BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ______________________ $3.00
Za pol leta___________________________1.75
•	•	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	
Let. 4. Št. 173.			Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JULY 30TH, 1946.	Price 5c.		Vol. 4. No. 173.
Okrog 60 tisoč
delavcev na stavki
Ottawa — Donald Gordon, predsednik odbora za kontrolo cen, je izjavil v poslanski zbornici, da z zvišanjem plače delavcem preti inflacija. To izjavo je podal istočasno, ko po drugi strani zagovarja zvišanje plače sodnikom, katera je po mnenju vsaj nekaterih poslancev že itak visoka. Pri-porača se zvišanje plače sodnikom od 15 do 20 tisoč dolarjev na letu. Vrhovni sodnih ima plačo 15 tisoč dolarjev na leto.
Kot rezultat takega mišljenja in administracije stavka okrog 60 tisoč delavcev, ki zahtevajo zvišanje plače povprečno od 15 do 25 centov na uro ter 40 ur delovni tednik.
Na stavki se nahajajo delavci, 6000 po številu v Montreal Valley-field od 1 junija. Zatem 1400 delavcev pri Anaconda Brass komp. New Toronto, kjer so se vsi poskusi delodajalcev z pomočjo policije, da bi razbili stavko izjalovili.
Stavkajo metalski delavci v Vancouverju, unijski lokal 289, kakor tudi rudarji trdega premoga 2500 rudarjev že od 20 junija.
Na stavki se nahajajo delavci v desetih podjetjih za gumij, 11.000 po številu. Njihove zahteve so 20 centi zvišanje plače na uro in 40 ur delovni tednik. Prav tako stavkajo avtni delavci v Wind-sorju pri Chrysler podjetju in Tucon Steel komp.
Tako se nahajajo na stavki delavci treh bazičnih jeklarskih podjetij v Hamiltonu, S.S. Marie in Sydney, N.S. 14.000 po številu. Njihove zahteve so od 19 do 24 centov na uro zvišanje plače in 40 ur delovni tednik.
Stavkovni val se širi tudi na druga podjetja, kjer delavci zahtevajo vsled draginje zvišanje plače in krajši delovni tednik. Med tem značilno je, da so simpatije ljudstva na strani stavkar-jev proti drastičnim odredbam, ki se jih poslužujejo delodajalci in gotovi odgovorni krogi.
ČLANI NOVE VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Nad 100 tisoč ljudstva pričakalo in pozdravilo deleg. na postaji v Ljubljani
VLAK Z KATERIM JE ODPOTOVALA DELEGACIJA NA MIROVNO KONFERENCO JE BIL OKRAŠEN S ZASTAVAMI IN VELIKIM NAPISOM "PRAVDA TRSTU — SVOBODA TRSTU!"
Ljubljana — V soboto dne 15 junija 1946 je bila seja IOOF pod predsedništvom tov. Josipa Vidmarja. Predsednik Josip Vidmar je sporočil Izvršnemu odboru, da je tov. Boris Kidrič, sekretar IOOF in predsednik vlade LRS imenovan z ukazom Prezidija FLRJ na ministra za industrijo v zvezni vladi in po sklepu vlade FLRJ od dne 13 junija t. 1. za predsednika Gospodarskega sveta. Na njegovo mesto za sekretarja IOOF je soglasno in z odobravanjem izvoljen tov. Miha Marinko, kateri je obenem kot man-dator za sestav nove vlade predložil imenovanje nove vlade v na-
NIKOLAJ REDIN OPROŠČEN
Seatle — Sovjetski poročnik Nikolaj Redin, katerega so ameriške oblasti aretirale pod obtožbo, da je kupil tajnost načrta o ameriški novi križarki "Yellowstone" od Hebert G. Kennedy, ladjedelniški inžinir, je bil po poroti spoznan nedolžnim.
22. dni se je vršilo zasliševanje proti sovjetskega poročnika. Toda porota po 10 urah in 55 minut zasedanja je soglasno podala izjavo, da je obtoženi nedolžen kljub temu, da je sodnik predvideval smrtno kazen. '
slednjem sestavu: predsednik: Miha Marinko, podpredsednik: Marijan Brecelj, podpredsednik: Ivan Maček, predsednik kontrolne komisije: Vida Tomšič,
predsednik Načrtne komisije: Sergej Kraiger,
minister za notranje zadeve: Boris Kraiger,
minister za pravosodje: dr. Jože Pokorn,
minister za prosveto: dr. Ferdo, Kozak,
minister finance: Zoran Polič, minister za industrijo in rudarstvo: France Leskošek, minister za trgovino in preskrbo: Tone Fajfar, minister za kmetijstvo in gozdarstvo: Janez Hribar, minister za delo: Tomo Brejc, minister za gradnje: dr. Miha Kambič,
minister za narodno zdravje: dr. Marijan Ahčin,
minister za socialno skrbstvo: dr. Anton Kržišnik.
Po svečani zaprisegi je predsednik vlade tov. Miha Marinko izjavil; da bo nova vlada nadaljevala delo in politiko vlade tov. Borisa Kidriča, in v najkrajšem govoru naznačil te naloge.
Stavkolomci povzročajo izgrede v Hamiltonu
LJUBLJANA, 26 JUL. — (Tanjug) Danes pred poldne se je zbralo skoraj celokupno prebivalstvo Ljubljane, in iz okolice na kolodvoru, da pozdravi delegacijo FLRJ katera je odpotovala na mirovno konferenco v Pariz.
Delavci in nameščenci, uradniki, trgovci in obrtniki so prenehali z delom da bi se udeležili velike ljudske manifestacije ob pričaka-nju delegacije na kolodvoru. Zbralo se je okrog 100.000 ljudstva iz Ljubljane in okolice, ki je navdušeno pozdravilo delegacijo, ko' je vlak prispel na postajo.
Samo mesto Ljubljana pa je bilo okrašeno z neštetimi zastavami in slikami generalísima Stalina, maršala Tita in Edvarda Kardelja.
Iz vseh krajev Slovenije in Julijske Krajine so prišle številne delegacije in štafete, ki so prinesle resolucije sprejete na ljudskih zborovanjih po vseh mestih in vaseh v Sloveniji. Teh zbo'rovanj se je udeležilo v poslednje tri dneve preko pol milijona ljudi, ki so manifestirali svoje zahteve po priključitvi Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji kot dokaz, da je celokupni slovenski narod na strani vlade in jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci.
Na postaji delegacijo so pozdravili člani slovenske vlade na čelu z predsednikom Mihom Marinkom, predstavniki jugoslovanske Armade in narodnih organizacij. Vlak z katerim je delegacija potovala je bil okrašen z cvetjem, venci in zastavami, a na čelu lokomotive je bil veliki grb mesta Trsta in napis "Pravda Trstu — svoboda
Trstu!"
V poslopju LR Slovenije jugoslovanska delegacija na mirovno konferenco je sprejela predstavnike iz vseh krajev Slovenije in Julijske Krajine in Trsta, šef delegacije Edvard Kardelj je v svojem odgovoru na pozdrave številne delegacije iz vseh krajev Slovenije med drugim dejal naslednje:
"Prepričani smo, da ne branimo pravice samo naših narodoV nego pravične stvari človeštva. Bodite prepričani, da naša vlada na čelu z maršalom Titom ne bo nikoli sprejela nepravične sklepe in da ne bo odobrila sklepov, ki niso v skladu s zahtevami naših narodov. Ne mislim ustvarjati iluzijo in prerokovati kakšni bodo' sklepi mirovne konference. Vi veste, da mi .ne odločamo sami, da sklepi niso odvisni od tega, če mi odobravamo sklepe mirovne konference ali pa ne. Med tem eno je sigurno — branili bomo' svobodo in čast našega naroda.
Pred odbodom vlaka iz Ljubljane, šef delegacije, podpredsednik zvezne vlade FLRJ, Edvard Kardelj je održal pred ogromno ljudsko množico, ki se je v znaku solidarnosti zbrala na postaji, da odda prisrčne pozdrave delegaciji na po'tu na mirovno konferenco. V svojem govoru med drugim Kardelj je rekel:
"Vsi vemo, da sočutja, ki jih danes vi izrazate, jih izražajo vsi narodi Jugoslavije.
Ni potrebno da bi Vas posebej prepričeval, da bo naša delegacija
storila in izvršila vse kar je v njeni moči, da se izpolnijo pravične zahteve našega naroda. Jugoslovanska delegacija na čelu z maršalo'm Titom je dosedaj storila vse kar je bilo mogoče, da bi bile naše zahteve upoštevane in izpolnjene. Medtem morate vedeti, da se pravda in resnica malega naroda težko prebije pot čez omrežje laži in nepravde, ki so jo v preteklosti zgradili tuji osvajalci in njihovo nasilje. Dejstvo navdušenja in volja naroda same Julijske Krajine in vseh naših naro'dov bi moralo prebuditi zavest človeštva. Mi ne vemo, kako s« pripravni naši zavezniki sprejeti naše zahteve In naše zavezništvo. Toda naša delegacija ostane zvesta onim načelom, ki so nas vodila skozi leta in dneve osvobodilne borbe. Ona bo o'stala zvesta svojemu narodu in njegovemu sočutju v borbi za pravico, čast in svobodo. Zaključujem s parolo:
"Naj živi narod Julijske Krajine, njegova svoboda in zedinje-nje z ostalimi brati in sestrami v svobodni Jugoslaviji!"
Nato se je začel vlak pomikati iz postaje in so se klici ljudstva slišali v njen pozdrav od vsepovsod. Na vseh postajah do meje se je zbralo ljudstvo, da pozdravi delegacijo in zahteva od nje, da odločno? zastopa na mirovni konferenci voljo vseh narodov Jugoslavije, da se priključi Julijska Krajina in Trst svojemu matičnemu steblu — svobodni in enakopravni Jugoslaviji.
Gromyko proti
reviziji vetiranja
New York — Sovjetski zastopnik pri Varnostnem svetu Andrej Gromykov je odločno zavrnil ameriški načrt atomske kontrole, ki ga je predložil ameriški zastopnik B.M. Baruch.
Ameriški načrt predvideva, da bi atomsko kontrolo izvajala posebna mednarodna organizacija, ki bi bila pol-avtonomna in bi nad njo imela organizacija Združenih narodov delno oblast.
Sovjetski zastopnik Je vztrajal pri stališču, da Sovjetska zveza ameriškega načrta ne more sprejeti, ampak mora Varnostni svet Združenih narodov obdržati popolno oblast nad atomsko kontrolo. Posebno pa je poudaril, da bi bil vsak poizkus, ki bi šel za tem, da se omeji oblast vetiranja od strani velesil resno nevaren in celo usoden.
Da bi dobili pomen "Veto" (Vetiranja) je to najbolj razvidno pri
vprašanju Frankove Španije. Med tem ko ostali člani Varnostnega sveta izvzemivši Sovjetsko zvezo in Poljsko, zagovarjajo, da se ji dovoli vstop v organizacijo Združenih narodov in da ne predstavlja takojšne agresivne nevarnosti, Sovjetska zveza se v tem oziru v svrho varnosti in interesov Združenih narodov torej služi z Vetiranjem proti takem predlogu. Veto zahteva, da so vse članice v soglasju bodisi po enem ali drugem predlogu, da postane veljaven.
Zato ni nekaj izvenrednega slišati z strani raznovrstnih izola-cionistov in bivših ljubljencev Hitlerja in Musolinija, da se razburjajo proti Veto in podžigajo za njegovo revizijo, da bi prav po svoje krojili sukno in zaposlili svoje krojače, da bi prišli v veljavo ne glede na to, da so do včeraj klicali: "Hell Hitler".
Sporočilo Sveta K. J. Slovanov o rezultatu dela za Trst in Primorje
Zasedanje mirovne konference 21. narodov
Hamilton — Med tem ko je o-
gromna večina jeklarskih delavcev odločna na stavki za svoje opravičene zahteve in z katerimi deli simpatije večina ljudstva, je 'ostalo v tovarni nekoliko desetič stavkolomcev. Ko ni bil mogoč prihod z hrano v tovarno vsled močne piketne straže, so spuščali tem hrano iz letala z padobra-nom. Delodajalci so se poslužili tudi drugega trika. Namreč postavljena je zahteva stavkarjem, da se dovoli svoboden odhod delavcem, ki so v tovarni k službi božji in potem povrnitev nazaj v tovarno. To se seveda ni obneslo, ker so stavkarji pravočasno odgovorili, da njihove zahteva nimajo ničesar skupnega z cerkvenimi obredi in da ni nihče oviran da gre v cerkev kadarkoli želi in da se kot verni kristjan pridruži ljudem, ki ¿e bore za zboljšanje življen-skih in delovnih pogojev. Stavkolomci so ostali nadalje v tovarni in Rev. C. L. Covan od St. Andrew's Presbyterian cerkve je opravil sv. mašo kar v tovarni, tam kjer se nahajajo stavkolomci z namero, da razbijejo stavko. Kako je mogel tukaj pravično izvršiti sv. mašo omenjeni duhovnik, je res vprašanje koga je imel v zaščiti.
V teku minulega tedna je prišlo do izgredov med stavkarji in stavkolomci. Slednji se poslužujejo raznih izzivanj proti stavkarjem, kakor tudi na račun stavkolomcev se poslužujejo delodajalci
vseh trikov, da bi zlomili stavko in povrnili delavce na delo pod pogoji, ki so samo delodajalcem v interesih.	i i
Mi smo se umaknili nikakor pa odrekli Trsta
London — Maršal Tito je na zborovanju v Gružu, Dalmaciji, obdolžil zapadne zaveznike za kršitev dogovora pod katerem uslovi se je jugoslovanska armada umaknila iz Trsta in dela sedaj pod zavezniško okupacijo Julijske Krajine 1945 leta.
"Za nas ni moglo biti težjega in bolj občutne boli kakor se u-makniti iz Trsta, ki smo ga z lastnimi silami osvobodili. Umaknili smo se iz Trsta in takozvane cone A samo radi tega, da bi ne prišlo do konflikta med savez-niki.
Toda, ko smo se umaknili iz teh krajev smo dobili garancijo, da se bo o njih usodi odločilo napram volji naroda, da se ne bo dovolila nobenemu Italijanu ali Nemcu povrnitev v cono A, kakor tudi poljski armadi, ki se je takrat nahajala v Italiji.
Jugoslavija ne bo nikdar odobrila sklepe, kateri bi njene narode ostavljali pod tujim jarmom, je poudaril maršal Tito.
Kakor je znano iz pisem, ki jih je Svet kanadskih južnih Slovanov naslovil premieru Kingu v Ottawi, namreč peticije glede vprašanja Trsta in Julijskë Krajine, katere je lastnoročno podpisalo 24.575 oseb. Poleg tega peticije je sprejelo 155 organizacij, ki štejejo 31.589 članov, ter na-daljnih 6 organizacij, katere pa niso navedle števila članstva.
Skupaj peticije je podpisalo torej 56.164 oseb.
(Nakdnadno prispele peticije: Mercol, Alta. 40 originalnih podpisov, unijski lokal United Mine Workers of America, 380 in 39 podpisov članov odseka Zveze Kanadskih Hrvatov. To pomeni, da skupno število podpisov znaša 24.595 in sprejelo peticije skupaj 163 organizacij, ki štejejo 32.008 članov, ali pa skupno podpisov 56.565).
Tukaj navajamo imena organizacij, ki so podpisale peticije:
Podružnice Sveta kanadskih južnih Slovanov: Port Colborne, Nanaimo, Creighton Mine, S.S. Marie, Port Arthur, Montreal, Schumacher, Princenton, Sudbury, Welland, Timmins, Toronto, Kirkland Lake, Vancouver, Val D'Or, S. Porcupine, Malartic, Eburne, B.C. Thorold, Ont., sku-pâj članstva: 3,211.
Odseki H BZ. št: 736, 618 951, 919, 874, 875, 816,Ä78, 870, 855 628, 896, 787, 679, 871, 827, 649, 715, 793, 949, 814, 772 608, 644, 788, 832, 812, 899, 755, 953, 657, 638,268, — skupaj članstva ti odseki štejejo izvzemivši dva odseka, ki nista navedla števila — 2,-975 članov.
Vzajemna Podporna Zveza Bled. Število odseka: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 14 in 15. Skupaj članov: 487.
Srpski Narodni Savez: št. društva: 33, 48, 87. Skupaj z članstvom 110 članov.
SloVenska Narodna Podporna Jednota. št. društva: 578 in 648
— 74 članov.
Savez Kanadskih Hrvata: Podružnice Saveza v: Port Colborne, New Toronto, Malartic, Montreal, Creighton Mine, S.S. Marie, Port Arthur, Schumacher, Princeton, Sudbury, Thorold, New Water-ford, Niagara Falls, Hamilton, Welland, Timmins, Toronto West, Val D'Or, S. Porcupine, Windsor, Noranda, Toroto — skupno število članstva te podružnice štejejo: 1,436 članov.
Savez Kanadskih Srba: Podružnice Saveza v: Mt. Park, Port Colborne, Vancouver, Port Arthur, Montreal, Sudbury, Regina, Hamilton, Malartic, Toronto, Kirkland Lake, Windsor — skupaj te podružnice štejejo 643 članov.
Zveza Kanadskih Slovencev: Podružnica v: Nanaimo, Port Arthurju, Vancouverju, Kirkland Lake-u, Sudbury, Calgary, Osha-wa, Timmins, Toronto, Val D'Or, Windsor — skupaj te podružnice štejejo 439 članov.
Mladinska Zveza: Odseka v Port Arthurju in Montrealu, skupno število 48 članov.
Hrvatski Prosvetni Dom, Vancouver, B.C. 1,500 članov.
H.R.S.S. (Hrvatska Republi-
Ceho'slovak National Allience
1 odsek, 21 članov.
Independent Mutual Benefit Federation: 4 odseka, 655 članov.
Hungarian democratic Society 5 odsekov, 731 članov.
Del. progres. stranka: 4 odseka, 139 članov.
Polish Democratic Society: 1 odsek, 20 članov.
Rumanian Can. League: 1 odsek, 15 članov.
Unijski lokali: Local 458 Uni ted Automobile Workers, Bran-ford, 3.000 članov; Mine Mili and Smelter Workers Union, local 812, število članov ni navedeno; Mine Mill and Smelter Workers Union, local 654 Val D'or, Que. 815 članov; Lumber and Sawmill Workers Union, local 27-86, Port Arthur, 1.520 članov; Mine Mill and Smelter Workers Union, local 240 Kirkland Lake, (število članov ni navedeno); Unije brivcev v Port Arthurju, 22 članov, Trade and Labour Council v Port Arthurju, 3.859 članov.
Tukaj navajamo obenem število podpisov iz posameznih naselbin: Vancouver, 4-590. Toronto, 3.-463, Montreal, 1.833 podpisov. Zatem pridejo na vrsto ostale nasel-
Pariz, 29 jul.
zborovanje mirovne konference 21. zavezniških narodov v Parizu. Zborovanje je otvoril premier in predsednik francoske vlade, Geor-ge Bidault. V svojem govoru je poudaril važnost konference, ki se vrši že druga mirovna konferenca v tem stoletju z namenom, da se doseže pravičen in trajen mir.
Napram tozadevnim poročilom, konferenca se je precej časa ba-vila z dnevnim redom in določbami, ki naj bi bile veljavne pri posameznih sklepih.
Jugoslovansko delegacijo na mirovni konferenci sestavljajo: Edvard Kardelj, načelnik delegacije, Stanoje Simič, pomočnik. Ostali člani: Moša Pijade, Dimitar Vlahov, Boris Kidrič, Drago Marušič, Sava N. Kosanovič (veleposlanik v Združenih državah), Vladimir Mišič, Siniša Stankovič, Vladimir Bakarič, Miloš Rasovič, Avdo Humo, dr. Svetozar Ritiz, dr. Zla-tan Smerec, Srečko Manola, dr. Ljubo Leotič, Marko Ristič, Aleš Bebler in dr. Jože Vilfan.
Miroljubni narodi v svetu pričakujejo od mirovne konference, da bo res sledila velika načela, ki so uveljavljena v duhu zmage nad skupnim sovražnikom fašizmom,
Danes je začelo proti katerega so se borili Združeni narodi in posebno narodi Jugoslavije. To pričakovanje sloni na globoki prepričanosti in veri, da je mogoče zgraditi povojni svet na načelih trajnega in pravičnega miru, kateri bi omogočil narodom zaživeti življenje v miru in sreči. To si žele miroljubni narodi in predvsem narodi, ki so v tej vojni doprinesli tako veliko ceno za zmago, da je vsaka zamisel iznad te cene, ki bi vodila v druga in napačna pota, namesto v zgraditev trajnega in pravičnega miru, usodna in pogubna.
kanska Seljačka Stranka) odseka1 bine: Windsor 1235; Schumacher
v Val D'orju in Wellandu, skupaj 61 članov.
S.A.N.S., podružnica v Kirkland Lake, 28 članov.
Slov. Pev. Dram. društvo, Kirkland Lake, 51 članov.
Macedonsko' - bolgarske organizacije: Bulgarian-Can. People's League, Toronto, Bulgarian-Mac. org., Toronto, Macedonian Prog. Women's Sec., Toronto, Mac. Prog. Choir., Toronto, Mac. Can. People's League; Mac.-Can. War Relief Committee, z 8, 862 članov.
Federacija Ruskih Kanadčanov: 4 odseka, 309 članov.
Workers Benevolent Assoc.: 2 odseka, 278 članov.
Združenje Ukrainskih Kanadčanov: 6 odsekov, 547 članov.
700; Sudbury 677; Timmins 635; S.S. Marie 553; Port Arthur 548; St. Catharines 458; Hamilton 455; Niagara Falls 430; Welland 395; Kirkland Lake 385; Val D'or 377; Kitchener 270; Port Colborne 250; New Waterford N.S. 205; New Toronto 200; Natal and Mitchell, B.C. 200; Mnt. Park 185; Creighton Mine 194; Noranda 191; Thorold 190; Oshawa 182; Gerald-ton 180; Edmonton 180; Malartic 180; Worthington 180; S Porcupine 165; Lader Lake 159; Calgary 142; Sarnia 136; Brantford 133; Flin Flon 131; Arvida 129; Ca-domin 126; Drumheller 120; Crows Nest 120; Chathan 120; Cornwall 116; Regina 106; Roth-(Dalje na 4 str.)
UNRRa odgovarja ne-prijateljem Jugoslavije
Washington — Neprijatelji Jugoslavije niso zadovoljni z delom UNRRe v Jugoslaviji. Pogosto prikazujejo njeno delo v neresničnih trditvah ne samo njeno delo in delo njenih uslužbencev, ampak tudi ljudskih oblasti, za katere pravijo, da se pomoč UNRRe v Jugoslaviji deli ne po narodni potrebi, temveč protekciji.
Na te neresnične prigovore in zlonamerne trditve neprijateljev Jugoslavije, administracija UNRRe je izdala posebno poročilo v katerem navaja koliko je pomoč UNRRe pomagala narodom Jugoslavije.
Vsega od svojega začetka UNRRa, je rečeno v izjavi — do junija meseca tega leta je poslano v Jugoslavijo: 1,616.045 tonov raznovrstnega blaga v vrednosti 275. 800.000 dolarjev.
Pet osmirik od tega je bila hrana. UNRRa je z temi pošiljkami mnogo doprinesla k obnovi ekonomije in posebno v onih krajih, ki so bili za časa vojne tako težko prizadeti, opustošeni.
V tekočem letu UNRRa namerava poslati v Jugoslavijo materi-jal za rekonstrukcijo v vrednosti od 128.000.000 dolarjev.
Ofenziva kitajske reakcije
General Kitajske komunistične armade, Chou En-lai, je odločno zanikal poročilo nacionalistične vlade v katerem je rečeno, da so Komunisti podvzeli splošno ofenzivo proti Kiangsu. Nasprotno, pravi general, Kuomintagške čete so v operaciji v štirih provincijah poslužujoč se "antetatorskih metod" kako bi uničile kitajsko demokratično gibanje.
Notorična klika Chen Li-fu v Shangaju organizira tajne policijske oddelke in se poslužuje črne liste proti posameznih liberalnih o-seb v splošni pripravi reakcionarnega nasilja.
Delegacija demokratične zveze v Nakingu je obiskala gen. George C. Marshall, posebnega poslanca predsednika Trumana in dr. John Stuart-a, novega ameriškega ambasadorja, z namenom, da izročita protest na Chiang Kaišeka zaradi atentata dveh vidnih članov omenjene zveze.
Zahteva za povrnitev
PRESIDIUM UNITED CONFERENCE PARIS FRANCE
NATION
KARDELJ PODPREDSEDNIK PREDSEDNIŠTVA MIROVNE KONFERENCE
PARIZ, 30 jul. — Edvard Kardelj je pri volitvah za predsednika mirovne konference dobil 7 in Paul Henri Spaak, Belgijanec 13 glasov. Kardelj je potem na priporočilo ZD izvoljen za podpredsednika.
THOUSANDS OF CANADIAN SLOVENES STRONGLY URGE CONFERENCE OF TWENTY ONE NATIONS TO RECONSIDER DECISION OF FOREIGN MINISTERS REGARDING TRIESTE STOP THEY FEEL THAT JUST SOLUTION COULD BE REACHED ONLY ON BASIS OF YUGOSLAV PROPOSALS THAT TRIESTE BE GIVEN BACK TO YUGOSLAVIA AS ALLIED COUNTRY WHICH MADE GREAT SACRIFICES AS CONTRIBUTION TO UNITED NATIONS VICTORY OVER FAS CISM STOP ONLY YUGOSLAV PROPOSALS COULD CREATE JUST SOLUTION CONFIRM UNITED NATIONS CHARTER AND GUARANTEE PEACE AND SECURITY. EDITORIAL BOARD EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont. Phone: WA—7760.
"EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered m the Registry Offiee for the CSty of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
OB OBLETNICI ZMAGE
MILOVAN DJILAS:
Pred letom je utihnil vojni vrvež v Evropi. Mesta in vasi, ki so bila več let v temi, so ponovno zasijala. Toda ta svetloba, po krvi, gladu in trpljenju, ni bila tako radostna in neposredna, kakor bi naj bila po šestih letih strašne teme. Od prvega dne je bilo v njej tudi nekaj neveselega, nekaj, kar je budilo skrb; radost, ki jo je prinesla, ni bila popolna; ljudem se je zdelo, čeprav je bila vojna končana, da vendar ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti. V duše ljudi so se prikradli dvom, nezaupanje, omahovanje. Do vsega tega je prišlo zaradi tega, ker so se takoj pojavili glasniki zla — ki so napovedovali, da je na vidiku nova vojna. Pojavili so se intriganti, sleparji in "moralisti", ki so bili dotlej potlačeni s poletom zmagovitih množic, ter so začeli braniti fašizem, ovirati na vse mogoče načine njegovo popolno uničenje — pod izgovori, ki poštenemu človeku ne morejo priti niti na misel in jih ne more razumeti, kakor si ni mogel zamisliti in ne razumeti zločinov fašistov.
Toda kljub temu je zmaga, ki je bila izvojevana s tolikšnimi napori in ki so jo milijoni navadnih, malih ljudi pričakovali s koprne-njem dolga leta, krvaveč po bojiščih umirajoč po taboriščih in ječah — bila in ostala ena največjih in najveličastnejših zmag v zgodovini vojn in vsekakor najusodnejša, kar jih je človeštvo doseglo. Nič ne more zmajšati njenega pomena in mogočnosti, kakor ne more nih-
Majsko
Obsodba Draže - obsodba zunanje in notranje reakcije
Zvesti hlapec protiljudske reakcije in poklicni izdajalec lastnega naroda, Draža Mihajlovič —^se je zgrudil pod težo zločinov, ki jih je v teku štiriletne vojne vred z nemškimi in italijanskimi fašističnimi okupatorji ter ostalimi izdajalci izvrševal nad narodi Jugoslavije.
Obširna obtožnica komisije za vojne zločine, je vsebovala eden od drugega strašnejši zločin direktno ali indirektno v zvezi delovanjem četnikov, vstašev, "domobrancev", švabobrancev in raznobarvne reakcije. Kakor vsak poklicni špijon, je tudi Draža za časa obravnave zvračal krivdo za storjene zločine na vsakega drugega, samo samemu sebi ne. Toda predočeni dokumenti z lastnoročnimi podpisi, njegovi sodelavci in številne se žive priče, so bile vsekakor premočen dokaz, da bi bilo mogoče celo poklicni zločinski duši zanikati, da ni resnica. Vojaško sodišče, ki je izreklo smrtno obsodbo nad Dražo in ostalimi osem narodnih izdajalcev, je izreklo smrtno obsodbo na podlagi storjenih zločinov, na podlagi zadoščenju pravici in narodne časti.
Ni toliko važno, če je Draža skušal ne priznati krivico za časa obravnave. To je svojstvenost poklicnih izdajalcev. Samo spomniti se je treba znanega procesa v Moskvi 1938 leta, da se dožene v sklad, kako si je izdajalska družba do pičice podobna, da so metode in nagnjenja ista, da nastopa in se ponaša z istimi sredstvi in motivi, da se po lastnosti in praktičnosti ne razlikuje. Važno pa je besnilo mednarodne reakcije takoj v samem začetku aretacije izdajalca Draže.
V primeru tega, Draža je sicer izpovedal na obravnavi, da se je d|ržal navodil, ki so mu bila dana z strani kraljevaške klike in z strani načelnikov vojaških misij Vel. Britanije in Amerike. Reakciji se je torej šlo za tem,
kako zakriti dvolično vlogo gotovih krogov ki so jo igrali ^ ^ ^ To ^ ^ ^ ^ za časa vojne. Ti so našli v osebi Draze poklicnega načel-^ ge tako lepo izkazala v de;janjU) nika za izvajanje najbolj nesramne vloge in to v času, ko se je vodila bitka proti skupnega sovražnika in to proti nemškega in italijanskega fašizma. Tako je orožje, ki je bilo izdelano v tukajšnih tovarnah na tem kontinentu pošiljano morilcem Draže Mihajloviča, ki so morili in pobijali narode Jugoslavije, kateri so se tako zvesto borili na strani svojih zaveznikov.
Zato se je reakcija v naglici domislila vporabiti nekoliko tukajšnih letalcev, ki bi pričali, da so bili (rešeni na strani zloglasnih četnikov, da se v javnosti zakrijejo direktne in indirektne zveze z gotovimi krogi, ki so med okupacijo se lahko svobodno kretali v Jugoslaviji.
Tako računana namera se ni obnesla. Preprečila ji je pot dalekovidnost komisija za vojne zločine, obtožnica podkrepljena z nepobitnimi dokazi, ki so pa daleč močnejši, kakor pa pričevanje nekoliko rešenih letalcev. Kajti Draža ni obsojen zato, da ni reševal zavezniške letalce, ampak za zločine, ki jih je izvršil in dajal navodila, da se izvrši v borbi proti Narodno osvobodilnega gibanja in zlasti proti komunistom.
Obsodba Draže in njegovih kolegijev, je obsodba notranje in zunanje reakcije, katera je prav tako imela svoj delež na strani največjih narodnih izdajalcev za časa štiriletne vojne. Njen delež je tako postal znan svobodoljubni javnosti, katera obsoja ogabno zločinsko delo narodnih izdajalcev ter vseh, ki so bodisi direktno ali indirektno podpisali izdajalske skupine takrat, ko je bilo treba založjti vse sile za zmago nad fašizmom, fašističnimi in napol-fašističnimi kolaboracionisti.
Kanadski Slovenci izražamo zadovoljstvo z določbo vojnega sodišča, ki je izreklo smrtno kazen nad Dražo in ostalimi izdajalci. Toda za nas z tem ni končana obravnava, da se zadosti težkim ranam, ki so jih prizadeli slovenskemu narodu Rupnikovi in Rožmanovi "domobranci" "plava in bela" garda. Tem ranam bo vsaj deloma zadoščeno takirat, kadar bodo postavljeni pred narodno sodišče v Ljubljani vsi slovenski izdajalci in prejeli pravično kazen, kakor jo zahtevajo grobovi žrtev slovenskega naroda, kakor to zahtevata čast in narodna pravica.
če zatajiti ter izbrisati ogromnih pridobitev, ki jih je dala narodom.
Katere so te pridobitve in v čem je njihov pomen?
Prvič. Smoter zavojevalcev pred vsem Nemčije, je bilo svetovno gospostvo. Glavna ovira za dosego tega smotra je bila Sovjetska zveza. Vojna Nemčije proti svobodoljubnim narodom ni bila navadna vojna. To ni bila le vojna za uničenje narodnostne neodvisnosti in za odvzem demokratičnih svobodščin. Vojna Nemčije proti Sovjetski zvezi ni bila samo vojna za ugrabitev tujega ozemlja, za uničenje narodnostne neodvisnosti narodov Sovjetske zveze, temveč je bila hkratu tudi vojna za uničenje Sovjetske zveze kot države novega tipa, države, ki je postala najmočnejša privlačna sila in najmočnejše oporišče za vse napredne, demokratične sile, za vse zatirane narode. Tako so gledali na to vojno zasužnjeni narodi, pa tudi narodi Jugoslavije, in tako je tudi dejansko bilo. Zmaga svobodoljubnih sil na čelu s Sovjetsko zvezo je bila zaradi tega zmaga sil napredka nad silami reakcije. Zmaga pomeni okrepitev glavne sile naprednega človeštva — Sovjetske zveze in uničenje glavnih žarišč imperialističnih vojn in svetovne reakcije nemško-italijansko - japonskih zavojevalcev. Sovjetska zveza je izšla iz vojne kot prvorazredna svetovna sila, ki jo mora ne le sleherni u-poštevati, temveč ki se brez nje ne more storiti nič pomembnejšega na svetu.
Drugič. Z zlomom Nemčije, Ita-
lije in Japonska je bil številnim okupiranim narodom omogočen svoboden notranji razvoj, bilo je omogočeno, da ustvarijo takšen notranji red, ki ne bo le branik pred novimi zavojevalnimi vojnami, temveč hkrati — zaradi svoje ljudske demokratičnosti — tudi notranja podlaga za uspešen odpor proti napadalcem, za obrambo nacionalne neodvisnosti pred imperialisti.
Tretjič. Zmaga nad nemškimi, italijanskimi in japonskimi imperialisti označuje hkrati tudi zmago nad vsemi fašističnimi in reakcionarnimi silami na svetu. Vse te sile, ki so v vseh deželah (razen v ZSSR, zakaj tam jih ni bilo) želele zmago Nemčije in njenih zaveznikov, pa tudi tiste, ki niso bile za nemško svetovno zmago, toda v vsakem primeru za to, da hitlerjevska Nemčija, fašizem, ne bosta uničena, da ostaneta za različne kombinacije — vse te reakcionarne, fašistične in profašis-tične sile je doletel hud udarec. Zmaga nad Nemčijo in njenimi zavezniki je bistveno spremenila sliko mednarodnih odnosov v korist demokratičnih sil, okrepila je demokratične sile v vseh deželah, v nekaterih pa je te sile tudi skoraj povsem osvobodila.
četrtič. Zmaga nad Nemčijo in njenimi zavezniki, ki je bila izvojevana v imenu načel demokracije, oziroma pravice narodov do nacionalne neodvisnosti, je odkrila vso gnusnost kolonialnega zatiranja, ohrabrila in zganila kolonialne narode, da se borijo za svoje pravice.
pismo Slovenskih pisateljev rojakom v Ameriki
Dragi rojaki v Ameriki!
Kri ni voda — v teh usodnih časih je stari pregovor na novo potrjen. Kri je začutila kri, misel je preletela morje in gore, brat je pozdravil brata. K nam je prispela Vaša pomoč našim ljudem, ki jih je pahnila vojna katastrofa v
Vam štejemo tembolj v čast, ker dobrfl vemo, da si po veliki večini služite kruh s trdim delom na polju, po obrtih, v tovarnah ali po jamah in ste si sleherni dar, ki ste ga namenili nam, od ust pritrgali. Sporočamo Vam srčno zahvalo v imenu vseh trpinov, v-dov in sirot brez strehe in «ognjišča, brez obleke in oubtve, ki so bili Vaše dobrote deležni. Ne, vojna nam ni prizanašala. Vendar bi ne hoteli vsiljivo razkazovati ran naše zemlje: majsko pismo Vam pišemo.
Kdo so anonimniki?
Na drugem mestu smo priobčili odgovor rojaka Alojzij Bukovec-a na "anonimno pismo", ki ga je prejel zadnje dni brez podpisa avtorja omenjenega pisma.
Pismu, ki ga je omenjeni rojak dobil, pove samo za sebe kaj in kakšen mu je namen. Toda prav tako pove in odkriva karakter dotičnega človeka, ki ga je pisal in odposlal brez da bi imel toliko človečnosti, da bi podpisal svoje ime. Taka pisma pišejo samo neprijatelji ljudskih in narodnih interesov, ker ljudi pri vsakem sporazumu ali kritiki poznajo tisto smelost, da nastopijo če je to na zborovanju ali kjer koli in izrazijo svoja mišljenja javno. Torej samo sovražniki gotovih stvari se neupajo na dan z svojim imenom, ampak se poslužijo z "anonimnimi pismi", da bi zadostili svoji sovražnosti napram človeku ali gotovih stvari.
Pišemo Vam majsko pismo, saj prav maj je naš mesec, mesec mladega naroda, mlade države, mlade svobode. Ali ni pomembno čudno ? Dnevi okrog 1. maja so pri nas sami sončni prazniki s pisanim plapolanjem zastav. Proslava ustanovitve naše Osvobodilne fronte, parada dela, prvomajsko tek- . movanje, mladinski kongres, obletnica zmage nad fašizmom in hkrati osvoboditve Ljubljane — vse se gnete okrog 1. maja.
V veličanstnem pohodu se je nekaj ur pomikalo mimo nas delo in nam nazorno kazalo, kako se v novi državi v radostnem zaletu kosa kmet z delavcem in z njima obema inteligenti, da bi podarili domovini čim več sadov svojega napora za boljšo bodočnost. Mnogo napete moči telesnega zdravja, zadovoljstva in dobre volje, vendar ti je tu pa tam udaril v oči mlad obraz, ki mu je dedovanje med vojno vtisnilo sumljive sledove: ali jo vidiš, kako potuhnjeno se plazi za našo mladino zavratna zalezovalka jetika! In na tihem smo se zopet s toplo hvaležnostjo spomnili Vas, rojaki v Ameriki! Na sploh pa je naš naraščaj vendarle čvrst in čil in živahno tekmuje v udarništvu, pomaga pri izpeljevanju cest, pri graditvi mostov; vse naše železnice, ki so bile ob osvoboditvi razdrte in pretrgane, so že stekle, most za mostom se izroča prometu, obtok blaga in vseh potrebščin za znosno, ako že ne udobno življenje, bo prej kot prej neovirano krožil. In to je mnogo, zakaj lansko leto je ponekod grozila lakota, čeprav je bilo živeža, ker ni bilo dovolj prevozil.
Skrbno pripravljene razstave nam pričajo o uspehih Oosvobodil-ne fronte, ki je iz gozdov organizirala našo državo; kažejo razvoj in razmah naše partizanske vojske, ki je iz nič narasla v moderno opremljeno udarno armado, da je v presenetljivem naskoku kakor v eni sapi osvobodila vso našo zemljo. Na teh razstavah so razgrnjeni dokumenti o brezčutnosti in
brezdušnosti okupatorjev, o njihovem neusmiljenem gospodarjenju med nami, o peklenskih načrtih, kako bi iztrebili naš narod in zabrisali sleherno sled za njim; o klavrnem ovaduštvu in brezvestnem izdajstvu, o preganjanju in ječah, požigih in pomorih, o grozoti koncentracijskih taborišč, o smrti v vseh podobah, — obenem pa pričajo listine o svetlem junaštvu, nečloveških naporih, ogromnih žrtvah, o svetništvu in krep-kodušnem mučeništvu fantov in deklet v cvetoči dobi, o vztrajnosti in neomajnosti neznanih in tihih, preprostih ljudi z močnimi srci, o preziranju smrti, o nevzdržnem zagonu naše armade. Nakopičena snov, ki bo še dolgo presenečala, pretresala in navduševala, išče zgodovinarjev, da jo bodo raziskovali in urejali, pesnikov in pripovednikov, slikarjev in kiparjev, da bi jo umetniško vredno oblikovali. Mnogo rodov se bo duševno hranilo iz teh virov; gosto zgnetena vsebina se ne da stisniti na kratke strani tega našega pisma.
Prvega maja smo si ogledali na hitri vožnji tudi del našega podeželja: vozili smo se med mlaji in pod slavoloki sredi pražnje oblečene množice; vrvela je ob godbi in petju, kakor da so že vse razvaline pozidane. Napisi so pričali, da se ljudstvo z zaupanjem zbira v organizacijo Osvobodilne fronte, ker vidi samo v njej poroštvo za pravo demokracijo in obrambo svojih političnih in gospodarskih pridobitev. In želeli smo si, da bi bili videli tudi Vi, rojaki iz Amerike, kako so nas, svoje zveste pisatelje, veselo pozdravljali v zahvalo za bodrilne besede v dobi trpljenja in žalosti. Na lastne oči bi se bili preverili kako lažnjive govorice trosijo v svet nasprotniki današnje Jugo^Javije, češ, da vlada v nji slep nered, da se širi nezadovoljstvo in odpor, ki'da jo brzda edino strahovlada njih, ki imajo vajeti in bič v rokah.
Sami vemo, da ni še vse, kakor bi moralo biti; a vprašamo Vas: kje pa je, kakor bi moralo biti? Samo v devet deželi, v Indiji Ko-romandiji. Kdo bi tajil napake, ki se delajo ? A te nas samo vzpodbujajo, da jih skušamo po najboljših močeh odpraviti. In za trdno smo si svesti, da bo naše ljudstvo s svojo žilavostjo našlo pot do pravilne rešitve vseh nalog, ki mu jih postavlja doba. Tudi naše napake so znamenje našega življenja : kdor se giblje in dokler se giblje, tudi greši, samo mrtvemu ni kaj očitati. Res,' verjemite nam, čudno bi se Vam zdelo, toda morali bi pritrditi, da je pri nas več reda, več dela in več veselja do življenja samega nego v kateri koli sosedni državi. To nam je zagotovilo že dosti tujcev in domačinov, ki so se razgledali po svetu in po naši zemlji.
Največje čudo pa je nov slovenski človek, pokončen, ki se zaveda svojega dostojanstva in zahteva,
kar mu gre na lastnih tleh; nekdanji pohlevni in skromni tlačan, ki je bil navajen kriviti hrbet pod bičem in se klanjati vsemu tujemu, se je vzravnal in se pokazal ponosnega, neuklonljivega borca zoper nasilje, za demokratičen u-stroj sveta, za sporazum in bratstvo vseh svobodoljubnih narodov, za mirno sožitje in plodovito sodelovanje vsega naprednega človeštva. I Ta novi človek je razgibal Slovenijo in vso Jugoslavijo in ji dal toliko razmaha in poleta, toliko vedrine, da mika k nam tudi drugorodce, ker vidijo in verjamejo, da nam svoboda in demokratičnost niso prazne besede, temveč živa vsebina naše duševnosti.
Majsko pismo Vam pišemo, in naše pismo bi bilo lahko vedro in veselo do konca, toda prav med pisanjem je pala temna senca na našo domovino in nanj.
Pravda za Trst — ne bomo Vam razlagali njenega pomena za nas, pa tudi za svet in mir v bodočnosti, ker Vam je vse to dobro znano — pravdo za Trst bi hoteli zasukati nekateri naših vojnih zaveznikov tako, da bi bila ranjena naša svoboda, ubito naše zaupanje v pravico, užaljena naša narodna in vojaška čast. Zemljepisje, narodnostna pripadnost, trgovinske zveze, gospodarski položaj, ljudska volja — vse na ves glas priča za nas. 8,000 naših fantov, — pa tudi dekleta med njimi! — ki so dali mlade glave samo za to lepo in drago mesto ob Jadranu, nas zamolklo opominja, naj ne pozabimo njih in njihovih grobov. Pravda teče, in ako se ne zaključi v skladu s človečanskimi pravicami, ne bo dokončno dognana. Trst v Jugoslaviji — cvetoče mesto svobode, vzor in vzgled v malem, kako naj bi bil svet urejen v velikem; Trst, odrezan od svojega naravnega zaledja — gnilo gnezdo fašistične reakcije, ki bi širilo moralen smrad in politično kugo okoli sebe. Toda pravda še teče, mi stojimo čvrsto na braniku in z nami vse naše prebujeno ljudstvo; prosimo Vas, dragi rojaki, podprite nas v tem vročem in lepem boju z vsemi svojimi silami. Med Vami so pisatelji slovenskega pokolenja, ki jih poslušata obe polovici sveta, kadar izpregovore. Prepričani smo, da se bodo z vsem srcem zavzeli za Trst, kakor so bili že ves čas te velike v^jne na naši strani.
Sonce in sence se neprestano menjajo med nami. In glejte, na naše pismo je zopet šinil žarek: Molotov je sprožil v Parizu kratko in jasno besedo, nekje visoko so se na stežaj odprle line, lepo in čedalje lepše je gledati v bodočnost sveta.
V Ljubljani, sredi maja 1946.
V imenu slovenskih pisateljev
Oton Župančič 1. r.
Franc Finžgar 1. r.
Juž Kozak 1. r.
Miško Kranjec 1. r.
Prežihov Voranc 1. r.
(Slovenski Poročevalec).
Skratka: zmaga nad hitlerjev-sko Nemčijo in njenimi zavezniki je povzdignila mednarodno vlogo in pomen Sovjetske zveze, omogočila celi vrsti dežel svoboden notranji razvoj, okrepila demokratična gibanja v teh deželah in narodnostna gibanja v kolonijah.
Zato so z zmago in njenimi rezultati lahko nezadovoljni le zakrknjeni reakcionarji —■ fašisti, imperialisti, sovražniki demokracije in miru med narodi.
Vsiluje se vprašanje: odkod in zakaj ta neveseli vtis ob zmagi, ta senca na veličastnem sijaju zmage?
Od tod, ker hočejo reakcionarji
—	fašisti in njihovi prijatelji o-malovaževati pomen te zmage, da bi izmučeno človeštvo, utrujeno zaradi vojne in nesreč, pokrili s senco nove vojne, da bi zmago obsijali s pošastnim sijajem atomske bombe, s prividom nove vojne
—	še strašnejše, še bolj rušilne. Poraz Nemčije je tako silen, tako "totalen", da so reakcionarji zbrali vse sile, vse, kar so mogli spraviti na noge, da bi kolikor mogoče "popravili" katastrofo hitlerjev-ske Nemčije in njenih zaveznikov, katastrofo, ki je spremenila odnose na svetu v korist svobode narodov in demokracije. Poraz Nemčije je bil namreč večji in bolj črn od vseh pričakovanj reakcionarjev. Izjalovile so se vse špekulacije in kombinacije, da bi Nemčijo potolkli le na pol, da bi ne razdejali njene vojaške in gospodarsko vojaške sile. Vse te kombinacije in načrti so bili izdelani, ne da bi se vodilo račun o Rrdeči armadi in njeni moči; zasuti so bili pod udarci Rdeče armade, pod razvalinami vojaške moči tretjega rajha. Zdaj so reakcionarji prisiljeni, da preidejo na drug teren, da si po-ščejo druga sredstva v borbi proti demokratičnim in miroljubnim silam. Predvsem podpirajo fašiste in razne profašistične skupine ter pripravljajo nova ognjišča vojn in vojnih spopadov. Zdaj že lahko vidimo celo vrsto takšnih ognjišč in celo linijo podpiranja raznih fašističnih skupin. Oglejmo si samo nekaj primerov:
Grčija je bila nasilno zasedena in oblast v njej izročena fašističnim in profašističnim skupinam; v Italiji nudijo vsestransko pomoč imperialističnim skupinam, a z zakrknjenimi fašisti ravnajo v rokavicah; v Nemčiji se ovira korenita likvidacija fašizma in s tem daje podpora nemškim imperialis-tom, da še nadalje rovarijo ter sanjajo o obnovi svoje moči po novi vojni med zavezniki; v Španiji nudijo podporo Francu, za čigar režim izmišljajo formulacije, češ da ni nevaren za mir, čeprav je ta režim bil in ostal režim Hitlerja in Mussolinija; za Trst in Julijsko krajino predlagajo takšne rešitve, ki bi dejansko pomenile, da bi italijanskemu imperializmu še nadalje pustili odskočno desko za nove napade; v Indoneziji se vojskujejo, da bi zatrli gibanje za neodvisnost; na Kitajskem pa hrabrijo in oborožujejo najbolj reakcionarne skupine, da bi razvneli državljansko vojno in dušijo demokratično gibanje itd. itd. Vrh vsega pa napenjajo vse sile, da bi kompromitirali organizacijo Združenih narodov, v katero so narodi polagali toliko vere in upov. Delajo najrazličnejše poizkuse, da bi iz te organizacije napravili orodje ene ali dveh držav, ali skupine držav, da bi druge države ne bile v njej enakopravne, škandalozen primer za to je razprava v Varnostnem svetu v tako imenovanem iranskem vprašanju, čeprav sta Iran in ZSSR že vodila. pogajanja za odpravo vseh spornih vprašanj, je vendar prišlo to vprašanje na dnevni red. In celo, ko je bil že sklenjen sporazum med S.Z. in Iranom, to vprašanje namenoma in premišljeno ni bilo odpravljeno z dnevnega reda. Zdaj reakcionarni tisk trobenta o "moralni zmagi" nad ZSSR. Vse to je podobno tistemu načinu "držite tatu", t. j. obdolžiti pred svetovno javnostjo ZSSR nečesa, kar počenjajo drugi na vseh koncih sveta. Te stvari torej povzročajo, da se narodi ne čutijo varne. Sence na sijaj zmage niso vrgla neizbežna nesoglasja med velikimi silami, ampak jo je vrgla uporaba metod, podobnih metodam imperialistične Nemčije
—	metod, ki so jih narodi spregledali in preizkusili v tej vojni. Najjasnejši in najmanj slavni primer za to je rasistični in hujskaški Churchillov govor v Ameriki.
Kako je treba pojasniti vse te pojave po vojni, v kateri so se narodi v resnici borili za svobodo in demokracijo, za narodnostno neodvisnost in pravičen mir med narodi? Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, z orožjem, je mir nadaljevanje politike z drugimi — "miroljubnimi" sredstvi. To pomeni, da
sile, ki so zavlačevale vojno, ki so zavlačevale na primer drugo fronto — delujejo tudi zdaj. In kakor ni bila v njihovem interesu popolna in skorajšnja zmaga, zdaj ni v njihovem interesu tudi uresničenje skorajšnjega in pravičnega miru. Toda te reakcionarne sile so se sedaj uračunale — zmaga je vendar prišla, čeprav nekoliko pozneje. Kar se tiče miru, zadeva ni tako obupna, med drugim tudi zato ne, ker bi vsakdo, ki bi ga skušal omajati ter bi sanjal o svetovnem gospostvu in teptal svobodo, ki so jo narodi ubranili pred fašisti, doživel končno žalostno u-sodo nemških avanturistov. Sila miru so zdaj močnejše kakor kdaj koli in neprestano naraščajo, kljub vedno bolj brezobzirnemu postopku nosilcev zatiranja narodov, pod-'pihovalcev vojnih spopadov in ustvarjalcev nepravičnega miru, ki naj bi v marsičem ohranil žarišča novih imperialističnih vojn.
Vedeti je treba ,da je v naravi kapitalizma izbruh vojne od časa do časa in ugrabljanje tujih ozemelj, kakor je v volkovi naravi, da trga ovce. Toda če so imperialistične vojne v kapitalizmu neizbežne, zlasti dandanes v njegovi zadnji imperialistični fazi, to ne pomeni, da ljudje, organizirane množice, narodi, demokratične države ne morejo udariti po prstih podpihovalcev imperialističnih vojn. Čeprav se imperialisti pogosto u-računajo, vendar morajo računati z odnosi sil. Zato je okrepitev sil miru dejansko okrepitev borbe proti imperialistom, proti ostankom fašizma, proti izzivalcem vojne, za svobodo in neodvisnost narodov. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da ne gre za mir, v katerem bi podrejali in zatirali narode, ki so se borili za svobodo, za mir, ki bi bil le oddih med vojnama .temveč za pravičen mir, ki ga je treba doseči in ki bo zatiranim narodom omogočil svoboden razvoj, španski narod na primer ne potrebuje miru pod Fran-covim jarmom ter ima pravico in se mora bojevati, da bi dosegel mir svobodnega naroda. Danes lahko rečemo, da so sile, ki hočejo tak mir, močnejše kakor so bile pred letom dni, ker so izgledi mnogih narodov za demokratizacijo, za svoboden razvoj in neodvisnost prav tako velike, kakor je bil velik poraz hitlerjeve Nemčije in njenih zaveznikov. To ne pomeni, da so se zmanjšale provokacije bojevitih in avanturističnih krogov. Prav zaradi tega, ker se je vojna proti Nemčiji in njenim zaveznikom končala drugače, kakor so si imperialistični krogi domišljali, so postale provokacije številnejše. Ti krogi se pač ne morejo sprijazniti s tem, da svet ne bo urejen po njihovem — imperialističnem — vzorcu t. j., da bi se osvobodilna vojna narodov proti fašizmu končala drugače in ne z imperialističnim mirom. Vojna je bila osvobodilna in se ni razvijala kakor so si želeli, v njej so marsikaj izgubili in zato se jezijo. Toda ni nobenega izgleda, da bi bil lahko mir po svojih osnovnih obrisih drugačen kakor je bila vojna. Vojna je bila osvobodilna in mir je za narode, ki so se borili za svojo osvoboditev, lahko samo pravičen, ali pa ne bo pravi mir, temveč ohranitev premaganih zavojevalcev in izzivalcev nove vojne.
V	odnosih, ko še niso in še dolgo ne bodo povsem iztrebljene korenine zavojevalnih vojn in fašizma, moja vsaka resnično miroljubna in demokratična država, ki želi ohraniti svojo neodvisnost napeti ne le vse sile za krepitev organizacije Združenih narodov (takšne, kakršna je bila zamišljena na in uresničena že med osvobodilno vojno), temveč tudi hkrati gojiti svojo vojsko in utrjevati ter nadalje razvijati demokratični notranji red. To zlasti velja za našo državo, ki bi jo zaradi neurejenih notranjih razmer, zaradi reakcionarne politike njenih vodij lahko ne le z lahkoto pomandrali, temveč tudi povsem uničili, če bi ne bilo osvobodilnega gibanja. Če nočemo, da se ponovi usoda, kakršna nas je doletela leta 1941 — ki se ne sme nikdar več ponoviti.— moramo napeti vse sile, da okrnimo našo armado, ki je hkrati tudi armada bratstva in miru med narodi.
Naša armada je vznikla iz ljudske vstaje. Ustvarjena je na razvalinah stare Jugoslavije pod Titovim vodstvom in je nezlomljiva ljudska sila.
V	zgodovini težko najdemo primer takšne ljubezni ljudstva do vojske, do kakršne je prišlo pri nas med narodno osvobodilno vojno.
Naša armada je že prešla pomemben del poti, da postane armada najsodobnejšega tipa, tako po svoji vojni doktrini, kakor po
(Nadaljevanje na 4 str.)
Ljubljanska saniteta na prostovoljnem delu v Suhi Krajini
V nedeljo 9. junija je bilo na bolniškem dvorišču ob Ljubljanici že v zgodnji jutranjih urah nenavadno živahno. Od vseh strani so prihajali tovariši in tovarišice, bolničarji, medicinci in zdravniki. Pripravljali so se za odhod v Suho Krajino, da bi nudili zdravniško pomoč najpotrebnejšim prebivalcem porušenih vasi. Na cesti je že čakala kolona avtomobilov, med njimi potujoči zobni ambula-torij in ambulantni voz z rentgenskim aparatom. Bolničarji medicinci in 18 zdravnikov iz kliničnih bolnic je zasedlo mesta v kamionih. Prvi avtomobili so se odpeljali proti Suhi Krajini. V avtomobilih. RK. so bili naloženi paketi s hrano in obleko, ki jo je nabral Rudeči Križ Slovenije za pomoč najpotrebnejšim vasem v Suhi Krajini. 100 parov moških čevljev, 480 komadov brisač, 6 kartonov mila, 1524 komadov najrazličneše obleke in perila. A.F.Ž. Tabor je poleg tega zbrala še precej obleke, pohištva in kuhinjskih potrebščin.
Bil je krasen dan. Vesela pesem je spremljala brnenje motorjev, ko smo se precej hitro vozili proti Suhi Krajini. Ob pol osmi uri so bili prvi avtomobili na cilju. Ustavili so se pred šolo v Ambrusu, ki je po vseh neštevilnih borbah, ki so divjale tod, še ostala cela.
Ambulantni voz z rentgenom so popeljali na trato za šolo, drugega so pa zaradi prikladne j še napeljave elektrike pustili pred šolo. Najprej so se okrog prišle-cev zbrali otroci. Radovedno so obstali pred ogromnim avtomobilom in se zastrmeli vanj. Kadar so med vojno začuli drdranje motorjev in avtomobilov so zbežali, ker so se bali vsakega tujca. Danes pa pogumno odgovarjajo na naša vprašanja.
Tu je triaža. Majhna mizica na prostem, na vsaki strani sedi me-dicinec, pregleduje čakajoče in jftše listke.
"Kaj vam je očka? Kaj vas boli?"
Starček je gluh. Sklone se k njemu, da bi bolje slišal, študent ponovi vprašanje.
"Hrbet me boli in na nogi se mi nekaj gnoji, če bi hoteli pregledati tovariš."
"Seveda, kar listek vzemite, očka! Z njim pojdite k tistemu velikemu avtomobilu, tam vas bodo vsega pregledali!" razlaga starčku in se že sklanja nad pisanjem drugega listka. In tako gre naprej. Neumorno, do poznega popoldne.
Nedaleč od šole je v kmečki hiši nastanjen kirurgični odelek. Tovariš dr. Drganc se je v najnujnejših primerih lotil celo operacij. Že do opoldne je operiral 23 manjših abcesov in štiri težje stvari; gnojenje na vratu, kost na nogi i t.d.
Najbolj živahno je pred zobo-zdravniško "ambulanto na kolesih". Otroci in starejši čakajo, da pridejo na vrsto.
"Kaj drugo, že to je nekaj vredno, da mi je spulil zob, ki me je toliko časa bolel!" pravi kmetica, ko počasi in previdno stopa po stopnicah iz avtomobila.
V	šoli so v eni sobi odelki vseh vrst; interni, nevrološki, in očesni. V drugi sobi je prirejena ambulanta za pregled otrok. Semkaj prinašajo matere svoje dojenčke in majhne otroke, ki jim je vojna pustila posledice: zaradi preslabe hrane so skoraj vsi več ali manj rahitični. Zdravniki so najpotrebnejšim predpisali pakete z živili, vsi pa so dobili brisače in milo.
V	ambulanti internega odelka zapisuje diagnoze tov. Vera Ma-rinčeva. Mlado dekle je, ena najboljša mladinskih aktivistk na ljubljanski medicinski fakulteti:
"Čeprav imamo že čez štirinajst dni izpite in lahko si misliš, ogromno učenja, si prav nobeden od nas ni pomišljal, ko smo sklenili, da pojdemo v Ambrus. Vsi smo bili navdušeni. Saj čas si že utrgaš, naučiš pa takole tudi zelo veliko, ker tukaj lahko vidiš v praksi, kako izgleda tvoje teoretično delo in znanje." "Tovarišica Vera, diagnoza. . ." Delo se nadaljuje. Na pregled čaka še veliko ljudi, čas pa neznansko hitro beži.
Sonce pripeka vedno bolj. Tov. Volavšek je že čisto moker, z robcem si briše potno čelo. Na pregled so prišli tudi kmetje in otroci iz sosednjih vasi, iz Za-gradca, Višenj, Sv. Saharije. Strah pred zdravnikovo belo haljo in resnim licem je izginil. "Ti doktorji so tako priljazni in domači, pogovoriš se z njimi kakor z enim svojih," se pomenkujejo kmetje, ko se vračajo s pregledov. Popoldne so odpeljali s kamio-
nom obleko in pakete v tri kilometre oddaljene Višnje. V Višnjah sta ostali celi samo dve hiši. Moških skoro ni. Glavna delovna sila so otroci, ki pomagajo orati in sejati. Zato so komaj štirinajst letni dečki že resni in pametni možje, da se z njimi lahko pomeniš o vsem. Mnoge družine še vedno stanujejo v hlevih ali pa na kašči.
Tako naši saniteti poteka dan. Doktor Cunder, predsednik sindikata kliničnih bolnic, pregleduje ob zaključku dneva uspehe tega obiska. "Preko 300 rentgenskih pregledov, okrog 400 pregledov otrok, okrog 300 internih pregledov, 135 popravil zob in 59 operacij, od tega osem precej velikih." Tovariša s precej kompliciranim zlomom noge so odpeljali s seboj v Ljubljano. Prav tako so odpeljali s seboj tudi tovariša s težkim obolenjem pljuč. "Žal, da nismo vzeli s seboj tudi apoteke. Vsem, ki smo jim danes predpisali zdravila, jih jim pošljemo še ta teden. Seveda, brezplačno. Povojev in zdravil proti srbečici, pa Smo k sreči imeli dovolj."
Popoldne je prebivalcem Am-brusa govoril sekretar Ljubljanskega Okrožja tov. Maček. Kul turna skupina ljubljanskih medi-cincev je imela nato v Gasilskem domu predstavo, ki je zelo lepo uspela in je prebivalce Suhe Krajine navdušila. "E, mladi, mladi . . ." so ponavljali stari kmetje, ko so gledali na odru študente. Zaverovano so poslušali njihovo pesem. Ob pol sedmih se je ljubljanska saniteta poslovila iz Am-brusa in njihovih prebivalcev. Kmetje so se oglašali k besedi, prihajali so avtomobilom in se prisrčno poslavljali.
Suha Krajina s svojimi porušenimi vasmi, s kamenitimi bregovi in zorečimi žitnimi polji je ostala za nami. Ostali so za nami ljudje, ki smo jim s tem svojim obiskom dokazali, da skrb nas vseh za potrebe delovnega ljudstva za potrebe naših najbolj opustošenih vasi, niso prazne besede, ampak dejanje.
S.R.
.."Ljudska Pravica 12. jun. 1946..
Iz gornjega opisa o prostovoljnem delu med kmečkim prebivalstvom po Sloveniji je čitatelj mogel razvideti več pažnje vrednih stvari. Prva je požrtvovalno delo in skrb oblasti, zdravnikov in zdravniških pripravnikov za narodno zdravje, ki so si svoj nedeljski počitek odtrgali in žrtvovali za ljudski blagor in zdravje najpotrebnejšim, ki z enega ali drugega vzroka ne morejo do zdravnika in zdravil. Požrtvovalno delo sanitetne skupine jim je dalo zdravniško oskrbo, zdravila brezplačno in povrhu tega še razvedrila v Gasilskem domu s predstavo. Res, nad vse koristno in veliko delo.
Drugo je, da so A.F.Ž. (anti — fašistične — žene) nabrale med narodom, obleke, pohištva in kuhinjske potrebščine za najpotrebnejše, da je mogla ta ekspedicija posteči najpotrebnejšim s temi stvarmi ker kakor poročano še vedno nekateri stanujejo, po hlevih in kaščah. Vse to in še več bo čitatelj lahko dobil iz gornjega članka, da se ne ponavlja kar je dosti jasno že razloženo.
Kaj pa ti? Ali si že prispeval za x-raj aparat, da bi tudi ti pripomogel po vzgledu požrtvovalnih ljudi v starem kraju, da bi mogli zdravniki čim uspešneje in v čim večjih krajih nuditi pomoč najpotrebnejšim, ki je nujno potrebna. Tisoč Slovencev nas je v Kanadi ki bi, brez da bi bili občutno prizadeti lahko darovali vsak po 10 dolarjev in X-Raj aparat bi šel nemudoma v Slovenijo. Ne odlašajte, ampak zberimo to v najkrajšem času. Ako imate že kaj nabranega naredite monej* order na Svet Kanadskih Južnih Slovanov in odpošljite nemudoma. Nas vseh naj bo sklep — kampanjo moramo završiti z uspehom! Kjer nimate dovolj nabiralnih pol, pišite ponje. Te nabiralne pole bomo poslali po končani kampanji v Slovenijo.
J. S.
Seja upravnega odbora VPZ Bled
Seja Upravnega odbora V. P. Z. Bled se je vršila dne 14 julija na 87 Wood St., ob navzočnosti vseh članov Upravnega odbora, razen L. Pečavar, ki je bil odsoten.
Podpredsednik odpre sejo ob 9 uri 10 minut zjutraj.
Čita se zapisnik zadnje seje z dne 14 aprila, kateri se enoglasno sprejme. Temu sledi poročilo gl. tajnika, kateri poroča:
Stanje članstva V. P. Z. Bled je bilo koncem junija t. 1., 498 članov in članic.
Odstopili so: Marija Novak in Emil Novak, odsek št. 1., Ivana Gornik, odsek št. 3, in J. Stegen-šek, odsek št. 12. Umrli član Ivan Lavrič, član društva V. P. Z. Bled, "Krka" v Timminsu.
Dohodki za tri mesece: april, maj in junij. Od tega so odseki plačali članarine za odrasle in mladino vsega skupaj:
Odsek št.		l.
H	št. "	2.
a	ft	3.
a	ff	4.
tt	tt	5.
it	tt	6.
tt	tt	7.
a	tt	8.
a	tt	9.
it	ft	10.
tí	tt	11.
if	tf	12.
it	tt	13.
a	tt	14.
it	tt	15.
Obresti na banki Obresti na bondih, Skupaj:
$453.74. 313.66. 589.00. 199.30. 189.00 108.00. 202.50. 52.50. 155.36. 121.00. 223.64. 365.72. 117.68. 272.10. 87.00.
$13.86. 30.00. 3,494.06.
Naloženo na tekoči račun: $4.433.63.
Naloženo na hranilno knjižico: $7.227.13.
Posojilo v vojnih bondih: $6.000.00.
Skupaj:
$17.660.76.
Izdatki za isto dobo za bolniško podporo in Upravne stroške za mesece april, maj in junij t. 1. izplačano odsekom:
Odsek	št.	1.	$225.50
it	tt	2.	74.00.
it	It	3.	560.25.
ÍÍ	tt	4.	327.00.
11	it	5.	128.00.
ÍÍ	tt	6.	35.00.
tí	It	7.	122.00
a	It	8.	
tt	tt	9.	72.00.
tt	tt	10.	86.00.
a	tt	11.	143.25.
a	tt	12.	88.50.
a	It	13.	.......mi»imi
a	tt	14.	156.25.
it	tt	15.	
Skupaj	bolniške		podpore izpla-
čano	$2,017.75.
Upravni stroški	" $197.32.
Skupaj izdatki:	$2,215.07.
Prebitek za tri mesece $1,278.99.
Poročilo blagajnika se ujema s poročilom tajnika, zato poda o stanju glavne blagajne:
Od te vsote se odračuna $1.00 na neizmenjan ček, in 24 centov je prišlo po pomoti na banki vsled bančnega poročila. Čista Zvezina imovina znaša	$17.659.52.
Nadzorni odbor: Poroča, da je pregledal knjige in jih našel v redu.
Poročilo bolniškega nadzornika,
se strinja, manjkate samo dve bolniške pole.
Gospodarski odbor poroča: da
se Zvezin inventar ni izpremanil.
Mladinskega poročila ni, pride na vrsto na prihodnji seji, kar se vzame na znanje.
Sprejemanje novih članov: Pristopili so: John Škrabec, odsek št. 11, Andrej Stritof, odsek št. 13.
Br. V. Vidrih predlaga da se navedene člane sprejme. Predlog podpira A. Kraje, ki se ga enoglasno sprejme.
Čitanje dopisov: Čita se dopis odseka št, 7, kateri apelira za kampanjo za pridobivanje novih članov. M. Otoničar predlaga, da se razpiše kampanjo z dne 1. januarja 1947, odseki se pa naj že od seda] pripravijo da bo uspela. Podpira V. Vidrih, na kar je predlog sprejet.
Čita se dopis od Izidor Knafelc-a, kateri prosi, da se mu izplača iz posmrtnine pokoj. F. Potočarja dolg, ki mu je pokojni ostal dolžan $117.00. Z tem se strinja tudi pokojnikova sestra. Glavni odbor pride do zaključka, da se dolga ne more izplačati prej dokler pokojnikova sestra ne pošlje U-radno listnino kot pooblastilo, da se omenjenemu rojaku izplača dolg $117.00, njej pa ostalo vsoto, to pa iz razloga, ker omenjena ni uradni dedič pri Zvezi.
Razno: M. Otoničar vpraša, za kaj se ni od Gl. Urada V. P. Z. Bled poslala peticija za priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji. Poda se pojasnilo, da je Gl. Odbor ukrenil vse potrebno, da se vrši seja in podpiše peticija. Podpis pa je odklonil Gl. predsednik z izgovorom, da je ista zadeva političnega značaja in da po pravilih načelne izjave ne podpiše.
Radi tega se sklene danes, da Gl. odbor pošlje telegram direkt-no^na Mirovno konferenco s zahtevo priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji.
Z tem je dnevni red izčrpan in
se sejo zaključi ob 12.15 popoldne. Prihodnja seja se vrši dne 13 oktobra.
Zapisnikar: V. Vidrih.
SESTANEK UPRAVNEGA ODBORA DNE 1 JULIJA
Dne 1 julija seje vršil sestanek Upravnega odbora, kateremu so prisostvovali gl. odbornik: L. Pečavar, J. Kužnik, T. Kraje, A. Novak, T. Lavrič, F. Pauček in V. Vidrih, odsotni: M. Otoničar in T. Hočevar.
Gl. Predsednik L. Pečavar pojasni, da bo za nedoločen čas zapustil naselbino in želi prepustiti predsedniške posle br. podpredsedniku A. Novak-u, kakor določa točka 72. pravil.
Po prvem juliju za predsedniške posle V. P. Z. Bled odgovarja br. Anton Novak, kateri bo istočasno podpisoval vse čeke, ki so nakazani na račun Zveze.
Odbor vzame pojasnilo br. L. Pečavar brez ugovora na zunanje in želi podpredsedniku uspeha pri Zvezi.
Z tem je zaključen sestanek.
Zapisnikar: V. Vidrih.
11 august veliki dan
v Port Arthur-ju
ANONIMNO PISMO
Naslednje pismo je dobil rojak Alojz Bukovec. Pismo je poslano brez podpisa in njegova vsebina pove dovolj jasno karakter anonimnega človeka. Ured.
V poletnih počitnicah Slov. mladina dela na obnovi
SUDBURY, ONT.
Podružnica Saveza Kanadskih
Srba priredi piknik v nedeljo dne 4 avgusta na znanem poljskem zemljišču ob Burvaš Rd.
Na pikniku bo kakor navadno okusne jedače in hladne pijače.
Poživljamo brate Srbe, Hrvate in Slovence, da se udeleže piknika.
Odbor:
Okrog 6000 mladincev in mladink iz Slovenije predvsem srednješolcev, ki ne bodo šli na gradnjo Mladinske proge, bo pomagalo med počitnicami pri važnih obnovitvenih delih v Sloveniji.
Srednješolska mladina se je odločila, predvsem za delo pri gradnji ceste Ljubljana — Ježica, na kateri bo delalo 250 mladincev in mladink, pri gradnji ceste Brezo-vica-Vrhnika, kjer bo delalo 500 mladincev, na gradnji proge Pre-serje — Borovnica bo delalo 400, pri rušenju viadukta pri Borovnici pa 200 mladincev in mladink. Razen tega bo pri obnovi proge Semič — Bubnjarci pomagalo 600 mladincev in mladink, 1500 jih bo reguliralo reko Pesnico, 300 mladincev in mladink pa bo pomagalo pri zakopavanju strelskih jarkov v ljutomerskem okraju. Skupno bo pri teh večjih delih pomagalo okrog 4000 mladincev in mladink, od teh okoli 2000 iz okrožnega mesta Ljubljane, 1000 iz mariborskega okrožja, 400 iz ljubljanskega okrožja, 400 iz celjskega okrožja in 200 iz novomeškega okrožja.
Razen tega bo mladina pomagala še pri 15 manjših akcijah, pri katerih bo sodelovalo okrog 2000 mladink in mladincev. Tudi pri teh akcijah bo nosila glavno breme srednje-šolske mladina. Te manjše akcije obsegajo gradnjo mostu in novih objektov pri tovarni "Jugobruna" in "Inteks" v Kranju, obnovo vasi Sodražica, gradnjo hidrocentrale na mariborskem otoku, obnovo cest Kropa ■— Jamnik, Ridno — Dražgoše, Luko-vica — Zlato polje, Pirošice — Plenina, šoštanj — št. Vid. In žužemberg — Gradenc, obnovo gozdnih cest Tržič — Sv. Katarina in Spodnje Jezersko — Komate-
ura, grabljenje in spravljanje sena na Kočevskem, čiščenje Menine planine in dela na državnih posestvih v Sloveniji.
Delovne akcije bo organiziral in vodil GO, LMS, pod čigar neposredno vodstvo spada predvsem prvih sedem velikih delovnih akcij, v pomoč pa mu bodo trije pripravljalni štabi, ki se že organizirajo. Prvi pripravljalni štab organizira mestni odbor LMS v Ljubljani, pod katerega vodstvo spadajo: Gradnja cest Ljubljana — Ježica, in Brezovica Vrhnika, gradnja proge Preserje — Borovnica ter rušenje viadukta pri Borovnici. Drugi pripravljalni štab organizirata okrožna odbora LMS Maribor in Celje. Ta bo vodil delo pri regulaciji Pesnice in zakopavanju strelskih jarkov v ljutomerskem okraju. Tretji pripravljalni štab, ki ga organizirata okrožna odbora LMS Novo mesto in Ljubljana pa bo vodil gradnjo proge Semič ■—• Bubnjarci.
Pod vodstvo teh treh štabov pa spada tudi ostalih 15 manjših obnovitvenih del. Tega dela ne bo opravljala mladina sama, temveč bo s pomočjo ljudskih odborov in ostalih množičnih organizacij izvedla postavljeni načrt. V brigade ki se že formirajo, bo vključena samo mladina, ki je že dopolnila 14. leto. Delo, ki bo razdeljeno po sektorjih, se bo opravljalo 5 do 6 ur dnevno, ostali čas pa je določen za kulturno prosvetno vzgojo in razvedrilo mladine. Tako se 1)0 v prostem času mladina izživljala v kulturno-prosvetnem delu, prirejala izlete in fizkulturne prireditve. Kontrolo nad celokupnim delom bo vodil glavni odbor L. M. S.
Po "Ljudski Pravici".
"Dragi rojak Bukovec,
Tukaj se nekaj šušlja, da je zopet Tvoja hčerka za kraljico pikniga čestitamo takim rojakom kateri delajo za svojo korist v svoj žep. Sedaj bö potrebno zopet en piknig za Bukovca Ljudje pa umirajo od gladu v domovini Za Bukovcev žep se pa piknigi prirejajo. To se pravi poštena delat
Ne pozabi tudi nas obiskat boš lahko dobil brco kar tudi zaslužiš.
Ni pozabljeno še lansko leto ko sije Bukovec malo opomogel".
Odgovor na nepodpisano pismo kateremu ni pridana ne ena vejica in vzeta, ampak je priobčeno od črke do črke kot pisano — se glasi:
Odgovor na pismo zahrbtnega rojaka in v pojasnilo vsem onim, ki ste mogoče nasedli na take laži.
Prejel sem gornje pismo od rojaka, kateri se mogoče sam sebe boji. Pismo je bilo oddano v Beam-sville na pošto in za, naslov je bilo, D. R. V tem pismu me napada zaradi velikega piknika, ki se je vršil v Port Weller lansko leto dne 22. julija. Na tem pikniku je bila moja hčerka tekmovalka ali "kraljica", piknika za odsek Zveze Kanadskih Slovencev, St. Catharines, ker je pa težko večjo vsoto izprositi od ljudi, smo odobrili da naredimo še eno zabavo v to svrho. Ker ni bilo časa, da naredimo to zabavo pred velikim piknikom smo si pa na ta račun izposodili 100 dolarjev. To svoto sem posodil jaz. Ko smo to zabavo izvršili sem jaz dobil tistih posojenih 100 dolarjev nazaj. Preostalo je šlo pa v društvene blagajno.
Vsled anonimnega pisma dajem to v javnost da bo ta "heroj" tam za plotom vedel koliko je šlo v moj žep in tudi vsem tistim, ki so njegovega mišljenja, ako jih je kaj.
Malo pojasnila tudi tistim, ki mislijo, da mi pri tem društvu kaj zaslužimo.
Lansko leto smo priredili in smo plačali vstopnice vsi igralci ter vsi, ki smo igro prirejali. Ravno-tako je s pikniki. Vsaki član našega društva, kateri je vsaj par let v tem in da se kaj zanima za društvo in za narod v starem kraju, bi bil par sto dolarjev na dobičku ako ne bi bil v tem društvu. Ali mi v kljub temu to vse prenašamo v nadi, da pomagamo našemu trpečemu narodu v starem kraju. Taki pa, ki je prispeval 25c. ali pa celo nič ga pa tako peče kam to gre, da se poslužuje vseh zvijač, kje bi mogel koga kaj ugrizniti. Govoril sem z rojakom od teh piknikov in sem mu malo površna orisal koliko je dela pri takih rečeh, on mi je odgovoril: Saj menda vam kaj plačajo"!
Naše plačilo je zavest, da smo bili in smo še na strani naroda v stari domovini in delovnega naroda tukaj v Kanadi. Vedno tudi kličemo vse ostale naj se pridružijo našim vrstam, da bomo skupno delali za skupne stvari kot smo to delali do sedaj. Na ta način bi jim bilo lažje razumeti, koliko si more kdo delati za svoj žep, kot je to meni očitano.
Manifestacija bratstva Slovencev Hrvatov "Red Parku" ................
in Srbov na izletu (pikniku) v
Na 11. agusta se bo vršili veliki izlet (piknik) naših treh bratskih zvez, na katerega se pripravljamo že polna 2 meseca, zaradi tega ni treba dvomiti, da bo ta eden največjih od vseh naših prejšnjih v vsakem pogledu. Ako se samo spomimo lanskega piknika, kateri se je vršil na istem mestu, na katerem je bilo vsakovrstnega jela, okrepčila in razvedrila, bodite prepričani da bo letošnji dosti bolj preskrbljen z zmernimi cenami in lepšim prevozom, katerega bodemo organizirali direktno iz mesta.
/
A sedaj pa naj vam povemo nekaj o zanimivostih na pikniku, katerega ne bo manjkalo v to bodite prepričani, ker poleg raznih športov, šale, tekmovanja; bo igrala za ples (dene) naša v tem mestu glasovita muzika (tamur-ca) celi dan do pozno v noč, dokler nas bo volja. Tudi tekmovanje naših lepotic bo zanimiv in napet, ker so se zložili na eni strani Srbi in Slovenci, da podpro eno Slovenko ali Srbkinjo, katera bo kandidirala za S.K.S. in Z.K.S. medtem ko bodo imeli Hrvati za S.K.H. eno, tako da bi ravnotežje bilo enakomerno, ker je Hrvatov več v tem mestu kakor Slovencev in Srbov. No, ali to ne pomeni, da bo zmaga na strani Hrvatov osi-gurana, ker se ni šaliti z Slovenci in Srbi, kadar se gre za zmago dobre stvari. Hrvati so pa že tudi večkrat dokazali, da niso (šuške buške) zato se je treba dobro držati, ker zmaga naj bo katere koli strani, to bodo pokazali rezultati.
Kar se pa tiče jela, tudi tega bo v izobilju. Odbor se pripravlja, da izpeče na ražnju toliko mladih jagnet, da nobeden ne bo lačen, pa tudi če bi bili celo noč na parku. Jagnetine bo v obilici za to vam odbor garantira. Tudi se ne bojte dežja in tudi ne žeje, ker je tamkaj dosti zaklonišča proti dežju a za žejo pa vedite, da tam reka (river) teče in se bo na ta
način tudi jagnetina laž je' spravila doli po grlu. Poleg tega bo na pikniku tudi kava in še več različnih jedil in pijač do vratu.
Prevoz, potokaz in čas odhoda busov iz mesta. Prvi bus bo šel iz Bay St. (od Finske hall-e 316) ob 12 uri 15 minut popoldne. Zaradi tega vsi oni kateri želijo potovati z prvim busom naj bi bili ob pravem času na odrejenem mestu. Za prvi bus mi apeliramo posebno na one kateri bodo imeli delo na pikniku, da naj gredo za gotovo s prvim busom, a na vse pa tudi apeliramo, da naj ne čakajo na poslednji trip, ker bi se moglo dogoditi, da ne bi mogel bus vse vzeti z zadnjim tripom. Tripov bo šest in bodo razpode-ljeni na sledeči red: kakor je zgoraj rečeno, prvi bus odide od zgoraj navedenega mesta ob 12 uri 15 minut ter bo ta in vsaki drugi bus vzel ljudi kateri bodo šli na piknik; najprvo pri Hall-i, Bay St. druga postaja; na vogalu Wilson in Kort St.; tretja postaja; vogal Konej- Parka in Kort St.; četrta postaja; vogal Tuper in Kort St.; I peta postaja (za Kurent River) Pri Sisko Hotel. Na teh mestih bodo postajali vsi busi in ne več vse do piknika.
Čas za drugi bus, kateri odpelje z Bay St. ob 12 uri 30 minut.
Tretji bus kateri bo prišel nazaj iz Parka morda ne bo točno ali bo nekako ob 1. uri in 15 minut; četrti okoli 1. ure in 30 minut, dočim peti bo odšel ob 2. in 15 minut in poslednji ob 2. uri in 30 minut.
Pripomnimo naj v slučaju kake promene v voznem redu, pazite na lokalne pozive v katerih bode-te točno obveščeni če bi do spremembe prišlo, cena je samo 25c. za tja in nazaj po osebi, dočim so otroci pod varstvom starišev pre-voznine prosti. A sedaj do svidenja na pikniku v Red Parku 11. au-gusta.
Za lep sprejem vam jamči skupni odbor piknika 3. bratskih zvez..
Zahvalno pismo mladine iz Beograda
Svet kanadskih južnih Slovanov je prejel zahvalno pismo od mladine VII. rajona iz Belgrada za poslano pomoč. Pismo se glasi:
"Pretekla so strašna in krvave leta suženstva. Krvavi fašizem se je naslajeval s svadbo na naši zemlji.
Požgati, porušiti in čim več pobiti nedolžnih žen in otrok, je bilo geslo okupatorja in njegovih hlapcev. Zabiti strah v kosti in raze-diniti naš narod, je bil vrhovni zakon fašizma. Toda ta — zapuščeni narod je iskal svojega voditelja, rešitelja — in kadar se je čul prvi poziv tovariša Tita in njegovih Proletarcev, kakor morski val se je ganila narodna duša. Lica so za-žarela, mišice se napele in zaslišal se je gromki glas sreče, ker narod je našel svojega voditelja. Gostile so se vrste k srečanju bo-lov, trpljenja, mraza in glada, a z čvrsto vero, da bo samo z borbo zasijala svoboda.
Tito, Tito — grmi čez gozd, planino in dolino — z tem imenom se bori, živi in umira, divni naši borci dolga štiri leta, z to besedo se drobijo in rušijo vse zapreke sovražnika, z to besedo narod doseže svojo svobodo. Z to besedo se dvigajo prej požgane vasi in mesta, obnavlja se gospodarstvo, gradijo se ceste in razvija industrija, ker: "Tovariš Tito mi se zaklinja-mo, da z tvoje poti ne bomo šli!" To je danes geslo vsakega mladinca, vsakega poštenega rodoljuba
naše zemlje. Ta magnetna sila je vžgala tudi Vaša srca tako daleč preko morja, tudi Vi se ste čutili ponosni sinovi naše nove Jugoslavije in nam pohiteli v pomoč.
Mi, ponosni jugoslovanski mladinci se Vam iskreno zahvaljujemo in obenem zaklinjamo, da bomo vedno dostojni sledilci Titovih pokolenj".
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Beograd, 20 feb. 1946.
Mladina VIL rajona.
OBISK V UREDNIŠTVU
Uredništvo sta obiskala rojak Albin Poljanec in njegova soproga Josephina Poljanec z svojo družino. Bila sta na potu na obisk v Cleveland in sta se ob tej priliki oglasila v uredništvu.
Vse najbolje želimo družini Poljanec.
Dalje bi pa prosil tega, ki se mene boji, da se javi in obžaluje, ako pa misli, da ima prav, naj pride na dan z imenom. Jaz se ne bojim od strani mojega dela nikogar. Ti pa sam priznaš, da lažeš, ker se ne upaš podpisati svojega imena pod to kar si napisal. Zato te še enkrat pozivam, da se javiš ako ti pridem na sled jaz sam, boš objavljen, da bodo vedeli vsi za tvoje belogardistično delo v Kanadi, Ameriki in v stari domovini.
Alojz Bukovec.
V blag spomin rojaku
Calgary — Dred kratkim, dne 12 julija na Colpitis Fox Ranch je na nagloma umrl rojak Peter šte-fanec. Pogreb pokojnika se je vršil po cerkvenem obredu na St. Mary's pokopališču dne 18 julija ob prisotnosti rojakov Slovencev in ostalih južnoslovanskih izseljencev. Nosilci krste so bili: Dan Popovič, Matt Flajnik, John Ba-juk, Matt Žalec, Anton šneler in Jože Juršinič.
Pokojnik je doma iz Jelenje vasi, fara Stari trg pri Črnomlju. V Kanado je prišel 1. 1926 in je na Colpitis Ranchu-u delal stalno od leta 1939. Kolikor nam je znano v stari domovini zapušča: ženo, sina Petra in eno ali dve hčeri.
Bodi mu ohranjen blag spomin.
Njegovim ostalim naše globoko sožalje.
* * *
Ker je v teku kampanje za X-raj aparat, smo tudi v Calgary vzeli v pretres to vprašanje in sklenili prirediti piknik v ta namen. Izvoljen je bil odbor, ki poskrbi za vse potrebno.
Rojaki, rojakinje! Kakor vedno pokažimo tudi sedaj svojo dolžnost in sočutje do našega naroda v stari domovini. Naši bratje in sestre, sinovi in hčere niso dali samo nekoliko pomoč v denarju in obleki, dali so tudi svoja življenja za svobodo in boljše življenje vseh. Zato se tudi mi izkažimo hvaležne in pomagajmo kolikor bo v naši moči sedaj ko gradijo na trdih temeljih zdravo in močno FLR Jugoslavijo.
Na delo, sedaj — takoj! da bo ob koncu kampanje sijajnejši uspeh!
Matt Žalec.
Highlights of Softball Game
There's plenty of action in sports! This was obviously proven on the 20th of July when the first inter-locality Softball game was held between two branches of the Canadian South-Slavic Youth Federation — Windsor and Toronto.
The Windsor boys were clad in their ball team sweaters, and they were a little weary due to the trip, but nevertheless they were determined to give Toronto "a good game". Knowing that the game against our Toronto team would be a strenuous one some of the Windsor boys decided to get a little rest. Some of them went to rest in private homes. Others went to the movies to see "Billy the Kid Rides Again". In the movies the majority of them fell asleep, and when they came out they all agreed that Billy the Kid was a fearless man.
The both teams were confident of a victorious conclusion of the game. The Toronto boys played four games prior to the Toronto-Windsor game, and they were justified in thinking in terms of another victory.
Pitching for the two teams were: Nick Asich, national president of the Canadian South-Slavic Youth Federation, and Louis Smrke, a brilliant young professional hockey player from Toronto.
The second inning marked the first two runs of the game in favour of Windsor as a result of Matt Miletich's hit. A total of four runs were obtained by the Windsor C. S. Y. F. team in the second inning.
Inspite of the obvious lead over it the unyielding Toronto team was determined to give Windsor a lot of competition. In the third inning Bob Stanich of Toronto, followed by John Maynarich and Joe Smrke brought in three runs. By the end of this inning the score was tied between the two teams.
In the fifth inning Joe Simac caught an apparent home run hit by Tommy Currigan. John Abra-movich hit a home run which added an extra run for Windsor making the score five to four in Windsor's favour. Before the end of this inning Toronto received one run which tied the score.
In the first half of the third inning Tommy Currigan hit the first home run of the game. Matt Miletich hit what appreared to be a home run also. It was, however, caught by Milan Pataran, a young player on the Toronto team.
In the second half of the sixth inning Louis Smrke, Toronto's heavy hitter, hit a home run which tied Windsor's additional run received during the first half of this inning.
Martin Zorica and Nick Asich brought in two additional runs for Windsor in the seventh inning.
The ninth inning was filled with suspense and action. At the end of the eight inning Windsor had nine runs making the score nine to six. In this inning the pitchers posed dramatically many times, carefully plotting to strike out each player of the opposite team before they threw the ball. Occasionally they confered with their catchers. All these characteristics made the ninth inning the most momentous one.
In the first half of this inning Windsor failed to get any runs.
During the ninth inning the Toronto team rallied its players and the team relied considerably on the results which this inning would bring. Bob Kiurski followed by Joe Smrke and Joe Simac brought in two runs for Toronto which tied the score at the end of the ninth inning. This inning ended in a nine to nine tie.
During the tenth inning Martin Zorica brought in a run for Windsor which broke the tie between the two teams. Tommy Currigan knocked his second home run of the game which brought in an additional run.
As a result of Toronto's inability to obtain any runs in the tenth inning Windsor emerged victoriously out of the game, with a score of 12-9.
Following the conclusion of the game the Windsor boys left for Hamilton, where they were expecting to play with our Hamilton team.
(We have been informed that Windsor won the game in Hamilton which was held on the 21st of July, with a score of 9-5.)
Novomeška mladina pomaga
resa vat stanovanjsko krizo
OB OBLETNICI ZMAGE
¿Iz 2 strani)
organiziranosti in pripravljenosti njenih kadrov. Toda ne smemo se slepiti: prave moderne vojne na gojiščih, s kompliciranim sistemom vodstva in oskrbovanja, smo se šele začeli učiti ob koncu vojne in moramo se še mnogo in mnogo učiti. Učiti se pa moramo predvsem od Rdeče armade, ki je v vojni pokazala — vrednost armade se končno preizkusi na bojišču, — da je najpopolnejši tip organizacije in vojne spretnosti. To pomeni, da je treba v miru nadomestiti vse, česar se nam ni posrečilo med vojno, ter da ne smemo pozabiti dragocenih izkušenj iz vojne, ne zanemarjati neizčrpnega rezervoarja vojne partizanske spretnosti, drznosti, pogumnosti in povezanosti z ljudstvom, ki so pripomogli, da smo postali nepremagljivi.
Kaj predvsem daje silo neki armadi ?	f
To sta predvsem notranja ureditev in ekonomska moč dežele.
Zgodovina je pokazala, da so bile države, v katerih so osnovne ljudske množice podpirale notranjo ureditev, navadno nepremagljive. Nihče ni mogel potolči armade francoske revolucije, dokler se ni končno ločila od revolucije, od ljudskih množic, dokler ni postala zavojevalna armada. Rdeča armada je nepremagljiva prav zaradi tega, ker je ljudska armada, ker je rasla in se razvijala iz enotnosti ljudskih množic.
Jugoslavija ima zdaj že notranjo ureditev, ki jo podpirajo osnovne ljudske množice, delavski razred in kmečko prebivalstvo, ureditev, ki ustreza interesom in željam teh množic. To je hkrati podlaga enotnosti, moralne trdnosti in homogenosti naše armade.
Toda zgodovina nas tudi uči, da so bile premagane armade, ki so bile slabo opremljene zaradi ekonomske zaostalosti ter nerazvitosti, zaradi nezadostnih virov o-skrbe, čeprav so se borile za velike in plemenite smotre. Razumljivo je, da ekonomska moč in razvitost nista nekakšen absoluten in neizpremenljiv činitelj in Jjudje ga lahko do neke mere izpremi-njajo med samo vojno. Glavno so ljudje, odločeni, da ne podležejo, da zmagajo in da izvojujejo svobodo. Med to vojno smo imeli zelo malo virov, toda ljudstvo, ki se je odpovedovalo do zadnjega grižljaja, je obdržalo svojo armado.
Toda ne smemo izgubiti izpred oči, da se prav zaradi tega, ker nismo imeli dovolj virov (tovarn orožja, obleke itd.,) nismo mogli lahko in hitro spremeniti v sodobno armado in tudi ne vojaško do sile, ki Jo je narod stalno dajal vojski.
Potemtakem je zgraditev dežele, obnova dežele eden najpomembnejših pogojev za izpopolnjevanje naše armade.
Zdaj, ko se je končala vojna, še mi zdi, da mnogi pozabljajo na pomen armade. Gledajo na armado kot na nekaj posebnega, ločenega od ljudstva in ljudskega življenja in kar je zdaj celo nekaj postranskega ter manj pomembnega. Armadi jevpotrebna organizacija, toda armada je pri nas oborožena sila ljudstva, oboloženo ljudstvo. To izhaja iz tega, ker smotri, zaradi katerih armada obstoja in zaradi katerih se organizira, povsem ustrezajo interesom ljudstva. Toda ne le to. Naša armada je cvet ljudstva. Kaj lahko človek žrtvuje še razen življenja? Naša armada pa obstoja tudi zaradi tega, da se, če treba, žrtvuje za obrambo ljudskih interesov, za obrambo neodvisnosti dežele. Takšna armada mora biti obdana z ljubeznijo vsega ljudstva; sveti so grobovi njenih borcev in svete so poti, ki jih je prehodila in ki jih hodi, v njo je ljudstvo dalo in daje vse, kar ima najboljšega. Vsako podcenjevanje armade, vsaka brezčut-nost do nje je dejansko podcenjevanje ljudstva in njegovih naporov, brezčutnost do ljudstva, njegovih muk, nesreč in prizadevanj, podcenjevanje in malomarnost do tiste sile, ki omogoča našemu ljudstvu, da živi in se razvija in u-stvaraja boljše življenje.
Naša armada nam je prinesla zmago — brez njene borbe bi ne bilo ljudske oblasti in naprednih družbenih odnosov, armada varuje naš mir in stoji na braniku miru med narodi ramo ob rami z bratsko Rdečo armado in armadami drugih demokratičnih držav.
Ob obletnici najpomembnejše zgodovinske zmage se moramo spomniti, da so za to zmago dali svoja življenja stotisoči Jugoslovanov hkrati z milijoni borcev drugih dežel, in da stotisoči Jugoslovanov skupaj z milijoni borcev drugih dežel stojijo trdno na straži miru, demokracije in svobode narodov ter da bodo tudi znali obvarovati pridobitve velike vojne narodov proti fašizmu.
V	"Mladinskem tednu" je pričela mladina graditi v Novem mestu veliko stanovanjsko poslopje za 24 družin.
V	Novem mestu je bilo veliko porušenega, ni čudno če občutimo stanovanjsko krizo. Rešiti to v-prašanje pa pomeni, obnoviti v-se, kar se sploh obnoviti da in graditi nova stanovanjska poslopja. Težko vprašanje, ko ni dovolj gradbenega materijala. In vendar je treba vprašanje rešiti za vsako ceno. Naš ljudski odbor je sklenil, da zgradimo veliko, moderno in najsodobneje urejeno stanovanjsko poslopje, v katerem bo našlo streho 24 družin. Tudi gradbeni materijal bomo našli. Novomeška mladina je v mnogih delovnih akcijah pridobila precej dobrega in uporabnega materijala. Tega bomo zdaj uporabili, da uresničimo načrt in izpolnimo sklep našega ljudskega odbora.
"To veliko poslopje bo pričela graditi mladina!" je šlo od mladinca do mladinke.
Sklenili smo, da bomo pričeli z delom v "Mladinskem tednu". Dva dni — v četrtek in petek — smo delali. Kopali smo temelje in pripravljali prostor za ta veliki stanovanjski blok.
V	četrtek je bilo nenavadno živo pred gimnazijo. Mladinci in mladinke se z lopatami in krampi na ramah zbirajo v skupine in desetine. Komandant brigade razdeljuje tiskovine za vpis delovnega uspeha.
"Brigada, mirno!" in že je tiho pred gimnazijo. "Na desno! Brigada, naprej"!
Brigada odkoraka z zastavo na čelu. Hej, tovariši, zdaj na delo vsi. . ." zavijemo okoli Povhove tovarne na Ločensko cesto. Ob nagnjeni ravnici proti Krki se po-
TORONTO, ONT.
Redna seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev se vrši v nedeljo dne 4 avgusta ob 2 uri popoldne v navadnih prostorih na 386 On-tario St.
Na dnevnem redu poleg drugih opravil, razporedilo se bode delo za katerega smo zadolženi na okrožnem pikniku v Port Weller kateri se vrši dne 11 avgusta. Za-toraj naproša se celokupno članstvo, da se polnoštevilno udeležite seje.
Tajnik.
SUDBURY, ONT.
Naznanja se, da bo Mladinski krožek V. P. Z. Bled priredil dne 4. augusta piknik na znanem prostoru ("Four Corners)" To je prav tisto mesto kot smo imeli zadnjič.
Vabljeni ste vsi Slovenci in Slovenke kakor tudi bratje Hrvati in Srbi in vsi ostali Slovani. — Vsa Sudburska okolica. Za dobro postrežbo vam jamči.......................
Odbor.
Calgary, Alta.
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi v nedeljo dne 4 avgusta piknik pri tov. M. Flajnik.
Čisti dobiček je namenjen v prid zbirni akciji za X-raj aparat.
Vabljeni so vsi Slovenci in Slovenke kakor tudi sobratje Srbi in Hrvati, da se udeleže piknika.
Odbor.
strojimo. Tovariši z kratkimi nagovori pojasnijo velik pomen te delovne akcije. "Dokler je obnova, za nas ni počitka. . ."
"Tako je"! vzklika brigada mladih delovnih sil.
Naša gimnazijska udarnika tov. Rogačan in tov. Marjeta Turkova pričneta z delom. Oba stopita s stroja in prva zamahneta s krampi. In vsi jima sledimo. Zavihamo si rokave, nekateri slečejo srajce. Živo je kot na mravljišču. Eni kopljemo s krampi, drugi nakladajo samokolnice, tretji vozijo in se vračajo s praznimi samokolni-cami. Na vrtu ob ravnici pojejo žage in sekire. Kamenje gre kot po verigi iz roke v roko, dokler ga zadnji par rok ne vrže na kup.
Na ravnici so med najboljšo skupino naši fizkulturniki. Ti so od zlomka vztrajni. Tekmujejo med seboj, šestošolec Recelj vsakokrat teče s polno samokolnico in se v hipu vrne s prazno.
"Tovariši, odmor! Koliko hočete pet ali deset minut"?
"Samo pet!" zahteva večina. "Zakaj bi tratili dragoceni čas?"
"Hej, Recelj, koliko si jih že izpraznil?"
"Stopetindvajset".
V eni sami uri izpeljati toliko samokolnic zemlje! Recelj je od-vraga fizkulturnik!
In delo teče naprej. Niti za hip ne zastane, čeprav pritiska pasja vročina. Ura se pomika za uro.
Ko je sedem zakliče komandant: "Tovariši, končajmo in zbor"!
Brigada se postroji na vrtu. Komandant nas pohvali: "Nobena ak-
cija še ni bila tako uspešna, kot današnja. Uspeh današnjega dela močno presega vse naše dosedanje delo!"
Razžarjene in spotene obraze spreleti veselje in navdušenje. Z ognjeno koračnico "Hej, brigade!" odkorakamo v mesto in se ustavimo na Glavnem trgu.
"Voljno"! zapove komandant.
Prav tako je bilo naslednji dan, ko so delali tudi igralci "Verige" in z njimi se nekateri, ki niso bili vezani na to akcijo. Komandant tov. Zvone je pred brigado poročal o celotnem uspehu. Delalo je 205 mladincev. Zemlje je bilo odpeljane 5539 samokolnic. Na vrtu je bilo iztrebljenih 30 dreves in pospravljenega 21 kub. m. kamenja. Najbolj so se izkazali: Janko Recelj, ki je zvozil 384 samokolnic zemlje, Jožefa Markovič 331 samokolnic in Marjeta Turk, ki se je posebno izkazala pri kopanju zemlje. Ti trije so proglašeni za udarnike. Predsednik mestnega odbora L. M. S. jim je izročil v stopnice za "Verigo", ki jo bodo gledali na častnem mestu v prvi vrsti med predstavniki okrožnega odbora OF.
Tako je novomeška mladina pričela graditi stanovanjski blok, s katerim bo resnično pomagano stanovanjski krizi v Novem mestu. Mladina je ponosna na svoje delo, zavedajoč se, da maršal Tito ni zaman rekel besed: "Narodom, ki imajo tako mladino, se ni treba bati bodočnosti!"
V. Blažič
Iz "Slov. Peročevalca.
Ako
v
se
nisi, prispevaj danes za Xray aparat
Stevens — Da ne bi kdo pomislil, da ne gremo gozdarji z modernim časom naprej, moram povedati, da se tudi mi sedaj ob tem času "pudramo", pa ne s tako kremo in pudrom kakor gospodične po mestih, ampak kar s "panjta-rom" se namažemo da smo si vsi enake polti, namreč svetlo-rume-ni, podobni Kitajcem. Mar ni to moderno!
Težko delamo za kanadske dolarje, ker gozdar takorekoč na glavi stoji pri delu. Opoldne ko je kosilo bi rad v senco, toda nfe sme, ker v senci je še več muh. Tako mora ostati na žgočem solncu in tu jesti sandviče za kosilo. Ta čas, pa mislim, kako je lepo pri nas doma v starem kraju pod košatim hrastom.
"Dežela ljuba, kje ležiš, ko jezik moj mi govoriš. Kjer znanci moji še žive, Zdihujem, vprašam vedno kje»" Vendar se mi pa kar nekam čudno zdi, ko nekateri godrnjajo, češ zakaj vedno dajati za eno ali
SL Catharines, Oni,
Mesečna in redna seja odseka v St. Catharines, se bo vršila dne 28. julija pri dobro znanem rojaku Rudi Pečavar v Beamsville.
Naprošajo se vsi člani in članice, da se za gotovo udeleže te seje, ker so važne stvari za re-šavati in tudi, da bi se po mogočnosti udeležili seje vsi točno ob 2. uri popoldne v nedeljo 28. julija.
John Crnič tajnik.
NA GILLES LAKE -4 AVGUSTA
ST. CATHARINES
Kot znano se bo vršil okrožni piknik 4 ovgusta v Val D^Orju. Radi velike oddaljenosti je naš odsek Zveze Kanadskih Slovencev zaključil, da Timmins, oz. South Porcupine okolica priredi tukaj piknik isti dan.
Svrha piknika je nakup X-raj aparata za bolnico na Golniku v Sloveniji.
Piknik v Val D'Orju bo gotovo bolj zanimiv, ker tam bo govoril predstavnik jug. ambasade. Zato pa Timminščani in drugi v tej okolici naj nam ne bo žal, če ne bomo imeli priliko slišati tega govornika zaenkrat, ker ako se zavedamo pomena piknika, se bomo vseeno istega dne udeležili piknika na prijaznem in vsem znanem prostoru Gilles Lake, ne daleč Timminsa.
Torej na svidenje na "Timmin-škem Tivoli-ju" v nedeljo dne 4 avgusta.
Jos. Bencina, taj.
Podružnica podpornega društva VPZ. Bled št. 12 "Novo mesto", priredi piknik mladinskega odseka dne 28 julija, pri dobro znanem rojaku, Joe Peček, na 8 Highway.
Vabljeni so vsi rojaki, da pripeljejo svoje družine, kajti vsi mladinski člani imajo prosto pijačo in jedila.
Za dobro postrežbo skrbi:
Odbor.
T0R0NT0, ONT.
V nedeljo dne 4 avgusta, podružnica Saveza Kanadskih Srba priredi izlet na farmi Vasa Ogne-ra. Na izletu bo servirán banatski paprikaš, pečenka, razni kolački in seveda tudi za žejne bo nekaj preskrbljenega.
Na izlet bodo vozili avto-busi od Macedonske dvorane 386 Ontario St. in sicer prvi odpelje zjutraj ob 9 uri 30 minut. Povratna karta stane $1.25 centov po osebi.
Poživljamo vse Slovence, Hrvate in Srbe, da bi se udeležili izleta.
Odbor:
drugo stvar. Res, da je še takih ki se ne zanimajo za nobeno stvar, pa najsibo tako ali tako. In če še sedaj kdo dvomi in ne zna zakaj dajamo in se daje, naj se zdrami, ker ura je sicer že tri-četrt do dvanajstih. Dajamo in moramo dajati za stvari, ki so potrebne za vse ljudstvo doma v starem kraju, dajamo zato, da bi si naš narod čim prej opomogel vsaj toliko, da bo najnujnejše si sam pridelal in izdelal na svoji zemlji za splošne potrebe.
Sedaj je kampanja za X-raj aparat. Tak aparat vidimo tukaj skoro v vsakem večjem oddelku po bolnišnicah. In take aparate silno potrebuje tudi naš narod. Upam da se bodo drugi rojaki odzvali z polno mero, namreč tisti, kateri do danes niso še ničesar prispevali. Vedno dajajo eno in isti, kar ni pravilno. Vsi bi morali dati, vsi si razdeliti to breme tako, da bi čimprej dosegli uspeh in tudi brez večjih občutkov glede prispevka.
Kaj pravite drugod tovariši In tovarišice, ali ni res v nadvse vredno in pomembno postati utemeljitelj plemenite stvari ? Po-stanimo toraj tudi mi vsi vtemelji-telji X-raj aparata in ga odpošlji-mo čimprej mogoče v Slovenijo.
Nick Babich.
Sporočilo S. K. J, S.
(Iz 1 strani) well & Minto N.B. 103; Cumberland 100; Leamington 100; Cram-brook 100; Osoyoos 100; Ottawa 100; Brandford 98; Beadmore 95; Nordegg 95 ; Nelson 83 ; Levack 80 ; Eburne 77; Princeton 74; Freeman 72; Nanaimo 70; Chemainus 60; Sioux Lookout 60; CQnnaght 60; East Coulle 60; Copper Mountain 60; Sydney N.S. 60; Headley B.C. 55; London 53; Salmo 45; Beamsville 45; 45; Cairo 44; Burlington 40; Garson Mine 40; Ed-son 40; Duncan 40; Stratford 40; Billings Bridgs 40; New Westminster 40; White Horse 40; Ladysmith 40; Evard and Nipi-gon, Ont. 37; Springhill N.S. 37; hamesville 34; Huntsville 34; Richmond 37; Delam ore 37; Kingston 36; 36; Kississing 33; Dawson 32; Brilliant 32;Hudson* 27; Mnt. Lehman 27; Atlin 26; Cou-tenay 26; Pointe-aux-Tremble. Que. 24; High Prarie and Triangle 23; Kelowna 23; Smithers 20; Hearst 21; Winnipeg 20 So. Slo-can 20; Rycroft 20; Favourable Lake 20; Kamloops 20; Janow, Man. 19; Perron, Que. 14; Mata-chewan 13; Port Radium 11; Wih-nopitae, Ont. 10; Rosevear, Alta. 8; Newbury, Ont. 7; Langley Prairie 6; Powell River, B.C. 5; Nort Bay 4; Drummondville, Que. 2; Yellowknife, N.W.T, 2; Erindale, Ont. 2; Fork River, Man, 1; Essex, Ont. 1.
• SKJS.
iLns
Iz francoščine prevedla K. N.
"Nič, prav nič! Povedala sem vama vse. Samo . . . odpotoval je v ženevo in jaz sem si tako želela, da bi odpotovala skupaj. .•. Tako rada bi videla Švico. . . Drugega nič. Najprej mi je dejal, da bova odpotovala skupaj . . . potem je po menda pozabil na to!"
"In zakaj ne odpotuješ za njim?" je začudeno vprašala gospa Le Cadreronova.
"Sama veš, da zahteva francoski zakon, da živi žena tam, kjer živi njen mož. Izkoristiti ta zakon, pri moji veri!,, je spodbujajoče vzkliknil gospod Le Cadreron, upajoč, da bo s temi besedami vendarle pričaral smehljaj na žalostni hčerin obraz.
"Zakaj? Zakaj?" je zaihtela Orana. "Lepo vprašanje! Ker nimam denarja!"
Gospej Cadreronovi se je odvalil težak kamen od srca. Pričela se je smehljati.
"Zdaj smo vkup! Za mladoporočenko je denarno vprašanje res kočljiva zadeva, posebno če mož ni dovolj pozoren. . ."
"Da, to je!" je olajšano vzkliknila mlada žena, vesela, da je našla rešilno bilko. "To je tisto ponižujoče! Menda bi bilo zame predrago, da bi potovala z njim. . . Njemu je plačal njegov vozni listek njegov šef. Jaz sem pa ostala na cedilu. . ." Spet je pričela tiho ihteti.
"Saj sem ti vendar predvčerajšnem poslal ček. Ali si ga vnovčila?" je v skrbeh vprašal gospod Le Cadreron.
"ček? Oh, saj res!"
"Kje ga pa imaš?"
"Tu, v torbici!"
"Zakaj ga pa nisi dala svojemu možu?" je začudeno vprašal oče.
"Zakaj ?" je Orana ponovila kakor v sanjah.
"Ni utegnila", ji je priskočila na pomoč gospa Cadreronova.
"To je tisto. Nisem utegnila", je potrdila mlada žena. •
"Zakaj ga pa nisi potem sama vnovčila, noričica?" je vzkliknil gospod Le Cadreron. "To bi bilo vendar dovolj za tvoje potovanje!"
Mlada žena je tako žalostno pogledala svojega očeta, da je namesto nje spet odgovorila njena mati.
"Izstavil si ga na Miguelovo ime, kako naj bi ga potem Orana vnovčila?"
"Saj res," se je spomnil graščak. "Rekel bi pa, da je moževa dolžnost, da pred odhodom v tujino uredi takšno denarno vprašanje. Kako te more pustiti brez beliča?"
"Saj imam denar", je nejevoljno vzkliknila Orana. "Za vsakdanje potrebe več kot dovolj! Dal mi je celo nekaj stotakov več kot po navadi, toda to še vedno ni dovolj, da bi odpotovala za njim."
"Denarja nimaš!" je vzkliknil gospod Le Cadreron, čuteč, kako se mu spet nabira jeza do zoprnega tujca, ki je njegovi družini napravil že toliko hudega.
"Ne, ne", se je branila Orana, "ne razumeš me, oče. Dovolj imam, da udobno živim do konca meseca. Miguei pač ni slutil, da bi tako rada odpotovala z njim. Sama sem bila tako nespametna, da mu nisem nič omenila. . . Miguei sicer dobro služi .... dovolj za naju. . . . Razen tega ima posestva v Španiji, toda španski denar pri nas ne velja. Vidim, da me ne razumeta".
"Prav dobro, ljuba moja", je pomirljivo vskočila gospa Le Cadreronova, še preden je mogel njen mož kaj odvrniti. "Potovanje v Švico, zate pač ni neizogibno potrebno, posebno ker bi obremenilo tvoj proračun, kaj ne?"
(Nadaljevanje prihodnjič)
Dva okrožna piknika - dva "Slovenska Dneva" -dve veliki narodni manifestaciji slovenskih izseljencev
VAL D'OR - KIRKLAND LAKE - NORANDA
V	nedeljo dne 4 avgusta v prijaznem mestu Val-D'Orju se vrši "SLOVENSKI DAN". Na ta dan se bodo zbrali Slovenci iz rečenih naselj in se skupno zabavali v prijazni naravi v znaku svoje narodne zavesti po skupnem delu za pomoč junaškim. narodom nove svobodne demokratične Jugoslavije.
Kot glavni govornik za ta dan bo novo imenovani svetnik Jug. poslaništva v Ottawi Branko Vukelič in ured nik Edinosti.
Skupna manifestacija se vrši zraven "Jacola Mine". Čisti dobiček je namenjen za X-raj aparat.
WINDSOR - ST. CATHARINES - TORONTO -HAMILTON - OSHAWA
V	nedeljo dne 11 avgusta se vrši slavnost "Slovenski Dan" na zelo prijaznem prostoru Port Wellerju, nedaleč St. Catharines.. Iz Toronta udeleženci se bodo peljali z parnikom do Port Dalhouse, od tam pa z avtobusom na prostor piknika. Za vdeležence, ki pridejo z vlakom v St. Catharines, bodo pripravljeni avtomobili, kateri jih odpeljajo na mesto.
Glavni govornik za ta dan bo član jugoslovanskega veleposlaništva iz Washingtona.
Glavni program o prireditvi sledi v prihodnji izdaji t^lga lista.
Odbor: