prvaka Slovenije in sedmo mesto članske ekipe na prvenstvu Jugoslavije. Vodstvo družine: Predsednik: Anton Kocbek Tajnik: Viktor Miholič Blagajnik: Branko Korošak Tehnični sekretar: Alojz Šijanec Strelci prve slovenske lige: Anton Kocbek, Alojz Šijanec, Stanko Rojko, Branko Korošak, Janko Strgar in Gorazd Kocbek. Povprečna starost ekipe je 34 let. Športniki in Murski val so vam priskrbeli veliko reči za kratkočasenje — hišo, avto in podobne malenkosti . . . Poglejte zadnjo stran priloge. založil mladinska knjiga JOGA Jasen, razumljiv in odlično ilustriran klasični priročnik za učenje joge. Navodilom sledimo z lahkoto in spoznavamo vse dobre lastnosti te starodavne discipline. Knjiga je prava inspiracija za začetnike in izurjene. • Naredite svoje telo lepo in prožno * Ostanite mladostni v vseh življenjskih obdobjih • Jejte modro in dobro • Dihajte za življenje in življenjsko moč * Izboljšajte svoje zdravje • Brez težav uživajte v nosečnosti • Preženite stres in napetost * Povečajte sposobnost koncentracije • Uživajte v duševni umirjenosti mladinska knjiga založba d d Strelci SNL — jesen 18 golov: Igor Poznič (Maribor-Branik); 17 golov: Miloš Breznikar (Gorica); 13 golov: Bojan Taneski (Živila Naklo); 12 golov: Zoran Ubavič (Olimpija); 10 golov: M dan Kukič (Mura), Igor Hoiešek (Rudar-Trbovlje) in Matjaž Cvikl (Rudar Vele nje); 9 golov: Robert Šabjan (Nafta), Nedeljko Topič (Olimpija), Ante Šimundža (Maribor-Branik) in Dušan Kosič (Svoboda); 8 golov: Andrej Jerina (Živila Naklo), Štefan Škaper (Potrošnik) in Emir Džafič (Ingrad Kladiva r); 7 golov: Dejan Dju ra novic (Izola), Darko Srovin (Slovan), Peter Šmid (Steklar), Mario Zver (Potrošnik), Bojan Žibert in Janez Žlak (Zagorje), Stipe Agatič (Rudar Trbovlje). ^14 XH. kolo - 29/3-92 črenšovci—Dobrovnik Dobrina—Bistrica Polana—Tišina Odranci—Ižakovci Rakičan —Lipa Ljutomer—Bakovci XIII. kolo — 5/4-92 Ljutomer—Črenšovci Bakovci — Rakičan Lipa —Odranci Ižakovci —Polana Tišina—Dobrina Bistrica —Dobrovnik XIV. kolo - 12/4-92 Črenšovci —Bistrica Dobrovnik—Tišina Dobrina —Ižakovci Polana —Lipa Odranci—Bakovci Rakičan —Ljutomer XV. kolo - 19/4-92 Rakičan—Črenšovci Ljutomer —Odranci Bakovci —Polana Lipa —Dobrina Ižakovci — Dobrovnik Tišina—Bistrica XVI. kolo — 26/4-92 Črenšovci—Tišina Bistrica—Ižakovci Dobrovnik — Lipa Dobrina —Bakovci Polana —Ljutomer Odranci—Rakičan XVII. kolo - 3/5-92 Odranci—Črenšovci Rakičan —Polana Ljutomer—Dobrina Bakovci—Dobrovnik Lipa —Bistrica Ižakovci—Tišina XVIII. kolo — 10/5-92 Črenšovci —Ižakovci Tišina — Lipa Bistrica—Bakovci Dobrovnik — Ljutomer Dobrina —Rakičan Polana —Odranci XIX. kolo - 17/5-92 Polana—Črenšovci Odranci — Dobrina Rakičan — Dobrovnik Ljutomer—Bistrica Bakovci—Tišina Lipa — Ižakovci XX. kolo — 24/5-92 Črenšovci—Lipa . Ižakovci—Bakovci Tišina —Ljutomer Bistrica—Rakičan Dobrovnik—Odranci Dobrina—Polana XXI. kolo — 31/5-92 Dobrina — Črenšovci Polana—Dobrovnik Odranci—Bistrica Rakičan—Tišina Ljutomer—Ižakovci Bakovci —Lipa XXII. kolo - 7/6-92 Črenšovci — Bakovci Lipa —Ljutomer Ižakovci —Rakičan Tišina —Odranci Bistrica — Polana Dobrovnik — Dobrina Letošnji maraton treh src bo res mednarodni, saj bo povezal ljudi in kraje na obeh straneh reke MURE ob slovensko-avstrijski meji. Start in cilj bosta v Radencih, ki jih bodo tekaške proge povezale še z Gornjo Radgona, avstrijsko Radgono, Žetinci, Ceder ovci, M. Soboto, Krogom, Bakovci, Tišino... Tekli bomo lahko spet vsi, od cicibanov do veteranov, planinci se bodo podali na pohod po vinski poti na Kapelo, za druge pa bosta pester kulturno-zabavni program, in gostinska ponudba. MEDNARODNI XII. MARATON TREH SRC XII.INTERNATIONALER MARATHON DER DREIHERZEN" V Radencih bo JO. maja tudi državno prvenstvo Republike Sloveni je v maratonu. Teki se bodo šteli tudi za lovoriko maratonov v deželah Alpe-Jadran ter za slovenski maratonski pokal. I/ Radencih in okolici se bodo JO. maja dogajale prave stvari. Lepo-je biti poleg! Naš slogan Je: RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE OB MURI! Radenci, 30. maja 1992 6' HK Pomurje Hokejski klub Lipovci je bil ustanovljen leta 1964. Igralci so rjili trikratni mladinski prvaki Jugoslavije (1967. 1971 in 1974). Članska ekipa pa je bila devet-kratni prvak Slovenije in slovenski prvak v dvoranskem hokeju. Članska ekipa nastopa v slovenski ligi in je jesenski prvak. Vodstvo kluba: Predsednik: Alojz Forjan Tajnik: Stefan Mesarič Trener: Stefan Mesarič igralci, ki tekmujejo v slovenski ligi: Alojz Mesarič i411, Miran Mesarič (37), Stefan Mesarič (31). Stefan Sraka (34), Štefan Forjan (42). Boris Mujdrica (23), Andrej Tratnjek (34), Janez Fule (431, Darko Fule (18, in Stefan Tratnjek (25). Hokejski klub Pomurje je bil ustanovljen leta 1970. Vmes pa se je tudi imenoval H K ABC Pomurka. Članska ekipa tekmuje v slovenski ligi. Največji uspeh je tekmovanje v drugi zvezni ligi v letih 1971—76. Bil je večkratni prvak Slovenije, pokalni prvak in dvoranski prvak. Sest mladincev pa je sodelovalo v mladinski in mladi reprezentanci Jugoslavije. Vodstvo kluba: Predsednik: Martin Glavač Tajnik: Ludvik Zelko Trener: Stanko Kerman Strokovni štab: Štefan Petkovič, Stefan Vučak in Ludvik Zelko Igralci, ki tekmujejo v slovenski ligi: Kristjan Kutuš (18), Jože Časar (29), Ludvik Črnko (32), Jože Črnko (32), Zdenko Lenarčič (24), Stanko Kerman (42), Vlado Bukvič (25), Vito Zelko (25), Srečko Kavčič, Jože Go-stonj (34), Simon Kerman (17), Franc Gumilar in Sandi Petkovič. Predanovci Športni klub Triglav Predanovci je bil ustanovljen letos. Članska ekipa sodeluje v državni hokejski ligi. Poleg hokeja na travi pa se v klubu rekreacijsko ukvarjajo tudi z namiznim tenisom, nogometom, odbojko in še nekaterimi športi. Vodstvo kluba: Predsednik: Štefan Podle-sek Podpredsednik: Ludvik Kuzma Blagajnik: Franc Škrifcc Tajnik: Boštjan Puhan Trener: Vito Fuis Igralci, slovenske lige r hokeju na travi: Darko Du-rič, Vitomir Fujs, Štefan Bukvič, Franjo Kovačič, Simon Škrilec, Štefan Janža. Stanko Kerman, Peter Nemec, Tibor Novak. Kristjan Kutuša, Matej Cigut in Boštjan Puhan. Razpored tekem — druga MNL MS X. kolo - 29/3-92 Apače Romah Križevci:Tešanovci Bogojina: Pušča Vrele c:Prose n jakovci 11 plavih:Remet XI. kolo — 5/4-92 11 plavihApače Remet: Vrelec ProsenjakovcirBogojina Pušča: Križevci Tešanovci:Romah XII. kolo — 12/4-92 Apače Ješa novci Romah:Pušča KnževcčProsenjakovci Bogojina: Remet Vrelecdl plavih XIII. kolo — 19/4-92 Vrelec:Apače 11 plavih:Bogojina Remet Križevci ProsenjakovciRomah Pušča Ješanovci XIV- kolo — 26/4-92 Apače: Pušča Tesano vci Prosenjakovci RomahRemet Križevci: 11 plavih BogojinaVrelec LJUTOMER Ormoška 22. tel /fax : 82-455 SALON POHIŠTVA KROG [pri Murski Soboti), Murska ulica 27, telefon: (069) 32-455 PRODAJAMO - KUHINJE - DNEVNE SOBE - PREDSOBE - OTROŠKE SOBE KOPALNIŠKO POHIŠTVO SEDEŽNE GARNITURE IZDELUJEMO: POHIŠTVO PO NAROČILU - °REGRADNE STENE ZA DNEVNE SOBE - OPREMLJAMO TRGOVSKE IN GOSTINSKE LOKALE. BUTIKE * Brezplačna dostava na dom! * Brezobrestno obročno odplačevanje! POSEBNA PONI DBA: ekskluzivna spalnica AVON ROSE • moderna oblika • funkcionalnost * visoka kakovost TAKOJŠNJA DOSTAVA IN ZELO UGODNA CENA! Salon pohištva v Krogu je odprt od 8. do 18., ob sobotah od 8. do I2. ure. XV. kolo — 3/5-92 Bogojina:Apače Vrelec Križevci 11 plavih Komah RemetTešanovci Prosenjakovci: Pušča XVI. kolo — 10/5-92 Apače Prosenjakovci Tešanovci:11 plavih Križevci Bogojina PuščaRemet Romah: Vrelec KVIL kolo - 17/5-92 BogojinaRomah VrelecJešanovci KriževcčApače 11 plavihPušča Remet Prosenjakovci XVIII. kolo — 24/5-92 Prosenjakovci: 11 plavih PuščaVrelec Iešanovci:Bogojina Apače :Remet RomahKriževci Poglejte hišo na zadnji strani! MARIKA KARDINAR - UDELEŽENKA SVETOVNEGA PRVENSTVA MILAN MOREČ Šestič po medaljo? Marika Kardinar, devetintridesetletna kegljaška iz Dobrovnika, zaposlena pri Mestni industriji v Murski Soboti, ima za seboj pestro športno kariero. Tokrat že šestič odhaja na svetovno kegljaško prvenstvo v Bratislavo. Kegljati je začela pri KK Car-da v Murski Soboti leta 1972. Po razpadu Carde je pristopila k mariborskemu Braniku, nato h Konstruktorju, sedaj pa tekmuje za KK Emo iz Celja. Prvič je oblekla državni dres leta 1980 v Celju na srečanju z Avstrijo. V reprezentanci nekdanje Jugoslavije je nastopila 55-krat in bila petkrat na svetovnem prvenstvu (Brno 1982), Ljubljana (1984), Munch en (1986), Budimpešta (1988) in Innsbruck (1990). Z nobenega prvenstva pa se ni vrnila brez medalje. Svoj največji uspeh je dosegla leta 1986 v Miinchnu, saj je postala svetovna prvakinja med posameznicami in podrla 480 kegljev, kar je še danes svetovni rekord. Sicer pa je reprezentanca nekdanje Jugoslavije osvojila zlato medaljo kar trikrat. Poleg tega je na ekipnem svetovnem pokalu, kjer sodelujejo državni prvaki z ekipo EMA iz Celja, dvakrat osvojila svetovni pokal (Dunaj, Bratislava). Marika Kardinar se že nekaj časa pripravlja za sodelovanje na svetovnem prvenstvu v Bratislavi. Vadi trikrat tedensko, včasih tudi štirikrat na kegljišču v Ra- dencih skupaj s Harryjem Steržajem pod strokovnim vodstvom klubskega trenerja Lada Gobca, ki je tudi selektor reprezentance. Z nasveti pa ji pomaga tudi Miro Steržaj. Pred svetovnim prvenstvom so predvidene skupne priprave reprezentance. °oieg tega so tudi predvidena meddržavna srečanja: Nemčija — Slovenija (18. in 19. april), Hrvaška —Slo venija (25. in 26. april), Slovenija—Hrvaška (2. in 3. maj), za reprezentanco pa sta še rezervirana termina (28. in 29. marec ter 9. in 10. maj). Marika si je mesto v državni reprezentanci zagotovila s svojimi odličnimi nastopi v AS-ligi, saj ima najboljše povprečje podrtih kegljev v lanskem letu (445). Lani je tudi postavila več rekordov na kegljiščih v Novi Gorici (473), Celju (489), Koprivnici (482), Litiji (455) in Ankaranu (454). In kaj si obeta od svetovnega prvenstva v Bratislavi? Zadovoljna bi bila, Če bi se ekipa Slovenije uvrstila med prvih šest. Računa pa na kakšno medaljo med posameznicami in parih. Največ možnosti za medalje imajo reprezentance Nemčije, Romunije in Češkoslovaške. Najbolj pa si želi, da bi v Pomurju dobili primerno kegljišče, kar bo gotovo vplivalo na razvoj kegljaškega športa. Če bi imeli eno kegljišče v Murski Soboti ali okolici, denimo v Moravskih Toplicah, bi bilo dovolj mladine, ki bi se ogrela za ta šport. Lepo bi bilo, če bi v Pomurju ponovno ustanovili žensko kegljaško ekipo. — predsednik NK Mura v Murski Soboti: »Za spomladanski del prvenstva v SNL smo se začeli pripravljati zelo zgodaj. Z dosedanjim potekom priprav, ki so bile zelo kakovostne in zahtevne, smo zadovoljni, k čemur je treba pripisati, da smo okrepili strokovno vodstvo v klubu, hkrati pa tudi pritegnili nekaj novih trmči. Odigrali smo tudi več pujo-teljskih tekem z močnejšimi in slabšimi nasprotniki. Organizirali pa smo tudi nekajdnevne skupne priprave ob morju. Dobro delo naj bi dalo tudi dobre rezultate. Pričakujemo, da ne bomo razočarali ljubiteljev nogometa in da bomo pristali v zgornjem delu lestvice.« MILAN BALANTIČ — predsednik nogometnega kluba NaČta iz Lendave: MIRO MATJAŠEC - UDELEŽENEC SVETOVNEGA PRVENSTVA Uvrstiti se med najboljše ribiče na svetu Miro Matjašec, član Ribiške družine Gornja Radgona, se s športnim ribolovom ukvarja od leta 1967, v Članski konkurenci je začel tekmovati leto dni kasneje, ko je postal pomurski prvak. S člansko ekipo RD Gornja Radgona se je tudi uvrstil v republiško A-ligo in zasedel peto mesto. Leta 1979 je na republiškem prvenstvu med posamezniki zasedel četrto mesto in se uvrstil na državno prvenstvo, ki je bilo v Titogradu. Prvi večji uspeh je dosegel leta 1984, ko je osvojil naslov republiškega prvaka. Naslednje leto je bil na državnem prvenstvu v Mariboru tretji in si pridobil pravico sodelovanja na svetovnem prvenstvu v Firencah. V svoji skupini je zasedel peto mesto. V naslednjih letih je bil na republiških prvenstvih vselej med prvimi tremi tekmovalci. Prvi naslov državnega prvaka pa je osvojil leta 1987 v Bezdanu. Naslednje leto pa je zmagal na pokalnem tekmovanju Jugoslavije v Srem ski Mitroviči. Kot član slovenske ekipe je osvojil tri naslove državnih prvakov in trikrat naslov podprvaka Jugoslavije. Bil je Član reprezentance Jugoslavije za svetovno prvenstvo na Portugalskem in v Belgiji. Žal jih je Ribiška zveza Jugoslavije oškodovala, saj jim do zadnjega dne pred odhodom na svetovno prvenstvo ni sporočila, da ne bodo odpotovali, čeprav so se štirinajst dni pred tekmovanjem morali udeležiti izbirnega tekmovanja za sestavo reprezentance. Lani so si slovenski ribiči izborili članstvo v mednarodni organizaciji ČIPS in so se lahko udeležili svetovnega prvenstva v Szegedu na Madžarskem. Ekipno so osvojili petnajsto mesto med osemindvajsetimi ekipami. Posame zno pa je bil Miro 46. med 155. tekmovalci. V svoji skupini pa je drugi dan tekmovanja zasedel peto mesto. Letos bo Slovenijo zastopal na svetovnem prvenstvu v Severni Irski. Želi si, da hi se uvrstil med najboljše ribiče na svetu. »Zadovoljen lahko rečem, da so bile priprave za nada- ' Ijevanje prvenstva v slovenski nogometni ligi zelo dobre in načrtne. Mislim da še nikoli doslej ni bilo med igralci takšne motivacije. S prizadevanjem so dokazali, da si želijo dobrega dela in uspehov. Na željo igralcev smo tudi povečali število treningov, kar zgovorno kaže, da si želijo uspeha. Vsi skupaj si želimo, da bi Nafta ostala prvoligaš. Te možnosti imamo in pričakujemo, da jih bomo s pomočjo gledalcev tudi uresničili Nafta z dolgoletno nogo metno tradicijo si namreč ne bi smela privoščiti, da izpade iz lige.« F L ONL Lendava razpored tekem Razpored tekem IL SOL — ženske X. kolo — 5/4-92 Mladost — Hotiza Panonija — Olimpija Nedelica -Nafta B Kapca —Kobilje Renkovci prosti XI. kolo — 12/4-92 Kapca — Mladost Kobilje —Nedelica Nafta B- Panonija Renkovci —Hotiza Olimpija prosta XII. kolo — 19/4-92 Mladost — Renkovci Hotiza—Olimpija Panonija —Kobilje Nedelica —Kapca Nafta B prosta XIII. kolo - 26/4-92 Nedelica — Mladost Kapca —Panonija Nafta B—Hotiza Olimpija—Renkovci Kobilje prosto XIV. kolo - 3/5-92 Mladost -Olimpija Renkovci—Nafta B Hotiza — Kobilje Panonija — Nedelica Kapca prosta XV. kolo — 10/5—92 Panonija — Mladost Kapca —Hotiza Kobilje—Renkovci Nafta B—Olimpija Nedelica prosta XVI. kolo — 17/5—92 Mladost —Nafta B Olimpija—Kobilje Renkovci — Kapca Hotiza—Nedelica Graničar prosi XVII. kolo - 24/5-92 Panonija—Hotiza Nedelica—Renkovci Kapca — Olimpija Kobilje—Nafta B Mladost prosta XVIII. kolo - 31/5-92 Mladost —Kobilje Nafta B—Kapca Olimpija—Nedelica Renkovci — Panonija Hotiza prosta XVI. kolo — 7/3—92 Braslovče : Puconci Cven : Ljutomer Mladost: Ptuj Paloma 3 : Pomurje Celje 2 : Črna Ruše proste XVII. kolo — 14/3—92 Celje 2 : Braslovče Ruše : Paloma 3 Pomurje : Mladost Ptuj: Cven Ljutomer: Puconci Cma prosta XVIII. kolo — 21/3—92 Braslovče : Ljutomer Puconci: Ptuj Cven: Pomurje Mladost : Ruše Paloma 3 : Črna Celje 2 prosto Razpored tekem II. SOL — moški XII. kolo - 7/3-92 Vile da 2 : Pomurje Mežica : Veržej Turbina : Fužinar Radenci: Vuzenica XIII. kolo - 14/3-92 Radenci: Vileda 2 Vuzenica: Turbina Fužinar 2 : Mežica Veržej : Pomurje XIX. koto — 28/3-92 Celje 2 : Paloma 3 Črna : Mladost Ruše: Cven Pomurje : Puconci Ptuj: Ljutomer Braslovče proste XX. kolo — 4/4—92 Braslovče : Ptuj Ljutomer: Pomurje Puconci: Ruše Cven : Črna Mladost: Celje 2 Paloma 3 prosta XXI. kolo — 11/4—92 Paloma 3 : Braslovče Celje 2 : Cven Čma : Pucnnci Ruše : Ljutomer Pomurje : Ptuj Mladost prosta XX. kolo — 25/4—92 Braslovče : Pomurje Ptuj: Ruše Ljutomer: Črna Puconci: Celje 2 Mladost: Paloma 3 Cven prost XIV. kolo — 21/3—92 Vileda 2 : Veržej Pomurje : Fužinar 2 Mežica: Vuzenica Turbina : Radenci Trgovina — železnina, barve, laki Ključarovci 68 ----- telefon: (069) 87-023 KOVINOGALVANA 69242 Križevci pri Ljutomeru • vodovodni tn inštalacijski material — različne POCINKANE CEVI • material za centralno ogrevanje — ugoden nakup RADIATORJEV JLIGOTERM vseh velikosti • elektroinštalacijski maierial • profilne cevi in pločevine različnih velikosti • barve, laki z vsemi pripomočki za pleskarska in slikarska dela • v železnini imamo v zalogi vse vrste vijakov, razna orodja, zakovice, žičnike, žično pletivo, svetlo vlečeno jeklo, lesene karnise in kljuke za odtočne žlebove • posoda na kilograme trgovina je odprta vsak dan od 7.—17. ure ob sobotah do 13. ure Razpored tekem — SNTL X. kolo — 29/2-92 POTROŠNIK : RADGONA Ilirija: Strojna Merkur; Kovina Novotehna : Ingrad XI. kolo - 7/3-92 Novotehna : POTROŠNIK Ingrad: Merkur Kovina : Ilirija Strojna RADGONA XII. kolo — 14/3—92 POTROŠNIK : Strojna RADGONA : Kovina Ilirija: Ingrad Merkur: Novotehna XIII. kolo - 21/3-92 Merkur: POTROŠNIK Novotehna: Ilirija Ingrad: RADGONA Kovina : Strojna XIV. kolo — 28/3-92 POTROŠNIK : Kovina Strojna : Ingrad RADGONA: Novotehna 'litija: Merkur porinti priloga FRANC PODLESEK - KANDIDAT ZA EVROPSKO PRVENSTVO Z lastnim denarjem na tekmovanje? Letos aprila bo v Kobenhavnu na Danskem evropsko prvenstvo v rokoborbi. Med kandidati slovenske reprezentance je tudi Franc Podiesek iz Murske Sobote. Tridesetletni Sobočan se je z rokoborbo začel ukvarjati pred šestnajstimi leti. V zelo kratkem času se je razvil v odličnega tekmovalca in se začel uveljavljati na republiških in državnih tekmovanjih. Bil je dvakrat mladinski prvak leta 1983 in ta naslov obdržal vse do leta 1988. ka je zadnjič nastopil za jugoslovansko reprezentanco. Leta 1986 je bil na svetovnem prvenstvu v Budimpešti in zasedel četrto mesto. Leto kasneje je sodeloval na sredozemskih igrah v Siriji in osvojil zlato medaljo. Istega leta je nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Franciji in zasedel sedmo mesto. Z dresom jugoslovanske reprezentance je zadnjič nastopil na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988 tn po zapletih pristal na osmem mestu, čeprav je premagal »bronastega« Poljaka. Njegova športna pot je bila zelo razgibana. To pa predvsem zato. MIRKO BOŽIČ - UDELEŽENEC SVETOVNEGA PRVENSTVA ker v Sloveniji niso bila razvita ligaška tekmovanja in je moral odhajati v večje klube. Rokoborsko kariero je začel v Pomurju, jo nadaljeval v Radničkem iz Kragujevca, kjer je v treh sezonah osvojil dva naslova državnega ekipnega prvaka. Nato je presedlal k beograjskemu Radničke- mu, po eni sezoni pa nadaljeval tekmovanje v ljubljanski Olimpiji. Potem pa je odšel v tujino, in sicer je tekmoval v švicarski zvezni ligi (eno sezono), nato pa v Nemčiji (tri sezone). Tačas ni član nobenega rokoborskega kluba. Po osamosvojitvi bo v letošnjem olimpijskem letu nastopal za slovenske barve. Udeležil se b.o evropskega prvenstva na Danskem, ker je pogoj, če želi nastopati na olimpijskih igrah v Barceloni, saj je to kvalifikacijsko tekmovanje. Možnosti so, saj trenira zelo vestno, čeprav ima težave, saj strokovni svet za vrhunski šport Slovenije in Rokoborska zveza Slovenije doslej nista ničesar naredila za priprave in odh^d na mednarodne turnirje in evropsko prvenstvo. Tako si bo verjetno moral sam zagotoviti pokrovitelje za sodelovanje na evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah. RIHARD KOl-\ MANIC — predsednik I namiznoteniškega kluba Potrošnik v Murski Soboti: »Na novo tekmovalno sezono smo se dobro pripravljali. Kljub neustreznim razmeram smo med zimskimi počitnicami trenirali dvakrat dnevno. Unger je zaradi bolezni prišel na priprave nekoliko kasneje. Benko je bil na pripravah v Novi Gorici, kjer so se zbrali kandidati za državno reprezentanco. V tem času smo tudi s Podjetjem Potrošnik iz Murske Sobote podpisali pododbo o pokroviteljstvu in se je tako kljub preimenoval v Potrošnik. Naši cilji so uvrstitev med prve । tn ekipe. Tačas smo na odličnem drugem mestu, kar bo verjetno težko obdržati, čeprav igramo odločilno tekmo za drugo mesto doma. Želeli bi le, da bi nas prišlo spodbujat več gledalcev.« Izboljšati uvrstitev Dvaintridesetletni Mirko Božič iz Bakovec, kot mojster je zaposlen pri soboški Muri, v obratu ženskih plaščev, sicer pa je član Ribiške družine Gornja Radgona, je poleg Mira Matjašeca drugi član slovenske reprezentance, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu na Severnem Irskem. S športnim ribištvom se je začel ukvarjati pred desetimi leti kot mladinec in se kmalu uveljavil na tekmovanjih, saj je postal republiški prvak med posamezniki in v ekipni konkurenci. Kot mladinci pa so tudi leta 1978 zasedli prvo mesto na repubiškem tekmovanju v članski konkurenci. Leta 1981 je bil pokalni zmagovalec Jugoslavije v troboju, ki je bilo na Ptuju. Leto kasneje pa je postal republiški in državni prvak. Doslej je štirikrat nastopil v slovenski reprezentanci. Lani se je kot član slovenske reprezentance udeležil svetovnega prvenstva v športnem ribolovu, ki je bilo na Madžarskem. V ekipnem delu so osvojili solidno petnajsto mesto, posamezno pa je bil v svoji skupini prvi dan deseti, medtem ko je drugi tekmoval slabše in na koncu zasedel 72. mesto med 150 tekmovalci, kar je zadovoljivo. Veliko si obeta od letošnjega svetovnega prvenstva v Severni Irski. Izboljšati želi dosedanjo uvrstitev tako med posamezniki kot ekipno. Veliko pa bo seveda odvisno od opreme in priprav. Upajo, da bodo kmalu postali pokrovitelji svetovnega prvenstva. Hvaležen je tudi vodstvu delovne organizacije Mura za razumevanje njegove športne aktivnosti. MIRKO OSTERC — predsednik NK Beltrans iz Veržeja: »Lahko rečem, da smo v vod stvu kluba zelo zadovoljni z dosedanjimi pripravami za tekmovanje v območni članski ligi vzhod. Mislim celo, da so bile to doslej najboljše priprave našega moštva, za kar ima seveda največ zaslug prizadevni novi trener Jože Jerebic. Treningi so zelo dobro obiskani, zadovoljni pa smo tudi s prizadevanjem in disciplino igralcev, kar bo tudi vplivalo na rezultate. Želimo si, da bi se moštvo uvrstilo med,prvih šest vligr.« HARRY STERŽAJ - UDELEŽENEC SVETOVNEGA PRVENSTVA JOŽE HORVAT — predsednik NK Potrošnik ir Beltinec: Prva medalja za Slovenijo? Enaintridesetletni Harry Steržaj iz Ljutomera, vodja komercialnega sektorja pri Mlekopro-metu v Ljutomeru, je znano ime kegljaškega športa ne samo pri nas, temveč tudi v tujini. Gre za državnega reprezentanta, ki bo na letošnjem svetovnem prvenstvu v Bratislavi od 17. do 23, maja nosil dres mlade slovenske države. »Zaradi premajhnega števila igralcev v jesenskem delu prvenstva v SNL, ki je dolgotrajno, smo moštvo okrepili z nekaterimi novimi igralci. To so: Irgolič, David. Žrim. Papič, Jona, Celec. S pripravami smo tudi začeli v začetku januarja in vadili skoraj vsak dan. Z dosedanjimi pripravami smo zadovoljni, saj smo v glavnem uresničili program, ki smo si ga zadali. Zaradi pomanjkanja sredstev nismo organizirali skupnih priprav ob morju Odigrali smo tudi 12 prijateljskih tekem. Predvidevamo, da bo moštvo dobro pripravljeno in da bomo dosegli cilj, to je obstanek v SNL.« ŠTEFAN BVZETI — tehnični vodja RK Pomurka Bakovci: »S pripravami smo začeli v prvi polovici januarja in vadili vsak dan razen nedelje. Bili smo tudi na krajših pripravah v Velenju. Tam smo trenirali trikrat dnevno, kjer smo posebno skrb namenjali kolektivni igri in skušali Odpravljati pomanjkljivosti. Odigrali smo tudi nekaj prijateljskih tekem. Igralci so vadili vestno, tako da smo s potekom priprav zadovoljni. Imeli smo tudi dobre možnosti za delo. Razpored tekem je ugoden in računamo, da bomo nekaj točk prinesli tudi z gostovanj Računamo tudi, da bomo ob podpori naših navijačev dosegli cilj, to je uvrstitev okrog petega mesta.« S kegljanjem se je začel ukvarjati kot osemnajstletni fant pri KK Čarda v Murski Soboti. Potem je nekaj Časa tekmoval za Radensko, sedaj pa nastopa za mariborski Konstruktor. Leta 1981 je prvič nastopil v mladinski reprezentanci nekdanje Jugoslavije, leta 1987 pa je prišel v dansko reprezentanco. Doslej je sodeloval na mladinskem svetovnem prvenstvu v Poreču in na svetovnem članskem prvenstvu v Innsbrucku v Avstriji. Mladinska reprezentanca takratne Jugoslavije je v Poreču ekipno zasedla tretje mesto. Enako uvrstitev pa je dosegla tudi na članskem svetovnem prvenstvu v Innsbrucku. Harry je bil v ekipnem tekmovanju najboljši kegljavec v naši ekipi, drugi pa na posamičnem tekmovanju. Doslej najboljši rezultat je dosegel na državnem prvenstvu v Splitu, kjer je podrl 1017 kegljev, sicer pa je kar štirikrat podrl nad tisoč kegljev. S pripravami za letošnje svetovno prvenstvo v Bratislavi je začel že sredi januarja in tedensko opravi od 1000 do 1200 lučajev, poleg tega pa še pridno nabira kondicijo (igre z žogo, uteži, vaje za raztezanje, plavanje in tek v naravi). RADE BAČIČ - KANDIDAT ZA EVROPSKO PRVENSTV Na dve tekmovanji Med kandidati za odhod na evropsko mladinsko in člansko prvenstvo v rokoborbi, ki bo na Madžarskem in Danskem, je tudi član rokoborskega kluba iz Murske Sobote Rade Bačič. Z rokoborbo se je začel ukvarjati pred osmimi leti na osnovni šoli v Puconcih. Za ta šport ga je navdušil Blažo Davidovski. Potem se je včlanil v rokoborski klub v Murski Soboti, kjer tekmuje še sedaj. Njegovi doslej največji uspehi so: peto mesto na evropskem prvenstvu kadetov v Turčiji, bil je jugoslovanski pionirski, kadetski in mladinski prvak ter zmagal na več zveznih turnirjih in osvojil več medalj na mednarodnih tekmovanjih. Kot član slovenske mladinske in članske reprezentance je kandidat za člansko evropsko prvenstvo, ki bo na Danskem, in za mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo v Budimpešti na Madžarskem. Več si obeta od mladinskega kot članskega prvenstva. Na / A Ima podrobno izdelan program priprav, ki ga tudi zelo vestno izvaja. Včasih pa je dober tudi nasvet izkušenega očeta Mira. Po programu naj bi v marcu organizirali skupne priprave v Cateških Toplicah Pred začetkom svetovnega prvenstva pa je predvidenih tudih nekaj meddržavnih tekem: Slovenija:Nemčija (18. in 19. aprila), Avstrija Slovenija (2. in 3. maja), SlovenijaiCeškoslova-ška (9. in 10. maja). Ob koncu marca pa je tudi predvidena tekma Nemčija Slovenija. Vmes pa še poteka ligaško tekmovanje, na sporedu pa so tudi pokalna tekmovanja in državno prvenstvo. Harry Steržaj je v odlični formi, saj ima v državni ligi najboljše povprečje podrtih kegljev (doma 947, zunaj 942). Na svojem tretjem svetovnem prvenstvu pričakuje uvrstitev med prvih deset tekmovalcev, če bo boljše, pa bo toliko bolj zadovoljen. Slabša pa ne bi smela biti. Kot vrhunski kegljač si ne more kaj, da ne bi potožil, da je kegljanje v Pomurju zapostavljeno, saj imamo v Radencih edino kegljišče, pa še tega morajo sami vzdrževati, sicer ne bi bilo uporabno v tekmovalne namene. Dokler v Pomurju ne bomo imeli vsaj eno dobro kegljišče, tudi ni pričakovati boljših rezultatov. Poleg kegljišča pa bi morali tudi skrbeti za boljše delo. Želi si. da bi slovenski kegljavci na svetovnem prvenstvu dosegli dobre rezultate, kar bi gotovo vplivalo na nadaljnji razvoj tega športa pri nas. Največji favoriti pa so Nemci, Madžari in Romuni. Ni pa izključeno, da prinesejo prvo medaljo s svetovnega prvenstva. mladinskem evropskem prvenstvu si žeti, da bi se uvrstil med prvih šest tekmovalcev ali pa celo medaljo, v članski konkurenci pa se bo boril za čim boljšo uvrstitev. Da bi lahko te cilje dosegel, bo moral veliko trenirati ter se udeležiti nekaterih mednarodnih tekmovanj, kjer bo lahko spoznal konkurenco in oceni! svoje zmožnosti. Vprašanje pa je, če mu bo to uspelo zaradi pomanjkanja denarja. Za sodelovanje na evropskem prvenstvu se pripravlja s Francem Podleskom in pod strokovnim vodstvom trenerja Edija Vogrinca. Udeležil pa se je tudi priprav v Avstriji, kjer je vadil skupaj z avstrijsko reprezentanco, katere trener je Blažo Davidovski ^20 DR. JOŽE ŠV- I MAK — predsednik odbojkarskega kluba Emona-Commerce Ljutomer: »Z letošnjimi pripra- GEZA PREM — predsednik Rokometnega kluba Krog: »S pripravami na drugi dei prvenstva v slovenski roko- V uredništvu smo se odločili, da bomo v nogometni sezoni tudi v našem časopisu objavljali športno napoved in s tem poznavalcem najbolj množične športne panoge omogočili ugibanje izidov tekem — tipov. Prvo napoved objavljamo tokrat, ko se začenja spomladansko kolo v slovenski nogometni ligi. S tekmovanjem v območni članski ligi vzhod, pomurski ligi ter prvi medobčinski ligi Murska Sobota in prvi občinski ligi Lendava pa bo športna napoved sestavljena samo iz pomurskih moštev. Izmed pravilnih športnih napovedi bomo izžrebali tri nagrajence. Vabimo vas k sodelovanju. • vami sem zelo zadovoljen, saj so bile zahtevne, dinamične in strokovne, za kar ima trener Drago Drevenšek velike zasluge. V dosedanjih kolih smo uresničili načrtovano in mislim, da bomo tudi v prihodnje. Spremenili smo koncept igre, kar se je pokazalo za zelo koristno. S prihodom Janka Rajnarja je postala ekipa zanesljivejša in učinkovitejša. Želimo si predvsem, da bi v slovenski ligi zasedli mesto, ki nam gre, to je uvrstitev v zgornji del lestvice, okrog četrtega mesta. Igralci so samozavestni in upa mo, da se bo to poznalo pri rezultatu metni ligi, kjer Krog prvič sodeluje, smo začeli zelo zgodaj. Trenirali smo trikrat tedensko v telovadnici soboške tretje osnovne šole. Poleg tega smo odigrali več prijateljskih tekem, med drugimi tudi z madžarskim ligašem Doz-so. Po prvem delu tekmovanja je trenerske posle prevzel Janez La-poši, dosedanji pomočnik trenerja. Mi mislimo, da smo se dobro pripravili in da se bomo uvrstili na gornji del lestvice slovenske lige. To je tudi želja igralcev, tako da uspeh ne bi smel izostati.« Super liga moški Pivovarna 12 11 1 0 345229 23 Kolinska 12 8 D 4 277:238 16 Velenje 12 B 2 4 288:273 14 Rudar 12 6 2 4 264 255 14 Jadran 12 B 2 4 271:274 14 Nova Oprema 12 6 1 5 274:280 13 POMURKA 12 6 0 6 263:270 12 Drava 12 5 1 6 301 306 11 Duka 12 4 1 7 245:277 9 Pr e sad 12 3 2 7'247:271 S Inles Brka 12 1 3 8 249 286 5 Infotrade 12 2 1 9 249 320 5 Super SNTL Kovina 9 3 0 B6:15 18 POTROŠNIK 9 B 1 57:24 16 Strojna 9 7 2 60:21 14 RADGONA 9 3 3 35:46 6 Ingrad 9 3 6 29:52 6 Merkur 9 3 6 28:53 6 Novotehna 9 2 7 23:28 4 Ilirija 9 1 8 26.56 2 1 „ v ; Športna napoved st. 1 TIP j Nafta: Potrošnik | Mura:Steklar | Maribor:Gorica | Ljubljana: Koper • Rudar (T):Živila Primorje: Publikum lzoia:Domžale ; Jadran :Svoboda 1 Medvode :Zagorje Slovan :Rudar (V.) ROKOBORBA Športno napoved je potrebno poslati na uredništvo Vestnika, ■ ■ Murska Sobota. Titova 29, najpozneje do sobote 29. februarja | 1992. | Odslej RK Murska Sobota Rokoborski delavci ABC Pomurke iz Murske Sobote so na svoji zadnji seji sklenili, da se preimenujejo v Rokoborski klub Murska Sobota. Za novega predsednika so izvolili Toma Strbada, za podpredsednico pa Tino Godvajs. Športni »ŠUS« — Vest ni kova priloga Izdalo Podjetje za informiranje Murska Sobota. Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik). Prilogo uredil Feri Maučec, fotografije Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektura Nevenka Emri, tehnični urednik Endre Gonter. NAROČILNICA PODPISANI ...................... IZ ............................. POŠTNA ŠTEVILKA IN POŠTA ....._ SE NAROČAM NA VESTNIK NAROČNINO BOM PORAVNAL PO PREJEMU POLOŽNICE PODPIS 23^ LUDVIK JANŽA — strokovni vodja odbojkarskega kluba Vigros iz Murske Sobote: ŠPORTNI OBRAZI Borut Vereš f državni reprezentanci »Čeprav priprave zaradi študija igralcev niso bile takšne, kot smo načrtovali, mislim. da je moštvo sposobno obdržati visoko uvrstitev iz jesenskega dela prvenstva. Dosedanje tekmovanje je pokazalo, da je moštvo primerno pripravljeno, igra pa se bo prav gotovo iz kola v kolo izboljševala Razpoloženje med igralci je primerno, imajo dovolj samozavesti in mislim. da rezultati ne bi smeh izostati. Sicer pa smo zelo zadovoljni z dosedanjim tekmovanjem in uvrstitvijo. Če bo tako ostalo, potem smo dosegli več kot smo načnova CIRIL PUCKO — predsednik NK Gidos iz Turnišča: »i »S pripravami smo začeli zelo zgodaj, skupaj imamo na voljo deset tednov. V vodstvu kluba dajemo poudarek trem nalogam. To je uvrstitev do petega mesta v območni Članski ligi vzhod in uvrstitev v enotno drugo slovensko ligo. Izboljšati želimo delo z najmlajšimi selekcijami, to je od desetega leta naprej. Z dobri mi igrami želimo na igrišče zopet pritegniti številne ljubitelje nogometa v Turnišču. Menimo, da so ti cilji uresničljivi. Pozimi je klub tudi dobil pokrovitelja, to je Gidos iz Lendave, tako da smo ga preimenovali v NK Gidos Turnišče.« Poleg Srečka Meolica je dobi! Rokometni klub Pomurka v Rakovcih se enega mladega reprezentanta. Trener kadetske rokometne reprezentance Slovenije Slavko Ivezič in direktor reprezentanc Stefan Jug sta v slovensko kadetsko reprezentanco Slovenije, ki je včeraj v Zagrebu igrala z reprezentanco Hrvaške, povabila tudi mladega vratarja RK. Pomurka Boruta Vereša. Osemnajstletni Borut Vereš se je z rokometom začel ukvarjati v petem razredu bakovske osnovne šole, kjer namenjajo tej športni panogi posebno pozornost. Zelo mlad se je že pred dvema letoma uvrstil v člansko ekipo Pomurke, ki je tekmovala v slovenski ligi. Z elegantno tehniko in spretnostjo se je večkrat izkazal kot odličen vratar m navdušil občinstvo. Zato od njega v klubu tudi v prihodnje veliko pričakujejo. Prav tako pričakujejo, da bo uspešno končal četrti Ijtnik sred- NOGOMET Podjetje ARUM TRADE Nogometni klub Mura je pred kratkim ustanovit Podjetje .Arum Irade s sedežem v Murski Soboti. Kopališka 45, ki bo odslej skrbelo za materialno poslovanje kluha. Poleg organiziranja poklicnega in amaterskega športa pa se bo novo podjetje ukvarjalo s prevozništvom, trgovino, gostinstvom, turizmom in posredništvom. Podjetje bo ustanovilo svoje podružnice v Sloveniji in tujini. Za direktorja je bil imenovan Franc Litrop. nje ekonomske šole v Murski Soboti in nadaljeval študij na uni verzi. Seveda pa si tudi sam želi, da bi uspešno nastopil v slovenski kadetski reprezentanci, hkrati •pa tudi prispeval k uspehu Pomurke v slovenski superligi. Uvrstitev dveh mladih igralcev v slovensko reprezentanco je tudi zgovoren dokaz, da v klubu načrtno in strokovno delajo. ! L Vlil, turnir - 12/4-92 Pomurje : Lipovci Predanovci : Pomurje Lipovci : Predanovci IX. turnir - 19/4-92 Predanovci : Maribor Maribor : Svoboda Predanovci : Svoboda X. tunir - 26/4-92 Lipovci : Pomurje Maribor : Pomurje Maribor : Lipovci XI. turnir — 3/5-92 Predanovci ; lipovci Lipovci: Svoboda Predanovci ; Svoboda XII turnir - 10/5-92 Predanovci : Pomurje XIII. turnir - 17/5-92 Svoboda : Lipovci Maribor Lipovci Svoboda : Maribor XIV. turnir - 24/5-92 Pomurje : Maribor Pomurje : Svoboda Svoboda : Pomurje Predanovci Maribor I Spoštovani / bralci, športniki, ljubitelji športa! V deželi ob Muri imamo radi šport in radi poslušamo dober radio. Zato smo se združili športniki kot organizator in Murski val kot glavni pokrovitelj in pripravili akcijo Za športnike in Murski val. s katero bomo zadovoljni vsi. Predstavili bomo športnike iz naše dežele, njihovo dejavnost in uspehe — to začenjamo že, zdaj, s prilogo, ki jo prebirate. Murski val — že drugič zapored najboljša radijska postaja v Sloveniji — bo kot pokrovitelj pripravil 5 zabavnih prireditev z najpopularnejšimi slovenskimi pevci, skupinami, voditelji in humoristi. Pokrovitelj oziroma podjetja in organizacije bodo v akciji predstavili svoje izdelke, ponudbo in sposobnosti ter se neposredno predstavili kupcem. Iztržek bo namenjen športnikom v deželi ob Muri, del pa tudi nakupu opreme za reportažni avto Murskega vala, da bomo lahko prenašali športne in druge prireditve. Sodeloval bo lahko vsak, s tem bo pomagal športnikom, obenem pa ima možnost, da dobi čudovito nagrado. Prihodnji teden, ko bo nagradni sklad zaokrožen, vas bomo seznanili, kaj vse lahko dobite. Verjemite, presenečenje bo popolno. Prepričani smo, da bomo z akcijo Za športnike in Murski val pridobili vsi. Verjamemo, da se nam boste pridružili. za Športno zvezo M. Sobota Ludvik Zetko za Murski va! Marjan Maučec O JELOVICA Takšno hišo kot pravo enodružinsko pritlično hišo bo dobil eden od tistih, ki se bodo priključili akciji Za športnike in Murski vai ^24