227
Poslednje znamenje Avstrije.
Enojne Dunajske banke, ki je imela ime „Natio-nalbank", ni več. Razcepljena je na dvojno: Avstrij-fiko in Ogersko. S tem razcepom je pa konec vzelo zadnje znamenje stare Avstrije, in dualizem se bode urinil v poslednjo kočo, kjer se hrani bankovec v predalu.
Kmetiču , kateri v potu svojega obraza orje , delavcu, ki se trudi za k6šček kruha, kakor sploh vsem, ki so oddaljeni od javnega življenja, je bilo monarhije razcepljenje na dva dela leta 1867. se vedno neznano, kajti državni organizem je še vedno deloval s starim načinom. Posebno pri kmetu se strinja državljansko življenje , državljanska družbenost s podobo svitlega cesarja, na grb, katerega kaže denar, na besede utisnene bankovcem. Do zdaj je ostala pri drobižu stara oblika, ako je tudi na Avstrijskih novcih bil tekat nemšk in na Ogerskih ogersk, al zdaj, ko se prestvari Dunajska banka v Avstrijsko-ogersko banko, iz-gubodo papirnati bankovci svoj dosedanji jedinostini značaj, katerega so imeli več, nego polatotine let. Avstrijski dvojni orel, kateri se je bliščal na novcih monarhije in je na njih daleč čez temno-žolte mejne kole razprostiral svoje peroti, katerega ste obe poluti pozdravljali kakor starega znanca, ki je Avstrijancu celo v oddaljene kraje svet& prinašal svoje pozdrave, izginil bode zdaj z bankovcev in se umaknil podobi, o kateri lesorezci še niso edini, kako naj bi naslikali dualizem. Povsodi se bode znalo, da ni več Avstrijske, ampak da je A vstrij sko-ogersk a monarhija.
Kakor slišimo, se sedaj posvetujejo, k ako sen obraz naj imajo bankovci nove Avstrijskooger-ske baoke. Možje Dunajske banke bi radi, da bi biii bankovci potiskani samo po eni strani, menda zato, ker bi se lagljeje poznali ponarejeni bankovci, ako je papir natiskan le po eni strani, posebno bi to dobro bilo, ako so bankovci že nekoliko oglojeni. A vladi nasproti zahtevate, da ima biti tekst na eni strani nemšk, in na drugi ogersk. Kakor predlaga banka,
bi bila tiskana polovica bankovca nemški, a drug* ogerski in na sredo bi imela priti inicijala do sedaj še ne izumijenega Avstrijsko-ogerskega državnega grba. Beseda v raznih deželnih jezicih na dosedanjih državnih bankovcih odpade. Ravno tako odpadejo inicijale deželnih grbov. Cehi, Poijaci, Ramuni, Ruaini, Italijani, Dalmatini, Hrvatje, kakor sploh vsi drugi narodi — razven Nemcev v Avstriji in Mag j arov na Oger-skem — vsi so izbrisani iz zastopništva bodočih novčoih znamenj. Tudi državnim baukovcem se bode napravil takošen obraz, namreč le vseizveličavni nemški in ogerski tekst. Vsak Avstrijan mora tedaj umeti citati nemško in ogersko, da bode popolnem razumeval nove bankovce. Res, da posebna ljubezen do 17 milijonov Slovanov v naši monarhiji se s to pre3trojit-vi]o ne javi! Pri dosedanjih bankinih bankovcih je bilo ljudstvo že vajeno nemškemu tekstu, državni bankovci pa so imeli kot posebno znamenje tiskane besede v vseh deželnih jezicih tako, da so mogli Slovani in Italijani v svojem maternem jeziku citati pomembo bankovčevo. Ker to sedaj odpade, bode se treba vsa-komu ozirati na arabske številke.
Tako čedalje pojema častitljiva starodavna Avstrija; nikjer je ni več, kakor je grof Leon Tbun v zbornici gosposki dobro rekel: dežele na uni strani Li-tave delajo Ogersko, na tej strani pa se imenujejo „die im Reichsratbe vertretenen Konigreiche und Lander !i4