Uvodnik Pozdravljeni, dragi bralci! 2020/21 OSNOVNA ŠOLA DUŠANA FLISA HOCE Ponovno smo pri koncu šolskega leta. Letos smo imeli bolj malo pouka v živo, vendar verjamem, da ste se vsi trudili tudi med delom na daljavo. V zameno za celoletno ucenje in ves vložen trud pa bodo tudi letos kmalu nastopile poletne pocinice in verjamem, da vsi že cakamo na zadnje zvonenje šolskega zvonca v letu, ko bomo lahko brezskrbno uživali in nas ne bo vec treba skrbeti za pridobivanje ocen. Preden pa se vsi skupaj poslovimo od šolskih klopi, smo za vas ucenci literarno-novinarskega krožka pripravili novo, malo drugacno izdajo Sedmega cuda. Želim vam prijetne pocitnice! Eva Križnik, 6. c (literarno-novinarski krožek) »V srcu, ce je ta pravo, je zmeraj prostora za tisoc imenitnih stvari, ki jih ljubiti mora vse, kar živi.« Tone Pavcek F:\Sedmo cudo\20210614_122909.jpg Drage bralke, dragi bralci! Šolsko leto se pocasi izteka … Ceprav smo septembra mislili in upali, da nam koronavirus ne bo vec spreminjal našega življenja in dela, smo se tokrat pošteno ušteli. Kmalu po zacetku šolskega leta se je naše delo in ucenje iz šolskih prostorov preselilo v naše domove. A tokrat smo že vsi dobro vedeli, kako se bomo spoprijeli s tehniko, da bo pouk cim uspešneje potekal na daljavo. Lotili smo se dela v upanju, da je to le kratek prehodni cas, a tudi tokrat smo se zmotili. Doma smo bili kar nekaj dolgih, hladnih mesecev, vse do takrat, ko nas je spomladansko sonce spet priklicalo nazaj v šolo. Polni želja po novih dogodivšcinah v stari družbi ste domace racunalnike pospravili in se pridružili svojim vrstnikom v svojih razredih. Seveda pa vas v šoli ni cakalo le druženje s sošolci, ampak tudi delo, saj je bilo treba utrditi znanje, ki je bilo pridobljeno na daljavo, in usvojiti nova poglavja. Vem, da ste se ob koncu leta pošteno namucili, nekateri bolj, drugi manj, vendar priznati morate, da imate izvrstne uciteljice in ucitelje, ki so vas tudi v tem nenavadnem letu na razlicne nacine motivirali, ucili in vodili do uspešnega konca še enega šolskega leta. Vse to je za vami, zdaj vas caka igra in nove poletne dogodivšcine. D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo 2020\ALOJZ VELICKI.jpg Da pa poleti ne boste pozabili na šolo in svoje prijatelje, je pred vami pocitniško branje. Le preberite, kaj so napisali ali kako drugace ustvarili vaši sošolci, prijatelji ali pa je morda tudi tvoje delo na teh straneh … Veliko vas je v casu, ki ste ga morali preživljati doma, pridno ustvarjalo; drugacno preživljanje prostega casa vas je navdihnilo z novimi idejami, zgodbami, pesmimi, slikami … Vse to je združeno na naslednjih straneh. Cestitam vsem, ki ste ustvarili letošnje Sedmo cudo! Sedaj pa je cas, da poletite v poletje, se otresete skrbi in naberete nove moci za naslednje šolske dni! Vaš ravnatelj Alojz Velicki Tekmovanja NAJBOLJŠI DOSEŽKI UCENCEV OŠ DUŠANA FLISA HOCE V ŠOLSKEM LETU 2020/2021 OSNOVNA ŠOLA DUŠANA FLISA HOCE Ob zakljucku šolskega leta, kot po navadi, pregledamo, kako smo bili uspešni tako pri rednem pouku kot pri obšolskih dejavnostih in seveda tekmovanjih. Hkrati pa je tudi priložnost, da predstavimo ucenke in ucence, ki so se na tekmovanjih v znanju iz razlicnih predmetnih podrocij ali interesnih dejavnosti izkazali z vsem svojim znanjem in spretnostjo. V tem šolskem letu so ucenci naše šole izkazovali znanje na šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih in na njih dosegali odlicne rezultate. Izpostavimo naj, da so mnogi izmed tekmovalcev prišli do izvrstnih dosežkov kljub delu na daljavo, v katerega so morali vložiti veliko samostojnega dela. Predstavljamo vam najvidnejše uspehe – srebrna ali zlata priznanja, ki so jih ucenci dosegali na regijski/podrocni in državni ravni. Tekmovalcem in mentorjem iskreno cestitamo za dosežene rezultate. Iskrena hvala tudi staršem in vsem, ki jim pri tem pomagate in jih spodbujate. 1. RAZVEDRILANA MATEMATIKA . Srebrno priznanje o Anže Kodric, 8. c (mentorica: Sandra Potrc) o Lilit Glavan Cander, 7. a (mentorica: Lidija Žugic Vraneševic) 2. MATEMATIKA – VEGOVO PRIZNANJE . Srebrno priznanje o Agata Glavan Cander, 5. b (mentorica: Lidija Papotnik) o Vid Bratuša, 6. b (mentorica: Vlasta Bobovnik) o Lilit Glavan Cander, 7. a (mentorica: Lidija Žugic Vraneševic) o Anže Kodric, 8. c (mentorica: Sandra Potrc) o Nina Kranjc, 8. b (mentorica: Vlasta Bobovnik) . Diamantni kenguru o Vinci Oblak, 9. b 3. ANGLEŠCINA . Srebrno priznanje o Anže Kodric, 8. c (mentorica: Aleksandra Kambic) o Ema Lubanjšek, 9. b (mentorica: Nataša Nikolic) . Zlato priznanje o Matija Cvetek, 9. a (mentorica: Nataša Nikolic) 4. FIZIKA – STEFANOVO PRIZNANJE . Srebrno priznanje o Vinci Oblak, 9. b (mentorica: Stanislava Letonja) . Zlato priznanje o Anže Kodric, 8. c (mentor: Dominik Robic) 5. SLOVENŠCINA – CANKARJEVO PRIZNANJE . Zlato priznanje o Elena Pešak, 9. c (mentorica: Andreja Krajnc) 6. TEKMOVANJE IZ ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI . Srebrno priznanje o Elena Pešak, 9. c (mentorica: Darinka Vicic) 8. LOGICNA POŠAST . Srebrno priznanje o Luka Bencak, 2.c (mentorica: Lidija Šoštaric) o Zoja Soršak, 4. c (mentorica: Lidija Šoštaric) o Ota Glavinic, 1. a (mentorica: Vlasta Smrdel) o Manca Glavinic, 2. a (mentorica: Suzana B. Mrzlekar) o Tinkara Vohar, 4. a (mentorica: Milenka Kacarevic) o Matic Štesl, 4. a (mentorica: Milenka Kacarevic) o Eva Rinc, 4. a (mentorica: Milenka Kacarevic) o Lucka Babic, 5. a (mentorica: Anita Kokol) . Zlato priznanje: o Žiga Klobucaric, 2, a (mentorica: Suzana B. Mrzlekar) o Agata Glavan Cander, 5. b (mentorica: Suzana B. Mrzlekar) 9. ŠAH Nik Javornik . je na državnem prvenstvu v šahu dosegel 6. mesto, . je na ekipnem klubskem tekmovanju v standardnem šahu, v kategoriji F16, postal državni prvak. Lina Javornik . je na državnem prvenstvu v šahu dosegla 5. mesto, . je v Štajerski kadetski ligi, v kategoriji D12, osvojila 2. mesto, . je na ekipnem klubskem tekmovanju v standardnem šahu, v kategoriji D16, dosegla 3. mesto. Danijela M. Vukmanic Mateja Štiglic F:\HPSCANS\scan (2).jpg Thor Frangež Križancic, 6. c UNESCO šola Tudi to šolsko leto smo se z razlicnimi ucenci in mentorji vkljucevali v UNESCO projekte: – Ucenec poucuje (mentorica: Maja Debeljak), – Moje pravice (mentorja: Maja Debeljak in Aleš Tuš), – Unesco vrticki (mentorica: Lidija Mazgan), – Branje – moje sanje (mentorica: Lea Svatina Janžic), – Kralj Matjaž pod goro Peco (mentorica: Mojca Prijatelj), – Platforma raznolikosti (mentorica: Lidija Šoštaric), – Identiteta (mentorici: Danijela Pecanac, Sanja Obaha). ZELIŠCNI GREDICI IN CVETLICNI KORITI Zelišcni gredici in cvetlicni koriti sta dobili svežo zasaditev. V njih smo z ucenci iz 5. in 7. razreda zasadili medovite rastline: poprovo meto, žajbelj, materino dušico, borec, vrtne ognjicke in še kaj. Z ucenci in ucenkami smo se zbrali pred gredicami v petek, 14. 5. 2021, in sredo, 26. 5., ob 7.30. Zemljo in cvetlice nam je pripeljal g. hišnik, nekaj medoviti rastlin pa nam je priskrbela uciteljica Joca Lipuš, zanje se zahvaljujemo Botanicnemu vrtu v Pivoli. Pogled na gredice in korita je bil precej žalosten. V njih so ležale smeti in zarasla je trava. Najprej smo odstranili plastenke in druge odpadke, izpulili že zasajene rastline in odstranili travo. Nato smo prekopali preostalo zemljo in dodali novo. Najvecje veselje je bila zasaditev novih in že obstojecih rastlin ter sejanje. Med zasaditev smo posejali soncnicna semena, semena crne kumine in boreca. Gredice in korita sedaj izgledajo veliko lepše in cakajo na pogumne cebelice, ki letajo tudi v mrzlih dneh, kakršni so letošnji majski dnevi. Lidija Mazgan in Jerneja Orthaber, mentorici Tako sta izgledali gredici pred zasaditvijo … C:\Users\Knjiznica\Desktop\PROJEKT UNESCO\Urejanje zelišcne gredice\IMG_20210514_072959.jpg C:\Users\Knjiznica\Desktop\PROJEKT UNESCO\Urejanje zelišcne gredice\IMG_20210514_073030.jpg … in potem C:\Users\Knjiznica\Desktop\PROJEKT UNESCO\Urejanje zelišcne gredice\IMG_20210514_081540.jpg C:\Users\Knjiznica\Desktop\PROJEKT UNESCO\Urejanje zelišcne gredice\IMG_20210514_081656.jpg Tako pa je potekalo urejanje gredic … C:\Users\Knjiznica\Desktop\PROJEKT UNESCO\Urejanje zelišcne gredice\IMG_20210514_080258.jpg C:\Users\Knjiznica\Desktop\NAMIZNE IKONE\PROJEKT UNESCO\2020-21\Urejanje zelišcne gredice\20210514_075458_HDR.jpg Korita pred šolo prej … potem … C:\Users\Knjiznica\Desktop\NAMIZNE IKONE\PROJEKT UNESCO\2020-21\Urejanje zelišcne gredice\IMG_20210526_073733_resized_20210531_102735590.jpg C:\Users\Knjiznica\Desktop\NAMIZNE IKONE\PROJEKT UNESCO\2020-21\Urejanje zelišcne gredice\IMG_20210531_075441_resized_20210531_102734612.jpg IDENTITETA Identiteta je nekaj, kar vsakdo ima. Odvisno pa je, kako zanjo skrbeti zna. Nekaj je takšnih, ki jo ponaredijo, spet drugi si boljšo naredijo. A vedno je vredno se spomniti na to; bolje obdržati originalnost kot slabo kopijo. Zato prav je, da trudimo se še naprej skrbeti zanjo, še bolje kot prej. In naj nikogar sram zdaj ne bo, ce bo šele zdaj zacel cuvati jo! Eva Križnik, 6. c C:\Users\Ucitelj\Downloads\IMG_0191.JPG Panjska koncnica, Eva Križnik, 6. c SODELOVANJE NA UNESCO PROJEKTIH Marca 2021 smo sodelovali v Unesco projektu Zimski utrip s fotografijami naših ucencev od sedmega do devetega razreda. Od 24. do 30. maja 2021 smo se pridružili projektu Teden umetnosti v šoli in vrtcu 2021 v okviru svetovnega Unesco tedna umetnosti. Povezali smo se z OŠ Franca Lešnika - Vuka Slivnica in skupaj smo sodelovali na slikarski koloniji, ki jo je priredilo Združenje rezbarjev in modelarjev iz Radizela. Ucenci so slikali krajino v okolici na platna, v mesecu juniju pa bodo svoja dela razstavili skupaj z ostalimi sodelujocimi slikarji iz Slovenije. 25. maja 2021 je v Pokrajinskem muzeju Maribor potekala otvoritev razstave Velike stvaritve malih mojstrov, kjer smo na temo javnih spomenikov sodelovali z maketami spomenikov ucencev sedmih razredov. Naši izdelki so bili tudi predstavljeni v oddaji RTV Slovenija Dobro jutro, zato smo si jih pri pouku likovne umetnosti lahko ogledali kar v šoli. Pogovarjali smo se o znacilnostih spomenikov nekoc in danes ter o pomenu kulturno-umetniških institucij. Mojca Prijatelj, uciteljica likovne vzgoje C:\Users\Ucitelj\Downloads\Pokrajinski_Spomenik.jpg Ekošola EKO PROJEKTA NA PODRUŽNICI Podružnicna šola Reka - Pohorje je v okviru Ekošole prikljucena k projektoma Šolska vrtilnica in Leaf – Znanje o gozdovih. V jesenskem casu, zadnjem tednu pred šolanjem na daljavo, smo uredili in povecali naš vrticek. Visoki gredi se je pridružila še ena nižja. Posadili smo cebulice pomladanskih cvetlic in se v šolo vrnili ravno takrat, ko so pokukale iz zemlje. Zdaj nas že razveseljujejo s pisanimi cvetovi, korencek in redkvica, ki smo ju posejali, pa pridno rasteta. Že nekajkrat smo porezali drobnjak in si z njim postregli v juhi in solatah. Ucenci urejajo vrticek z velikim veseljem; okopavajo zemljo okoli rastlin, sejejo in sadijo in nestrpno cakajo kdaj bodo rastline vzklile. Za drugo šolsko leto nacrtujemo še eno gredo z jagodicevjem. Vemo, da so gozdovi pljuca našega planeta in imajo izjemen vpliv na življenja ljudi. Naša podružnica se nahaja cisto blizu gozda, zato se vanj pogosto odpravljamo tako v casu pouka kot v podaljšanem bivanju. V gozdu pocnemo vse mogoce: opazujemo drevesa in drugo gozdno rastje, išcemo drobne živali v gozdnih tleh, odkrivamo skrite koticke gozda in nove gozdne poti. Urimo svoje gibalne spretnosti na podrtih deblih, štorih, preskakujemo potocek … vcasih v gozdu preberemo pravljico, se naucimo novo pesem, lahko tudi racunamo, pišemo crke z listi, vejicami, kamni … Velikokrat pa gozd obišcemo samo zato, da se v njem igramo. Naš bunker vsakic malo spremenimo in izboljšamo. V gozdu nam je lepo! Miriam Tekavc Košec, eko koordinatorica E:\Sedmo cudo\1. Pregledano\RP\Foto4.jpg E:\Sedmo cudo\1. Pregledano\RP\Foto3.jpg E:\Sedmo cudo\1. Pregledano\RP\Foto2.jpg Glasbeni koticek Ni skrivnost, da je glasba zelo pomembna pri razvoju otroka. Zelo priporocljivo je, da že v otroštvu spoznajo razlicne zvrsti glasbe, saj jim to spodbuja kreativnost in domišljijo. Strokovnjaki so odkrili povezavo med igranjem na instrument ter vecjim bralnim razumevanjem, crkovanjem, sposobnostjo poslušanja, uspešnostjo pri matematiki … Smiselno je, da otroke cim prej usmerimo v igranje instrumenta, saj tovrstno ucenje pomaga otroku razviti visoko stopnjo koncentracije, krepiti koordinacijo in motoricne spretnosti, razvijati potrpežljivost ter krepiti samozavest. Ucenci literarno-novinarskega krožka smo opravili anketo in ugotovili, da imamo na naši šoli veliko glasbeno nadarjenih ucencev. Od 622 ucencev jih instrumente igra kar 79. V odstotkih to pomeni 12,7 % ucencev naše šole, povprecno na razred pa skoraj 3 ucence. RAZRED ŠTEVILO UCENCEV INSTRUMENTI 1. A 5 kitara, klavir, trobenta 1. B 1 klavir 1. C / / 2. A 2 kitara, harmonika 2. B 3 harmonika, violina, flavta 2. C 1 violina 3. A 4 klavir, kitara 3. B 2 violina, bobni 3. C 2 violina, bobni 3. D 2 harmonika 4. A 4 harmonika, bobni, klavir 4. B 4 kitara, klavir 4. C 5 harmonika, violina, saksofon, klaviature 5. A 2 flavta 5. B 5 kitara, violina, klavir 5. C 4 kitara, klavir, flavta 6. A 2 bobni, kitara 6. B 2 klavir, violina 6. C 3 klavir, kitara 7. A 4 klavir, harmonika 7. B 5 kitara, violina, klavir, bobni 7. C 2 klavir, kitara 7. D 1 violina 8. A 3 bobni, kitara, saksofon 8. B 2 klarinet, trobenta 8. C 2 klavir 9. A 1 harfa 9. B 5 klavir, kitara, violina, flavta, ukulele 9. C 1 klavir SKUPAJ 79 0 5 10 15 20 25 KITARA KLAVIR VIOLINA HARMONIKA BOBNI FLAVTA SAKSOFON TROBENTA KLAVIATURE UKULELE HARFA KLARINET INSTRUMENTI KITARA 21 KLAVIR 21 VIOLINA 10 HARMONIKA 7 BOBNI 6 FLAVTA 5 SAKSOFON 2 TROBENTA 2 KLAVIATURE 2 UKULELE 1 HARFA 1 KLARINET 1 Kot je razvidno iz priložene tabele, najvec ucencev na naši šoli igra kitaro in klavir (21). Na drugem mestu je violina (10), tretje mesto pa harmonika (7). Bobni so zasedli cetrto mesto (6), sledi flavta (5) na petem mestu, na šestem so kar trije instrumenti: saksofon, trobenta, klaviature (2). Ukulele, harfo in klarinet pa igra po en ucenec. Tudi glasilke so naš glasbeni instrument in na naši šoli imamo preko 100 ucencev, ki obiskuje pevski zbor. Resnicno smo ponosni, da so naši ucenci tako glasbeno aktivni. Ucenci literarno-novinarskega krožka Mladi glasbeniki o sebi: MONJA KOBLER Harfo igram že skoraj 8 let in je ena izmed mojih najljubših dejavnosti. Zacela sem jo igrati, ko sem bila v drugem razredu, moj navdih pa so bile pravljice, ki so omenjale lepe princese, ki so igrale harfe. Vcasih sem poslušala tudi zgošcenke, ki so imele zvok harfe, in to me je tako navdušilo, da sem starše prepricala, da so mi omogocili vpis na glasbeno šolo. Sprva je bilo težko, a ko sem se s casom navadila na trd in malo oster obcutek ter pozicij strun, je bilo lažje. S harfo hodim na tekmovanja že leta. Udeležila sem se kar nekaj državnih in veliko mednarodnih, ki so se po navadi dogajala v Italiji. Vsakomur, ki si želi obiskovati glasbeno šolo, priporocam, naj se resnicno potrudi, saj ni boljšega obcutka, kot vedeti, da si osvojil cilj za katerega si se zelo potrudil. Monja Kobler, 9. a JULIJA NOVAK Sem Julija Novak in obiskujem 9. b razred. Glasba me veseli že od malih nog in takoj, ko sem se lahko, sem se v prvem razredu pridružila otroškemu pevskemu zborcku naše šole. Da me glasba še posebej veseli, sem ugotovila v petem razredu, ko sem prvic zacela igrati kitaro. Pevski talent sem razvijala v šolskem zboru, na višji nivo pa sem ga postavila šele v šestem razredu, ko sem se pridružila znanemu pevskemu zboru Carmina Slovenica. Tam smo veliko peli, plesali, ustvarjali muzikale in se tudi uvrstili na državno tekmovanje pevskih zborov v Zagorju ob Savi, kjer smo dosegli zlato priznanje z odliko in tudi bili prvi. Ker sem imela dosti izkušenj v zborovskem petju, sem se še zacela uciti solo petje. Glasba me sprosti, veseli in v igranju ter petju zelo uživam. Julija Novak, 9. b VITO BEJAT KRAJNC Pregovor jabolko ne pade dalec od drevesa drži, saj igram violino, prav tako kot moja mama. Zacel sem v prvem razredu, ko sem bil star šest let. Na dan vadim povprecno dve uri, tudi med pocitnicami. Vzor sta mi bili moja sestra, ki je odlicna violinistka, ter moja bivša uciteljica Sausan. Igral sem na šolskih nastopih, prireditvah, festivalih ter med pocitnicami tudi na ulici. Udeležil sem se tekmovanj v Hamburgu, Nemciji, Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem. Zraven klasicne glasbe sem tudi igral v srbskem folklornem orkestru. Nameravam iti na srednjo glasbeno šolo ter postati profesionalni violinist. Vito Bejat Krajnc, 7. c C:\Users\Skrbnik\Downloads\VITO - barvna.jpg C:\Users\Ucitelj\Downloads\VITO - delno barvna stol.jpg ALINA TAJHMAN Stara sem dvanajst let in že pet let se ukvarjam z igranjem violine, saj me to zelo veseli. Zacela sem v drugem razredu in vsak dan sem komaj cakala, da imamo uro violine. Na prvo tekmovanje sem se odpravila že prvo leto. Bilo je naporno, a ne tako kot v višjih razredih. Na dan sem morala igrati najmanj tri ure za tekmovanje in eno uro pri rednem pouku. Bila sem na dveh državnih tekmovanjih (eno je celo bilo v Italiji) ter dveh mednarodnih. Pred kratkim sem se pridružila tudi tekmovanju, ki je potekalo kar preko spleta. Prav na vseh sem dobila zlato nagrado in vsi družinski clani so me podpirali do konca. Po navadi pa sem vedno igrala skladbe za dva razreda višje. . Alina Tajhman, 6. b Spletno tekmovanje v naravi Prvo tekmovanje 2. državno tekmovanje ŠPELA IN URŠA POTRC Kdaj sta zaceli igrati harmomniko? Špela: Na sredini 1. razreda. Urša: Na zacetku 3. razreda. Zakaj sta se odlocili ravno za harmoniko? Špela: Imela mi je lep zvok in tudi všec mi je bila. Urša: Ko je sestra vadila harmoniko, je postala všec še meni. Kdo je vajin vzornik? Špela: Leto starejši ucenec naše podružnicne šole, Jani. Urša: Sestra Špela. Kako se pocutita, ko igrata harmoniko? Špela: Na šolskih nastopih se pocutim super, ponosno; na nastopu pred vecjim številom ljudi tudi nimam nic treme. Urša: Kadar vadim, se pocutim sprošceno, nastopala še nisem. Cez leta bi s harmoniko ... Špela: Rada naredila band in s prijatelji igrala v njem; bila kdaj tudi na TV. Urša: Rada nastopala na porokah. C:\Users\Skrbnik\Downloads\20210606_165412.jpg C:\Users\Skrbnik\Downloads\20210606_171221.jpg Špela in Urša Potrc, 3. d PREGLED AKTIVNOSTI Za nami je res posebno leto, ki bi ga morda najraje izbrisali iz spomina. Že drugo leto smo ostali brez glasbenih prireditev, odpadla sta nam obiska dveh koncertov v Cankarjevem domu, potolažili smo se lahko le z izvedbo virtualnega kulturnega dne, ogleda Ljubljane in poslušanja glasbe preko racunalnika. Odpadla je vrsta nastopov otroškega in mladinskega zbora, pevske revije, božicni koncert, zakljucne prireditve, pa seveda naše že tradicionalne vsakoletne pevske priprave na Zidanšku na Pohorju. V zadnjih mesecih, ko smo se spet vrnili v šolske klopi, imamo pevske vaje v mehurckih po razredih, kar pa je samo slab približek obcutij, ko celoten zbor zapoje skupaj in se med nami splete posebna energija. Po devetih letih petja v šolskih pevskih zborih se poslavljajo devetošolke Julija Novak, Eva Malajner, Ema Miric, Lorena Sedlanic ter s kakšnim letom manj Polona Hojnik in Marsela Supe Vide. Veliko let je v zboru prepeval tudi Vinci Oblak, ki pa nam v zadnjem casu daje tehnicno podporo pri snemanju nastopov. Na naši šoli imamo tudi odlicne mlade glasbenike, ki posegajo po najvišjih dosežkih na razlicnih tekmovanjih doma in v tujini. Zlato priznanje na državnem tekmovanju iz violine sta prejela Vito Bejat Krajnc in Alina Tajhman. Prav tako je zlato priznanje prejela tudi Monja Kobler na državnem tekmovanju iz harfe. Vsem iskren cestitke! Maja Paulic, uciteljica glasbene umetnosti INTERVJU Z MARKOM SORŠAKOM SOKIJEM Marko Soršak Soki, odlicen glasbenik, velik humanitarec in navdih mnogim otrokom. Clovek, zaradi katerega je veliko šol bogatejših za številne instrumente. Bobnar mnogim glasbenim skupinam in še bi lahko naštevali. V cast si štejemo, da si je vzel cas za nas, ucence literarno-novinarskega krožka, in se tako sprošceno pogovarjal z nami. D:\Users\GOST - brez gesla\Downloads\FB_IMG_1623316838845.jpg Še zmeraj se spomnimo dne, ko ste nas obiskali. Zanima nas, koliko šol ste obiskali od takrat? Tudi jaz se spomnim. To je bil nekje september 2018. Do danes je bilo to 121 šol. Kdo vas je navdihnil za vašo humanitarnost? Prišlo je samo od sebe … predvsem po zaslugi moje babice, saj je bolj srcen clovek in mislim, da sem od nje prevzel to dobrodelnost. Kdaj ste imeli svoj prvo glasbeno skupino? Pri trinajstih letih. V kateri glasbeni skupini delujete zdaj in od kdaj? Moja glavna skupina je od leta 2007 Elvis Jakson. To je skupina, s katero sem uresnicil svoje sanje, saj sem uspel spoznati svoje glasbene idole. Kakšen obcutek je, ko si znan? Zase ne bi rekel, da sem znan. Vsekakor pa sem mnenja, ce si aktiven in priden, te ljudje prepoznajo, kar je dobro, saj ti lahko pomagajo na tvoji poti. Ali vas ljudje prepoznajo na ulici? Kdaj tudi … zdaj pa še sploh, ko sem bobnal na balkonu Narodnega doma. V bistvu mi je zanimivo to, da me prepoznajo predvsem otroci, ki se na hrvaški obali, kjer letujem, derejo za menoj: «Soki, Soki, Soki …« In potem mi povedo, da sem bil na njihovi šoli. Od katerega leta že igrate bobne? Od leta 1991. Novembra bo kar 30 let. Zakaj ste izbrali ravno bobne? V osnovni šoli smo šli gledat v kino film Terminator. Ko sem skozi tiste velike zvocnike slišal uvodno pesem, v kateri na zacetku prevladujejo bobni, je bilo to usodnih par sekund, da sem se odlocil za njih, saj me je ta zvok zelo navdušil. Igrate še kateri drugi instrument? Ljubiteljsko igram kitaro. So vas doma spodbujali ali vam nasprotovali? Na zacetku so me doma kljub željam, da bi igral drugo glasbilo, spodbudili. Cez cas se je pojavil problem, saj me je cisto vrglo v bobnanje in pojavila se je bojazen, da bo šola trpela, ampak k sreci ni – vedno sem bil odlicnjak. Kaj vam je zraven bobnanja še pomembno v življenju? Pomembna mi je svoboda. Zdaj vem, da jo imam. Prej sem pa enostavno živel s tem, bila je sama po sebi umevna. Koliko ucencev naše šole obiskuje vaše glasbene ure? Kar veliko. Mislim, da jih je šest ali sedem, vsaj trenutno jih je toliko. Na katero osnovno šolo ste hodili vi? Na Osnovno šolo Borcev za severno mejo. Ali so vas sošolci v šoli prepoznali kot talent? Hmmm … mislim, da sem bil tedaj edini bobnar v šoli, pa je bilo precej otrok, med 600 in 700. Spodbujali so me in hodili na koncerte, s katerimi sem pricel že v sedmem razredu. D:\Users\GOST - brez gesla\Downloads\FB_IMG_1623316826889.jpg Kaj ste po izobrazbi? Koncal sem Srednjo ekonomsko šolo Maribor in doštudiral na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Potem sem šel na Pedagoško fakulteto in se odlocil, da ne želim iti v službo, ampak želim bobnati. In zdaj bobnam ter druge službe ne poznam. Uradno sem diplomirani ekonomist in predavatelj, ampak tega nisem uspel nikoli unovciti. Ste kdaj obiskovali tekmovanje s tolkali? Ne, glasbe nikoli ne jemljem kot tekmovanje, tega nimam rad. Glasba je hobi, sprošcanje in užitek. Je zatekanje k tistemu, kar mi najbolj paše. Ali je pomembno, kakšne so palice za bobne in zakaj? Absolutno da. To je osebna zadeva vsakega bobnarja, ki po dolgoletnih izkušnjah najde tisto, kar mu najbolj ustreza. Ce bi bili žival, katera bi bili in zakaj? Ne bi bil skobcevka. . Ce bi bil ptica, bi bil orel, sicer pa nemški ovcar. Cuval bi, hitro tekel in izgledal nevarno. Vsi vemo, da je za nami težko leto. Kaj pomeni to leto za glasbenike? Kako je bilo z vašo ustvarjalnostjo? Se je povecala ali morda upadla? Tisti, ki se ukvarjamo z glasbo, smo najbolj obcutili ta cas. Za ene je bil ustvarjalen, zame ne toliko. Za ustvarjalnost potrebuješ svobodo. Po navadi ustvarjam v skupini in delam z otroki. V tem primeru pa veliko stvari ni bilo možno narediti. Tudi motivacije ni bilo veliko. Za umetnike je bilo težko obdobje. In tako bo še nekaj casa. Važno pa je, da obstanemo. Ce namrec ne obstanemo, potem se tudi vam ne piše dobro. Bili ste del projekta Pet do dvanajstih. Kakšen je bil obcutek, ko ste po dolgem casu igrali za množico ljudi? Bil je najboljši obcutek po dveh letih! Dober, ker je bilo to narejeno z enim posebnim namenom. Bil je obcutek, da je to res koncert, ceprav je trajalo samo pol ure. Bilo je toliko adrenalina, da sem potem moral pocivati. Obcutek je bil fantasticen in tak je bil tudi koncert s publiko. Ko veš, da delaš prav, da ljudje potrebujejo takšen nacin zabave in sprostitve. Zelo težko ga je opisati, zato bi rekel na kratko … Nirvana. Se vam je kaj posebnega zgodilo na tem koncertu? Nic takšnega. Koncert se je zacel tako hitro, da si nisem uspel prinesti rezervnih palic. Ko je ena odletela, sem ugotovil, da rezerve ni. Potem sem moral dve pesmi odigrati z eno samo. Pa smo zadevo vseeno rešili. Ali uživate, ko gledate, kako se pod vašimi rokami »pilijo« mladi bobnarji? Ja, absolutno. Pa tudi uživam, ko grem na kak njihov koncert. Takrat, ko vidiš, da si predal neko znanje. Pa tudi, ce niso moji ucenci, je lepo videti mlade, nadobudne glasbenike, ki jim glasba nekaj pomeni. Tisti, ki tega ni poskusil, ne more razumeti. Tisti, ki pa je poskusil, pa bo v življenju že uredil, kot je potrebno. Od kod vaš vzdevek »Soki«? Vsak v bendu ima svoj vzdevek. Jaz sem v bend prišel zadnji, zato ga nisem imel. In potem je na enem koncertu nekdo zavpil: »Soki!« in se mi je »Soki« zdelo v redu. Skupina Guns'n'Roses, ki je dala krila našemu Sokiju, je prispevala glasbo za film Terminator. Znamenite Terminatorjeve besede so bile: »I'll be back …« (op. p. »Vrnil se bom«). Upamo, da se kdaj v našo družbo vrne tudi naš Soki. Ucenci literarno-novinarskega krožka Dogodki, zanimivosti PRVOŠOLCI Ponosni smo, da je šolski prag naše osnovne šole prestopilo kar 64 prvošolcev. Dva razreda (50 ucencev) se nahajata na maticni šoli, eden pa (14 ucencev) v podružnicni Reka - Pohorje. F:\Uporabljeno\Ucenci 1. a.jpg 1. a z uciteljico Vlasto Smrdel in Miljano Šmon Prav vsi so z nasmeškom na obrazu spoznali nove sošolce in sošolke ter uciteljici. Povedali so, da se veselijo vseh šolskih dogodivšcin in da so pripravljeni na nove izzive. Pri tem jih spodbujamo in jim želimo obilo prijetnih izkušenj. Ucenci literarno-novinarskega krožka F:\Uporabljeno\Ucenci 1. b.jpg 1. b z uciteljico Patricijo Hren in Bredo Šetar F:\Uporabljeno\Ucenci 1. c.jpg 1. c z uciteljico Lidijo Šoštaric in Miriam Tekavc Košec PRVI ŠOLSKI DAN Komaj sem cakala, da pridem v šolo, da vidim vse prijatelje. Vecer prej sem preverila, ce so vse potrebšcine pripravljene, da cesa ne pozabim. Pripravila sem si tudi oblacila, raztrgane kavbojke in belo majico, ki so sedaj moderna in seveda tudi zašcitno masko. Celo noc nisem spala. Naredila sem si alarm, ki sem ga preslišala. Sanjala sem, da mi je ati zaželel lahko noc, a me je že budil. Jutro se je zgodaj zacelo. Umila sem se hitro, oblekla pa še bolj. Hitro sem vzela stvari za šolo in se z družino odpravila od doma. V šoli smo se zabavali in bilo je zelo veselo ponovno dan preživeti s sošolci in ucitelji. Še zmeraj pa mi ni všec, da vsi nosijo maske, ker ne vidim, kakšne volje so. Po napornem in lepem dnevu sem komaj cakala, da pridem domov. Tega dne ne bom tako hitro pozabila, ker sem postala tretješolka in se že zelo veselim lepih ocen in šole v naravi. Mia Ertl, 3. b E:\Sedmo cudo\20200901_081126.jpg FOTOGRAFIJE VINCIJA OBLAKA Predstavljamo vam fotografski svet ucenca Vincija Oblaka iz 9.b razreda, ki je letos prejel bronasto nagrado na natecaju digitalne fotografije in tako predstavljal našo šolo na državnem nivoju. Gre za najvecjo slovensko pregledno razstavo mladinske fotografije pod okriljem Fotografske zveze Slovenije. Za fotografijo Skok si prejel bronasto medaljo. Kako ti je uspelo posneti tako dinamicno fotografijo ravno v trenutku, ko so sani v zraku? Moral sem veckrat poskusiti, poleg tega pa sem uporabljal neprekinjeno fotografiranje, tako da sem v enem skoku zajel vec fotografij in ena je bila ravno v pravem trenutku. C:\Users\Ucitelj\Downloads\SKOK.jpg Nagrajena fotografija Skok Že vec let se ukvarjaš s fotografijo. Je bila to tvoja prva nagrada na državnem natecaju? Ja, to je bila moja prva nagrada na bolj resnem natecaju na državni ravni, so pa bile moje fotografije pred tem trikrat objavljene v casopisu Vecer kot poletni ali zimski utrinek. Kdo oziroma kaj te je navdušilo nad fotografijo? Okoli leta 2010 mi je oce posodil, kasneje pa tudi podaril, svoj Olympusov digitalni fotoaparat. Zelo sem se navdušil nad carobnostjo zapisa trenutka in kasneje sem zacel vedno vec fotografirati. V poplavi posnetkov iz mobilnih telefonov se ti najbrž poslužuješ bolj profesionalne opreme, kajne? Ja, res je, za fotografiranje nikoli ne uporabljam telefona. Trenutno imam Canonov zrcalno refleksni fotoaparat z izmenljivimi objektivi. Najbolje mi služi 250 milimetrski teleobjektiv, s katerim se lahko zelo približam pticam. Kako se pa lotevaš obdelave fotografij? S kakšnim posebnim programom? Ne, zaenkrat še ne obdelujem fotografij, predvsem zato, ker so takšni programi kar dragi in zahtevajo zelo dober racunalnik. Navadni programi za urejanje fotografij pa so neuporabni za profesionalno uporabo. Ali si samouk ali imaš morda mentorja v kakšnem foto klubu? Sem samouk, nekaj se naucim iz revij in s spleta, ostalo pa s poskušanjem razlicnih nastavitev na fotoaparatu. Letos je mogoce brezplacno spremljati tudi kvalitetna spletna predavanja priznanih fotografov. Kaj ti pomeni fotografija: navdih, sprostitev, možnost izražanja tvojega odnosa do sveta? Pomeni mi sprostitev, najraje pa imam, ko vidim, da mi je uspela vsaj solidna, ce že ne zelo dobra fotografija. Nagrada na letošnjem natecaju mi je dala nov zagon in potrditev, da nisem zgolj zacetnik. Navdih najdem v raziskovanju zmožnosti same tehnike in odkrivanju novih motivov. Kateri motivi te najbolj pritegnejo? Najraje fotografiram šport in živali, predvsem ptice; pa tudi vse ostalo, kar se mi zdi zanimivo, kot na primer: naravo, nocne posnetke, panorame. Manj me pritegnejo portreti in arhitektura. Kot mlad fotograf imaš tudi kakšnega vzornika? Lahko bi rekel, da je moj vzornik Jaka Ivancic, vsaj po mojem mnenju trenutno najboljši slovenski fotograf. Fotografira predvsem naravo, kar je tudi meni blizu. Si v prihodnosti predstavljaš fotografijo tudi kot tvoj bodoci poklic? Nisem se še dokoncno odlocil, si pa to želim, ce se bo dalo. Žal se danes zelo težko zaposliš kot fotograf, sigurno pa se bom s fotografijo ukvarjal za lastno veselje. S katero zvrstjo fotografije bi se najraje poklicno ukvarjal? Verjetno s športno fotografijo z raznih tekem, dirk ali adrenalinskih prireditev. Šport me najbolj pritegne, kajti tudi pri fotografiji so marsikdaj odlocilne tisocinke sekunde za izjemen rezultat. Imaš na koncu morda kakšen nasvet, kako posneti dobro fotografijo? Mislim, da je najpomembneje, da cim veckrat poskusiš in ne obupaš takoj nad izbranim motivom. Potrebno je tudi raziskovanje razlicnih svetlobnih pogojev, pozicij kadriranja in imeti moraš dovolj casa, vsaj za dobre posnetke živali. Zahvaljujeva se ti za vse odgovore in ti želiva še mnogo uspelih fotografij. Ema Miric in Julija Novak, 9. b C:\Users\Ucitelj\Downloads\IMG_8609.JPG C:\Users\Ucitelj\AppData\Local\Temp\Temp1_SLIKE_7C_Poprava.zip\SLIKE_7C-2_P.jpg TEK POD POHORJEM Letos je potekal že 4. Tek pod Pohorjem. Tega dogodka se udeležujem že od zacetka, saj sem aktiven športnik in podpiram tovrstne športne prireditve. V Judo klubu Apolon, kjer treniram že osem let, se redno udeležujemo dogodkov, ki podpirajo zdrav nacin življenja. Sodelovalo je tudi veliko ucencev in zaposlenih iz Osnovne šole Dušana Flisa Hoce ter preostalih, ki živijo v obcini Hoce - Slivnica (in izven). Všec mi je, da se vsako leto teka udeleži tudi naš župan Marko Soršak. Prijavil si se lahko za dve razlicni razdalji: 6,5 ali 10 km. Sam sem se odlocil za slednjo možnost in svoj rezultat izboljšal za 10 minut. Organizacija dogodka mi je bila zelo všec, saj so podelili nagrade za najboljše uvršcene v posameznih kategorijah, dobili smo zastonj hrano in pijaco, kupone za obisk Botanicnega vrta ter brisaco. Upam, da se bo tek organiziral tudi naslednje leto in da bodo moji rezultati še boljši. Nik Eljon Jarc, 9. c MINI OLIMPIJADA »Hip hip, hura!« Hip, hip, hura! in Pomembno je sodelovati, ne zmagati, so bili odmevi otroških glasov, ki jih je bilo moc veckrat slišati na petkov športno obarvan dopoldan, ki se je odvijal pred Vecnamensko športno dvorano Hoce. Ozavestiti pri ucencih pomen gibanja in športa, poznavanje razlicnih športnih disciplin in vešcin, opomniti na dosežke slovenskih športnikov in uprizoritev mini olimpijskega protokola, so bili izhodišcni cilji tega dogodka. Pohod je bil odlicno segrevanje pred samim dogodkom. Ucenci so se skupaj s svojimi uciteljicami odpravili na tri razlicne lokacije. Proti Križni kapeli, Slivniškim ribnikom in do Ribnika Univerze Pivola. Ucenci Podružnice Reka - Pohorje se pohod opravili iz podružnicne šole do maticne šole. Ko smo se vrnili s pohoda, je bilo pred dvorano že pravo športno vzdušje. Parkirni prostor se je spremenil v poligon in pricakali so nas predstavniki OKS Slovenije in predstavniki Obcine Hoce - Slivnica, ki so poskrbeli za odlicno organizacijo in izvedbo športnega dogodka. Obcutiti je bilo veselje, motivacijo in željo ucencev po sodelovanju in preizkušanju svojih športnih spretnosti. Sodelovanje je bilo nagrajeno s priznanjem in s sladkim presenecenjem. Hvala organizatorjem, ki ste ucencem polepšali dan. Mojca Kolaric, organizatorica CAROBNI DECEMBER UCENK IN UCENCEV December je poseben mesec. Nekateri ga imajo radi zaradi božicnega vzdušja, drugi pa, ker se veselijo prvih snežink in športov na snegu. Nekateri pa so v decembru še bolj osamljeni. Tistim skušamo narisati nasmehe na obraze z dobrimi dejanji in s toplimi besedami. V tem mesecu vedno najdemo cas, da si naši ucenci in ucenke malo odpocijejo od racunanja, pisanja in reševanja nalog. Tako so tudi tokrat dobili priložnost, da urijo svoje rocne spretnosti in si pricarajo carobno vzdušje v okviru tehniškega dneva. Zaradi dela na daljavo so to storili doma, ob svojih najdražjih. Pri tem so jim bile v pomoc uciteljice, ki so skrbno pripravile navodila in jih spretno zapakirale v prijetne projekcije ali filmcke. Ustvarjalne majhne rocice so ustvarile ogromno lepega. Izdelovali so cudovite okraske in figurice iz slanega testa, prisrcne zimske vasice iz kartona, živahne vošcilnice in še marsikaj. Mnogo šolarjev je doma pripravilo tudi testo za slastne piškote in ostalo praznicno pecivo. Ce ste po Hocah te dni opazili prijetne vonjave, je to zagotovo iz toplih domov naših otrok! Verjamem, da smo s skupnimi mocmi polepšali letošnji december. Naj ga prijetneje obarva tudi praznicna glasba, ki bo pricarala nasmeške na obraze vseh generacij. Vzemimo si cas za najdražje in jim povejmo, koliko nam pomenijo. Ne pozabimo tudi na osamljene ljudi in živali. Naj bo ta december odskocna deska za mirne praznike in prijetnejše prihajajoce leto 2021. Brigita Pecanac, prof. razrednega pouka Izdelki ucencev in ucenk 3. b BESEDE IMAJO MOC Ucenci 6. c razreda smo se pri razredni uri pogovarjali o vplivu besed na ljudi. S pomocjo poizkusa z rižem smo prišli do zelo zanimivih rezultatov. Najprej smo vzeli dva kozarca in ju napolnili s kuhanim rižem. Enega smo vsak dan blatili in žalili, drugega pa z besedami ljubkovali in spodbujali. Dober primer pozitivnih besed je recimo najboljši, najlepši, soncek, ljubcek, srcek ... Primer negativnih besed je grd, umazan, zguba, nevreden, smrduh ... Negativni riž je splesnel, postal crn in zacel smrdeti. Pozitivni riž je ostal lepo bel, mogoce se je na njem nabralo cisto malo plesni zaradi kemijskih procesov. Poizkus je ucence naucil, da imajo besede veliko moc. Povedali so, da se ne bi pocutili prijetno, ce bi jim govorili enako kot negativnemu rižu in bi jim bilo všec, ce bi jim govorili enako kot pozitivnemu rižu. Povedali so tudi, da je bilo zabavno opazovati razlike med kozarcema. Nina Brkic, Rok Ferš in Lea Štrancar, 6. c F:\HPSCANS\scan0017 (2).jpg Thor Frangež Križancic, 6. c NEUROBEANS – TRENING ZA USPEŠNE REZULTATE V ŠOLI (IN POVSOD) Z VEC ZABAVE IN MANJ NAPORA Kaj je metoda Neurobeans? Neurobeans je metoda vadbe možganov s katero mladostniki izboljšajo svoje sposobnosti ucinkovitega delovanja v šoli ali pri športu. Je kombinacija gibanja in miselne igre, ki spodbuja k doseganju vrhunske ucinkovitosti na enostaven in zabaven nacin. Prvi tecaj kognitivnega urjenja po metodi Neurobeans Konec novembra 2020 smo zakljucili šesttedenski program kognitivnega urjenja v OŠ Dušana Flisa Hoce. Pri programu je sodelovalo 10 ucenk in ucencev, pri cemer so vsi uspešno zakljucili tecaj. Ucenci so pri programu petkrat tedensko izvajali 15 do 20 minutni kognitivni trening. S tem so urili sposobnost vzdrževanja pozornosti, sposobnost natancnega gibanja rok, nog in trupa ter ritem optimalnega delovanja. Kaj smo s programom dosegli? Po šestih tednih in že pred koncem programa smo pri ucencih zaznali odlicne rezultate. Vsi, ki so vadbo opravljali šest tednov, so izboljšali rezultate na vseh štirih s pomocjo aplikacije merljivih indikatorjih – pozornosti, motoriki, ritmu optimalnega delovanja in vzdržljivosti. Kaj so o programu povedali ucenci in ucenke? »Mislim, da je program Neurobeans najbolj koristen za ucenje vztrajnosti in motivacije, saj se je pri vsaki vadbi treba potrudi, ne glede na rezultate, ki jih dobiš. Neurobeans vadbo bi priporocila, saj ne vzame veliko casa ali prostora, vseeno pa lahko od nje veliko odneseš.« (Ina, 8. razred) »Izpostavila bi koncentracijo zato, ker sem tudi sama opazila, da sem se vse od prve pa do zadnje lažje osredotocila na vajo in na barve fižolckov. Drugim ucencem bi vadbo priporocala zaradi tega, ker je zelo zanimivo in tudi kasneje po opravljenih vajah oz. tednih opaziš napredek pri delu za šolo.« (Sara, 8. razred) »Všec mi je vse. Neurobeans je stvar, ki ti lahko pomaga na vseh podrocjih. Najbolj ti lahko pomaga pri uspehu, ce ga želiš izboljšati. Pomaga ti tudi, da se cim bolj skoncentriraš pri stvareh, ki so pomembne (šola, dodatne obveznosti). Res ucinkuje, to sem videla tudi na podlagi svojih izkušenj z Neurobeansi. Vadbo bi priporocala vsem, ki se vsaj malo trudijo doseci nek cilj. Seveda, nic ne pride brez truda, zato je treba upoštevati navodila in redno opravljati treninge (poleg še dodatne naloge, ki so vkljucene v program). S tem pa lahko naenkrat zlahka dosežeš svoj cilj!« (Ana, 8. razred) Kaj pa so pri svojih otrocih opazili starši? »Boljša pozornost, daljša koncentracija. Zelo smo veseli, da je naša Ina sodelovala v tem programu. Za vse je to povsem nova izkušnja. Ina je bila zelo vesela in ponosna, ko je videla svoja izboljšanja na razlicnih podrocjih. Cel trening in ugotovitve otroku zelo dvignejo tudi samozavest.« (mama ucenke) »Opazili smo, da lažje sledi pouku. Priporocamo, ker urjenje možganov poteka na igriv nacin.« (mama ucenke) »Vec samostojnosti, vec skuša narediti sama ... Pridobila je na samozavesti, na samostojnosti. Je bolj ucinkovita.« (oce ucenke) »Hcerka je zelo navdušena nad tem programom. Z veseljem se loti teh nalog, pri šolskih obveznostih pa se lažje skoncentrira, si bolj zapomni stvari. Najbolj je pa navdušena nad tem, da se naj bi zdaj lažje ucila predmete, ki ji niso zanimivi. Dodala bi samo to, da se mi zdi program zanimiv in bi bilo super, ce bi ga izvajali v osnovnih šolah.« (mama ucenke) Neurobeans vadba tudi v novem šolskem letu Glede na pozitivne ucinke vadbe bomo v novem šolskem letu ponudili Neurobeans trening za dobre šolske rezultate kot izvenšolsko dejavnost za ucence 7. in 8. razreda. Vec o treningu si lahko preberete na spletni strani www.neurobeans.si. Jasna Bohnec, socialna pedagoginja IMG_0034 NATECAJ ZA NAJ BRALNI KOTICEK – 2. mesto 4. a razred OŠ Dušana Flisa Hoce pesti velika prostorska stiska, zato je bilo nemogoce ustvariti klasicen knjižni koticek. Seveda ne smemo pozabiti tudi na cas šolanja na daljavo, ko v šolskih prostorih nismo bili prisotni. Z ucenci smo dolgo tuhtali, katera bi bila najboljša rešitev za naš problem s prostorom in prišli smo na idejo, da bi hiška morala biti posebna – takšna, ki je v casu pouka pospravljena in zasede malo prostora, v casu podaljšanega bivanja pa se sestavi in je v uporabi. Tako je po korakih nastala naša majhna mobilna bralna hiška, tukaj na sliki v razstavljenem, pocivajocem stanju: V hiški je prostora samo za en stol in glede na trenutne zdravstvene razmere je to tudi priporocljivo. Hkrati je hiška postala zatocišce, ki nudi odmik pred pestrim dogajanjem v podaljšanem bivanju. Svoj prostor je trenutno našla pod razstavišcem likovnih umetnih ucencev 4. a., ki nastanejo pod vodstvom razrednicarke Milenke Kacarevic. Ucenci bralno hiško zelo hitro sestavijo sami: Da bi otroci z veseljem brali v mobilni bralni hiški, smo poskrbeli za udoben stol, ki je seveda zložljiv in jo odprli s slavnostnim obredom, na katerega je vsakdo prinesel svojo najljubšo knjigo, da jo lahko spoznajo tudi sošolci in sošolke. Tako so ucenci kar nekaj casa namenili ugotavljanju in debati, katere žanre radi berejo njihovi prijatelji in marsikateri stereotip je bil odpravljen – ne, dekleta ne berejo samo ljubezenskih zgodb. Ucenke so za otvoritev bralne hiške izdelale iz kartona licne kazalke, ki nam bodo v pomoc. Konec: še ni na vidiku. Ko zakljucimo z akcijo Moja najljubša knjiga, se bomo lotili novega podviga – Pesem za boljši dan, kjer bomo brali duhovite pesmi slovenskih in tujih avtorjev, ki nam bodo popestrile vsakdan in odgnale skrbi in stiske, pa ce tudi samo za kratek cas. Pesmi, ki nam bodo najbolj segle v srce, bomo prepisali na spodnji del hiške. Sicer pa si v podaljšanem bivanju zelo radi krajšamo cas z branjem zanimivih književnih del in reševanjem ustvarjalnih dnevnikov branja. Sodelujoci ucenci in ucenke: Nina in Maja Merkuš, Matic Štesl, Nejla Merdanovic, Teo Cvetko, Anej Kocuvan, Ela Franic, Rokavec Tiana, Nik Pauman, Jakob Pupaher, Nejc Repec, Mik Dacinger, Jaka Dvoršak, Luka Franc, Lia Korošec Polak, Tai Lovec Halilagic, Rubin Nika in Lan Žižek. Anja Urekar Osvald, prof. nem., uciteljica v oddelku podaljšanega bivanja 4. a razred DAN ZEMLJE D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\1.c\Dan Zemlje.png NAŠE ŽELJE ZEMLJI ZA ROJSTNI DAN – ŽELIM, DA BI BILO NA TLEH CIM MANJ SMETI. – DA BI BILA ZEMLJA ZDRAVA IN NE BI BILO KORONE NA NJEJ. – DA BI ZEMLJA BILA CIM BOLJ OCIŠCENA IN BI BOLJ SKRBELI ZANJO. – DA NE BI V VODO SPUŠCALI NAFTE. – DA NE BI BILO MASK. – DA SE NE BI TOLIKO VOZILI Z AVTOMOBILI. – DA BI BILO MANJ DIMA. – DA NE BI PODIRALI ZDRAVIH DREVES, DA BI BILO VEC KISIKA, KER DREVESA DAJEJO KISIK ZA DIHANJE. – DA PARNE LOKOMOTIVE NE BI VOZILE, KER ONESNAŽUJEJO OKOLJE. – DA NE BI METALI SMETI, MREŽ, PLOCEVINK IN PLASTIKE V VODO, KER SE ŽIVALI LAHKO ZAPLETEJO IN UMREJO. KAKO BOMO MI POSKRBELI ZA ZDRAV PLANET? – NE BOMO METALI SMETI V NARAVO. – ODPADKE BOM METAL V PRAVI KOŠ. – CE BI VIDELA ODPADKE V NARAVI, BI JIH POBRALA IN ODLOŽILA V KOŠ. – V GOZD BOM IMEL VRECKO IN ROKAVICE TER POBRAL SMETI. MAJ: »IZ CVETOCEGA REGRATA KMALU NASTANE LEPI PUHEK. TAKRAT GA LAHKO NEŽNO UTRGAŠ IN PIHNEŠ.« (NAMESTO SVECKE NA TORTI. . ) D:\Users\Uporabnik\Downloads\MicrosoftTeams-image (101).png NAŠ VRTICEK PRI ŠOLI Ucenci in ucenke 1. c razreda 5. b je sodeloval v projektu Trajnostna mobilnost. Ana Koželj Eva Rebernak Naša vizija šolskega okolja: V šolo smo prihajali na razlicne trajnostne nacine, kar smo na plakatu tudi spremljali. Eden izmed nacinov je tudi vožnja s kolesom. Še malo pa bomo opravili izpit za kolo in potem bomo tudi mi prihajali v šolo s kolesom. Lidija Papoptnik, uciteljica razrednega pouka IMG_0039 18. BRALNI MARATON Letošnji že 18. Bralni maraton so zaznamovali deževen dopoldan in posebni ukrepi ob koronavirusu. Zaradi tega smo se namesto na Glavnem trgu mentorji in maratonci zbrali na sedežu organizatorja Zveze prijateljev mladine v Domu ustvarjalnosti ter upoštevali vse ukrepe NIJZ in organizatorja. Ucenci so tudi tokrat presenetili. Letos je bilo napisanih in predstavljenih najvec lastnih pesmi doslej. Najbrž je k temu pripomogla letošnja tema Odrašcanje. Kdo pa nima težav v tem obdobju? Na sporedu so bili mozolji, prve ljubezni, lenobnost in razmetane sobe, odnosi s starši in življenje v oblakih. Našo šolo sta odlicno zastopali Ana in Nika iz 7. razreda. Ana je zapisala lastno pesem Spomini odrašcanja, ki bo tudi del elektronskega zbornika oz. pesniške zbirke 18. Bralnega maratona. V njej se spominja lepega otroštva, ki pocasi odhaja, a spomini nanj ostajajo. Nika pa je izbrala za svojo predstavitev pesem JAZ – JAZ?, ki jo najdete v pesniški zbirki Barbare Gregoric Gorenc Tri pike. C:\Users\Knjiznica\Desktop\NAMIZNE IKONE\BRALNI MARATON\Bralni maraton\2020\2020-10\IMG_20201005_102846.jpg C:\Users\Knjiznica\Desktop\NAMIZNE IKONE\BRALNI MARATON\Bralni maraton\2020\2020-10\IMG_20201005_102816.jpg Gostja letošnjega Bralnega maratona je bila mlada pesnica, gimnazijka, Doroteja Drevenšek, ki je v samozaložbi izdala svojo prvo pesniško zbirko Pusti mi rimo. Pravi, da je že skoraj vsem domacim napisala njim posveceno pesem, razen ocetu. Obljubila je, da tudi njemu nekoc nameni nekaj rim. Sicer pa piše predvsem ponoci in nikoli ne popravlja besedila nazaj. C:\Users\Knjiznica\Desktop\NAMIZNE IKONE\BRALNI MARATON\Bralni maraton\2020\2020-10\IMG_20201005_103628.jpg Prireditev je povezovala izjemna zepeemovka Urša, ki je prevzela težko organizacijsko nalogo in smo se ji zato lepo zahvalili. Dogodek je eden redkih, ki se je ohranil ob Bralni znacki in se vsako leto odvija na Dan zlatih knjig v sredini septembra; letos zaradi posebnih razmer v oktobru ob Tednu otroka. Lidija Mazgan, knjižnicarka IMG_0044 DRŽAVNO PRVENSTVO V JUDU Judo treniram že 6 let v klubu Judo klub Apolon. Državnega prvenstva sem se letos udeležila že cetrtic. Ceprav smo mislili, da ga zaradi ukrepov ne bo, so ga na kocu le izpeljali. Tekma je potekala v telovadnici Luknja v Mariboru. Pri vhodu so nam dali dovoljenja, da lahko vstopimo. Po vstopu v telovadnico, smo si razkužili roke, prav tako pa smo ves cas nosili maske. Po obveznem tehtanju smo imeli uro in pol casa za malico in pocitek, a mi smo ga izkoristili za segrevanje. Prvo borbo iz našega kluba je imel Rok Knaflic, ki je zmagal. Drugo Nik Eljon Jarc, ki je prav tako osvojil prvo mesto. Oba sta prišla do finala. Ker sta Rok in Nik v isti kategoriji, sta se skupaj borila v finalu. Na koncu je zmagal Rok Knaflic in tako osvojil naslov državnega prvaka, Nik pa je postal državni podprvak. Pocasi sem z borbo pricela tudi jaz. Ker smo bile samo tri deklice, sem morala zmagati dve borbi – osvojila sem naslov državne prvakinje. Po podelitvi je nastopil drugi del tekmovanja, in sicer tekmovalci težje kategorije. Iz našega kluba sta to bila dva tekmovalca: Rea Pušnik, ki je osvojila prvo mesto, in Rok Gomaz, ki je osvojil odlicno sedmo mesto. Oba trenerja sta bila ponosna na nas in na naše dosežke. Mislim, da smo takšne rezultate tudi pricakovali, saj smo celo leto pridno trenirali. Ceprav je bila epidemija, smo morali odložiti kimono in v roke vzeti uteži in tekaške copate. Neža Mesicek, 9. a F:\IMG-99baa9f638616886de9686d72e4084f4-V.jpg F:\IMG-65a12176053d0ec0d82ab4af933ede83-V.jpg Pouk malo drugace DAN ZDRAVE ŠOLE – CAS ZA ZDRAVJE JE CAS ZAME! V petek, 4. 12. 2020, so ucenci centralne in podružniške šole imeli DAN ZDRAVE ŠOLE Cas za zdravje je cas zame. Pod ta naslov sodijo vse teme zdravega življenjskega sloga, tako telesnega kot tudi duševnega, ki pa je v casu pouka na daljavo še kako pomemben. Ucenci so se ta dan preizkusili kot športniki (z raznimi razgibalnimi vajami so prebudili telo), kot kuharji (pripravili so si slastno zdravo malico) ter kot umetniki (z meditacijo in dihalnimi vajami so umirili telo in duha, nato pa se sprostili ob razlicnih sprostitvenih dejavnostih – barvanje in risanje mandal, oblikovanje s plastelinom, petje, igranje na instrument …). Bil je zabaven in sprošcujoc dan, saj je zdrav um v zdravem telesu kratek, a celovit opis cloveka, ki je na tem svetu srecen. Patricija Hren, uciteljica razrednega pouka Nekaj utrinkov: C:\Users\Uporabnik\Desktop\FOTO-SEDMO CUDO\IMG_20210315_113554.jpg C:\Users\Uporabnik\Desktop\FOTO-SEDMO CUDO\IMG_20210315_120117.jpg C:\Users\Uporabnik\Desktop\FOTO-SEDMO CUDO\IMG_20210315_120153.jpg C:\Users\Uporabnik\Desktop\FOTO-SEDMO CUDO\META-POSKUS.jpeg C:\Users\Uporabnik\Desktop\FOTO-SEDMO CUDO\META POSKUS1.jpg RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: ZAKAJ SI MORAM UMIVATI ZOBE? PRIPRAVA IN IZVEDBA POSKUSA. UGOTOVITEV: „VSAK DAN SI MORAM PRIDNO UMIVATI ZOBE, DA NE BODO POSTALI TAKŠNI, KOT NEKATERA JAJCA V MOJEM POSKUSU!" META DOVNIK, 1. A Vlasta Smrdel, uciteljica razrednega pouka EKODAN GOZD V soboto, 10. 4. 2021, smo že drugic zapored na daljavo uspešno izpeljali ekodan. Delovna sobota je bila posvecena mednarodnemu dnevu gozdov, ki ga vsako leto obeležimo 21. marca. Letošnja tema ekodneva je bila Gozd. Naš namen je bil spoznati pomen gozdov za okolje in ljudi ter preživeti dan aktivno, na svežem zraku. Ucenci so si najprej ogledali ponujene povezave in dejavnosti na spletnem portalu Padlet. V gozdu so izvedli aktivnosti po lastni izbiri. Na sprehodu so bili ucenci pozorni na cistoco gozda, urejenost poti, drevesa in druge posebnosti gozdov. Pomagali so pri cišcenju in drugih opravilih. Opazovali so lahko tudi, kako gozd vpliva na naše razpoloženje in pocutje. Tudi sami so se spomnili kakšne zanimive ideje in jo uresnicili. Otroci so bili zelo dejavni in kreativni. Nastale so zanimive zgodbe in unikatni izdelki. Prepricani smo, da so se ucenci ob tem tudi zabavali. Maja Petrovic Kos, eko koordinatorica C:\Users\Maja\Desktop\EKO 2021\1. a Meta.jpg C:\Users\Maja\Desktop\EKO 2021\1.a Žiga.jpg C:\Users\Maja\Desktop\EKO 2021\2. B Val.jpg C:\Users\Maja\Desktop\EKO 2021\3.C.jpg C:\Users\Maja\Desktop\EKO 2021\2.b Rok4.jpg C:\Users\Maja\Desktop\EKO 2021\2. B Rok.jpg C:\Users\Maja\Desktop\EKO 2021\1.a Žiga4.jpg C:\Users\Maja\Desktop\EKO 2021\3.b Teja.jpg C:\Users\Maja\Desktop\EKO 2021\3.a Ana.jpg C:\Users\Lidija\Desktop\20210309_122515.jpg V 5. a so pri gospodinjstvu ustvarjali Pošastke. Pošastke so ustvarili: Matija Bratuša, Nino Mihailovic, Nija Skuhala, Una Mladenovic, Agata Glavan Cander, Ela Ristic, Ana Koželj, Eva Rebernak, Filip Mlajši Primec, Lev Glavan Cander, David Kosmacin, 5. b C:\Users\Lidija\Desktop\20210412_094653.jpg Eko dan: šivamo, barvamo, lepimo … smo zelo ustvarjalni. C:\Users\Lidija\Desktop\20210412_094619.jpg C:\Users\Lidija\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.Word\20210413_131309.jpg C:\Users\Lidija\Desktop\20210412_094841.jpg Ela Ristic Agata Glavan Cander Lana Frangež C:\Users\Lidija\Desktop\20210412_094739.jpg C:\Users\Lidija\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.Word\20210414_121746.jpg , Kevin Lorencic Miško Una Mladenovic Zoja Ozmec C:\Users\Lidija\Downloads\IMG_20210409_100122_resized_20210410_041013887.jpg C:\Users\Lidija\Desktop\20210413_131313.jpg Eva Rebernak Ana Koželj OBISK SLEPEGA GOSPODA V šoli nas je, petošolce, v jeseni obiskal slepi gospod. Odšli smo v sosednjo ucilnico, kjer nas je cakal gospod Jure. Usedli smo se in zaceli poslušati. Z njim je bila spremljevalka in psicka Džuli. Psicka je stara 9 let in je pasme labradorka. Gospod Jure nam je zacel pripovedovati, da je slep že od rojstva. Pri petih letih je zacel s šolanjem v Ljubljani, kjer je bil od ponedeljka do petka. V šoli se je ucil brailico, ki jo je znal pri sedmih letih. Najtežji predmet mu je bila matematika. Pri ucenju mu je pomagala mama. Zaradi njene pomoci je danes tudi tako izobražen. Pri testih je uporabljal kasete in racunalnik. Bil je dober ucenec. Zaradi tega danes tudi uživa v dobri službi, ki si jo je želel. Po poklicu je teolog. Vsak dan gre na sprehod s svojim psom. V mestu je težko, saj nekateri semaforji niso prilagojeni. Njegova najvecja želja je vedno bila vožnja z motorjem. Omenil je, da se je pogosto poškodoval, ko je to poskušal na domacem dvorišcu. Pri pogovoru z njim sem se naucil, da ne glede na to, kaj se ti v življenju zgodi, moramo življenje ceniti. Smisel v življenju je, da si zadovoljen in dosežeš svoje cilje. Jaša Hajdinjak, 5. C C:\Users\Lenovo\Pictures\Šolske okt.20\IMG_0041.JPG ZAKLJUCNA EKSKURZIJA PRVIH RAZREDOV – PTUJSKI GRAD Ogledali smo si razstavno zbirko iz življenja na gradu. Sledila je delavnica – izdelava kronic. Domov se nato nismo vec vracali obicajni ucenci 1. a, temvec princi in princeske iz 1. a. E:\Sedmo cudo\1. Pregledano\RP\Vlasta\IMG_20210528_113557.jpg E:\Sedmo cudo\1. Pregledano\RP\Vlasta\IMG_20210528_103355.jpg KAKO DOLG JE CAS? (kulturni dan sedmošolcev) »… kako dolg je cas, ji je pljuskalo v specih možganih. Ko se je cez cas prebudila, se je takoj vprašala, ali je spala dolgo ali kratko.« »Kako dolgo? Kdo pa ve, kako dolgo,« je rekla želva, »za nekoga je dolga ena minuta, za drugega je sto let kratko, kajti vse je relativno.« »Zmanjkalo mi je casa,« je pomislila, »in prav mocno se mi zdi, da se cas tukaj konca. Samo kaj, ko nikoli ne bom zvedela, kako dolg je bil.« (Mate Dolenc, Kako dolg je cas, 2019) Žal prepogosto slišim, da ni casa za branje. Res je, da ga v sodobnem casu primanjkuje, ker želimo narediti cim vec. Vendar je pomembno, da si cas pravilno razdelimo, le tako lahko najdemo tudi nekaj minut še za branje. Tudi naš cas kulturnega dne je bil dolg, a hkrati kratek. Ce bi ga bilo vec, bi lahko še kaj vec prebrali, izdelali, napisali. Tako pa smo naredili ravno to, kar sem si zamislila. Pa poglejmo, kaj smo uspeli narediti v tem kulturnem dopoldnevu. Vse se je odvijalo v štirih s knjigo povezanih delavnicah in eno sprostitveno delavnico: 1. Ena izmed njih je bila PREDSTAVITEV AVTORJA IN KNJIGE, ki sem jo izvajala sama v knjižnici in v kateri smo se seznanili s projektom Rastem s knjigo, z delovanjem splošne knjižnice, z letošnjo izbrano knjigo Kako dolg je cas in avtorjem Matetom Dolencem, si pogledali kratek filmcek in prebrali kratko zgodbo iz knjige, ki so jo prejeli v dar. IMG_20210309_095542 IMG_20210309_122527 2. Delavnico IZDELOVANJE KNJIGE so izvajale razrednicarke. Ucenci so naredili preprosto knjigo ter vanjo zapisali frazeme. Pri tem je bilo pomembno, da so pazili na izgled. 20210309_095603 C:\Users\Knjiznica\Desktop\KULTURNI DAN - Mate Dolenc 2021\Slike\IZDELKI\IMG_20210317_110534.jpg C:\Users\Knjiznica\Desktop\KULTURNI DAN - Mate Dolenc 2021\Slike\IZDELKI\IMG_20210317_110742.jpg C:\Users\Knjiznica\Desktop\KULTURNI DAN - Mate Dolenc 2021\Slike\7.a Lidija ŽV\20210309_120616.jpg C:\Users\Knjiznica\Desktop\KULTURNI DAN - Mate Dolenc 2021\Slike\IZDELKI\IMG_20210317_110735.jpg C:\Users\Knjiznica\Desktop\KULTURNI DAN - Mate Dolenc 2021\Slike\IZDELKI\IMG_20210317_110513.jpg C:\Users\Knjiznica\Desktop\KULTURNI DAN - Mate Dolenc 2021\Slike\IZDELKI\IMG_20210317_110900.jpg 3. POUSTVARJANJE je bilo nadaljevanje prejšnje delavnice. Ucenci so lahko iz frazemov spletli kratko zgodbo, ali pa v svojo knjigo preprosto nanizali nekaj znanih frazemov in jih ilustrirali. C:\Users\Knjiznica\Desktop\KULTURNI DAN - Mate Dolenc 2021\Slike\IZDELKI\IMG_20210317_111127.jpg IMG_20210317_111231 4. MEGA KVIZ je spletni kviz, ki ga pripravi Mestna knjižnica Ljubljana. Letos so se ucenci ob 60. obletnici Bralne znacke seznanjali z zacetki in pomembnimi osebnostmi ter dogodki tega množicnega gibanja. Žal so ga izpolnjevali v tiskani obliki, kjer pa ni bilo možnosti za raziskovanje video vsebin in drugega spremljevalnega gradiva. 5. GIBANJE NA PROSTEM so prevzeli športni ucitelji. Pomembno je, da so ucenci dnevno tudi na svežem zraku in napolnijo možgane s kisikom. Tako se je med kulturnim udejstvovanjem znašel tudi športni element. Štirje oddelki so imeli vsak svojega izvajalca in so bili vsak na svojem igrišcu (nogometno, košarkarsko, odbojkarsko in balinišce). Pol ure so imeli cas za izvedbo aktivnosti, ki so jih pripravili ucitelji športne vzgoje. Še dobro, da jih je pogrel in razvedril soncek. 20210309_101843 Kar 91 sedmošolcev je v letošnji generaciji, zato je bila organizacija in priprava dejavnosti zelo zahtevna. Vendar smo jo opravili z odliko. Hvala vsem uciteljicam in uciteljem za pomoc in dobro sodelovanje! Lidija Mazgan, knjižnicarka DOŽIVETJE V GRADU GRAD V šoli smo imeli koncni izlet. Tretji razredi smo odšli v grad Grad. Do parkirišca smo se peljali z avtobusom, nato pa smo vstopili v majhen moder cestni vlakec, ki je imel tri vagone in lokomotivo. Voznik nam je med vožnjo razlagal o lepotah in znamenitostih Gorickega. Povedal pa nam je tudi legendo o zmaju Kacu in legendo o tem, da je imel grad Grad tristo petinšestdeset sob. Med potjo smo od dalec videli grad Grad. Ko smo se vrnili do njega, smo se sprehodili po grajskem dvorišcu in prišli do vhoda v današnjo sprejemno sobo. Nenadoma se je vse spremenilo. Postala sem kuharica, ostala dekleta spleticne, fantje pa so postali stražarji. Opazila sem glavno kuharico, ki mi je takoj ukazala, naj pripravim najboljšo glavno jed, pecivo in postrežem najboljšo pijaco. Nato mi je izrocila tri zvitke papirja. Vprašala sem jo, kaj naj storim z njimi. Odgovorila mi je, naj s prvega in drugega naredim vse, kot piše na njima, s tretjega pa naj izberem eno glavno jed. Odšla sem v kuhinjo in na pultu našla kuharsko knjigo. Odprla sem jo na strani, na kateri je pisalo, kako se pripravi jabolcni zavitek. Pripravila sem ga. Potem sem napekla še veliko vrst piškotov, pa tudi pite, trinadstropne torte, cmoke v višnjevi omaki. Pripravila sem tudi punc, limonado in caj. Zanimalo me je, za kakšen dogodek pecemo in kuhamo vse te dobrote. Zato sem to vprašala kuharico Berto. Razložila mi je, da je grofov rojstni dan. Grof je organiziral veliko pojedino. Grofica pride cez dve uri preveriti, kako nam gre. V tistem trenutku sem se spomnila, da moram na grajski vrt po zelišca za pecenko. Ko sem se vrnila v kuhinjo, sem zacela kuhati omako iz zelišc in paradižnikove omake, katero sem kasneje polila po pecenki. Peceno pecenko sem nato naložila na krožnik, obrobljen z zlatom. Olupila in skuhala sem krompir, ki mi ga je z vrta prinesel vrtnar Janez. Ravno, ko sem še zadnji košcek krompirja položila na okrašen krožnik, je v kuhinjo vstopila gospa grofica in vse kuharice smo se ji priklonile. Grofica nas je prijazno pozdravila in nam rekla, da ve, da smo že vse pripravile. Vse smo ji pritrdile: »Da, Vaše Grofovstvo.« Nato nam je povedala še eno dobro novico. Rekla je, da smo vse povabljene na praznovanje grofovega rojstnega dne. Vse smo bile presenecene in smo se ji iskreno zahvalile. Ko smo vse jedi odnesle na mize v najvecji dvorani, smo stekle v našo sobo in se preoblekle v naše najlepše obleke. Ob osmih zvecer smo v rokah imele rože iz licja, s katerimi bomo okrasile mizo, za katero bo sedel grof. Približno cez deset minut so prišli že vsi gostje. Grof je naznanil, da se bo zacel ples. K nam, kuharicam, je prišla grofica in nas s prijaznim nasmehom zvabila na plesišce. Ko smo plesale v parih, sem plesala z grofico. Ko sva se tako gledali v oci in plesali, sem premišljevala ali ni grofica moja uciteljica. Cez uro je grof naznanil, da je cas za pojedino. Po pojedini je bilo slavja konec. Gostje so se grofu zahvalili. Kasneje je k nam pristopila grofica in vsaki je poklonila zlat prstan. Zahvalile smo se za darilo. Vtaknila sem si ga v žep. Nato smo odšli v svoje sobe, ki jih na gradu ne manjka. Naenkrat pa se je vse spremenilo. Ucenci smo se ponovno pojavili na grajskem dvorišcu. Pomalicali smo in odšli na avtobus. Ko smo se peljali proti šoli, sem razmišljala ali se je vse to res zgodilo. Pobrskala sem po žepu in v njem sem našla prstan, ki sem ga pred tem kupila v Vulkaniji. Zdaj sem vedela, da se je vse to dogajalo samo v moji domišljiji. Razmišljala sem, kaj vse še skrivajo sobane gradu Grad. C:\Users\Skrbnik\Downloads\20210526_133825.jpg Ana Križnik, 3. a KULTURNI DAN V VULKANIJI Z ucenci tretjih razredov smo 26. 5. 2021 imeli kulturni dan. Odpravili smo se na celodnevno ekskurzijo v doživljajski park Vulkanija pri Gradu na Gorickem in si ogledali še Krajinski park Goricko. Vodic nas je popeljal z vlakcem tudi do znamenitega kamnoloma, kjer so ucenci iskali znacilne kamnine gorickega vulkana, ki je nastal v casu izbruha, si ogledali kratek opis nastanka vulkana in njegove znacilnosti. Z ucenci smo doživeli nepozabno potovanje v globino gorickega vulkana, skozi zgodovino Zemlje in po geoloških znacilnostih. Maskota Vulkanije, krtek Oli, pridno koplje rove in išce poti, skozi katere smo se sprehodili in uživali v doživljajskem parku. V podzemlju smo si ogledali 3D film in se sprehodili po vulkanskem podzemlju. Doživeto potovanje smo koncali z adrenalinsko vožnjo proti površju. Na površju smo si ogledali še geološki muzej, kjer smo spoznali kamnine in naravo Gorickega, še posebej pa kristal olivin, ki ga v Sloveniji najdemo edino pri Gradu na Gorickem. Pot nas je vodila tudi na grad, kjer so nam predstavili zgodovino gradu od nastanka do danes. Ucenci so opravili tudi zanimive, poucne naloge. Najvecji grad na Slovenskem stoji na enem izmed vulkanskih gricev. Ima kar 365 sob in v sebi skriva številne legende in grajske skrivnosti. Šteje cez 800 let. V neposredni okolici gradu je vec energijskih mest, prav tako je energetsko polje pred glavnim vhodom in pri izviru studenca, južno od gradu. Cudežne moci je na grajskem dvorišcu na pretek. Danes ima v njem sedež Krajinski park Goricko. Kulturni dan je potekal brez zapletov, imeli smo res lep soncen dan, katerega se bodo ucenci še dolgo spominjali. Preživeli smo dan na Gorickem, kjer so sredi neokrnjene narave zanimiva doživetja, katerih so se naši ucenci zelo razveselili. Uciteljici Vesna Zemljic in Tina Žižek C:\Users\Ucitelj\Downloads\20210526_133820.jpg IZLET NA PTUJ F:\viber_image_2021-06-03_22-11-00.jpg Na lepo, soncno petkovo dopoldne, smo se prvošolci maticne šole ter podružnice odpravili na izlet na Ptujski grad. Ko smo prispeli, je najprej sledil sprehod. Z velikim veseljem in radostjo smo se odpravili po sledeh mešcanov Ptuja in sledili velikemu obzidju do središca najstarejšega mesta v Sloveniji. Pot smo nadaljevali na grad skozi ozko in strmo ulicico. Grajsko obzidje je s svojimi košatimi vejami kostanjev nudilo zavetje pred soncem in prijetno okolje za malico. Ob 11.00 smo bili na vrsti za ogled soban in zbirke orožja. Sledila je delavnica izdelave krone in sprehod do roba gradu, kjer smo obcudovali velicasten razgled na mesto in zajezeno reko Dravo. Polni vtisov smo se poslovili od pravljicnega kralja in kraljicne ter se odpravili na avtobus proti Hocam. Bilo je lepo! Lea Svatina Janžic, uciteljica razrednega pouka F:\viber_image_2021-06-03_22-10-33.jpg IZLET V CELJE V cetrtek, 27. 5. 2021, ob 8.05 smo bili vsi peti razredi pripravljeni na avtobusu, da gremo na zakljucno ekskurzijo v Celje. Najprej smo si v Pokrajinskem muzeju Celje ogledali razstavo Celeia – mesto pod mestom, kjer smo videli rimsko cesto, talno ogrevanje in obzidje. Nato smo odšli pogledat Celjski strop, ki je najvecji v Evropi. Ogledali smo si tudi velik kljuc za obzidje in slike, s katerih te zasledujejo obrazi. Potem smo imeli malico. Preden smo si šli pogledat Stari grad, smo si pogledali še lobanje Celjskih grofov in njihovo družinsko drevo. Na gradu smo si lahko pogledali mucilnico, stolpe in še cudoviti razgled smo imeli. Lahko smo si kupili tudi sladoled in spominek. V jami Pekel smo si pogledali stalagmite in stalaktite, videli smo tudi majhnega netopirja. Po ogledu jame smo se usedli na avtobus in se odpravili proti šoli. Ob pol petih smo bili že nazaj. Preživeli smo še en cudovit dan! Eva Rebernak, 5. b E:\Sedmo cudo\1. Pregledano\PS\EKSKURZIJE\Vida in Iza.jpg Iza Sinkovic in Vida Ornik, 6. c IZLET V POSTOJNSKO JAMO V petek, 28. maja, smo se 6. razredi odpravili v Postojnsko jamo. Zjutraj ob 7.00 smo se zbrali pri VŠD. Odložili smo nahrbtnike na avtobus in se usedli na sedeže. Odpravili smo se na pot, ki je trajala približno 3 ure. Med njo smo poslušali glasbo in se pogovarjali. Pot je bila zanimiva. Med njo smo se enkrat ustavili. Ko smo prišli v Postojno, smo šli iz avtobusov in se postavili v vrsto. Pocakali smo vodica, ki nas je peljal v muzej, kjer smo si ogledali posnetek o jami. Nato smo si ogledali razstavo o metuljih in vešcah. Izvedeli smo, da so vešce vecje in barvne. Po razstavi metuljev in vešc smo šli v vivarij, kjer smo videli cloveške ribice in jamske hrošce. Bilo je veliko razlicnih živali. Po tem je napocil cas, da gremo v jamo. Pri vhodu je bil zelo dolg vlak. Usedli smo se vanj in se odpeljali po jami. Videli smo razlicne kapnike in dvorane. Videli smo tudi dvorano, kjer je plesal kralj. Ko smo se ustavili, smo se peš odpravili naprej. Najprej nam je vodic pokazal kapnik, ki je podoben Miklavžu. Bil je zanimiv in lep. Nato smo se ustavili pri najvišjem kapniku v jami in pri zavesah, ki nastajajo tako, da kapljica tece, na istem mestu pa nastanejo neopazne sledi. Vodic nam je rekel, da v osemdesetih letih nastane le en milimeter zavese. Nato smo videli Ruski most - tako je poimenovan, ker so ga zgradili ruski ujetniki. Šli smo naprej do Lepih dvoran. Prva dvorana je bila imenovana Špagetna dvorana. Ime je dobila po kapnikih, ki so ozki in zgledajo kot špageti. Druga dvorana je bila Bela dvorana, saj so bili kapniki beli. Zadnja pa je bila Rdeca dvorana, saj so bili kapniki rdeci. Ko smo izstopali iz nje, smo šli skozi ozka vrata in prišli do konca jame. Tam smo videli umetni rov, ki so ga med vojno naredili Italijani. Šli smo naprej in se fotografirali ob dveh kapnikih, ki so na logotipu od jame. Nazadnje smo se družili v dvorani, kjer izvajajo koncerte. Želeli smo preizkusiti akustiko, zato je naša sošolka zapela pesem, ki nas je vse navdušila. Od tam smo šli na vlak in nazaj ven. Dan je bil zanimiv in poucen, spoznali smo veliko novih živali in stvari. Verjameva, da bi si prav vsi želeli ta dan ponoviti. Nejc Krnjak in Vid Visocnik Kalazic, 6.c C:\Users\Skrbnik\Downloads\20210528_121121.jpg NOVA DOGODIVŠCINA V petek, 28. 5. 2021, smo se hitro zbudili in odhiteli do šole, saj je že ob 7.00 odpeljal avtobus proti Postojni. Pri Postojnski jami je vsak razred dobil svojega vodica, s katerim smo nadaljevali svojo pot. Najprej smo si pogledali cloveško ribico, katero smo lahko opazovali cisto od blizu. Cudili smo se, kako se ta bitja tako hitro premikajo. Po manjšem odmoru smo z vlakcem odhiteli v osrcje najvecje jame v Sloveniji. Po ogledu Postojnske jame smo odšli do Predjamskega gradu, katerega smo si ogledali samo od dalec. Po dolgem dnevu smo z veliko nove energije odšli proti šoli. Cas na avtobusu smo si krajšali s poslušanjem glasbe, pripovedovanjem smešnih zgodbic, ob katerih smo se zelo nasmejali. Lana Brljak, 6. a LOGARSKA DOLINA – LEPOTA SLOVENIJE V cetrtek, 27. 5., smo se ucenci 7. razredov odpravili na zakljucni izlet v Logarsko dolino. Vreme je bilo fantasticno, zato smo se že zgodaj zjutraj vsi ucenci zbrali pred VŠD Hoce. Tako smo se z veseljem odpravili na izlet z avtobusom. Po dveh urah smo prispeli in se odpravili na kratek pohod do slapa Rinka, ki je eden najbolj obiskanih slapov v Sloveniji. V višino se dviga kar 105 m. Ob vznožju je opazovalnica, iz katere je pogled na dolino, ki je prava paša za oci in dušo. Ko smo prispeli nazaj v dolino, smo si zaslužili tudi okrepcilo in prijetno druženje med visokimi krošnjami dreves. Tako smo se ponovno odpravili na pot z avtobusom. Prispeli smo v najbolj znani del Logarske doline. Ustavili smo se pred hotelom Plesnik ter se odpravili na še en krajši pohod na slap Palenk. Ta je sicer malo manjši, ampak vseeno cudovit. Kasneje smo si na kratko ogledali tudi Logarsko dolino, ki jo prekriva obsežen travnik in jo obkrožajo Kamniško-Savinjske Alpe. Izlet se je nadaljeval z vožnjo z avtobusom in obiskom še zadnje turisticne destinacije. Mozirski gaj (park cvetja in muzej na prostem) je velik botanicni vrt, ki naslednje leto praznuje 45. obletnico ustanovitve. Najprej smo si ogledali park, videli najvecje uglašene vetrne zvoncke v Evropi, najstarejše drevo v parku in še veliko vec. Videli smo tudi prelep razgled iz razglednega stolpa na sredini parka. Kasneje pa smo se odpravili tudi na prakticni del obiska, kjer smo imeli delavnico spoznavanja žuželk. Spoznali smo veliko novih vrst in njihove znacilnosti. Delavnica je bila zelo zanimiva in poucna. Po obisku parka, smo imeli krajši pocitek pred vhodom v park. Tam smo pomalicali in se z avtobusom okoli 17. ure odpravili nazaj v Hoce. Izlet je bil zelo zanimiv, zabaven in poucen, spremljala pa ga je dobra volja in cudovito vreme. Ana Šalamon, 7.a E:\Screenshot_20210611-135424_CamScanner.jpg E:\Screenshot_20210611-135416_CamScanner.jpg Razmišljanja ucencev D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\3. d\d69ecb4b-2d9b-4397-be38-ee365cc10c95.jpg Mila Fekonja, 3. d ŽIVALI V LONDONU Nekoc je živela deklica. Ime ji je bilo Kejti. Rada je jahala in se v prostem casu ukvarjala z muco in drugimi živalmi. Nekega dne je morala Kejti odpotovati v London. Živali so bile žalostne in z vlakom so se odpeljale za njo. Zjutraj so prispele v London. Psicka Luna je zavohala Kejti. Živali so stekle za Luno, macka pa je jahala konja Mistrala. Ustavile so se pred hotelom. Že so hotele vstopiti, ko so na vratih zagledale znak, da so živali prepovedane. »Kaj bomo pa zdaj?« so vprašale živali. Nekaj casa so razmišljale, tedaj pa se je papiga Lila spomnila, da se lahko zamaskirajo. Vse živali so se strinjale z njo. Poiskale so balone in nekaj plašcev. Vstopile so v hotel. Pri receptorki je papiga povedala ime deklice in živali so se odpravile v njeno sobo. A Lila je povedala napacno ime. Namesto Kejti je rekla Katija in ko se je deklica Katija vrnila v sobo, se jih je tako ustrašila, da je omedlela. Živali so nato pohitele iz hotela. Takrat je psicka Luna spet našla sled za Kejti. Pripeljala jih je do gradu in vstopile so vanj. V veliki jedilnici so zagledali svojo Kejti, ki je ravnokar vecerjala. Zelo se jih je razveselila in jim povedala, da je postala kraljica. Ker je morala ostati v Londonu, je hotela poslati po njih, saj jih je zelo pogrešala. Živali so bile zelo vesele in so srecno živele pri njej, do konca svojih dni. Mila Fekonja, 3. d D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\3. d\a1894cfe-55a6-4d8f-a631-ed036d904114.jpg Urša Potrc, 3. d POŠAST, KI JE LUBENICO Pred tisoc leti je živela pošast. Ta pošast je bila zelo lacna. Nekega dne je odšla v gozd. Visoko na drevesu je zagledala veliko lubenic. Ni znala plezati, zato je prosila ptico, naj ji eno utrga. A ptica ni znala tako visoko leteti. Nato je mimo prišel medved. Pošast ga je prosila, da ji utrga lubenico. Medved je spretno splezal po drevesu in ji jo prinesel. Ta se mu je zahvalila in mu ponudila velik kos socnega sadeža. Nato se je pošast tako najedla lubenice, da sploh ni mogla vec hoditi in takrat je dobila moc za letenje. Odlocila se je, da bo živela v gozdu in nikoli vec ni bila lacna. Nik Juric, 3. d D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\3. d\8080c7ee-21ff-4919-8b32-2f325bcf8ee6.jpg Nik Juric, 3. d MIŠEK TIP PRI BABICI IN DEDKU Nekega dne je Tipov ocka prišel domov iz službe in presenetil mamico z dvema vozovnicama. Mamica in ocka sta se pripravljala na potovanje, mišek tudi. Ni hotel ostati sam pri babici in dedku. Naslednji dan so se odpeljali na deželo k Tipovim starim staršem. Bila sta ga zelo vesela. Tip je jokal, ko sta starša odšla. Babica ga je objela in ga skušala potolažiti. Babica je drugi dan Tipa razveselila z njegovimi najljubšimi dobrotami. Po kosilu sta se z dedkom odpravila na kmetijo in Tip se je ucil voziti traktor in pobirati jajca. Ob vecerih mu je dedi bral pravljice, babica pa ga je božala, dokler ni zaspal. Tip se je imel zelo lepo pri njiju. Kmalu sta se s potovanja vrnila Tipova starša. Na poti domov jima je Tip pripovedoval o dogodivšcinah pri starih starših. Vprašal je starše, kdaj bo spet odšel k babici in dedku. Medina Ibric, 3. d D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\3. d\a58aa17b-d0e4-4978-b4f6-4e3fd3b1e94a.jpg Mia Klep, 3. d D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\3. d\cb477f6c-f459-4274-8aeb-2e9f19c10910.jpg Zak Kacijan, 3. d MicrosoftTeams-image (99) Vid Oblak, 3. d D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\3. d\imgpsh_mobile_save.jpg Špela Potrc, 3. d D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\3. d\1ad8c15a-9b15-4a20-8c61-14d398559574.jpg Jaka Zimic, 3. d D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\3. d\6151bb45-ec3a-4a74-b046-05fddfdb3ba5.jpg Mila Fekonja, 3. d D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\3. d\0d680f91-a5ba-44d0-a551-093f05029448.jpg Dina Repnik, 3. c D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\3. d\e79faf3e-1ef1-429b-8a82-300840fa6175.jpg Izak Recnik, 3. d IVAN CANKAR – BOBI (poustvarjalno besedilo) Zbudilo me je glasno zvonjenje – zvonilo je od fare in bilo je angelsko cešcenje. Cez majhno, napol zagrnjeno okno so padali svetlobni žarki, ki so se usidrali na mojem grešnem obrazu. Bilo je kot, da bi me sonce želelo pobožati, sam pa sem dobro vedel, da tega nisem vreden. Naredilo se je lepo, svetlo jutro. Ptice so žvrgolele in po celi izbi se je razlegal vonj po sveže kuhani kavi in po vceraj pecenih bobih. Takšna jutra po navadi ogrejejo moje srce in ga odprejo za veselje kolikor le morejo. Vendar danes je bilo drugace. Vstal sem iz postelje, razgrnil zavese, da je v izbo prodrla mehka, svilnata soncna svetloba. Gosposko sem se opravil, kot vsak drug dan ter odšel v glavno izbo, kjer se je vršil zajtrk. Vsi so bili že zbrani za mizo in pogled so uprli vame, brž ko sem s težkim korakom vstopil. Na tiho sem pozdravil in sedel. Nisem bil pozoren na njihove poglede, morebitne opazke, še manj pa na nevidna vprašanja, ki so se porajala v izbi in s kot utežmi težkim pritiskom nevidno pritiskala name. Na zunaj sem bil gosposko opravljen, nove hlace, lep suknjic in cisto sveže cizme, ki mi jih je bil krojac prinesel oni dan. Na znotraj pa je bila druga pesem. Ceprav sem bil tiho ves zajtrk, pa je v meni, kot v oblaku, ki se pripravlja na najhujši naliv, vrelo in udarjalo. Moje srce je bilo težko, mrko in necisto, cesar sem se predobro zavedal. V celotni izbi je vladalo še prazniško vzdušje, vceraj se je godila žegnarska nedelja in za nas – gospodo ni bil nikakršen problem praznovati jo po malem še naslednji dan. Razmišljal sem in razmišljal, kot najvecji mislec na svetu, ki se pripravlja, da bo spregovoril in na svet bo prišla nova, sveža, cista teorija. Glava je bila prazna, srce nemirno, moje misli pa že dolgo ne vec v tej izbi, s to gospodo, ki glasno in na pol pijano še od vcerajšnjega dne proslavlja bog vekaj. Spomin je segel en dan nazaj - na žegnarsko nedeljo. Žegnarska nedelja je bila velik praznik, vsi so peli, plesali, dobro jedli in njihova srca so bila na stežaj odprta za dobro, na zlo še pomislil ni nihce. Na tako velicasten, od boga dan praznik, bi moji spomini naj bili lepi. Vendar ne. Ako sem se hotel in se prisiljeval, da bi mislil le na dobro, na vcerajšnji dan, na hrano v izobilju, na sveže bobe, nekaj mi ni dalo miru. Pred ocmi, najsi so bile zaprte, bodisi odprte se je ves cas prikazovala mala, suha, naivna, slabo oblecena, raztrgana postava (pre)dobrega srca. Bil je Peter, moj samooklicani prijatelj. Godilo se je tako! Bil sem in še vedno sem zelo razvajen, vsi so se me bali in vsi so me upoštevali. Da pa se mi je v življenju vse dobro godilo, ni bilo enako v šoli. Priznam, slab ucenec sem, nikoli nimam naloge, do ucenja mi ni in kar me najbolj boli, je dejstvo, da mami in ocetu nisem v ponos. Ampak to ni problem, moja starša sta gosposka in cvenk dandanes reši vse. V šoli mi tako nikoli ni šlo, potem pa sem spoznal tega ubogega fanta. Petra po imenu. Bil je razcapan in raztrgan, okoli je hodil bos, prihaja pa je iz Klanca. Ah Klanec, tam so sami reveži in beraci. Tam gori je vsaka majhna, zatohla izba prepita z revšcino, kot je goba v šoli prepita z vodo, ko jo ucitelj zmoci. Peter je prihajal od tam, do danes ne vem kako je lahko živel v tako brezupnem okolju in bil tako dobrega srca. Ampak to je druga zgodba, za kdaj drugic. Danes se spominjam, kako sem lahko bil tako trdosrcen do njega. Peter je bil pameten, pomagal mi je pri ucenju in vedno mi je pisal domace naloge. Vcasih sva se igrala na vrtu ali na trgu, bilo me je sram, ljudje so gledali na Petra kot na neko smet, ki ne sodi v gosposki, svetleci trg. A jaz sem ga globoko v srcu imel rad. Bila je žegnarska nedelja … ko smo se z velicastno okrašenim vozom vozili po trgu, je iz vsake hiše dišalo po svežih bobih. Napotili smo se v cerkev, kjer sem ministriral. Med mašo nisem bil pozoren na župnika, pac pa na množico, ki je stala v cerkvi tako na tesno in mirno, kot so položene sardine v plocevinasto konzervo. Pozornost vaške gospode mi je godila in kmalu se je maša koncala. Vrnili smo se na voz in opazil sem Petra, nosil je moje škornje, ki jih je bil dobil v dar, na dalec se mu je videlo, da je iz Klanca. Tudi Peter je zagledal mene, jaz sem se naredil, kot da ga ne poznam in voz je odpeljal. V trenutku, ko je voz speljal, sem zacutil krivdo. »Kako sem mogel prezreti ubogega Petra, ki je do mene vedno dobrosrcen?« Sem se spraševal. Vendar kmalu je krivda polagoma splahnela, kot sveca pocasi ugasne, ko ji zmanjka voska in gorilne vrvice. Prišli smo domov, v veliki izbi je bilo veliko ljudi, sami pomembneži in vse je dišalo po svežih bobih in drugih dobrotah, ki jih je hišna prinašala na mizo. Sedel sem na celo mize in jedel dobro, kot še nikoli. Špehovka, kruh, bobi, meso, vsega je bilo v izobilju. Naenkrat pa me je spreletelo. Na pragu sem zagledal majhno, raztrgano in boso meni dobro poznano postavo. Bil je Peter. Ne vem, kaj je mislil, in tudi rekel ni nic, vendar cez izbo sem cutil, da je lacen, da njegova mama na Klancu caka, da bi kaj hrane zavite v robec prinesel. Nisem razmišljal in storil sem nekaj nedopustljivega, za kar bom vecno grešnik. Bob, ki sem ga držal v roki, velik, svež, s cukrom posut bob, sem zalucal cez izbo. V trenutku, ko je roka omahnila mi je bilo neznansko žal. Peter, ves zgrbljen, tih in ponižan se je sklonil, pobral bob in s težkim korakom odšel iz izbe. Najraje bi vstal in tekel za njim ter se mu opraviceval, vendar vsi v izbi so moje dejanje podpirali - ne samo to, bili so ponosni, veseli in norcevali so se iz Petra. Tako sem tako rekoc izbral stran. Kolikor sem uspel spoznati Petra, sem zdaj preprican, da je odšel po dogodku domov, na Klanec, s prešernim nasmehom vstopil v mracno, prazno in zatohlo izbo ter mami natvezil, da se je sam najedel, njim pa je prinesel svež bob. Zategadelj me je srce samo še bolj bolelo. Tistega vecera, vceraj, sem stežka zatisnil oko, celo noc sem prejokal zaradi slabe vesti in krivde, ki se je naselila v moje srce in ga vztrajno prebadala. Zaslišal sem rezki, udarni, bobneci glas, ki mi je bil zelo poznan. Zdramil sem se iz globokega razmišljanja o dogodku vcerajšnjega dne. Bila je moja mama. Vsi, ki so zajtrkovali v naši izbi, so že davno odšli, mamo pa je skrbelo, saj sem bil ves bled v obraz in zatopljen v misli. Odšel sem v svojo izbo, brez da bi spregovoril. Zagrnil sem okna, legel na lepo postlano posteljo. Ko sem tako legel, nisem cutil nicesar razen krivde in slabe vesti, ki sta me od znotraj razžirali. Zavedam se, da sem naredil grozno stvar, ki mi je dala pecat grešnika na celo, še bolj pa me ubija dejstvo, da je to napako skoraj nemogoce popraviti. Oh, ko bi le ne bil vrgel tistega boba, potlej bi bilo danes vse drugace. Elena Pešak, 9. c F:\HPSCANS\scan0016 (2).jpg Thor Frangež Križancic, 6. c MY DREAM ROOM My dream room is in the jungle. The bed is hanging from the trees. The walls are made of glass and the floor is covered with grass. On the floor, there are stones and I can walk on them. I can see the parrots in the jungle. Leni Lah, 5. a My dream room is under the water. There is some fitness furniture and a sauna. The walls in my room are surrounded with an aquarium. There is a slide that goes from my room to the swimming pool. Matija Ertl, 5. a The room of my dreams is big and it is underwater. It has got a big brown bed. My floor is gorgeous and the beautiful walls are made of glass. The glass is surrounded by fish, so I can watch fish in my room. Urban Ekart, 5. A My dream room is underwater and has got a big bed. The walls are made of glass and I can see fish, sharks, skates and other sea animals. There is water under the floor, too. In my dream room, there is a desk and a wardrobe. There is a computer on the desk. Nika Mulec, 5. a I’ve got hot wheels trucks all over the room. When my alarm clock rings, I get in one of the cars and drive down the road. When the car gets to the finish, I get up. I can drive the car all over the wall. My bed is normal and warm. I have a wardrobe and a few cupboards. There are a lot of windows and toys. Nejc Rauter, 5. a In my room, there is a jungle. The ceiling is covered with lianas and the floor is covered with grass. My bed is green and blue and is covered with flowers. The wardrobe is brown and light green. There is also a blue sink. My room is beautiful. Lucka Babic, 5. a My dream room is very beautiful and big. The floor, walls and ceiling are made of glass. There is a purple and pink mat. The bed is between the sofa and the table. The sofa is between the bed and the armchair. My wardrobe is red and black. Behind the table, there are a lot of soft toy dogs. I'm very happy in my room. Eva Rebernak, 5. b My dream room is big and has got a long wall with big windows. Next to the shorter wall, there is a beautiful white bed. There are pictures on the wall and under the picture, there is a table. In my room, I have a big white wardrobe and a door to the balcony. The feeling in the room is warm and sterile. I have my toys on the wardrobe. All of the walls are white and the floor is light brown. The room has got the view of the sea. Ela Ristic, 5. b The room of my dreams is a magical room. It has got a lot of flowers and it is very beautiful. It's like a fairy room. Everything there is in pastel colours. The bed has got curtains with flowers. There are big windows. Next to the bed, there is a big bookcase with a lot of beautiful books. There is a desk with plants. Plants are everywhere. There is a wardrobe and paintings on the mat. Next to the wardrobe, there is a shelf with painting supplies. There are a lot of paintings on the walls. In the corner of the room, there is a lemon tree. Agata Glavan Cander, 5. b In my dreams, I live in a beautiful but small castle. It is 1001 years old. Everything is like in a fairy tale. I like all of the rooms, especially my room. There is a beautiful bookcase in the shape of a tree and beautiful pastel pink bed with light blue curtains. I love nature, so I have flowers on the window. I go to my room if I feel stressed, angry or sad. I also go to my room if I want to have peace. I can read all day in silence there. Zoja Ozmec, 5. b My dream house is half in the forest and half in the sky. It is very big but there are only eight rooms: a room for my parents, a room for me, three rooms for my sisters, a kitchen, a living room and a toilet. In my parents' room there is a door to the balcony. On the balcony, there is a sofa, a roof and a desk. Lev Glavan Cander, 5. b My lovely dream room is deep in the forest. The walls are covered with lianas. In the centre of my room, there is a big and beautiful tree. I can see the forest through the window. The furniture in my room is covered with roots. My room is big and comfortable. It is beautiful. Miša Sanda, 5. c In the room of my dreams, everything is made of wood. The walls, the bed and the floor are made of wood. The house is somewhere in the forest. You can swim there or do yoga. There is also a sauna. If you like wood, come and enjoy. Gašper Obretan, 5. c My room is big with a view of waterfalls. Everything is in glass and wood. There is a mini fridge for drinks and snacks. There is also a sauna and a pool. The room has got a computer with three screens. The table in the room is black and the bed is big and long. Maks Fošnaric, 5. c In the room of my dreams, there is hanging bed. In front of it, there is a big window, giving me a nice view of the sea. The floor is covered with sand and there is a real palm tree in the corner. In this room, I lie on the bed and watch the sea. Anej Smole, 5. c E:\Spis_Muca_Mica_v_cudežni_deželi_1.jpg E:\Spis_Muca_Mica_v_cudežni_deželi_2.jpg Ela Dvoršak, 3. b E:\Spis_Muca_Mica_v_cudežni_deželi_3.jpg UCNE FINTE ali UCI SE MANJ, NAUCI SE VEC 1. UCNA FINTA: UCNA LUC; med ucenjem imej vklopljeno namizno luc, v odmoru jo izklopi – oboje vstran od postelje Cilj je, da se možgani navadijo delati 2. UCNA FINTA: SPANJE; spi vsaj 9 ur in dosegel boš cilj: kar se nauciš pred spanjem, ne pozabiš!!! 3. UCNA FINTA: GLASNO PONOVI staršem, bratu, sestri ali praznemu stolu 4. UCNA FINTA: 5 P (preglej, postavi si vprašanje o tem, preberi, povzemi, povej naprej) 5. UCNA FINTA: ŽONGLIRAJ in migaj s prsti 6. UCNA FINTA: 5 min odmora po 30 minutah ucenja Miha Košec, 5. c ZAKAJ BRATI? (O branju razmišljajo ucenci 5. c) – Branje je pomembno, saj brez branja ne prideš nikamor v življenju! Tian Lucas Kirbiš – Ce bereš, imaš vecji besedni zaklad in vecjo domišljijo. Ko enkrat zacneš brati, ne moreš vec nehati. Zala Lubanjšek – Ko zacneš brati se ti zdi, da potuješ v drugo galaksijo in nikogar vec ne slišiš. Mateja Jezernik – Beri, saj je to koristno zate, za tvoj spomin in zbranost. Teo Šmigoc – Cim vec beri in bodi manj na telefonu, tako te ne bo bolela glava. Vec boš bral, vec boš znal. Nela Pajek Jarc – Branje ti bo pomagalo pri razumevanju besedil v ucbeniku in pri reševanju preizkusa znanja, pomagalo ti bo tudi v višjih razredih, ko boš moral prebrati knjigo in napisati obnovo. Aljaž Šuvak – Petošolci se morajo zavedati, da je branje pomembno za besedni zaklad, da pomaga pri ucenju ter pravilnem izražanju. Zato beri, ce želiš dobre ocene. Jaša Hajdinjak Pouk na daljavo ZA ŠPORTNI DAN SEM ODŠLA NA SPREHOD DO SLIVNIŠKIH RIBNIKOV. NA POTI SEM NABIRALA PODLESNO VETRNICO, PRESKAKOVALA POTOCKE, OPAZOVALA NARAVO TER TEKALA PO GOZDNIH POTEH SKUPAJ Z MOJIM BRATCEM. NA POTI DOMOV NAS JE PRESENETILA KRATKA NEVIHTA, ZATO SMO SE HITRO SKRILI POD DREVO TER POCAKALI, DA JE PRENEHALO DEŽEVATI. DOPOLDAN MI JE HITRO MINIL, SAJ JE BILO V GOZDU ZELO ZABAVNO IN POUCNO. C:\Users\Uporabnik\Desktop\FOTO-SEDMO CUDO\IMG_8865.JPG LIA PREPELIC, 1. A DANES SEM ŠPORTNI DAN PREŽIVELA Z BABICO IN DEDIJEM, KER STA STARŠA BILA V SLUŽBI. NAJPREJ SMO SI PRIVOŠCILI RAZGIBAVANJE NA IGRALIH, NATO PA ŠE EN DOLG POHOD SKOZI SADOVNJAKE, GOZD IN OKROG RIBNIKA V PIVOLI. BILO NAM JE ZABAVNO IN PRIJETNO. MALO SMO TEKALI, MALO VEC HODILI, AMPAK VAŽNO JE, DA SMO SKUPAJ UŽIVALI IN SE IMELI LEPO. SARA GUŠIC, 1. A C:\Users\Uporabnik\Desktop\FOTO-SEDMO CUDO\image2.jpeg ZA ŠPORTNI DAN SEM ŠEL Z BRATOM PETROM, MAMICO IN ATIJEM NA POHOD NA KALVARIJO. SLIŠAL SEM ŽVRGOLENJE PTICKOV IN ŠELESTENJE LISOV. Z DALJNOGLEDOM SEM S HRIBA GLEDAL MARIBOR. S PETROM SVA TEKLA GOR IN DOL PO HRIBU TER METALA STORŽE. BILO MI JE FAJN. MIHA HERMAN, 1. A DO GOZDA SMO SE PELJALI Z AVTOM. TAM SMO VIDELI LISTNATA DREVESA KI SO ZACELA POGANJAT LISTE. VIDEL SEM TUDI DREVO, KI JE ZELO LEPO CVETELO. MAMA JE REKLA, DA JE TO SADNO DREVO. OPAZIL SEM OGROMNO REGRATA IN DRUGIH CVETLIC. KO JE BIL MOJ PES REX UTRUJEN, GA JE MAMA NOSILA. V GOZDU SMO BILI ZELO DOLGO, PRIŠLI SMO DO SPOMENIKA IZ CASA, KO SO TUKAJ BILI VOJAKI. OPAZOVAL SEM VODO IN STOPIL V LUŽO. VIDEL SEM TUDI RACKO. V GOZDU SEM SI NAŠEL PALICO, S KATERO SEM SE IGRAL. IMEL SEM TUDI MALICO. BIL JE LEP DAN. C:\Users\Uporabnik\Desktop\FOTO-SEDMO CUDO\športni dan 5.jpg NOEL MARKOVIC, 1. A UCENCI 2. C V casu karantene smo si lahko privošcili tudi vec kreativnosti pri domacem delu. Ob tem smo uživali mi, starši pa so imeli pomoc. Nekaj utrinkov pobiranja ter priprave obroka iz jesenskih pridelkov. Taj Matjaž, 2. c C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-915b264fb374ca621f5444d5056cc740-V.jpg C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-bd86d9a550041b4aa2088458ead04f2d-V.jpg C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-b394253ada7596871f091e10bcc87b10-V.jpg C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-46dc8f8a22a7030e0d5e746eaa335311-V.jpg C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-9179f78d31a4fd3ba288247e6d2a79d2-V.jpg C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-4306813e500dcffe8ec43556da5d33a5-V.jpg C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-82a2fc89e72b452f98fa7caf7f50a7a2-V.jpg Taj Taj Matjaž C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-137becf228fbb52d0d1bf412d85e821c-V.jpg Luka Bencak C:\Users\Jasna\Downloads\IMG_20201110_151340.jpg Anže Stajnko C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-8500786b1d8472cb533a649a0b46ac26-V.jpg C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-07d8e7a540180a13dc1b84d614654bea-V.jpg C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-eaf68f37a7667cd80c72e9968247230e-V.jpg C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-7e5d9af02fe8a804cf35d65adaad2ff2-V.jpg L TO SMO MI, 2. C (zapis imen z razlicnimi predmeti in materiali) V Emacarstvu cel dan jem sladkarije. Vsak dan božam muce. Tam jih imam sto. Tam se ne ucim. Ema Visocnik, 2. c V Tiana carstvu ni šole. Imamo nova igrala in 100 muc. Radi se igramo. Pri babici jemo palacinke. Tiana Busev, 2. c V Rokcarstvu vsak dan jem torto. Lahko gledam televizijo, kolikor želim. Iz neba padajo penice. Rok Štern, 2. c V Elinem carstvu ni šole. Vsak dan jahamo konje. Vsak dan jemo sladkarije. Cele dneve je zabava. Spat gremo, kdaj želimo. Ela Visocnik, 2. c V Jurecarstvu ni šole. Vsak dan božam muco. Vsak dan jem bonbone. Imam 100 krav. Jure Klampfer, 2. c C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-26e866b8d815713b9a59baf8e280e8e7-V.jpg C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-cca92d672d58b2b81b1de73610f75048-V (1).jpg C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-bd061dcfa313b6c014d5717199360f88-V.jpg C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-8fadc0ce3ac2bfea8060d0cf50343eb9-V.jpg C:\Users\Jasna\Pictures\IMG_20210122_153718.jpg C:\Users\Jasna\Pictures\IMG-52cf2a2a3a7eb6439575b833434e3fc0-V (1).jpg V Brina Perjanc carstvu ni šole. Imam pse stražarje. Vsak dan sije sonce. Vsak dan jem sladkarije. Imam tudi konje in zlato kocijo. Brina Mišic, 2. c V Nelini šoli ni zelenjave. V Nelini šoli ni zvezkov. Tam so sladkarije. Nimamo kosila. V šoli imamo pižame in disko. Nela Mladenovic, 2. c V Majacarstvu božam pse. Vsak dan jem sladkarije. Vsak dan plešem. Imam pse in igrace. Maja Kobalej, 2. c Živim v Brinacarstvu. Želela bi, da bi bilo vse iz sladkarij in da bi živela na morju. Imela bi veliko želv in pajka. Vsak dan bi jedla sladkarije. Brina Tretnjak, 2. c V Anžecarstvu ni šole. Veliko se družimo. Vedno pada sneg. Dobim kužka. Tam lahko letim. Anže Stajnko, 2. c C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-20210122-WA0000 (1).jpg C:\Users\Jasna\Pictures\IMG_3773 (1).jpg C:\Users\Jasna\Pictures\IMG-2c340c973e3d149ff839945a8c04e24f-V (1).jpg C:\Users\Jasna\Pictures\IMG-3879ebc9034352fae1a58f52bda04e4e-V (3).jpg V Liamcarstvu je vse kar vidiš iz sladkarij. Veliko dežuje in ni šole. Imamo elektricne svincnike. V Liamcarstvu sneži. Liam Rakovic, 2. c V Tajcarstvu je vsak dan pižama parti. Imam sto televizij. Vsak dan jem sladkarije. Vsak dan dobim novo igraco. Imam trideset telovadnic. Taj Matjaž, 2. c Lukacarstvo V Lukacarstvu nikoli ne dežuje, ker Luka tam kraljuje. Tam se vsi igrajo nogomet, Luka vedno v šoli dobi pet. V Lukacarstvu se je lazanja, ker se podložnik priklanja. Tam se pije leden caj, ker je tam vedno maj. Luka Bencak, 2. c C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-b72f1543ff0aef6a772b24344fe45533-V.jpg C:\Users\Jasna\Downloads\IMG-368d1f8b4d0e81f19070341080f45329-V.jpg C:\Users\Jasna\Pictures\IMG-77ef7eb697e4ddb8fbfbdc9f4de3ca70-V (1).jpg KO BI LE LAHKO … Na naši šoli trenutno ne recemo »na naši šoli«. »Na naši šoli« je šlo malo v pozabo. Smo šestošolci A in ker nas vse tole delo na daljavo že malo mori in skrbi, smo napisali nekaj verzov in vrstic, da si olajšamo dušo. Osnovna šola Dušana Flisa Hoce je sedaj zgradba brez nas. Radi bi do nje, a nam še ni dosegljiva. Ko bi le lahko spet duhal šolski prah … Ko bi le lahko prepisal nalogo sošolca … Ko bi le lahko ponovno postopal po šoli … Ko bi le lahko pogledal moji sošolki v oci … Ko bi le lahko bil jezen na hrup v ucilnici … Ko bi le lahko pomocil copic v loncek drugega … Ko bi se le lahko spet pred omarico objel … Ko bi le lahko spet – živel. (Anonimen avtor) KO SE VSE OBRNE NA GLAVO Zjutraj se zbudim in prižgem racunalnik, se prijavim v aplikacijo za delo na daljavo Teams in si pripravim zvezke po urniku. Zraven tecno vzdihujem, ker sem utrujena. Ce je doma moja mama, vzdihujem bolj po tiho. Že ko se zacne prva ura, komaj cakam, da bo konec pouka. In ker to še ni dovolj, moram po pouku narediti še domaco nalogo in se uciti. Tokrat ne vzdihujem tecno, ker zraven mene sedi mama, ki mi soli pamet. Zgodba se vsak dan ponovi. No, razen ce se kaj zalomi. Tako so nekega jutra delavci prerezali opticni kabel. Seveda se je to zgodilo preden se je pricel pouk in kaj to pomeni? Da sem celi dve uri nervozna sedela pred racunalnikom in cakala, da ga popravijo. Ko so koncno uspeli, sem se takoj prijavila in šla v sestanek ter uciteljici povedala, zakaj sem manjkala. Upala sem, da se to nikoli vec ne bo zgodilo. Jona Radivoj Trinko, 6. A 'MEJ SE FAJN V »KORONA TIME« Drugi val je prišel, vse bomo naredili, da bo odšel. Masko nosim vsak korak, zato izgledam kot bedak. Ne glej porocil, ne glej števil, ne pošiljaj prijatelju rojstnodnevnih vabil. Jej sadje, zelenjavo, ne pojdi na zabavo, raje v naravo. Ko pri pouku tecno ti je, ne izkljuci se. Zdrži še malo, saj se bo koncalo. Mama med poukom ropota veselo, ti jo gledaš zelo debelo. Ko ucitelj te vpraša, kaj so hieroglifi, takrat reci:«Ups, zaštekal mi je wi-fi.« Poglej z dobre strani, nabavi si sani, v naslednjem letu, bodi to, kar si. Maja Vocanec in Maj Draganic, 6. A Maks Fošnaric, 5. c POGREŠAM ŠOLO Nihce vec ne caka na petek, kot v šoli cakali smo lani. Vsi naredimo naloge doma, pred našimi ekrani. To leto edina dobrota se je zgodila, da pri nas dobili smo muco po imenu Mila. Ko doma pred racunalnikom sedim, si najbolj na svetu želim: da se ukrepi zmanjšajo, da v šoli spet se vidimo, da korono premagamo in da s prijatelji se srecamo. Matija Bracko, 6. a DRUGACNA ŠOLA Šola na daljavo ni za šalo malo, znanje je potrebno pridobiti, zato ni zabavno v karanteni biti. Ta korona nas je locila, bacile nam dodelila. Zaradi korone smo ostali doma, da nam ne bi pocitnice unicila. Pridni moramo biti za ekrani, uciteljica: »Da ne boste kaznovani!« Zato potrpimo še malo, da bomo lahko kasneje imeli zabavo pravo. Nuša Volk, 6. a Polne roke dela C:\Users\Akyga\Desktop\UTRINKI\Foto.png Maruša Hajdinjak, 6. A USTVARJANJE V KUHINJI CASU ŠOLANJA NA DALJAVO Ucenci 6. a, 6. b in 6. c so v letošnjem šolskem letu pri gospodinjstvu imeli prav posebno nalogo. Vsak teden jih je v spletni ucilnici cakal kuharski izziv. Lotili so se kuhanja razlicnih juh, špagetov z omako, pudinga in jote. Prav tako so spekli žemljice, polnozrnate kekse, jabolcno pecivo ter nekaterim je uspelo celo speci pravo praznicno potico. Zadnji petek v mesecu novembru so pripravili slovenski tradicionalni zajtrk. Pri vseh izzivih, ki jih ponuja kuhinja in uporaba razlicnih pripomockov, mešanje sestavin, je na koncu pomemben tudi pogrinjek. Tako so ob vseh jedeh pripravili mizo in ostale družinske clane povabili k obroku. Cas šole na daljavo je zagotovo s kuhanjem hitreje minil, prav tako pa je družina veckrat sedla za skupno mizo in se veselila dobrih okusov. Uciteljici gospodinjstva Lea Janžic in Joca Lipuš IMG_20201220_164807 IMG_20201220_164856 20201201_074734 20201124_183022 Potica_4_Tinkara-Hojnik_6b 20201021_151802 20201124_191239 20201021_193540 ŠOLANJE NA DALJAVO Skorajda v zacetku šolskega leta, meseca oktobra, se je ponovno zacela karantena. Spet smo žalostno zapustili šolske klopi. Po krompirjevih pocitnicah smo se vsi veselili, da bomo videli prijatelje, ampak usoda se je odlocila drugace. Pustila nam je nekaj srecnih tednov druženja, potem pa nam jo je zagodel virus. Po podaljšanih pocitnicah se na žalost nismo vrnili v šolske klopi. Vsi smo imeli veliko upanja, a se na žalost to ni zgodilo. Vse kaže, da bomo višji razredi do novega leta delali od doma. Vsi smo že zelo navelicani takšne šole – na daljavo. Manjka nam tisto vzdušje, tista navdušenost, ki jo imamo in cutimo v razredu, ko smo se med odmori smejali, se pogovarjali in družili ... Manjkajo nam dotiki, tekanje po hodnikih, topli pogledi. Škrabljanje krede po tabli, uciteljeva slikovita razlaga snovi … Sedaj smo v sobi sami in cele dneve samo ždimo pred racunalniki, ki nimajo custev. Ceprav se tega malokdo zaveda, pogrešamo tudi tecne sošolke in sošolce ter celo tiste bolj zahtevne ucitelje. Pogrešamo tudi naloge. Vecina si sedaj misli: »Kaj pa govori ta piflarka?« Ampak morate si priznati, da imam prav. Vsaj del vas pogreša šolo. Vseeno se zavedajte, da lahko pripomorete pri boju proti virusu – zato stopimo skupaj in s pozitivnimi mislimi premagajmo sedanje razmere. Lea Štrancar, 6. c F:\HPSCANS\scan0018 (2).jpg Thor Križancic Frangež, 6. c ODDELEK PODALJŠANEGA BIVANJA NA SPLETU V casu korone se je celoten oddelek podaljšanega bivanja preselil na splet. Uciteljice so pripravile spletno stran Padlet, kjer so lahko ucenci izbirali med številnimi aktivnostmi. Stran je bila urejena na vec zavihkov: Ustvarjalni koticek, Igralni koticek, Sprostitvene dejavnosti, Možganckanje, Ustvarjanje v kuhinji, Narava klice. Vsak zavihek je vseboval aktivnosti, ki so bile primerne za ucence prvega in drugega triletja ter prilagojene letnim casom in praznikom. Vsak teden so se aktivnosti zamenjale, tako da so ucenci imeli pester nabor dejavnosti za prosti cas, ki so ga preživljali doma v objemu svojih staršev ali skrbnikov. Lea Janžic, vodja aktiva ŠOLANJE NA DALJAVO Maske, karantena, to nima nic pomena, zaprti v svoji hiši, pred ekranom uci se in piši. Ne gremo še nazaj, v šolo lepo, kjer smo bili nekdaj. Glave nas že bolijo, od sevanja, ki ga ekrani povzrocijo. Osamljeni in zaprti, v glavi nam vse to gori, slabi dnevi so prišli in z njimi virusi. Anej Smole, 5. c Šola na daljavo je za bistro glavo, ker naše zdravje ni za šalo, se spopadamo s korono pravo. Zjutraj s skuštrano glavo, cakamo na predmete na daljavo, starše in ucitelje pa skrbi, kaj se bomo naucili mi. Karanteno bomo pozabili sedaj, v šolske klopi smo se vrnili zdaj. Luka Kolaric, 5. c Miha Košec, 5. c Mladi likovni ustvarjalci C:\Users\Vlasta\AppData\Local\Temp\Žiga Klobucaric, 2. a.jpg C:\Users\Vlasta\AppData\Local\Temp\Hana Legenstein, 2. a.jpg Žiga Klobucaric, 2. a Hana Legenstein, 2. a POMLAD NA HODNIKU 1. A IN 1. B C:\Users\Uporabnik\Desktop\FOTO-SEDMO CUDO\IMG_20210316_095606.jpg C:\Users\Uporabnik\Desktop\FOTO-SEDMO CUDO\IMG_20210316_095556.jpg C:\Users\Vlasta\AppData\Local\Temp\Kaja Brljak, 2. a.jpg C:\Users\Vlasta\AppData\Local\Temp\Manca Glavinic, 2. a.jpg Kaja Brljak, 2. a Manca Glavinic, 2. a C:\Users\Vlasta\AppData\Local\Temp\Pika, pika, pikica..., 2. a.jpg C:\Users\Vlasta\AppData\Local\Temp\Zala Dvoršak, 2. a.jpg Zala Dvoršak, 2. a PIKA, PIKA, PIKICA, 2. a C:\Users\Vlasta\AppData\Local\Temp\Žiga Klobucaric, 2. a (2).jpg C:\Users\Vlasta\AppData\Local\Temp\Lina Dvoršak, 2. a.jpg Lina Dvoršak, 2. a Žiga Klobucaric, 2. a C:\Users\Katja\Desktop\priprave po sklopih\DELO NA DALJAVO - Priprave po tednih\Delo na daljavo 2020-21\Dokazi-naloge ucencev\Tanaja Donko\LUM\slikanje-voda.jpg Tanaja Donko, 4. c, likovni motiv: Brez vode ni življenja C:\Users\Katja\Desktop\priprave po sklopih\DELO NA DALJAVO - Priprave po tednih\Delo na daljavo 2020-21\Dokazi-naloge ucencev\Neža Sobocan\LUM\vitraž - rože.jpg Neža Sobocan, 4. c, vitraž – rože C:\Users\Katja\Desktop\priprave po sklopih\DELO NA DALJAVO - Priprave po tednih\Delo na daljavo 2020-21\Dokazi-naloge ucencev\Tara Vrecko\LUM\slikanje -voda2.jpg Tara Vrecko, 4. c, likovni motiv: Brez vode ni življenja C:\Users\Katja\Desktop\priprave po sklopih\DELO NA DALJAVO - Priprave po tednih\Delo na daljavo 2020-21\Dokazi-naloge ucencev\Zala Fekonja\LUM\Brez vode ni življenja.jpg Zala Fekonja, 4. c, likovni motiv: Brez vode ni življenja C:\Users\Katja\Desktop\priprave po sklopih\DELO NA DALJAVO - Priprave po tednih\Delo na daljavo 2020-21\Dokazi-naloge ucencev\Zoja Soršak\LUM\zimska pravljica.png Zoja Soršak, 4. c, likovni motiv: Zimska pravljica C:\Users\Ucitelj\AppData\Local\Temp\Temp1_SLIKE_7C_Poprava.zip\SLIKE_7C-3_P.jpg C:\Users\Ucitelj\AppData\Local\Temp\Temp1_SLIKE_7C_Poprava.zip\SLIKE_7C-4_P.jpg C:\Users\Ucitelj\AppData\Local\Temp\Temp1_SLIKE_7C_Poprava.zip\SLIKE_7C-5_P.jpg C:\Users\Ucitelj\AppData\Local\Temp\Temp1_SLIKE_7C_Poprava.zip\SLIKE_7C-6_P.jpg C:\Users\Ucitelj\AppData\Local\Temp\Temp1_SLIKE_7C_Poprava.zip\SLIKE_7C-7_P.jpg G:\DCIM\116___04\IMG_0001.JPG G:\DCIM\116___04\IMG_0003.JPG Miša Sanda, 5. c Mladi besedni ustvarjalci RAD BI … zacetek pesmi pesnika Ferija Lainšcka in preostalih pesniških ustvarjanj v 1. a. RAD BI SE SANKAL NA SNEGU ALI POLEŽAVAL NA SANJSKEM BREGU. SLAVEN RIKANOVIC RAD BI ZA KOSILO JEDEL ŠPAGETE, ZA VECERJO PA PECENE FIŽOLETE. TRISTAN GRGINIC RAD BI PIL MARELICNI SOK, DA BI NAREDIL EN VELIK POSKOK. ADAM ZUPANIC KISELJAK RADA BI IMELA CAROBNO KROGLO ALI VSAJ NENAVADNO ŽOGO. LIA PREPELIC RADA BI POSTALA ZDRAVNICA ALI MAMINA POMOCNICA. JULIJA BAJEC RAD BI JEDEL MLECNO COKOLADO ALI NAMAZANO MARMELADO. AMER GANJGO RADA BI IMELA STOLETNO GOSENICO, KI BI IMELA LE ENO BESEDICO. OTA GLAVINIC UGANKE IZ 1. A V GOZDU JE DOMA, A PLAŠNA JE ZA DVA. CE TE ZAGLEDA, ZBEŽI. TO JE … LINA IN ALINA V ZEMLJI IMA ROV, KI SE RECE MU KRTINA, TO NI MRAVLJA NITI ZVERINA. TO JE … GAJA IN OTA TULI, V SKUPINI PLEN LOVI. IMA SIVO GOSTO DLAKO IN OSTRE ZOBE. TO JE … ANEJ IN LUKAS PLEZA PO DREVESU, PA NI OPICA. RADA TE OPRASKA, PA NI VRTNICA. TO JE … PATRIK IN VAL JE DOMACA ŽIVAL. CE SE GA DOTAKNEŠ KO JE, TE UGRIZNE. TO JE … LIN IN MIHA IMA OSTRE KREMPLJE. ZELO DOBRO KOPLJE, A NI KRT. KOPLJE, A NE DELA TUNELOV. KOPLJE JAME, A NE VELIKE. TO JE … ADAM IN TRISTAN MIJAVKA IN KREMPLJE IMA. SKOCI NA DREVO, SKOCI DOL IN ŽE JE DOMA. TO JE … ŽAN IN AMER PLAZI SE, POLŽ NI. ZVIJA SE IN UGRIZNE TE. TO JE … NIKA IN PASKAL K. GRIZE IN V GOZDU ŽIVI, IMA SIV KOŽUH, A GOLOB NI. POIŠCE SI SVOJ BRLOG. TO JE … SARA IN JULIJA KROŽI IN LETI. KO PIJE IZ RUMENEGA CVETA, KROŽI S KRILI. TO JE … SLAVEN IN PASKAL P. JE NAJHITREJŠA ŽIVAL NA SVETU. IMA LISE IN ŠE AVTO LAHKO PREHITI. TO JE … META IN ARNISA MEDVEDEK IN LISICKA MEDVEDEK IN LISICKA STA ŠLA PO TRAVNIKU. SRECALA STA VOLKA. VOLK JE REKEL: DOBER DAN. KAKO STA? MEDVEDEK IN LISICKA STA ODZDRAVILA IN ŠLA DALJE. TAKRAT JE PRIŠLA VEVERICKA. REKLA JE, DA SE NEKJE SKRIVA VOLK, KI JO BO POŽRL. IN VOLK SE JE RES SKRIVAL MED DREVESI. VEVERICKA SE JE POCUTILA SLABO, SAJ SO SE VOLKU CEDILE SLINE. A VOLK JE ŠEL DALJE. IN POTEM JE SRECAL SRNICO. REKEL JI JE: DOBER DAN, SRNICA. KAM PA SI NAMENJENA? K MEDVEDU IN LISICI. IN POTEM JE SRNICA ŠLA DALJE. TUDI VOLK JE ŠEL DALJE, K MEDVEDU, SRNICA PA K LISICKI. MEDVED SE JE ODLOCIL, DA BO MESAR. K MEDVEDU JE PRIŠEL VOLK IN MU REKEL, DA BI IMEL SRNINO MESO. NATO JE ŠEL IZ MESARNICE. POTEM JE SRNICA ŠLA K LISICKI IN JE LISICKA DALA SRNICI MED. A SRNICA JE REKLA: NE, HVALA. ŠLA JE NAPREJ IN SRECALA VOLKA. VOLK JO JE VPRAŠAL, CE BI POSKUSILA MESO. A SRNICA JE REKLA: NE, HVALA. GREM DOMOV. ZAPELA SI JE PESMICO: ROŽICA JE RASTLA VISOKO PROTI NEBU, PRILETEL JE METULJCEK IN SEDEL JE NA NJO, PRIŠLA JE TUDI PUNCKA, UTRGALA JO JE, V VAZI OVENELA JE ROŽA ŽALOSTNO. D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\1.c\6f8a2261-060a-427e-b9c9-2f2f90bfec20.jpg LANA HALOŽAN, 1. C 1 D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\1.c\imgpsh_mobile_save.jpg LOVRO OZVATIC, 1. C 2 GLORIA RAKOVIC, 1. C RDECA KAPICA IN METULJCEK RDECA KAPICA JE NEKOC ODŠLA K BABICI IN DEDKU. VIDELA JE LJUBKEGA KUŽKA OD DEDKA. POBOŽALA GA JE IN ODŠLA DOMOV. NA POTI JE SRECALA VOLKA. VPRAŠAL JO JE: KAM SI NAMENJENA? ODVRNILA MU JE: K BABICI. NATO STA SE POSLOVILA IN RDECA KAPICA JE ODŠLA K BABICI. KO JE ODHAJALA, JE SRECALA ZAJCKA. VPRAŠAL JO JE, KAM ODHAJAŠ? REKLA JE: DOMOV, K MAMICI. POTEM JE ŠLA MIMO RIBNIKA IN VIDELA ZELO LEPO RIBICO. KO JE ŠLA V GOZD, JE VIDELA LEPEGA PISANEGA METULJCKA. POTEM JE VOLK PRIŠEL ŠE ENKRAT IN JE POŽRL RDECO KAPICO. LOVEC GA JE USTRELIL IN SRECNO SO SKUPAJ ŽIVELI DO KONCA SVOJIH DNI. TINA STEBLE, 1. C D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\1.c\1b8f127b-2d84-4c88-8fed-1bb84dfbeae8.jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\1.c\12b4a092-286f-4692-9fde-d71a4d348724.jpg TINE ŽUNKO, 1. C EMMA VISOCNIK, 1. C NAŠEL SEM ENO ZELO LEPO PISANO ROŽICO, UTRGAL SEM JO ZDAJ. NIKAR MI NE POBEGNI, V LONCEK TE BOM DAL. NAŠEL SEM EN BAMBUS, UTRGAL SEM GA ZDAJ. DOMOV TE BOM ODNESEL, POSADIL TE BOM ZDAJ. TINA STEBLE, 1. C TINCEK IN BABICA TINCEK JE PROSIL BABICO, NAJ MU DA BONBONE. POJEDEL JIH JE, A NI POSPRAVIL PAPIRCKOV. POSPRAVILA JIH JE BABICA. POTEM SE JE ŠEL VEN IGRAT. BABICA JE SKUHALA KOSILO IN TINCEK JE MORAL PRITI NOTER. NAJEDEL SE JE KOSILA IN ŠEL NAZAJ VEN. ZVECER JE ŠEL SPAT. NASLEDNJI DAN SE JE TINCEK ZBUDIL IN GA JE BABICA VPRAŠALA, ZAKAJ NI POSPRAVIL PAPIRCKOV. ZATO, KER NE ZNAM. PRIDI, TE BOM NAUCILA. NAJPREJ POJEŠ BONBON IN NATO POSPRAVIŠ PAPIRCEK V KOŠ. KER JE BONBON SLADEK, ŠKODUJE ZOBEM. ZATO SI MORAŠ OCISTITI ZOBE. TINCEK JE ŠEL VEN. NATO JE PRIŠEL NA KOSILO IN PO KOSILU JE POMIL POSODO. TA DAN SE JE NAUCIL PAPIRCKE METATI V KOŠ, POMITI POSODO IN UMIVATI ZOBE. JURE KOŽELJ, 1.C D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\1.c\a6ffd7ba-00ec-4cff-86f3-199153a4f38d.jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\1.c\c788e77f-1660-42c0-bad3-e66bafd906d2.jpg ALJAŽ PINTARIC, 1. C EVA KOP, 1. C MOTOR MAJHEN SIMON JE ŠEL VEN IN JE VIDEL SVOJEGA STRICA. SIMON JE REKEL: EJ, STRIC, SE LAHKO PELJEM Z MOTORJEM? SEVEDA, AMPAK NIMAŠ CELADE. CELADA JE OBVEZNA, LAHKO SE POŠKODUJEŠ. SIMON RECE: KJE PA NAJ DOBIM CELADO? SAJ SO MI VSE PREVELIKE. STRIC MU JE DAL ENO MANJŠO CELADO IN OTROŠKI MOTOR. SIMON VPRAŠA STRICA, KAKŠEN MOTOR MU JE DAL. TO JE MONKY, MINI MOTOR. SIMON SE JE VOZIL NA HRIBU. STRIC JE SLIŠAL, DA JE NAENKRAT NEKAJ POCILO. POCILA JE GUMA IN SIMON SE NI MOGEL VEC VOZITI. BREZ MOTORJA JE ŠEL NA TRAVNIK. STRIC JE ŠEL Z NJIM IN JE REKEL: GLEJ, KAJ SI NAREDIL. TO SO BABICINE ROŽE. BABICA BO ŽALOSTNA, KER SI JIH TOLIKO POVOZIL. SIMON SE JE ŠEL BABICI OPRAVICIT. IZ ŠPAROVCKA JE VZEL NEKAJ DENARJA, DA SI JE LAHKO KUPILA NOVE ROŽE. BABICA IN STRIC STA BILA ZADOVOLJNA, KER JE BIL SIMON PRIJAZEN. TAKO SO BILI VSI VESELI. NINO GABROVEC, 1. C D:\Users\Uporabnik\Documents\2020-21\sedmo cudo\1.c\803baa54-b72b-4528-b4f6-148c7145c721.jpg LANA HRAŠOVEC, 1. C POŽREŠNA VRECKA Nekega dne so ljudje ob cesti opazili nenavadno vrecko. Njena posebnost je bila v tem, da je zelo rada jedla, tako, da se je celo prenajedla. Prijatelji so jo svarili, da ce bo toliko jedla, ji bo slabo in lahko celo poci. Toda vrecka jih ni poslušala. Po obilnem kosilu si je vedno privošcila kavico in kup sladkarij: sadne kolacke, kos torte, velik medenjak in par piškotov. To je pocela ves mesec, dokler ji nekega dne ni postalo zelo slabo. Trebuh jo je bolel celih sedem dni in takrat je sklenila, da vec ne bo toliko jedla. Še vedno je uživala v prehranjevanju, le da je pri zajtrku namesto hlebca kruha pojedla le košcek tega. Namesto cele salame je snedla le nekaj rezin. Tudi pri kosilu ni vec pretiravala. Sladico si je privošcila le ob posebnih dnevih in takrat se ji je zdela še okusnejša. Tako je naprej uživala v prehranjevanju. Tara Vrecko, 4. c KNJIGA ŽIVI Nekoc je živela stara knjiga. Nikoli je ni nihce bral ali se je dotikal. Nekega dne pa je mimo knjige prišel levcek magije. Cez dva dni je knjiga oživela. Vsem ljudem je dokazala, da je pametna, zabavna, smešna in lepa. Zdaj se je tudi prehranjevala z listi drugih knjig. Na skrivaj je snedla tudi velikonocna jajcka. Naenkrat si je zaželela, da bi postala normalna knjiga, a levcek magije ji ni znal pomagati. Ljudje so jo že zavracali, bili do nje nesramni … Knjiga je postala žalostna in se je skrivala. Ce še živi, ji je morda zdaj že bolje. Zgodbe še pa ni konec. Levcek magije se je trudil, da bi knjigo rešil. Na koncu mu je le uspelo. Knjiga je sedaj spet navadna knjiga, polna vprašanj in odgovorov. Erin Rojko, 4. c DOBRO PRIJATELJSTVO Moj sanjski prijatelj je iskren, prijazen, takšen, ki mi stoji ob strani in všec mi je tudi, ce je smešen, a to ni pogoj za prijateljstvo. No, vsaj zame. Erin Rojko, 4. c PRAVI PRIJATELJ Pravi prijatelj ti vedno stoji ob strani in te ima rad. S tabo gre kamorkoli, da nisi sam. Nikoli ni nesramen, ker je tvoj pravi prijatelj. Za vedno si z njim, ker skupaj so vezi. Neža Sobocan, 4. c ŽIVLJENJE NA MARSU Nekoc se je slavni astronavt Rene Kobalej odlocil, da z najnovejšo raketo 2020 poleti na Mars in razišce življenje na njem. Po pristanku na Marsu je v pesku zagledal majhna nenavadna bitja. Rene jim je zacel slediti, bitja pa so zbežala. Sledil jim je tri dni in tri noci, nato jih je po vsem iskanju koncno našel. Nagovoril jih je. Vprašal jih je, kako jim je ime. V cudnem in neznanem jeziku so odgovorili. Razumel je, da jim je ime Miš, Maš in Taš. Poimenoval jih je s skupnim imenom kar Marsovcki. Marsovcki so bili majhni, z velikimi ocmi zelene barve in prestrašeni. Spoprijateljili so se in Marsovcki so Reneju pokazali njihov dom. Bil je majhen in vklesan v skalo, ampak bil je lep. Ponudili so mu prenocišce, saj so bili veseli, da jih je nekdo obiskal, ker so na planetu osamljeni. Zahvalil se jim je za gostoljubje, a jih je žal moral zavrniti, saj se je moral vrniti k svoji družini na Zemljo. Obljubil jim je, da jih bo še obiskoval, nato so se poslovili in odšli vsak svojo pot. Rene Kobalej, 4. c CAROVNIJA PRIJATELJSTVA V 5. b radi pišemo pesmi … C:\Users\Vlasta\AppData\Local\Temp\IMG_20210503_133452.jpg Prijateljstvo je kot krog življenja, ki ne mine nikdar, niti ko si star. Prijatelj te bo spremljal na vsakem koraku, tudi ko si v zraku. Ko ti sovražnik stoji naproti, prijatelj naprej stopi. Prijateljstvo je poezija, v kateri se skrivnostna moc skriva. Zato je prijateljstvo bistvo sveta, Nadja Ema Furjan, 1. a ker vsebuje ljubezen in se ne preda. Zoja Ozmec, Eva Rebernak, Agata Glavan Cander, 5. b C:\Users\Vlasta\AppData\Local\Temp\IMG_20210503_133452.jpg PRIJATELJ Je nekdo, ki te vsak dan razveseli, ko prideš v šolo. Je nekdo, ki ti je vedno ob strani Ko ti je hudo in te nikoli ne zapusti. TO JE PRAVO PRIJATELJSTVO. Nika Iza Tusulin, Šanella Sahiti, 5. b C:\Users\Vlasta\AppData\Local\Temp\IMG_20210503_133452-1.jpg Julija Bajec , 1. a Paskal Kelt, 1. a GLADEŽ NESMRTNOSTI Stari Francelj caka tam pod lip'co, misli cudne misli o življenju: »Na to smrtno, težko pot naj grem, da domaca vas živali bi imela, želeli mleko, meso, volno met.« Al' k ženi in otrokom vrnil bi se spet, živ in zdrav za domovino vnet. Caka, caka tam pod lip'co, razmišlja, misli in ne ve, ce kdo pomagat mu žele. Sprašuje lip'co za pomoc, a vse kar mu ona lahko nudi, je senca pred soncem svetlim. In med samo mislijo, Francelj sliš' korake mnoge. K njemu pride Gregor, ranocelnik, k njemu stopi coprnica Pehta, pouci ga vaški norcek Palcek. »Kaj te muci Francelj dragi, a lahko kako pomagam ti?« zanima ranocelnika Gregorja. Ti samo rane celiš lahko, a mojih misli rešit se ne da,« mu žalostno Francelj moleduje. »Želel bi v vas vašo, živino bi pr'nest, al nocem na tej dolgi poti sam umret,« vznemirjeno Francelj sam pove. Pricne se ranocelnik krohotati, ceš, da ni treba vse do juga iti, sam' živino iz sosedne planote vzem'. »Al' ne smem tako prevaro božjo sam storit', bom cel življenje seb' krivil,« je odvrnil Francelj. Mladenici ne vete kaj govorite, samo napoj iz pelina s sabo uzemi, pa ne bote nikoli s smrtjo se srecali!« je hihitaje Pehta razložila. »Ce to tako deluje, pa lahko kar vi napoj srknete,« nesramno Francelj ji odvrne. Užaljeno se Pehta in Gregor, nazaj k vasi sama napotita, ceš, da take nesramnosti, si prav ne zaslužita. »Povej mi norcek Palcek, kako naj smrtno pot izvedem.« »Nihce ti žal nesmrtnosti ne da, vendar, ce na ženo in otroke, misel ti bo sama šla, preživel boš vse nevihte in gorja, na smrtni tvoji poti tej,« je modro Palcek sam izustil. »Palcek nisem vedel, da si ti vrh modrosti te vasi, a vseeno hvala za nasvet ta tvoj,« hvaležno Francelj mu teži. Tako je Francelj na to svojo pot odšel, vrnil se je živ in zdrav in cel, z živino vseh je vrst, k otrokom, ženi, Palcku, vsem, želel si nicesar ni je bolj. Ina Roškaric Duh, 8. b GLAŽEK NESMRTNOSTI Stari Francelj caka tam pod lipico, misli cudne, misli o življenju, »Življenje, le kaj je življenje, živimo v svetu, polnem pravil, ne zberemo si sami staršev, ne družine, nikoli ne odrastemo, prav vedno smo odvisni od ostalih, vsak dan enak nic se ne spremeni, samo odštevamo leta, do konca svojih dni. Vse se enkrat zakljuci! Ce umrl bi danes, bi umrl sam v svoji postelji. Moram res tako živeti? Moram res umreti?« V težkih mislih je Francelj, v težkih mislih tri pozove k sebi: k njemu pride Gregor, ranocelnik, k njemu stopi coprnica, Pehta, pouci ga vaški norcek palcek. Prvi pride k njemu Gregor, ranocelnik. »Spet razmišljate o smrti, kakor konec bo sveta?« Prosi Francelj ga za predlog: »Življenje je prekratko. Se mora res koncati?« »Nikoli še nisem videl, da kdo bi se izognil smrti, sem pa slišal za legendo, da na zeleni gori, redka gora raste, pojdi ponjo, jo odsekaj in na tej gori naredi napitek, iz nje in vode z bližnjega potoka, pocakaj, da se stemni in napitek popij.« Francelj to stori, na pot se napoti s svojo kobilico, prejaha tri mesta, da pride do gore zelene. Ko koncno najde posebno gobo, si naredi napitek, pocaka, da se stemni in ga popije. Verjame, da deluje, saj se pocuti drugace. Naenkrat hude bolecine v trebuhu dobi, pogleda gobo in napitek, vidi sedem crnih pik na gobi, pocuti se pretentanega, saj to pomeni, da se je zastrupil. Prijezdi nazaj domov cez štiri dni, najprej svojim sužnjem naroci, naj ubijejo Gregorje, le potem na svoji postelji leži, poklicejo z drugod najboljše zdravnike, da pozdravili bi ga in na vse zadnje mu uspe preživeti. Naslednja pride k njemu coprnica Pehta, zopet povpraša Francelj jo za predlog, da postal bi on nesmrten. Pehta mu pove: »Lahko popiješ moj napoj, obljubim ti, da boš postal nesmrten, kakor tale kamen, iz katerega je narejen.« Franclju se ta ideja ne zdi slaba. Pehta nadaljuje: »A v zameno hocem cisto pravih, 100 zlatnikov v zakladu.« Francelj ji obljubi, da bo ji prinesel 100 zlatnikov, ce le napoj bo deloval. Pehta zmeša sestavine, jih potlaci in precedi in ponudi mu pijaco. Francelj pa se je naucil, da ne smeš zaupati vsem, zato ji ukaže: »Sama poskusi jo poprej, pijaco! Le popij jo pred menoj.« Coprnica obetava, vzame v roko svoj napoj in popije požirek. Francelj vzame iz žepa nož in prereže Pehti vrat. Ta pade in obleži, ker se nikoli vec ne zbudi, Francelj vse upanje izgubi. Pa poklice na dvor še vaškega norcka, Palcka. Ta nikoli ni odrastel, življenje za njega je le igra. Francelj vpraša tudi njega: »Nocem umreti, želim si jaz vecno živeti. Sem povprašal za nasvet že ranocelnika in coprnico, a oba lagala sta. Veš morda ti, kako vecno živeti?« Palcek mu nepricakovano nasvet moder da. »Preresno jemlješ to življenje, zapravljaš cas z iskanjem nesmrtnosti, kar te je že dvakrat skoraj pripeljalo v grob. Poglej mene, življenje je eno samo, ne zapravljaj ga s težkimi mislimi.« Poda mu Palcek glažek, poln listkov praznih: »Vsak dan na enega od njih napiši, kaj se ti je tisti dan zgodilo, ko bo glažek enkrat poln, ga podaj svoji družini. Takrat vedel boš, da si pripravljen na smrt. Nikar se na listku naj stvar ne ponovi veckrat, vsak dan poskusi nekaj novega, tako boš svoje življenje živel na polno. Francelj spet sedi tam pod lipico in razmišlja o življenju, tokrat ne o smrti, razmišlja in planira, kaj vse bo naredil, da bo glažek poln. Vzame v roko listek, nanj napiše: »Glažek moj, je življenje moje.« In prilepi ga na glažek. Trina Kacijan, 8. b IMG_0061 MOJ PRVI MESEC Meseca prvega, nekega dne, se rodil v bolnici fanticek je. Bilo je dete zdravo, mocno, spalo, smejalo se, kadar lahko. Cez teden dni so domov urno hiteli, da bi še za vecerjo do hiše prispeli. A doma kricalo je dete vsak dan, da bil vsak od staršev strašno je zaspan. Se udrihala pa glavi se mati in oce, kako dete utišati, a je to sploh mogoce? Zvecer se jima istocasno se lucki prižgali, sta vzela dete k sebi in vsi so zaspali. Matija Cvetek, 9. a MOJA SEDANJOST Ta moj cas je hecen, virus ta je zlobe sin, gibanje prosto in srecevanje, je samo še bledec spomin. Vcasih se zamislim, kako bi bilo, ce te naše sedanjosti preprosto ne bi bilo. Manj zamorjeno, svetlejše prav tako zagotovo bi raje živela v preteklosti, mirno. Monja Kobler, 9. a LETOŠNJA ZIMA Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da niti iz obcine nisem vec smel. Da božic imel raje je kar vsak sam, in hodil na smucanje le cez ekran. Ima to sploh smisel? Vsak pravi drugace, a zakon je zakon, pac niso igrace. Vinci Oblak, 9. b SLADKARIJE IN ZELENJAVA Sladkarije in zelenjava, to je velika zmešnjava. Ko poješ bonbon, iz tebe nastane balon. Ko pa poješ avokado, v tvojem trebuhu nastane tornado. Zelenjava je dobra za imunski sistem, zato je na dan veliko pojem. Piškoti, bonboni in cokolada, bolj zdrava, seveda, je domaca marmelada. Zarja Tajhman, 3. b MAJHNO IN VELIKO Majhno in veliko, to daje veliko razliko. Miška je majhna, medved veliki, to sta dve veliki razliki. Medved naredil je velik vrt, unicil mu ga je majhen krt. Na vrt prišla je veverica, zagledala jo je muca Mica. Na vrtu sta se igrali in se hihitali. Zarja Tajhman, 3. b RIMARIJE Rimarije, to so velike oslarije. Izmisliš si besede, ki imajo vse vede. Ko nastane kup besed, Spraviti jih moraš v red. Zime so dober cas za rime. Rime hrustaš kot zalogaj, tja spraviš jih v knjižni raj. Zarja Tajhman, 3. b Zara Lapoši, 5. c PETER NOS – NADALJEVANJE ZGODBE: Peter Nos je odšel na nogometno tekmo v Afganistan. Za vrnitev nazaj ga je ovirala ena stvar, njegov pes Piki, ki je Petrov nos zamenjal za hrenovko. Piki ga je napadel in mu je ponovno zlomil nos. Peter Nos je zatulil AJ-UJ-AU. Srecal je Tino, ki mu je zdaj morala že tretjic poviti nos. Padla je na rit in zatulila AJS-JAJ-JODL-I. V casu, ko je Tina pela opero in jodlala, je Peter Nos že užival v kokicah in pijaci. Prišel je domov in rekel, da je cas za žurko ter zaspal. Jani Frešer, 4. c Andraž se je zaljubil in postala je pomlad. Tudi Peter Nos se je zaljubil in prišlo je poletje. Andraž je nehal biti zaljubljen in prišla je jesen. Tudi Peter Nos je nehal biti zaljubljen in prišla je zima. Marjetka, Tina, Ana in Urška pa sploh niso marale zime. Zato so se odlocile, da bo vsak dan drugi letni cas. Najprej se je zaljubila Marjetka, nato Tina in je Marjetka nehala biti zaljubljena, nato se je zaljubila Ana in je Tina nehala zaljubljena … Tega so se nekega dne navelicale in ravno takrat je bila zima. Nobeni se ni dalo, da bi se zaljubila. Tako je dosti casa ostala zima. Vsi so se izgubili, saj je bilo toliko snega, da so videli samo belo in nicesar niso slišali. Nekega dne se je sneg stopil. Peter Nos je videl ptice in rekel: »Najbrž so se zaljubile pticke, saj je danes gregorjevo.« Neža Sobocan, 9 let Ko je Andraž izvedel, da se bo moral zaljubiti, je vedel, kaj mora storiti … Seveda, zaljubil se je v Tino. Ampak ta ljubezen ni trajala dolgo. Ko je hotel Tini odnesti rože in jo povabiti na zmenek, je videl, da ima Tina fanta. Njen fant je bil Debeli Janko. Ko je Andraž to videl, je pobesnel tako, da se mu je iz ušes kadil zelo zelo zelo zelo vroc dim. Ko je to povedal Petru Nosu je Peter sklenil, da bo zacel vohuniti za Debelim Jankom. Ko je Debeli Janko šel domov (seveda peš, ker je hotel shujšati) mu je Peter Nos sledil. Nic ni bilo, dokler ni Debeli Janko prišel domov. Mami je moral pomagati pomolsti krave, a na žalost je izbral bika, ki ga je brcnil na drugo stran hleva. Tako je Debeli Janko umrl … Ne, saj ne, kaj pa mislite? Ampak je imel hude poškodbe. S Tino se nista mogla vec družiti, zato se je Tina zaljubila v Petra Nosa. Andraž je bil tako jezen, da je, ko sta s Petrom Nosom šla na nogometno tekmo, Andraž potisnil Petra Nosa cez celi stadion naravnost v Urško, ki se je pogovarjala s Tino. Takrat sta Urška in Peter Nos postala par, pa tudi Andraž in Tina sta postala par, zato so šli na dvojni zmenek v lunapark, kjer so videli Debelega Janka, ki se baše s tremi velikimi sladkornimi penami. Tim Oblak, 4. c Mentorica: Lea Svatina Janžic CEBELICA, MOJA PRIJATELJ Ko pride k nam pomlad, cebelice oprašijo cvet. Le dajte, le dajte, življenje cebelicam zaželet. Brez cebelic kaj kmalu življenja ne bo, to dobro vsi vedo. A z našo pomocjo, se to zgodilo ne bo. Bodite vsi kot cebelarji, njihovi zvesti stražarji. Prijazni do cebel in ves svet bo neznansko vesel. Tina Kranjc, 5. c IMG_0053 Aljaž Šuvak, 5. c Tina Kranjc, 5. c ZIMA Belo je mrzlo povsod, snežinke padajo v sod. Zima prihaja, snegom obdarja, da nam veselo bo. Zima nato božic je, zato veselimo se. Se sankamo, kepamo, snežake delamo, v pricakovanju smo. Božicek nas obdari, zapojmo skupaj vsi. Nas obdaruješ, nas osrecuješ, nam daš, kaj želimo si. Jasna, Lešnik, 6. c VESOLJE Vesolje je nešteto tako kot morsko dno prekleto. Tam so planeti, kometi in Sonce, ki sveti. Crne luknje, mlecne ceste, tudi Zemlja, a saj to že veste. Zemlja vrti se okoli svoje osi, vcasih prehitro se vali. Magma vroca in plinasti zrak, ne, na drugih planetih ni tak. Alina Tajhman, 6. b PRAZNICNI CAS Vsako leto pride ta praznicni cas, oblije veselje in smeh na naš obraz. Lucke na hiškah so veselje v žickah in ko sneg na naših rokavickah prvic se pojavi, plužna služba se pripravi. Otroci se snega razveselijo, odrasli pa avto cistit hitijo. Vonjave piškotov te omamijo, na igrišcu pa te kepe preplavijo. Vsi se Božica veselijo, ker darila dobijo. Na koncu ugotoviš, da to sploh ni pomembno, vendar je veselja vredno. Okraski na smreki cingljajo in vsi se radi imajo. Rada imam ta praznicni cas, saj prinese obilo veselja v vas! Taja Franc in Nina Korošec, 7. b G:\DCIM\115___03\IMG_0001.JPG Lara Kaurin, 5. c MOJ CILJ Že od nekdaj so mi starši govorili: »Ne bodi tako brezglava, zastavi si cilje«. Jaz sem jim vedno odvrnila: Nimam ciljev, vendar brezglavo sanjam. Sanjam mnoge, nemogoce stvari: jahte, letalo, razkošne reci. Vse je mogoce, vse se zgodi. Zastavi si cilje, razmišljaj o njih. Delaj na ciljih, sanjaj o njih, izpolnili se ti bodo, ce boš verjel v njih. Zoja Mali, 9. a Lana Marksl, 5. c MOJA MISEL Misel je kakor beseda, ki pride na plan, v hipu, a kmalu na dan. Zamisliš se, zasanjaš in kar hitro pozabiš, da ne sanjaš. V sanjah upanja zgubljeni, stopamo v nov dan, kjer tavamo v temi. Pravijo zadnjo upanje umre, drži se me in se ne boj teme. Vinci Oblak, 9. b Pesmi so napisane po vzoru Žebljarske Otona Župancica. RACUNALNIŠKA Od sedmih do treh, od sedmih do treh, moram za racunalnikom sedet, buljit neprenehoma eno in isto, bip bip v glavi že odmeva, ko mi potrpljenje že mineva ter racunalnik se že pregreva. Od osmih do treh, od osmih do treh. Pol petih, pol petih - že hrepenim po polpetih. Vzdih na vzdih, konca še blizu ni. Domaca nas še caka, ko mama spekla je pišcancka. Pol petih, pol petih - pišcancek nas že dolgo caka, pol petih, pol petih. Ob osmih, ob osmih, ucit se je treba, pa je že šlo pol dneva. Jaz pa še kar bedim, ker se še zmeraj ucim, Od sedmih do osmih, Od sedmih do osmih ... Anej Grahovac, Marcel Repec, Vinci Oblak, L. P., 9. b ŠOLARSKA Od osmih do dveh, od osmih do dveh, dan za dnem, sedimo v klopeh. Sedimo v klopeh, saj nam gre za uspeh. Pogledamo ven, zunaj vse že cveti, mi pa zaprti cakamo, na boljše dni. Od osmih do dveh, od osmih do dveh, zasloni so stalno, v naših oceh. Zasloni so stalno v naših oceh, v zvezkih smo že, na zadnjih straneh. Ucitelji ocene radi, pridobili bi, a nam se še, nikamor ne mudi, saj vemo, da šolsko leto, zakljucilo se še ni. Od osmih do dveh, od osmih do dveh, vsi šolarji hodijo, po naših poteh. Vsem hudo in težko, je vsakdan, a vemo, da to, ne bo zaman. Julija Novak, Ema Miric, 9.b UCENJE DANES Od osmih do treh, od osmih do treh, se sonce nam smeje, še ptice so pele, od osmih do treh. Bi zunaj radi že skakali, ne pa zaprti še bili, smo vsi že siti tega, od osmih do treh, sedeti vec pri miru ne gre, ko zunaj krasno sije. Od osmih do treh, od osmih do treh. Po tretji, po tretji - pa spet vidim to, to kar nocem. Še ob sedmih, sedmih po glavi mi gre, ko ekran vidim na jok mi gre. Od osmih do treh, od sedmih pa do dveh. Je to resnica? Radi v šole pocasi bi šli. Ko še ob polnoci vse to po glavi mi beži. Šola je pac šola, sedaj še po ekranih mi leti. Rada stran zbežala bi, da oddahnem si. Od osmih do treh, od osmih pa do treh. Ko zunaj radi bi bili, ko le zaprti za ekrani ne bi bili. Od osmih pa do treh … Polona Hojnik, 9. b PETER KLEPEC Peter Klepec je živel, brez oceta, le mater je imel. Vsak dan znova na kozo pazil je, pazil, da ne zgubi se kje. Mu mati rece lepega dne: “K sosedu mora, pasti ovck credice.” Pastirji vsi so neprizanesljivi, Klepec se jim prav nic ne zasmili. Ko po vodo jim moral oditi je, so ovcke njegove zgubile se. Ko jih je iskal ob gozdu ves dan, tedaj koncno pokuka na plan. Zagleda prelepo vilo gorsko, zasmili se mu, ko vidi debele kaplje potu. Ji sencko naredi in ko se zbudi, hvaležna ga vila mocnega naredi. Zlahka najde ovcke svoje vse, pastirje prestraši in ti se razbeže. Zdaj Peter planine ima vec kot dovolj, s pogumom v srcu odhaja domov. Ko vrne domov se planino zrahlja, in mati hvaležna se cudi vsa. Mati pšenico je sejala, kaj kmalu na mizi je pogaca bela stala. Peter, ki vedno misli na vse, pomaga tudi ljudem okoli vsem. Je dober po srcu se strinjajo vsi, škoda, da danes veliko jih ni. Eva Križnik, 6. c Pesmi so napisane po vzoru Ušesa Nika Grafenauerja. GLAVA Glava je kot velik racunalnik uma. Vir strahu in tudi poguma. Glava ti pomaga razmišljati trezno in te pomiri, ce je tvoje srce jezno. Kaj ce ti vsi govorijo, da bi še glavo pozabil doma, ce ta ne bi bila na vrat pritrjena. Bi pac letal okoli kot kura brez glave in ne bi imel nobene misli prave. Matija Bracko, 6. a SRCE Srce je veliko in ima obliko. Vecinoma nežno, vcasih nadležno. Vedno skrbece, tudi cutece. Lahko tudi rdece ali bolece. Srce ima custva, lahko boli ali se smeji. Jona Radivoj Trinko, 6. a OCI Oci so sobica vida. Podnevi odprte, ponoci zaprte. Zjutraj vid vrata odpre in v svet se zazre, nato pa jih zopet zapre. Profesorske, tiste, ki vidijo vse, nikoli se ne nagajivo smeje, saj nosijo jih le odrasli ljudje. Vsake oci vcasih pušcat zacno; ko mlajšim kaj prav ni kar pipo odpro, starejše pa k sreci se bolj brzdajo. Ceprav vse oci kdaj zjokajo se, se ponavadi le srecno iskre, saj srecni smo tudi lastniki, ljudje. Eva Križnik, 6. c PRSTI Ce prsti smrdijo, se noge dušijo. Ce kopeli ne dobijo, še bolj zasmrdijo. Ko prsti suhe nogavice dobijo, gljivic ne dobijo. Ko brez obutve naokoli hodijo, kar zakricijo. Ce z njimi lepo ravnamo, lepe prste imamo. Vid Visocnik Kalazic, Patrik Nekrep, Nika Dudek, Neo Safin in Nina Brkic, 6. c DECEK BRIN NA OBISKU PRI MENI Decek Brin v Hoce je prišel, nato še v Maribor in na Pohorje je želel. Osupnila ga je narava, reka Drava in še Sava. V 5. razred je prišel ter brati in pisati zacel. Pri matematiki pridno racune se je ucil in znanje matematicno je hitro pridobil. Pridevniki in samostalniki trši oreh so bili, a za decka Brina lahki so bili. Družba težava ni bila, saj cas kolišcarjev njegov »dom« je bila. Navdušen nad vsem, Brin domov ni hotel, a cas je bil, da poslovil se je vsem. Lara Kaurin, 5. C Miša Sanda, 5. c G:\DCIM\116___04\IMG_0013.JPG Kazalo Uvodnik ……………………………….…………………………………………………………………….…… 2 Tekmovanja ……………………………………………………………………………………………………. 4 Unesco šola …………………………………….……………………………………………….................. 7 Ekošola ………………………………………………..………………………………………………………... 11 Glasbeni koticek ……………………………………..……………………………………………………… 13 Dogodki, zanimivosti ….………………………………………………………………………………….. 25 Pouk malo drugace………….…………………………………………………..………………………… 46 Razmišljanje ucencev………….…………………….………………………..…………………………. 66 Pouk na daljavo………….…………………..…………………………………..…………………………. 76 Mladi likovni ustvarjalci………………………………………………………………………………….. 92 Mladi besedni ustvarjalci……………………………………………………………………………………….. 102 SEDMO CUDO glasilo ucencev OŠ Dušana Flisa Hoce junij 2021 Sedmo cudo je izdal uredniški odbor glasila OŠ Dušana Flisa Hoce, Šolska ulica 10, 2311 Hoce Odgovorni urednici in mentorici: Danijela Pecanac, Sanja Obaha Mentor likovnim ustvarjalcem: Mojca Prijatelj ISSN 2670-5729 Avtorica naslovnice in zadnje strani: Trina Kacijan, 8. b Naši dolgoletni donatorji: BETONIC A Saubermacher_Logo_SLO VIZITKE SENEGACNIK Vam na voljo vsak delovnik v Poslovalnici Hoce in na ostalih bancnih tockah. nkbm.si/info@nkbm.si/080 17 70 logo Peter Acko Pogodbeni serviser racunalniške opreme Tel. 041/618-151 logo-tajhman