rm1SSSm Leto X, M 23
Кагоёаша mala вмеСпо » Dte.
ta inozemstvo 40 Dia__
(Jrerfaiitr*: Uahljaoa, Knaflov» ulica l THeft» ii 3122. 8128. 812i. 8125 tu 3126 «aribor: Aleksandrova cesta 18 ТщЫ
it 440
Balje: Коомота ulke 1 Tdtioa
iL 19a
КакорЫ и a« miafc
_ Ogla«! и _
Lfublfana, sobota 26. ianuarja 1929
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cona 2 Din
Cpravaiitrar Ljubljana Preiernova
elit* 54 Telefon St 3122. 3123, 8124 81i& 3128
I ase ra tal addelek: Ljubljana Preier-нота ulica 4 Telefon M 2492
Padraioira M mri bar: Aleksandrova cesta 18 Telefon M 4»
Fadrnlntea Celje. Kocenor» ulica 1 Telefon «t 190
•atani pri poft бек caro^fb: Ljubljana M 11M2. Praha tielo 78 IHO; Wiea Sr KK.24L
99
Harod ie eden po srcu in duši!1
Nove pomembne izjave kralja Aleksandra - Avdijenca posebnega poročevalca največje angleške novinske agenture
Beograd, 24. .hnuarja. p. Agencija «Avala> je objavila sinoči poročilo londonskega Reuterjevega biroja o avdijenci svojega posebnega poročevalca Fergusa Fergusona pri kralju Aleksandru. Poročilo se glasi:
«V Evropi danes ni kronane glave, ci bi bila svojemu narodu bližja, kakor e jugoslovenski kralj Aleksander. On e pravi sin svoje zemlje ker je dina-;tija Karagjorgjevičev izšla iz naroda n ima zelo malo tuje krvi. Kralj je ze-o demokratičen in se šeta med svojim narodom sam ali v spremstvu enega samega adjutanta. Prav tako je enostaven v svojem okusu, kakor njegov najbolj priprost podanik. Za časa vojne je delil črni kruh s svojimi vojaki s pri-prostostjo. na kateri ni bilo nič izumetničenega. Noben kralj, noben šef države. noben diktator današnje dobe ne
ki so jih imeli z avstrijsko vojsko, prepričali, da je jugoslovenska vojska nekaj drugega in da je to narodna vojska, ki zasluži zaupanje. G. Pribičevič je tedaj svetoval isto.
Nj. Vel. kralj je nadaljeval:
»Na katero osebo nai bi se bil obrnil in kje naj bi b'l našel nevtralne ministre? Vsj so pripadali strankam aH pa so bili v zvezah z osebami, ki so pripadale strankam- Hkrati mi ie bila tudi neljuba misel na ofclrja. ki nai bi se mešal v politiko. Stalno sem pazil na to, da se voiska ne zastrupi s politiko, ker bi to lahko imelo usodne posledice za vojsko. Moje najtežje borbe v pro-šlosti so se nanašale prav na vprašanje imenovanja civilne osebe za ministra vojske. Čuti sem, da Ы taka postavitev zanesla v vojsko eniko stanie. kakršno se je bilo razpaslo v drug'h resorih in
razpolaga z večjo in mani osporeno I da bi mogla taka postavitev privesti
vrši SVO- 1 Ил <ai>< d. ht nrnrfrl! v vnkVn ГЯТПГП!
avtoriteto in noben vladar ne vrši svo jega poklica z manjšim vmešavanjem v dnevne posle svojega naroda. Nemogoče bi bilo opaziti po vidnih znakih, da obstoja tu diktatura. Res ie. da so posli v ministrstvih pospešeni in da strankarske borbe ne prožijo več niti listom niti kavarniškim politikom «vsakdanjega kruha».	•
Zdi se. da je v inozemstvu vedno obstojal gotov sum glede vprašanja, kdo je pravi diktator. Postavljalo se ie vprašanje, aii je ta mladi kralj lahko zares avtokrat, ki drži v svojih rokah usodo 14 milij. duš. ali morda ne obstojajo za kulisami kake tajne sile, ki razpolagajo s stvarno oblastjo. Baš zaradi tega vprašanja sem izrazil željo, da bi bil sprejet od Nj. Vel. kraija. In kralj je, četudi ie odločen, da ne daje intervju-jov. napravil izjemo, ko je izvedel, da sem prebil 18 mesecev na srbski solunski fronti za časa svetovne vojne.
Vse one, ki so skupno prebi'i te tragične Čase, družijo vezi simpatij, v čemer tudi krali Aleksander ne dela izjeme. Te preizkušnje so bile nad navadnimi preizkušnjami, ker ie moralna bol. da je zapustil svoio domovino v rokah sovražnika, povečana s fizičnim trp'je-njem. ki ie bilo strahovito v času, ko so ga na nosilnicah prenašali bolnega preko albanskih planin, zapustila g'o-bok vtis in vtisnila v njegovo dušo poglede, ki obeležujejo samo one ljudi, ki so šli tesno mimo sence smrti. Te preizkušnje so našle odmev v njegovih obi-čajah, ki so enostavni, iskreni.
Avdijenca mi je bila dovoljena včeraj opoldne. Sprejet sem bil v kraljevski palači sred! Beograda, v lepi zgradbi, ki zapira ulični četverokot s treh strani. Nova palača, vsa iz marmorja, ki jo grade izven mesta na Dedinju, še ni dogotovljena. Salon za sprejem je v prvem nadstropju, toda delovni kabinet kralja se nahaja v drugem nadstropju. Tja se pride z liftom. Okna tega kabineta so razsvetljena pozno v noč, kar priča o kralievem bdenju pri poslih za narod. Povedli so me v kra-ljevo sobo. Kralj je sedel za svojo pisalno mizo na drugi strani sobe, ki je opremljena zelo okusno, polna toplih preorog, z nekoliko slikami in knjižnico. Čim sem se poklonil pri vhodu, je krali vstal, pristopil k men-i, mi čvrsto stisnil roko ter me prosil, naj sedem v udobni fotelj, doč;m je sam zavzel mesto na stolu iz hrastovine. Kralj me je ohrabril s svojim nastopom. Raz-govarjala sva se v francoskem jeziku, vendar kralj zelo dobro razume angleščino. Njegov starejši sin., ki ima sedaj pet let in pol. govori dobro angleški, kar je zahvaliti angleški guvernanti.
»Stavite mi iskreno in odkrito vsa ona vprašanja, ki vas zanimajo,« me je nagovoril Nj. Vel. kralj.
Po kratkem uvodu, ki se je tikal dogodkov na solunski fronti, mi je rekel: »Odgovarjal vam bom iskreno, kar najbolj bom mogel.«
In res je vladar govoril odkrito brez olepševanja in brez gest.
Skoro eno celo uro mi je Nj. Vel. kralj pojasnjeval situacijo in mi odgovarjal na mO'ia vprašanja očividno z želio. da zastopnik angleškega tiska spozna vso resnico in izve samo resnico. Dejal mi je. da se je poskušal izogniti odločitvi, ki jo je kasneje napravil. Na kraju pa ni bilo druge alternative. Začetkom prošlega leta, ko je notranja nesloga izzvala težko krizo kabineta, kakršne so se vrstile s tako mučno perijodičnostjo. je kralj konzultiral ministre in šefe strank, kakor jih je povprašal za njihov nasvet tudi v toku sedanje krize. Tedaj mu je bil svetoval Stjepan Radič, naj preseka strankarske borbe in nai imenuie ka binet z oflrirjem na čelu Stje^a* Rr dič je tedaj kar imenoval ime sedanje ga predsednika vlade s pristavkom, da
do tega, da bt prodrli v voisko razorni vplivi. Opozoril sem ministre, da bi kompromitiran^ vojske nasprotova'o v prvi vrst? niihovim interesom. Ponosen sem na svojo vojsko, ki Je docela zdrava.«
Čutil sem, da je misel na njegove^ sijajne čete uganila kralja.
»7Я tem so postajale razmere še kao-tičnejše« je nadnlieval krali. »zlasti po nesrečnih dogodkih v Narodni skupščini 20. junija lanskega leta. Preoričal sem Se. da mi ni preostajala nobena druga pot, in sem prevzel vso odgovornost za svoi korak.«
»6. januarja sem poklical m'nistre v svoi kabinet in J'm izročil ргок1ятас5к>, ki ]e nihče od njih preje ni videl. Nagovoril sem fih: »Čltajte ln dobro premislite mole besede, ker izražajo moje nalboli iskrene namene. Ako vam te besede ne ugajajo. ne morem za to- laz prevzemam na svoja pleča vso odgovornost. za svoj korak, o katerem sem üVfeMSn. da Ъо privedel do popolnega uspeha.«
»Koliko časa bnste v to potrebovali Vaše Veličanstvo?«
»V'dite, to ie vnrpšanfe. na katero <e najtežje odgovoriti. Tega vam ne morem reči. Odklanjam vsak poskus prerokovala. ?e'bn se vrn'ti v noT^alnn riv'Jen'e. čim bo to omogoč-Io delo na preureditvi. Pred vsem se je treba
osvoboditi elementov brez vrednosti, ki preprečujejo delovanje stroja. Svojo hišo moramo spraviti v red in končati s strankami, kojih glavna misel je bila širiti neslogo in poglabljati razlike med nas'mi plemeni, ki so po srcu in duši eno. V pogledu nacijonalnih občutkov ni nobene stvarne razlike med Slovenci. Hrvati |n Srbi. Vsi potekajo iz ene in iste družine, v kateri ni niti sledu separatističnih občutkov.«
Na moje vprašanje, ali zrMeva razvoj jugoslovenskega edinstva uničenje individualnosti onih elementov, iz katerih obstoja, je Nj. Vel. krali odvrnil:
»Ne. Kakor ie znano dejstvo, da Angleži ali Škoti niso nič slabši Britanci, tako bodo Hrvat' ostali še nadalje Hrvati, Srbi Srbi. a Slovenci Slovenci, vsi pa bodo »onosni. da ?n Jugosioveni-«
Govoreč o odnošajih z inozemstvom je kralj tehta! vsako svojo besedo, zlasti ko je omenjal postopanje nekih tujih držav. Dodal ie:
«Mi iskreno ljubimo mir. Ml želimo, da zvesto spoštuiemo pogodbe In da se Izogibamo vsakršnemu izizvanju. Vojna pomeni nesrečo. Ne samo v nacionalnem pogledu, temveč tudi v mednarodnem. Vse nrše stranke, pa naj si se še tako razlikujejo v notranjih vprašanjih, soglašajo v zavesti, da mora misel miru prešiniati vso našo polit'ko. Naša edina želja je, da stopamo po poti miru, a v notranjem pogledu moramo urediti od-nošale tako, da lahko razvijemo vse svoje sposobnosti in učvrstimo vse svoje tvorne sile.»
Nj. Vel. kral.i. ki ie ves čas razgovora govoril iskreno in prisrčno, je nato še pristavil:"
«Le izvedite sami anketo o narodnem razpoloženju. Pojdite kamorkoli in prepričajte se o pravem narodnem razpoloženju.»
Ko sem uvide!, da nimam več vprašani. ki bi i■ Ti lahko stavil, mi ie Nj. Vel. kralj dovolil, da sem se poslovil.
V teku tega enotirnega razgovora sem se prepričal, da krije mir. ki sem ga naše' Dri kralju, moč značaja in vo!;o za dosego cilja, ki bi jc ničesar ne moglo pokreniti z njene poti. Ta cili ie edinstvo n;egove kraljevine in sreča njegovega naroda.»
Namen in uspeh škofovskih intervencij
V zvezi z novim položajem v državi so škofje intervenirali v vseh aktualnih zadevah, tičočili se katoliške cerkve
Zagreb. 25 ianuarja r. Današnja »Narodna Politika« obiavlia razgovor svojega dopisnika z nekim članom ožjega odbora katoliškega episkopata. ki se mudi v Beogradu Kakor poroča »Narodna Politika« je ta član ožjega odbora v razgovoru pojasnil dopisniku bivanja škofov v Beogradu, kakor tudi dosežene uspehe. Izjavil je. da ie prihod katoliških škofov v Beograd v zvezi z odločitvijo Nj Vel. kralia od 6. ian. in z novim položajem v naši državi« Kakor znano. so na vrsti zelo važna vprašanja cerkve nih zakonov proračuna in konkordata in ker je katoliški episkopat na teh vprašaniih zaiteresiran. je hotel, da bi pristojni činite-lii slišali mnenje zastopnikov cerkve Škofje so zlasti skušali dokazati pristoinim či"l-teljem. da so se doslej potrebe katoliške cerkve zane-mariale v vseh proračunih Ob-liifblieno iim je bilo. da se bo niihovim zahtevam zadovoljilo, kolikor ie to v me.iah možnosti.
Z ministrom ver so se po poročilu »Na-rodne Politike«, škofje razgovariali tudi o
konkordatu. pri čemer so se vsa vprašanja pojasnila, tako da sedai ni nobene zapreke za čimpreišo rešitev tega vpra?an.ia, ki bo koristila tako državi kakor katoliški cerkvi Z ministrom ver dr. Alaupovičem so se razgovarali tudi o redukciji uradništva pri osrednjih cerkvenih ustanovah ter so našli način, da se reši to vprašanje v obojestransko zadovoljstvo. Razgovariali so se tudi z ministrom agrane reforme, ki pripravlja novi zakon o ureditvi agrarnih odnošaiev. in prav tako z ministrom pravde, ki priprav lja novi kazenski zakon.
Omenjeni č'an ožjega odbora iugosloven-skega katoliškega episkopata iziavi.ia, da je škofe zlasti lepo sprejel ministrski predsednik. ki je sam globoko prepričan o veliki misiji cerkve v teh dneh, ko je treba napeti vse sile za moralno obnovo našega niroda in ne samo za formalne reforme. Tudi Nj Vel. kralj je v polurni avdijenci škofe sprejel izredno prisrčno ter ie po zaslišanju njihovih želj obljubil svojo največo podporo za misijo cerkve.
o se Hrvati, ki so začetkoma smotrili j jali z večurnimi zamudami, ker so že-vojsko z nezaupanjem, zaradi izkustev* 1 lezniške proge ponekod tako zatrpane s
Silen ssežai vihar v Beogradu
Ves oromet ^o mestu in okolici je znatno oviran — Številne nesreče oo ulicah — Že desetlet'a v Beogradu ni bilo take zime
Beograd. 25. ianuarja, о. V Beogradu snegom, da jih ne morejo niti sproti in okolici je,danes ves dan nepretrgoma snežilo. Že od zgodnjih jutranjih ur brije tudi strahovita burja, kakršne že desetletja ne pomnijo. Burja je povzročila silne snežne žamete, tako da je tudi v mestu samem oviran promet. Vihar je bil tako močan, da je lomil izložbena okna, odnašal napisne table in ponekod razkril tudi strehe. Mnogo ljudi, ki so morali po opravkih na ulico, je vihar pometal na tla, fako da so dobili več ali manj težke poškodbe. Štiri osebe so bile prepeljane v bolnico z zlomljenimi nogami. Tudi iz notranjosti Srbije poročajo o strahovitih snežnih zametih. Mraz še vedno ni ooputil in znaša povprečna temperatura 18 stopin pod ničlo. Vsi današnji vlaki so priha-
snegom. očistiti.
Neurje v Dalmaciji
Split, 25. januarja n. Danes je v	Splitu, kakor tudi v v sei Dalmaciji vladalo nurje	z mrzlim vetrom. Planine v okolici Splita je	pobelil sneg. Temperatura je bila davi 7 stopinj	pod ničlo.
Snežni viharji v inozemstvu
Olomuc, 25. januarja. 9. V noči od 23. na 24. t. m. je divjal na severnem in srednjem Moravskem močan snežni vihar, ki je naraste] proti 3. uri zjutraj v pravcati orkan. V višinskih legah j|e padlo zopet mnogo snega. da je promet zelo oviran. Na mnogih mestih je bil prekinjen ves cestni promet, tako dn so bile nekatere občine tekom vsega dopoldneva popolnoma odrezane od okolice. Tudi železniški promet je bil zelo otež 'Točen.
Bukarešta 24. ianuaria. s. Tz Corabianp нзгобајо, da so osebni vlak St 171. ki je ob tičal vsled snežnih znmetov v stiem. r?5ili železničarji in tehnični vojaški oddelki šele po dvodnevnih naporih iz žametov.
Trgovinski minister odpotoval v Pariz
Službena obvestila o potovanju - V London minister ne gre - Pogajanja za veliko investicijsko posojilo še niso
aktualna
Beograd, 25- januarja p. Nocoj je minister trgovine dr. Mažuranič odpotoval v Zagreb, od koder bo jutri nadaljeval svojo pot v Pariz, da v imenu naše države podpiše trgovinsko pogodbo s Francijo. Pred svojim cdhcdom iz Beograda je sprejel novinarje ter jim podal sledečo izjavo:
»Potujem v Pariz, da podpišem trgovinsko pogodbo s Francijo. Srečen sem, da me je doletela čast. da v imenu naše države s pooblastilom Nj. Vel. kral.a stavim svoj podpis na ta nov dokaz prijateljstva med francosko republ ko in našo državo. Seveda bom izkoristil to priliko, da se Dorazgovorim tudi o drugih vprašanjih, ki se tičejo mojega re-sora. časopisne vesti o mojem posetu v Londonu niso resnične. Spich n'sem imel namena tokrat potovati v London.«
Povodom odhoda trgovinskega ministra v Pariz je bilo obenem izdano tudi še sledeče uradno obvestilo: »Glede na glasove o svrhi potovanja ministra tr-
govine dr. Mažuran ča v Pariz, je izdal finančni minister dr. Švrljuga sledeče pojasnilo: Glasovi v našem in inozemskem tisku, da je potovanje g. ministra dr. Mažuraniča v zvezi s pogajanji^ z_a novo državno ocsoiilo, n:so točni- Minister dr. Mažuranič potuje samo v Pariz in to ed no v svrho. da podpiše trgovinsko pogodbo s Francijo. Pogajanja o posojilu za sedaj niso aktualna. Dodati moram, da ta čas niti niso potrebna, ker so za naše redne potrebe osi-gurani potrebni krediti. Preddela. ki so potrebna za pogajanja za posoj'lo, pa so v polnem teku in je možno, da bodo čimprej končana, da se bo moglo v danem trenotku takoj pričeti z oficijeiniml pogajanji.«
Pred svojim odhodom ie minister trgovine dr. Mažuranič poset'] zastopnika zunanjeea ministra dr. Kumanudija ter imel z njim dolgotrai-- konferenco. Nato se je sestal še s francoskim poslanikom g. Dardom.
V nedeljo poteče prijateljski pakt z Italijo
»Temps« naglaša, da si je Jugoslavija vedno prizadevala doseči prijateljske odnošaje z Italijo — Ako se pakt ne nonovi, ne bo prišlo do napetosti med Jugoslavijo in Italijo
Pariz, 25 januarja č. »Temps« se bavi v uvodnem članku z italiansko-jugoslo-venskimi odnošaji z ozirom na dejstvo, da poteče to nedelio veljavnost prijateljskega pakta, sklenjenega ?7. januarja 1924- Pri tem omenja, d4 bo nastopila v smislu pogodbe same v roku treh dni njegova popolna neveljavnost. ako se do 27. t. m. ta pa»kt ne obnovi aiii podaljša Baveč se obširno z zunanjo politrko Italije in Jugoslavije, priznava »Temps« jugoslovenski vladi, da je vedno nudila dokaze svojih dobrih namenov ter bila pripravljena urediti vsa nerešena vprašanja z Italijo Vsa ta prizadevanja jugoslovenske v'ade Da niso imela pozitivnega uspeha In jasno se yidi. da, njeni napori niso na-šli ražumevahb nä italijanski strani. »Temps« dvomi nad mož-
nostjo obnove prijate jskega pakta, mnenja pa je. da ne bo izzvalo nove napeuistj v odnošajih med Rimom in Beogradom. Treba je obžalovati, pravi »Terrros«. da se sporazum v tem oziru ni pravočasno dosegel in da ni še dosl&i izvršeno, kar ie bilo v naö&lu pred petimi leti s tem paktom urejeno. To oa seveda np pomeni, da bosta ti dye državi odkloni'i medsebomo sodelovanje, ki se mora postaviti na solidno podlago medsebojnega zaupanja :n iskrenega sodo'ovania. A!<o bo zaključen tak sporazum, bo dana stvarna možnost za vzajemno sodelovanje obeh držav in pukt bo predstavljal velik faktor pri vzdrževanj evropskega ravnotežja. Treba ie samo po, čakati, dali bo mogoče doseči tak sporazum z direktnimi pogajanji.
Intervencija Orlovske zveze v Beogradu
Orlovski delegati sprejeti v avdfjenci — »Hrvatski Sokol« pozdravlja kraljev manifest
Beograd, 25. januarja p. Z ozirom na vesti, da se nameravajo razpustiti nekatere plomenske nepolitične organizacije, predvsem »Hrvatski Sokol« in slovenska »Orlovska zveza«, so prispeli iz Ljubljane predstavniki Orlovske zveze gg. Basaj. Žitek in Kržan, da intervenirajo proti razpustu. V notranjem ministrstvu so delegati obrazložili. da «Oreb ni nikaka plemensko-politična organizacija, temveč da v polnem obsegu priznava načela narodnega edinstva. Delegati so zaprosili tu-
di za avdijenco, da se poklonijo Nj. Ve!, kralju ter so bili sprejeti. Pri tej priliki so izrazili vladarju vdanost »Orlovske zveze« ter sporočii. da se bo slovensko Oriovstvo z vso vnemo posvečalo delu za jugoslovensko narodno rn državno edinstvo. Tudi »Hrvatski Sokol« je podvzel posebno akcijo proti grozečemu razpustu Sklical je v Zagrebu zbor delegatov, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki izreka vdanost in ljubezen kralju ter pozdavlja njegov manifest.	»
Likvidacija strankarskih organizacij
Po vseh večjih mestih je bila včeraj izvršena likvidacija organizacij vseh političnih strank
Liubliana. 25. januarja. Kakoir se zatrjuje. bo policijska direkcija v Ljubljani tekom jutrišnjega dneva Izvršila formalnosti zvermi z razpustom strank.
Maribor. 25. januarja a. Dane? ob 18. so priš'; v prostore oblastn'h tajništev SDS v Cairkarievi ulici .št. 1 in. SLS v Zadružni banki. SS.t v Delavskem domu in radi' al-ske stranke v Frančiškanski ulici odposlanci policijskega I otmisarijata ter' tajništvom ir.Viiti razpust strankarskih organizacij. Pri SDS iS sprajel odposlanca policije obla-stni tajnik g. Vekoslav Spindler. k; jp poiafnl!. da je oblastno tajništvo ^DŠ v Mariboru že pred dnevi likvidiralo. Policijski uradnki so napravili inventuro v prostorih nahajaijočih se predmetov. jih spravili v zaboje in nciio tainiSke prostore zapečatili
Zagreb, 25 januarja n Danec popoldne ob 4. je zagrebška po'icija zapečatila od-nosno Popisala ves :nvrntar onih strankar-skifi organizacij v Zagrebu, ki so bile raz-puščene z vč&rpii^njim odlo'om notraniega j m'nistrstva. Taiko je prišel ob omenjeni I ur: policijski uradnik dr. Raiiakovič v fh«i-dtt ičevo ulico 24.. kier ima svoie prostore klub Dnvidovičeve demokratske stranke Policijska komisija ie ooo:salv Inventaj, toda prostorov ni znnočafla. ker ie isto-tnm tudi redakcija »Tnbune«. Vladni svetnik Vasilievič ie zapečatil prostore radi-kalsketra kTnba v llici 3. dr Boirdnnovlč na prostor? campst orne demokratske stranke v-Draškovičevi:'iVci. PolicU.^k' uradni dr. Kučan i ie. .z.-.nečat;!. in popisal inveufar kluba socljalno-damokrabke stranke v fli-ci 55 Vse te procedure so bile opravljeno brez slehernega inc'denta	-•':
Split. 25 innuaria n Danes med I? in 4 uro bi'i razmočeni odbor; г-сЏк*1-ske. spmostf»'no demokratske Tbv'dnyVV»-ve demokratke in zem'ioradnK'e strankr v sr>l;f«ki r»bhc,i Pro«tr»ri sn bi'i " žpnipča '«m' 'mm-'n« in s-bv,, i»	пя vp
"ko 'iir^-n^bro V cj,rlif5V»m пгеИте«^» 1-b'la rar^^Čfna cerkvena mehanska «statvi to ie b^tovščino ?v. Kri?a in. bratovščina sv Ре'гя ^nostrtla Rarrmščfni sta bdi i motivacijo, da st* prekoračili de-
lokrog svojega dela in da nista delovali Po statutu odobrenem od ob'astev. ker ie mestna organ:zacija MSS imela svoje sestanke v dvorani bratovščine sv Petra. T* bratovščina ie obsto.ia'a že i203 let.
Senta, 25. januarja n. Veliki župan ie danes izvršil naredbo o razpustu Hrvatske seljačk«, madžarske, delavske |n zionistič-ne. radikalste ter demokratske stranke. Po'icija je zapečitila prostore teh strank.
Beograd. 25- januarja, p. Danes so policijski organ? v Beogradu obvestili predstavnike posamezni gtrank odnosno njihovih mestnih in krajevnih odborov Daj likvidirajo vse svoje podorganizacije po državi. Veliki župani so dobili od notraniesra ministrstva navodila, naj v svojem področju rrz-puste vse strankarsko - politične organizacije.
Imenovania v notranjem ministrstvu
Beograd. 25. januarja, r. Za inšpektorja! ministrstva notranjib dol je imenovan r>>-rnočnik uprave mesta Beograda dr. Janko Bedekovič. Za velikega župan л mornvslo oblasti ie imenovan Milvitin P. Nagulič. dosedanji veliki župan krušsvnškp oblasti: 7.1 5efa odseka notranjega ministrstva ie imenovan dosedanji sekretar tega ministrstva Rihard A. Vikert: za velikega župana kru-ševaške oblasti Miroslav Dinič. dosedanji' veliki župan morays'-'p oblasti: za velikes* župana šumadiiske oblasti pe»er Tn«>knvi6, 'losedanH direktor nora ve Vojnp *kode v ministrstvu financ: za kabineta ministra notranjih del Dušan Filioovič šef javne varnosti v Beogradu: 71 inšpektorja v notranjem m"iri«trstvu PeW Cvptkovic 1o?e-Innji pravni referent limoške nblrsti; za unravnikr» polici'e v Sl onlju Mibn .Tnv.no-vič. inšnektor ministrstva notranjih del: 7.3 ri^fplnii-, ivSr^oVtnrsVega лгМеР'я notn^je-^a ministrstva Aleksander Ku7m""ovi načelnik tega ministrstva v p. in za rravnesa r*fer*nt* fitnbSV oW««H. Slav'rn МтЬ* o-vič. komisar ptrobrodske policije v Beogradu.
Krvava skupščina makedonstvujuščih
Zborovanje makedonskih »bratstev« se je vršilo med pretepom, grožnjami in terorjem, končalo pa s poskušenimi umori — Dva delegata sta ušla napadalcem, tretji pa je bil težko ranjen
Beograd, 25. januarja r. »Vreme< objavlja daljše poročilo iz Sofije o poteku kon-giesa makedonskih bratstev, ki se je pričel v nedeljo ter se je zaključil v sredo v največjem nesoglasju in s prelivanjem krvi. Kongres bi po želji bolgarske vlade imel manifestirati nekako enodušnost med ma-kedonstvujuščimi. Prvi in drugi dan kongresa je nekako uspelo preprečiti večje škandale, tretji dan pa se je skupščina pretvorila v burno zborovanje, na katerem so si zborovalci grozili z revolverji in je tudi došlo do krvavega pretepa.. Kot prvi govornik se je tretjega dne pojavil Angel Uzunov ki je po smrti Nauma Bjeleva. ubitega od pristašev Vanče Mihajlova. načelnik ohridskega bratstva. Angel Uzunov ie vplivna osebnost med makedonstvujuščimi. Bil je najprej učitelj nato je dokončal v Sofiji pravne nauke in je bil imenovan 1. 1921. za sodnika v Custendilu. Tu ie obenem vršil dolžnosti eksponenta vojnega in notranjega ministrstva, ki sta po niem pošiljala orožje In denar za čete, ki so v prvih letih po vojni vpadale v Južno Srbijo. Pozneje se je po svetil politiki ter ie bil izvoljen tudi za poslanca. Po umoru generala Protogerova, so ga prištevali med nasprotnike Vanče Mihajlova, dasi se je v tej smeri odločno opre-deiil šsle po umoru Nauma Bjeleva. Čeprav sta si vlada in Vančo Mihajlov prizadevala, da bi bili kot delegati na kongres poslani samo ljudje Vanče Mihajlova. je ohridsko bratstvo vendarle poslalo kot svojega delegata Angela Uzunova. Cim je Uzunov pričel ra kongresu govoriti, so pristaši Vanče Mihajlova začeli takoj protestirati in nastal ja
Prvi koraki k zbližan ju med Nemčijo in Poljsko
Med Pol'jsko in Nemčijo se je te dni podpisal specijalen trgovinski dogovor, ki urejuje med obema državama promet z lesom. Dogovor sta podpisala poljski zunanji minister Zaleski in Rauscher, nemški poslanik v Varšavi.
Ta dogovor komentirajo tako nemški m poljski kakor tudi drugi listi kot ugodno znamenje za nadaljnji razvoj poljsko-nem-ških trgovinskih odnošajev Posrečilo se je kljub pesimističnemu presojanju situacije doseči sporazum v razmeroma kratkem času. kar se tolmači kot znak, da bo mogoče tudi v drugih problemih gospodarskega razmerja med obema državama priti do izhoda, ki bo zadovoljeval obe strani.
Kakor znamo, vlada med Poljsko in Nemčijo povsem nenormalno stanje, prava carinska voina. brez vsakršnih trgovinskih pogodb Sporazum glede trgovine z„ lesom pomeni šele prvi ugodni zaključek gospodarskih pogajanj, tičoč se samo ene panoge vnanite trgovine. Ali začetek ie vendarle storjen in to že mnogo pomeni. Oso-bito ker se naglaša. da so se Nemci dolgo branili. ugoditi pojskemu stališču g'lede prometa z lesom, pa so končno vendarle popustili. Smatra se. da je treba to označiti kot preokret v zadržanju Nemčije in da se more tudi v nadaljnjih pogajanjih pričakovati večja koncilijamtnost na obeh straneh.
Seveda pa bo treba še pokazati, če ni tako optimistično pričakovanje še nekoliko prerano.
Na Poljskem je zavladalo zadnji čas precejšnje ogorčenje zoper Nemčijo: ko se je objavila tajna Grönerjeva spomenica, so jo Poljaki smatrali kot znak sovražnih nemških namenov do Poljske Še od prej pa je bilo v Poljski razburjenje zaradi nemške manjšinske ofenzive. Enuncijacija ministra Stresemannq v Locarnu glede nemške manjšine ie sprožila na Poljskem zelo osfer odmev. V Varšavi posebno na-srlašajo. da imajo Nemci s svojo manjšinsko politiko prav speciialen namen. Njim ne gre za to, da bi se v kulturnem pogledu zadovoljila nemška manjšina, marveč jo hočejo imeti nezadovoljno, da bj jo mog'ü tem uspešneje porabljati za argument pred Evropo, kako potrebna ie korektura državne meje' na vzhodu. Nemci se vedno znova vračaio na svoje zahteve glede po-vratka gornje Slezije in koridorja in vse njihovo manjsinsko delo ie organizirano v tem smislu. Nemška manjšina dobiva iz rajha obilo denarno pomoč v stremljenju, da vztraja «vojih pozicijah toliko časa. da bo mednarodna situacija davolievala načeti vprašanje vzhodnih meja. To so očitki s poljske strani, ki povzročajo, da se nacijonalno-politični spor ne more ublažiti: tudi oficijabne poljske osebnosti so nemški manjšini očitale državljansko nelojalnost .ki iim jo diktira Berlin.
Spričo vsega tega je težko, da bi se moglo nasprotje med Poljsko in Nemčijo presojati optimistično. Preizkusiti se bo moralo šele. če se ie Nemčija res postavila na staiišče. da v doglednem času ni misliti na možnost revizijo vzhodnih meja in da se ie spričo tega odločila, poiskati modus vivendi s Poljsko. Politični in gospodarski probfemj so v Potjsko-nemšHh odnošajih tako tesno zvezani, da jih do-s'ej ni bilo mogoče obravnavati posebej. Zmernost in koncilijantnost v političnih vprašanjih se zdi zares predpogoj da se zadovoljivo likvidirajo tudi gospodarski spori med sosedoma.
Delo angleške poslanske zbornice
London, 25. januarja, (ri.) Na včerajšnji Seji spodnje zbornice je lord Churchill prečita! navodila interesiranih vlad svojim strokovnjakom v reparacijski komisiji. Več poslancev je zahtevalo, naj se oene premogu, ki ga dobavlja Nemči.fe na račun reparacij izenačijo s cenami premoga na angleških tržiščih. Lordska zbornica je pričela z razpravo o predoru pod Rokavskim prelivom. Lord Newton se je izjavil proti temu načrtu.	- 1
London, 25. januarja (be.) Volilno kampanjo le o tvoril ministrski predsednik Baldwin, ki ie imel dobro obiskani shod v Newcastlu м reki Ту ne. Balduin se je baviJ v svojem govoru večinoma * gospodarskimi vpraianji, zlasti * varstvom domačih industrij. Volitve st bodo vršile najbrž $unüa meseca.
pravcati vihar, ki se je jte stopnjeval, ko je Uzunov hotel napadati komite in Vanče Mihajlova zaradi mnogoštevilnih zločinov. Okoli Uzunova so se zbrali pristaši pokojnega Protogerova, ter držeč v rokah revolverje zadrževali pristaše Mihajlova. da bi ne napadli Uzunova. čigar gtas se ni mogel več čuti v silnem hrupu. Da ne bi prišlo do prelivanja krvi, je predsednik kongresa moral odvzeti besedo Uzunovu Tedaj se je prijavil k besedi Georgij Kulišev, bivši urednik »Makedonije«. Škandal se Je ponovil že po njegovih prvih besedah, k«ir je tudi on pričel napadati komite. Prišlo je do pretepa in ko so Uzunova, Kuliševa in njihove pristaše iztisnili iz dvorane, se je i-,t-glasovala zaupnica komi teju, vendar pa s t je opazilo, da se je polovica delegatov za. držala zelo rezervirano Zadnji dan se je končal z izglasovanjem resolucije ljudi Van. če Mihajlova, ki so dali komiteju absoluto-rij. Pristaši Vanče Mihajlova bi morali iste noči razdeljeni v skupine ubiti Uzunova in Kuliševa, ki pa sta se izognila zasedi, dočim je bil Nikola Dinev Gusiev, ki se ie v sporn postavil na stran Uzunova. napaden ob 1 ponoči na. poti v prenočišče v ulici Marije Luize ter ranjen od revolverskega strela v nogo. Napadalca sta bila delegata na kongresu in pristaša Vanče Mihajlova Marin Vančev in Gašo Pop-Janjev. Pop-Janjeva je že preje komitet uporabljal za izvrševanje atentatov, ter je bil pred dvema ali tremi leti pozvan v Prago z Mihajlom Gr» četom, da ubije bivšega bolgarskega mini-stra Aleksandra Obova.
Iz Rusije, ali točneje o Rusiji se v zadnji dobi množijo poročila; ki nikakor niso ugodna za sedanje stanje sovjetskega režima. Ne mislimo s tem na alarmantne vesti o kmetskih upornih pobojih, izvršenih nad komunističnimi emisarji po kmetih in kar je še sličnih «vesti», ki imajo skupno svojstvo, da prihajajo «od ruske meje», kar pomeni nekako toliko kot so nekdaj pomenile novice z divjega ameriškega zapada.
Mislimo marveč na mirne, več ali manj objektivne, gotovo pa resne članke, ki popisujejo vsakovrstne težave sovjetskega režima: nekateri od njih izhajajo od avtorjev, ki so bili sami v Rusiji ali so celo še vedno tamkaj.
Iz njih odseva predvsem dejstvo, da traja še vedno hudo nasprotstvo med
kmeti Ln - mestnim,.prebivalstvom,.....da.
imajo sovjetske oblasti velike težave z zbiranjem živil, osobito, moke, za mesta. da se državne trgovinske organizacije le s težavo borijo zoper konkurenco zasebnih trgovcev. Da'je je težava zaradi pasivnega odpora kmetske-ga prebivalstva glede posevkov; država bi rada izdatno povečala areal posejane zemlje in je v to svrlro povečala propagando; ali uspehi nočejo biti zadostni. Zakaj poglavitna ovira je v dejstvu, da se kmetje ne morejo v ekviva-lenteni izmeri zalagati z industrijskimi izdelki, ki so v primeri s poljedelskimi proizvodi mnogo predragi. Kmet spričo tega ne more imeti produkcijske in trgovinske ambicije, ker si je v svesti, da bo mogel in moral pridelek prodati pod ceno,- gotovo pa po izdatno nižji ceni, nego bo plačeval izdelke, ki jih dobiva iz mesta. Vprašanje odnošajev do bogatejših kmetov, kulakov, še vedno razburja sovjetske teoretike in praktike in je z navedenimi problemi v najtesnejši zvezi.
V	političnem pogledu se sovjetske oblasti z največjo vnemo pripravljajo na velike volitve, ki bodo spomladi in ki se tičejo celic vsega sovjetskega sistema, lokalnih sovjetov, ki potem delegirajo svoje Člane v višje sovjetske organizacije. Vodstvo stranke se trudi, da'pridejo v novih volitvah sami najzanesljivejši pristaši stranke. Zadnja notranja borba v stranki, ki je konČa'a sicer s -popolnim porazom opozicije, ki pa je vendarle pokazala mnoge opasne po- '■ ja ve. Däsi je opozicija razkropljena na vse vetrove, vendarle še vedno ne miruje in Trockega kritični spisi o sovjetskem režimu prihajajo na svetlo celo v inozemstvo. Bo'jševiški intereni spori so pokazali svoje posledice celo že v inozemskih komunističnih organizacijah. Zato si hočejo boljševiki zagotoviti zanesljivo sestavo sovjetskih celic, ki naj bi v bodoče preprečila slične zmede, kakor jih je napravil afront Trockega.
Večno tarnanje nad triaiwsko no^o^bn
Budimpešta, 25. jan. s. V poslanski zbor» niči je zahteval poslanec Csilagvi, da naj vlada stremi vsaj po reviziji, določb trianon« ske mirovne pogodbe, ki se tičejo najemni« ške . vojske, zrakoplovstva in paroplovbe. Na. zahtevo poslanca Csilaevija je odvrnil ministrski predsednik grof Bethlen. da vla« da trvideva neprimernost sistema najemni», ške vojske: Toda konkretni koraki za revi? z i jo vojaških določb mirovne pogodbe bo« do postali aktualni še le tedaj, ako bo raz» orožitvena konferenca ostala brez uspeha, in bo s tem dokazan , da se na drugi stra» ni noče ali ne more izvesti razorožitev
V	nadaljnjem ie grof Bethlen odbiial oči t* ke, čes da vlada preprečuje revi2ijo tria« nonske mirovne pogodbe. Izjavil ie.. da. ima madžarska vlada kot zas.toppica- enotne, vo« Ije naroda samo eno nalogo, namreč to, da podpira in pospešuje revizijo mirovne pogödbe Ne da pa se storiti v tem ozimni« česar, dokleT mednarodni položajza to. ne bo zrel. Vsa zadeva bi se sicer bolj kom« promitlrala nego pospešila,.
Spomenica gospodarskih krogov v Ljubljani
Ljubljana, 25. januarja.
Včeraj se je zglasila pri vel. županu deputacija gospodarskih organizacij in to Zveze industrijcev. Gremija trgovcev v Ljubljani, Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani. Zveze obrtnih zadrug in Društvo hišnih posestnikov. Deputacija je izrazila velikemu županu svoje popolno zaupanje ter mu v posebni spomenici predložila svoje predloge glede ljubljanske občine in g'ede oblastnih sar mouprav. Deputacija smatra, da bi bi'o treba prideliti bodočemu komisarju mestne občine mesto dosedanjega obč. sveta, kakor je bilo prvotno predloženo, nov sosvet, sestavljen predvsem iz zastopnikov pridobitnih krogov. Ravno tako smatrajo gospodarski krogi, da n) oportuno pustiti vodstvo razpuščene oblastne samouprave ^mim oblastnim komisarjem, temveč da bi bilo potrebno prideliti oblastnma komisarjema v Ljubljani in v Mariboru vsakemu poseben soodgovoren sosvet, šestoječ iz po osem članov, zastopnikov industrije, trgovine, obrtništva in kmetijstva. Afo? je pri občinah potrebno, da poslujejo komisarji ob sodelovanju zastopnikov vseh krogov prebivalstva, je to še boli po^ trebno pri oblastnih samoupravah kate-rih agende so mnogo večje od občinskih.
Veliki župan je priznal uteme'jenost tega argumenta ter je obljubil, da bo o predlogih deputacije takoj obvestil vlado.	i ■"■m
Istočasno je deputacija zaprosila -za sprejem pri notranjem nrnistru in mi-, nistrskem predsedniku genera'u Zivkoviču ter se poda v to svrho začetkom prihodnjega tedna v Beograd.
Seia ministrskega sveta ь
Beograd, 25. jan. p. Nocoj se je vršila od 6. do 8. seja ministrskega sveta. O seji ni bilo izdano službeno poročilo, a tudi mi»' nistri niso dali novinarjem nikakih pojasnil. Zatrjuje pa se, da je ministrski svet raz» pravljal o potovanju trgovinskega ministra v Pariz in o vprašanju podaljšanja prijatelj«, skega pakta z Italijo.	..-.!. *>
Izenačenje koledarja v
Beograd, 25. januarja р. V torek bo v Sremskih Karlovcih otvorjeno zasedanje pravoslavnega hierarhi;s>kega sinoda. Na zasedanju se bo vršila tirdi razprava o ize. načenju pravoslavnega in gregorijanskega • koledarja. Kakor se zatrjuje iz krogov mani-' stra ver, bo izenačenje definttivno izvršeno s i. novembrom tekočega leta. t - ':
Pojasnje ra skrivnost
Beograd. 25. januar ja, č; Iz kabineta ministra socijalne politike je bila danes izdana objava, v kateri se navaja odstavek i t pisma, ki . ga je ppsjal biv&i poslanec Kenir bin ŠegviČ dr. Mate Drinkoviču. ko Je postal minister. Ta objava je v zvezi z nedavno izjavo dr. Drinkoviča, da odobrava tudi eden izmed voditeljev Hrvatske federalistične stranke politiko dr. Drinkoviča. Kakor je sedaj razvidno, je to bivši poslanec Kerubin Šegvič.	> •
Razširjenje zračnega prometa v naši državi
Beograd, 25. januarja p. S 15 februarjem bo zopet obnovljen zračni promet na progi Beograd-Zagreb. V teku letošnjega leta pa se bo zračni promet razširil tudi .še na nove proge, kojih uvedba je zamišljena v načrtu organizacije zračnega prometa v naši' državi. Pred vsem bo podaljšana proga Za-greb-Beograd preko Skopi ja do Soluna пц eni strani in preko Maribora do Dunaja «S drugi strani. Na ta način bo naša država-vključena v mednarodni zračni promet. Na novih progah bodo vršila službo deloma tudi avstriiska in grška letala.
Italijansko oboroževanje na Jadranu
Beograd, 25. januarja p. Nocojšnje »No-vosti« poročajo iz Šibenika. da prihajalo *n dalmatinske vode v okolici Zadra številne italijanske vojne ladje Ira'iia gradi v Zadrn pomorsko oporišče, ki naj bi služilo italijan. ski vomi mornarici kot glavno oporišče «a operaciie na Jadranskem mörju. Tudi. ..na. potniških parnikih So nameščeni kot kapa», ta ni italijanski mornariški oficirji, ki imaio-nalogo študirati krajevne razmere v naših vodah ter izdelati načrte za italijansko ' vojno mornarico za eventualne operacije v dalmatinskih vodah.
Monopobko skladišče v Solunu
Beograd. 25. januarja, č. Na predlog nopolske uorave ie finančni minister odobril pravilnik o monopolskem tranzitnem skladišču v Solivui. Pravilnik o nakazovan"« brezplačnega les<? predpisan v člpnu 6- zakona o dobrovolicib. ie dobil fbnes obvez no moč, ker je ob:avljen v «-Službenih Novi nah>
Odlikovanje
Beograd. 25. januarja, p. Krati je pMoi sa! ukaz. s katerim ie med drugimi odlikovan z redom sv. Save industrijalec v Ljub ljani Avgust p r a p r o t n i k.
Posvetovanje jadranskih hotelirjev
SpUt, 25. ianuaria n. Danes 1« bila tukaj, plenarna seja uprave Saveza jadralskih hotelirjev Razpravlja K so o akciji pri državnih oblastih. • da se dosežejo razne olajšave za hotele is za razvoj tujskega prometa na Primorju.
." i: -
Deveti vsesokolski zlet v Pragi
praga, 26 januarja, h. predsedstvo-če-Skoslovaäke soknläke obce je sklenilo ns-svoji seji dne 23. januarja, da se bo vršil deveti sokolski kongres« leta 1932. v spomin;-stoletnice roistva dr. Miroslava Гугба, Ti sk lep mora še odobriti odbor Češkoslovaškem sokolske obce kar-«e bo brezdvomno sgo-'iib.
o izvrševanju javnih del v pomoč pasivmm pokrajinam
Pri delu se mora zaposliti predvsem siromašno prebivalstvo prizadetih krajev. — Dela bodo vodili referenti velikih županov, г Kredite dovoljuje ministrstvo socijalne politike.
— Bfeograd, 24. jan. Na podlagi čl. 6. zakona o hüjnem izvajanju javnih dtfel in po moči' pösfvriim krajem priza'detim po ele mentarnib nfšgodšh od 21. jen. T. 1929, je minister socijalne politike v sporazumu s komitejem za Javna dela predpisal naslednji pravilnik za Izvrševanje .javnih del po tem zakonu:
Čl. t Komite za javna' dela vrši razpored poslov, ki se bodo izvajala v pasivnih krajih, odobrava potrebne kredite za izvajanje -teti del po strokovnjakih ministrstev za javna dela za kmetijstvo in vode in zä narodno ;zdravje.
£1. ä. Po čl 3. navedenega zakona bodo izvršena naslednja dela: Gradbe in popravila cest in cestnih mostov, gradnje ci-stera, - vodnjakov, vodovodov, gradnje nasipov ob ГекаЬ proti poplavam ter dela za šanacijb vasi.
{3. 3;:- Odobreni in že razporejeni krediti se morajo uporabiti izključno za izvršitev onih del, za katere so bili odobreni od strani komiteja za javna deiä.
Čl. 1 V čl. S tega pravilnika v 2vezi s Я. 7 navedenega zakona predvidena javna dela se bodo izvršila v režiji s pomočjo strokOvnib referentov, gradbenih sekcij, hidrofehničnih odsekov in higijcnških za-vodov.	-
ČI. 5. pri izvajanju teh javnih del se bo v smislu čl. Ц navedenega zakona uporabljalo v prvi vrsti siromašno prebivalstvo iz' Onih srezov oziroma občin, kjer se bodo izVajaTa pre vid ena javna dela Mezdn se bö riavnäla po običajih dotičnih krajev. Največ pa sme 'znašati dnevrio 30 Din. Za-poslenemn delavstvu se ne bo Odtegovalo predpisanih davkov za njihove prejemke pri teb delih !n bodo oproščeni tudi zavarovalnih prispevkov, ker se smatrajo te
Imenovanje komisarjev v Ovfekii in Skoplju
Beograd* 25. jan. . p Za občinskega komi* sarja v Ösijeku je bil ipienovan Ernest Pat šer, inšpektor ministrstva prosvčte v р., za komisarja v Skoplju pa upokojeni general MOmčilovič; '• K = '. .-	i
mezde za podporo prebivalcem v pasi\mib krajih. Vsak režiser oziroma delovodja lahko odpusti delavce, ki bodo svoje mezde zapravljali s pijančevanjem ali drugače.
Čl. 6. Razen navadnega delavstva se lahko zaposli, a le v izjemnih primerih tudi -»trokovne delavce v najnujnejših primerih (na 10 do 20 navadnih delavcev po en cio>-sier.) Enako se lahko namestijo tudi nadzorniki dela. Mojstri in nadzorniki naj se vzamejo v prvi vrsti iz onih krajev, kjer so izvršujejo dela. Njihovi dnevni prejemki naj ne bodo višji od mezd, ki so v dotič-nem kraju običajne.
Čl. 7. Dela naj se vrše v režiji ali potom oddaje v akord. Zaslužek pri teh akordnib delih naj ne presega običajnih mezd, ki jih lahko dosegajo prosti delavci. Dela v akordu, kakor tudi ostale mezde v režiji, se bodo izplačevale vsak teden na podlagi pravilno sestavljenih izplačilnih dokumentov.
Čl. 8. Krediti za ta dela bodo otvorjeni velikim županom pri pristojnih finančnih upravah, ki jih morajo s sodelovanjem svojih strokovnih referentov uporabiti za izvedbo posameznih del. O potrošnji teh kreditov se mora sestaviti vsak mesec docela urejen in dokumentiran akt. Ta akt naj se sestavi v dveh primerih: eden za finančno upravo, drugi za kontrolno komisijo.
Čl. U. odreja, da se sme potrošiti za potne izdatke in dnevnice tehničnega osob-ja največ 5% odobrenih kreditov.
Čl. 12. govori o tem, da odobrava izpremembe delovnega programa samo komite za javna dela.
Čl. 13 predvideva akontacije do 20 Din dhevno za največ 30 delovnih dni. Za te akontacije jamčijo občine.

zakona ^ o" prometnem osebju
Beograd, 25. lanuarja р. V prometnem njinisj.rstvu :pripravljajo spremembo zako-na?.p .^omßtipMJ'osxibja *'ÖSj>.''tfJ priliki До d^.nes preistаЕурЩ. Щ'и^пЦ narödmh železničarjev, v .imerm. uradnikQV nrvf.iq'druge kategorije, posetjli prometnega ministra" dr. Korošca t?r. ga prosili, nai. bi se zakon ob tej. priliki spremenil tako. da .bi s.e iz-boliS'alo m'a'feri.ialno Stanje utadnišiva in iž-vr.šija^reot&aiiizacija pr.am.etiig. službe v ci-Uti v^estrarfskega izboljšanja. Prometni minister,dr. Korošec je deputacin odvrnil, nai stavi pi.sm.ene predloge v obliki, zakona, da iih more projčiti in zavzeti svbie stališče
Prosvetni savet
Beograd, 25. januarja p. Danes je zasedal Prosvetni savet. lz Sovenije je bil navzoč dr Кате! Capuder, vršilec dolžnosti prosvetnega inšpektorja v. .Uub!ja®i. Prvič je pri-sostvovaia sejam tudi iknjiževpic^ gospa Sekulič, ki je bila kot prva 'ženska imenovana v Prosvetni savet..
Bolgarski poslanci v Rimu
Rim, 2Š„, jan. č. Semkaj je dospela dele» gacija bolgarskega sobranja,- ki jo tvori osem vladnih poslancev, in dva člana o po« zičije ,Šef delegacije Petrov je posetil s svojimi tovariši, bivšega . predsednika itali» janskega senata Tittonija. Danes, popoldne so,b.iliidelegatj,sprejeti v posebni avdijenci pri predsedniku vlade Mussolini ju. Kakor poročajo italijanski listi so.se bolgarski de« legati zelo , laskavo izrazili o novi ureditvi fašistične Italije.
Oboroževanje na morju in svoboda moria
Lörtdon, 25. jan g. Kakor'poroča «Dailv Telegraph» bo francoska admiraliteta v kratkenli predlagala graditev kri žarke nove» ga tipa/Nova križarka bö imela 18 do 20 tisoč' tOn ter hitrost 32 vozlov. List pripo» mtnja k temü. da je bila ta graditev fran» -coske križarke neirog:bna "posledica gradit« ve nove nemške križarke A, ki je uničila ravnotežje, ustvarjeno po washingtonski po godbi
Newyork, 25 jan. s. Danes je senator Bo^ rah pri debati o graditvi 15 križark in ene matične " ladie' za letala ostro ndpadcl An«; glijo,- ki onemogoča svobodo 'mbfja: Znhte« val je z« nevtralce pravico do neorneiene uporabe motja, ražen v vbjnčm času, prost in varen vhod v blokirana bristamšča in odpravo' municiisVe kOhtrabaride: Anglija ie v zadnii vojni skoraj vsako'blago nto« «Hstta kof kontrabändo. Naivfšia' naloga
Zedinisnih ' držav mora biti. vzpostavitev svObode morja Ako bi se Anglija tesmu upi» rata, in ne bi epo^tevala pravic ftevtralcev. mörajo Zedinjene: države graditi brodovie. ki ne bo samo večje' od angleškega, nego tudi večje kot vsaka kombinacija tujih Ъго» dovij.: 4 - v.-.v- " '"'	".
ргоЫеш pred fratiHcosfem parlamentom
Pari*. 2S; јадиагја. s. V včera§pii inter-'nelaciWkl .deball, o .Alz^cili ie socialistični рояЫпрг Grumbach v . ostrem • eovpru. napadel Wä^efjij avfonemf4tov v Alz^ciÜ., пр'гпчг pa :?e.-' ^a te fndT u^Hva mrorn rvvnrrešila:. veftdpf J^ bi^o delo	.kUvb fem n?-.
nakrmi1 Ajr^l'o ze'o koristno. V zelo mbfatiiV plz^AVib brobi^mih ie;, treba: razlikovati one Antene, ki z^sbi^iio züiir^nV» irt'one kl fcüiefo Icnpltr»! «ято Лг sbvrn5tva, frmmsb^h'ffr končno pordsr'a-l nptrebo dfyo-.
pa mora. hüietf fraheo-
«ki jeeik prednost,
Težave v nemški vladni koaliciji
Berlin, 25. januarja, g. Napram vestem lista «Daily Telegrapha% da bo nemški zunanji minister dr. Stresemann odšel zopet na daljši bolezenski dopust, javljajo mero-dajni nemški krogi, da bo dr. Stresemann ostal toliko časa v Berlinu, dokler pogajanja ne bodo razčistila položaja v koaliciji vlade. Ker zahtev posameznih koalicijskih strank na.ibrže ne bo mogoče spraviti v sklad se boje resne poostritve pogajanj. Dr. Stresemann namerava oditi na dopust puri marčnim zasedanjem sveta Društva n»rodov. ki se ga hoče na vsak način ud' leži ti.	"
Komunistična agitacija združena z rooom
Šanghaj. 25. januarja Kitajski listi poročajo. da je pretekli ponedeljek napadlo kakih 200 s puškami in revolverji oboroženih in dobro organiziranih komunistov mesto Kvang Jang v zalivu Hangčau. Roparji so najprej zasedli policiio, nato pa izročali mesto in ga zažgali. 30 prebivalcev ie bilo ubitih. 70 pa ranjenih Pozneje ie prišlo do spopada med tolpo in kitajskimi prostovolj-vi v katerem je bilo 20 komumstov ubitih. Kcnčno so tolpo razpršili Po hišah v mestu so komunisti nalepili letake, v katerih pozivajo prebivalstvo, naj ne plača dolgov, davkov in najemnin ter naj podpira sovjetsko vlado.
Vesel dogodek v rodbini Amanulaha
London, 25. januarja (be.) Kakor poročajo fe Kandaharia. ie kraljica Suraja povila dečka. Guverner. je dal na znanje ta veseli dogodek * običajnim 10! topovskim strelom.
f ondon. 25 januarja, s. Voditelji najvažnejših afganistanskih plemen se mude pri Amanulahu v Kandaharu. Za samozvanca se ie položaj s tem zelo iznremenil. Največ mu sie bilo do tega. da se reši ieče. ki mu je grozila zaradi njegovih neStevilnih rooov. Vse provinci je s svojimi voditelja in plemeni, čakajo na pomlad, da bodo korakali proti Kandaharu ter zopet postavili na prestol Amanulaha.
Nesreče v Rumuniji
Bukarešta. 25. ianuaria. s. Danes ponoH ie nekr avtomobil z vso hitrostjo znvozil v četo-60 mož stražnikov, ki so ravnokar zapuščali vojašnico. Deset stražnikov je bilo ranjenih, med njimi dva težko.
Bukarešta. 25. januarja, s. Kakor javljajo listi iz Deguciia, je v tamošn;em mestnem gledališču med kinematografsko predstavo izbruhnil požar ki je med občinstvom povzročil veliko paniko. Več oseb ie bilo v gneči ranjenih vendar človeških žrtev ni. Gledališče je popolnoma zgorelo.
Borba za novi koledar v Rumuniji
Bukirešta, 25. januarja g. Boj med pristaši s tare га in novega koledarja za določitev velikonočnih praznikov se je končal z nepričakovanim izidom Pravoslavni s-inod. ki ie zboroval te dni v BukateSti. je odbčil. da se praznuleio ve!=ko-. nočni prazniki 31 marca, kakor to določa novi koledar. V cerkvenih in vladnih krogih ie ta odločitev izzvala senzacijo, ker je vse upalo, da bo med obema taboroma dosežen kompromis.
Strahovit glad na Kitajskem
JJeking. 25. januarja, s. Pomožna komisija dobiva strašna poročila iz Saratsiia v severni Kitaiski. kjer vlada lakota. Število človeških žrtev je tako veliko da iih je skoro nemogoče snroti pokopavati. V mestu je vse nolno mrtvih ki 1pž;,o no cestah psi in volkovi žre jo trunla. Vsled lakote se je roparstvo zelo razširilo.
Bolezen šnanske*p diktatorja se je ooslabšala
Madrid, ?5. januarja (be.) Тика «nji časopisi poročalo, da le zdravstveno stände P rimo de Rt-vere nevarno. Kakor Je znano, je diktator obolel ш hripi, ki m Je razvila v opasao pljučnico,
Naši h raji in ljudje
Zopet veliki snežni viharji in zameti
Promet ovirata sneg in hripa — kih snežnih viharjev —
LJubljana, 25. januarja.
Hud mraz, ki se je pričel kmalu po novem letu ter je dosegel svoj višek med 10. in 20. januarjem, se je sedaj umaknil velikim snežnim viharjem in zametom. Barometer je začel rapidno padati, nasprotno pa se živo srebro v toplomeru naglo bliža do ničle. V četrtek popoldne je začelo snežiti. Nale-taval je neprestano suh in zrnat sneg, ki je do davi dosegel plast debelo za 30 cm. Danes je snežilo neprestano ves dan. V železniškem prometu davi še ni bilo zabeleženih večjih zamud vlakov Bil je promet precej normalen kljub temu. da železničarji zelo mnogo trpe vsled influence. ki se je med njimi bohotno razpasla. Proti večeru so pričeli vlaki prihajati v Ljubljano z večurnimi zamudami. Tako je imel dunajski brzo-vlak nocoj triurno zamudo. Prispel je šele ob 20. mesto ob 17.
Po poročilih z Rakeka vladajo na Notranjskem silni snežni viharji in zameti. Silovita burja se je pojavila v gornjem delu Krasa od Postojne in Razdrtega dalje. Burja zelo ovira promet z Italijo.
V vremenski pratiki dobro podkovani stari možje pravijo, da bo letos padio izredno mnogo snega. Sklicujejo se pri tem na razne svetnike, ki so v januarju zabeleženi kot posebni patroni mraza in snega ali lepega vremena. V ponedeljek je bil god sv. Neže. ki kuricam jajčnik odveže. to se pravi v jeziku vremenskih prerokov, da sv. Neža navadno prinaša lepo vreme. To se ni uresničilo. Uganili so vremenski preroki glede sv. Pavla. Preroki pravijo: sv. Pavel obesi mraz na kavelj. Res je Pavel obesil mraz na kavelj, a prinesel nam je obilico snega.
Hripa se je danes zopet močno razširila. Skoro ua vseh srednjih šolah je pouk v večini razredov ukinjen. Približno v 80 razredih ni pouka. Prvotna do današnjega petka določena ukinitev pouka se je podaljšala do prihodnjega ponedeljka.
Influenca silovito razsaja med železničarji, tako med vozovnim osobjem, kurjači, profesionisti in osobjem. zaposlenim na kolodvorih. Samo v Ljubljani so se slučaji obolelosti na hripi dvignili od 22 na 32%. Močno irpe železničarji v službi, ki jo komaj zmagujejo. Že itak radi influence mnogo otežkočeni železniški promet je sedaj še znatno oviran radi snežnih viharjev.
Pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev ie položai neizpremenjen. Naval zavarovancev traja dalje. Tudi danes se je prijavilo veliko število novih bolnikov. Zadnjih 10 dni znaša sta'ež povprečno 500 bolnikov na dan. Ako računamo, da zavod izplača bolnikom za hranarino povprečno 22 Din na dan. pridemo do presenetljivo visoke vsote. Kakor zatrjujejo, bo zavod izplačal bolnikom okoli 100.000 Din in morebiti še večjo vsoto.
Danes sta se pojavila v Ljubljani dva smrtna slučaja hripe. Umrla sta konto-ristleja Marta Valenčičeva. ki je bila danes pokopana, in iurist Vinko Unk v Zg. Šiški. Oba sta naglo obolela in hitro podlegla zavratni bolezni. V splošnem
je epidemija še vedno lažjega značaja. *
Maribor. 25. jan.
V Mariboru, njega okolici in po Štajerski je zapadel velikanski, nad 1 m visok sneg Neprestano sneži že od četrtka opoldne. Radi snežnih viharjev in žametov je bil danes težko oviran ves avtobusni Dromet in na vseh progah ki vežejo Maribor z ostalimi kraji, je promet popolnoma počival.
Davi se je sicer veliki Sau/er-avto-bus odpravil iz Maribora proti Celju, toda ni prišel daleč ker so se mu na kolesih potrgale verige ter je kolos obtičal v snegu v bližini Slov. Bistrice. Na pomoč mu ie pozneje prišel mali Chevrolet-avtobus, ko ie bilo vodstvo mariborskega avtobusnega prometa obveščeno o nezgodi. S Chevroletom so se odpeljali ravnatelja podjetja inženjer
Na Štajerskem ne pomnijo ta-
Snežni metež v Posavju
Tomšič in inž. Сегле z ostalim pomožnim osobjem. Na kraj, kjer je avtobus obtičal v snegu, so prispeli z največjim naporom šele v dveh urah in pol. Vožnja je bila zelo težavna ker je bilo na Poljskavskih klancih že nad 1 m sne^a visoko. Namestili so nove verige na Saurerjev avtobus. ki se ie povrnil šele zvečer ob 18. v Maribor.
Tudi ostali avtomobilski promet je danes počival. Avtobus ni mogel prispeti do Konjic ter se je istotako vrnil nazaj v Maribor. Slična usoda ie doleteja avtobusi ki vozi med Mariborom in Celjem. Mali Saurerjev avtobus se ie komaj prerij po močno zasneženi cesti do Frankolovega. nato se ie vrnil v Celje. Avtobus na progi Maribor—Tezno je nedaleč od mesta obtičal, v. snegu.
V dravski dolini so velikanski zameti. Vsa vozila, ki so obtičala v snegu, so klicala na pomoč. Niso se mogla ganiti iz snega.
Zvečer je mariborsko avtobusno podjetje izdalo lakonično obvestilo, ki pravi: Od jutri, v soboto je ustavljen ves avtobusni promet, razun onega v mestu samem.
Nikdo ni pričakoval, da bi letos nastale radi snežnih viharjev take katastrofalne prometne težkoče. Gradbena sekcija je v velikih neprilikah, ker nima na razpolago dovoljnih kreditov, da bi očistila močno zasnežene glavne ceste. Krediti so bili nezadostno preračunani. ker ni nikdo kalkuliral. da bi mogla mariborsko oblast zadeti taka snežna katastrofa. Še nikdar po prevratu ni bilo na Štajerskem takih snežnih viharjev.
Vsi vlaki so prihajali danes v Maribor z velikanskimi zamudami. Železniški promet je na vseh progah močno oviran. Dunajski brzovlak, ki prihaja z Dunaja v Maribor ob 14., je prispel na glavni kolodvor šele ob 18. Tudi osebni viaki iz Kotoribe in Dravograda so imeli veliko zamudo.
Neobičajno sliko kaže danes mesto Maribor samo. Po ulicah so nagroma-dene ogromne mase snega. Snežni plugi nfeprestano rije jo sneg. Promet je zelo težaven. Pločniki so venomer zasneženi. Hišniki so vsi obupani in z veliko težavo odkidavajo sneg s pločnikov.
O močnem sneženju nam poročajo tudi s posavske kotline in z Dolenjskega. Snežilo je včeraj neutrudoma ves dan in v noč. Na Posavju od Zidanega mosta dalje proti Brežicam; po Bizelj-skem in hrvatskih ravninah je bril mrzel veter in raznašal gosti pršič. Popoldne je posebno močno začelo snežiti v posavskih kotlinah, posebno od Zidanega mosta proti Trbovljam. Zagorju in Ljubljani.
Na Zidanem mostu se je danes dokaj močni promet razvijal nemoteno. Vlaki iz Zagreba so prihajali redno, za 180 minut pa so se zakasnili brzovlaki iz Avstrije.
Influenca na celjsU državni gimnaziji
Celle, 25. januarja.
Kakor drugod se ie začela širiti gripa tudi v Celju in ie samo na gimnaziji zagrabila istočasno kar pet profesorjev naenkrat. tako da zmagujejo redni pouk ostale učne moči le še z največjim naporom — Čeprav grasira takozvana »španska« kot nalezljiva epidemija, so vendar vzroki obolelosti profesorjev na celjski gimnaziji prav gotovo iskati drugod. — Gimnaziia ie nova impozantna stavba iz leta 1913, vendar pa ima to veliko hibo. da so med vojno postavili v vseh sobah brez izjeme železne peči. ki se kurijo deloma v razredih in le nekatere skozi posebna vrata na hodnikih. — Ker ie reguliranje toplote v danih raemerah popolnoma nemogoče. so zlasti oni razredi, v katerih se kuri od znotraj, prve ure tako razgreti, da blizu peči sedeči dijaki naravnost omedlevajo od vročine, dočim so druyi Pri oknih potem. V o ie dogorelo izpostavljeni mrazu. •— Eno kakor drugo je za šolsko mladino skrajno nevarno in zdravju škodljivo ne glede na to. da od vročine omamljeni učenci vsled silnega glavobola spiob ne, morejo pazno slediti pouku in
Kulturni
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
LJUBLJANSKA DRAMA.
Sobota, 26.: «Kros s kredo». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja. 27- ob 3. popoldne: «Kukuli». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
—	Ob 8. zvečer: «Volpone». Ljfudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek 28.: «Herman Cebski». A.
IJfIBLJANSKA OpRRA.. Sobota, 26.: «Čardaška kneginja». Opereta. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah. Izven. Nedelja. 27 ob a popoldne: «Aida». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
—	Ob 8 zvečer: «Pri treh mladenkah:». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 28.: Zaprto.
»iARJK».RSKO GLEDALIŠČE. Sobota 26.: «Na cesaričino povelje». B. Kuponi
Nedelja 27 ob В popoldne: «Adieu Mirni» Znižane -ene Kuponi _ Ob 8 zvečer с Učiteljica» Kuponi.
Kiabund: Krog e kredo. Ta izredno intere-santno dramo iz kitajskega življenja vprfeori ljub-ttaaska drama v soboto dne 26. t т. efe X. wi
zvečer kot ljudsko predertavo pri znižanih cenah. Režijo'rma z Debevec. V Arami nastopijo: ga Sa-ričeva, *a Medvedova, ja Mira Danilova in sna Rakairjeva: ter zz- Levar, Jan, Cesar, SkrbinSek. Grfeeortn. SancMi. SmerfcolJ, Potofcar ki Jerman Predstava Je ljudska pri izredno znižanih cenah.
«Čardaška kiieginja». V soboto. 26. t. m. se poje v ljubljanski operi Katmanova opereta »ČardaSka knezinla« pod vodstvom k a pet tuka g. Niko Štritofa in v reiW s Povhe4a V elavnih vto-za h nastopijo ga Potrčeva, za Ribičeva k) sna Rakarjeva ter gg Drenovec, Peiek, Povhe. Predstava Je tjmteka pri izredno znižanih cenah.
Opoiariamo na nedeljsko predstavo r ljubljanskem gledališča. Drama vprixori ob 15. popoldne velezabavno veseloigro »Knknli«, svečer ob 20. nri pa angleško komedijo »Votpone«. V operi se poje ob 15. nri Verdijeva velika opera •Aida«, zvečer ob 20 яг! pa opereta »Pri treh mladenkah«. Opozarjamo, da J« saSetek operet* ob 20. in ne kakor običajno ob pol 20. ari.
Gostovanje operne pevke ge. Zikore t Zagrebu. Ga. Zdenka Zikova. članica Narod divadla v Pragi bo gostovala koncem januarja in zadetkom februarja dvakrat v za-crrebški operi. Dne 81- t. m. bo pela naslovno ulogo Puecinijeve «Toece* S. februarje pe istega skladatelja «Turandot».
Vladimir Gajdarov r Beogradu. Ruski filmski igralec Vladimir Gajdarov nastopi dvakrat r Beogradu. Dm 28. јмммј» b*
po večini vobče niso sposobni percipirati težkega predmeta. — Nič manj ogroženi pa niso na svojem zdravju profesorji, ki se cele ure trudijo in mučijo s predavanji, z razlaganjem in izpraševanjem ter so vsled neprestane napetost1 svojih vratnih oreanov še posebno izpostavljeni prehladu, ko zapuščajo učno dvorano in morajo vrh tega med odmorom po predpisih vršiti na ledenomrzlih hodnikih še celo svoio inšpekcijsko službo Javnost ima polno razumevanja za njih težke naloge, nas stariše pa. ki pošiljamo svoie otroke v gimnazijo, zelo skrbijo kvarne posledice načina take škodljive kurjave ki io vsi zdravniki brez izjeme odločno odklanjajo — Zato prosimo prizadeti starši ravnateljstvo za naglo odpomoč na vseh pristojnih mestih, da se upeUe čimprei centralna kurjava z možnostjo regulacije enakomerne toplote. — Nekaj naj žrtvuje država in odtegne peči n. pr. na hodnike velikih vojašnic, nekaj pa bi prispevali učenci sami ki iih je na tem zavodu nad 500 — Ako bi se vsem učencem n pr predpisal davek mesečno le po 1 Din. bi znašalo to mesečno 500 Din in letno 6000 Din. — Sredstva so skromna in amagljiva. koristi iz te naprave pa bi bile neprecenljive. — Današnje stanie ie obupno in nevzdržno navzlic ugodni zimi. katastrofalne posledice pa lahko nastanejo v meglenih in vlažnih zimskih mesecih, kakršnim ie običajno izpostavljeno mesto Celje.	_
Ana Hudovernikova f
V noči od četrtka na petek je po dolgotrajni, mučni bolezni izdihnila v Ljubljani svojo blago dušo ga. Ana Hudovernikova. soproga prvomestnika Ciril-Metodove družbe, predsednika Notarske zbornice, notarja g. Aleksandra Hudovernika. Vest o smrti odlične narodne delavke je vzbudila v vseh krogih. ki so pokojnico poznali, globoko sočutje.
Pokojnica je bila rodom iz ugledne narodne obitelji Roblekove v Žalcu. Bila je sestra svoječasnega državnega poslanca, veleposestnika g. Frana Rob-leka. 2e v svojih mladih letih se je pokojnica udejstvovala v narodnih društvih ter je pozneje, ko se je poročila z notarjem g. Hudovernikom. posvetila vse svoje moči delu za Ciril-Metodovo družbo. Prav tako agilno je sodelovala tudi pri Gosposvetskem Zvonu ter je ob vsaki priliki pokazovala svoio veliko ljubezen do zatiranih koroških Slovencev. Za časa. ko je bil njen soprog notar v Novem mestu je izkazovala veliko gostoljubnost pisatelju Janezu Trdini. Z njeno smrtjo so izgubila tudi mnoga društva marljivo narodno delavko. ki io bodo težko pogrešala.
Bolehala je ga. Hudovernikova že dve leti, a na božični večer jo je zadela še kap. tako da na njeno ozdravljenje ni bilo več misliti. Smrt jo je sedaj rešila trpljenja. Ljubljančani bodo nesebični narodni delavki gotovo najdostoj-neje izkazali zadnjo čast in se bodo v velikem številu udeležili pogreba, ki se bo vršil danes 26. t. m. ob 15. izpred hiše žalosti na Erjavčevi cesti 24 na pokopališče k Sv. Križu. Požrtvovalno narodno delavko bomo ohranili v naj-častnejšem spominu. Težko prizadeti rodbini g. Hudovernika iskreno sožalje!
Težka nesreča delavca
Z roko v cirkularki.
Kranj, 25 januarja.
Včeraj okrog 5. ure popoldne se je pripetila na tukajšnji parni žagi tvrdke Karel Schindler, ki se nahaja poleg postajnega poslopja, težka nesreča.
Popoldne ie bil zaposlen pri cirkularki-ža/gi 281-etni delavec Andrej Kuralt od Sv. Duha pri Skofji Loki. Ko ie cirkularka pre-žagala skoro cel tram, katerega je Kuralt z levo roko uravnaval, mu je nenadoma Pod nogami spodrsnilo na zmrznjenih tleh. da je padel na kolena. Pri tem je tudi omahnil in sunil z levo roko naprej, da jo je zagrabila jeklena ostrina cirkularke. Kuralt je samo zakričal od bolečin in padel nezavesten na tla Tovariši, ki so mu priskočili na pomoč, so z grozo opazili, da mu je cirkularka odrezala vseh pet prstov in raztrgala dlan do zapestja Odrezane prste so našli šele kasneje v žaganiju. kamor iih ie vrgel pritisk cirkularke
Kuralta, ki ie kmalu prišel k zavesti, so Prenesli v sobo strojnika z. Japelja. kjer so mu zasilno obvezali raztreano roko. nato mu ie nudil prvo pomoč zdravnik dr. Olobočnik Proti več£ru so ga prepeljali z avtomobilom v ljubljansko splošno bolnico.
igral v Verneuillovi drami «Gospod Lam-berthier», dan pozneje pa v prizorih Dostojevskega dramatiziranega romana «Zločin in kazen». Poleg njega nastopi tudi njegova soproga ga. Gzovska. Reticirala bo Bloko-vo revolucionarno pesnitev «Dvanajst».
Spominski koncert za umrlim skladateljem Vilharjem т Zagrebu se je vršil 22. t. m. in je izpadel nad vse povoljno. Na koncertu so ее izvajale pokojnikove vokalne in instrumentalne skladbe. O Vilharju kot skladatelju je govoril znani hrvatski komponist dr. B. Sirola.
Petindvajsetletni» popularnega zagrebškega gledališkega igralca. Te dni ip proslavil član zagrebške drame in operete, gosp. Аса Binički, petindvajsetletnico svojega oderekega udejstvovanja. Nastopil je v Ber-tejevi. po Schubertovih melodijah povzeti opereti «Pri treh mladenkah». Igral in pel je part očeta treh mladenk, dvorskega steklarja Tsehölla. Njegova kreacija je bila izvrstna.
Alojiij Peterlin - Batog: «pot sa goro». Avtor te drobne pesniške zbirke se je oglašal pred dvema desetletjema v raznih naših časopisih. Sedaj je izbral svoje pesmi in izdal knjižico v samozaložbi Bat ого ve pesmi so nastajale oblikovno nod vplivom naših stare gib pesnikov: pozna ее mu tudi, da je marljivo prebiral narodne peemi. Visokih iskanj in globokih doživetij v njih ni; so šopek preprostih cvetlic za preproste duše. Zbirka te naroča pri avtorju, učitelju v Do-bovi
Premijeral	Popolnoma novo!
ILOIULOAM GOSIKI
božanska nepozabna .Bela sestra v najnovejšem veiefiimu
Ршбйшо
o	По	o
OGD Fco^co,
Prekrasno filnnko veiedelo slovitega režiserja „Ben-Hurja"
(F K ED NOSILO Globoko pretresljivo!	Očarljivo in nepozabno!
Pre Js ave ob 4, pol 6., pol 8. in 9. uri Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA
Nova zgodbica s slikami za male čitateljt «Jutra»
Miček Tiček
piše in riše Ksenija Prunkova. Jutri, v nedeljo priobčimo pod zgo-rajšnjta naslovom začetek nove izvirne povestice s slikami, ki bo na prvi mah osvojila srca najmlajšega občinstva.
Nabavili smo lo za prvotisk v «Jutru» baš zato, ker smo bili uverjeni, da podamo z njo čitateljem nekaj izredno dobrega.
Prvi odlomek izide v jutrišnjem «Mladem Jutro», nadaljevanja pa bodo izhajala na običajnem mestu med «Malimi oglasi» kakor doslej.
Strašna borba s haiduki
Par hajdukov se bori z orožniki In vojaki. ki imaio tope. strojnice in granate.
Včeraj smo že na kratko poročali, da sta po hudem boju v vasi Djerikovac blizu Po» žarevca našla smrt največja hajduka, ki sta ogražala srbske vasi, brata Barbulovič. Boj, ki je bil tako fantastičen, da so morale na= stopiti razne vrste orožja, kakor topovi, stojnice in granate, je imel tudi strašne po» drobnosti.
Ko so se orožniki na treh avtomobilih pripeljali do hiše, kjer sta se ugnezdila haj» duka, so najprej v bližini našli gospodarje» vo ženo ter ji naročili, naj gre v hišo ter pozove hajduka k predaji. Žena se je takoj vrnila s kratkim odgovorom: živa nikdar. Bolgarski emigrant Stojan Cvetkov, ki se je prostovoljno pridružil ekspediciji, je ste« kel k oknu hiše, da bi skozi okno videl, kaj delata zločinca. Dobil je strel v glavo, da je bil pri priči mrtev Potem se je začelo stre« Ijanje od obeh strani. Orožniki so se okrog hiše utaborili kakor na fronti m popoldne so dobili še izdatno vojaško pomoč Ko je streljanje malo ponehalo, so poslali v hišo tudi gospodarja Vladimirja Diniča, da bi pzval hajduka k predaji. Isti odgovor: živa nikdar
Ko so stopile v akcijo strojne puške, se je del hiše začel rušiti in napadalci so že mislili, da je boj končan in da sta hajduka ubita. Po kratkem presledka pa sta začela haiduka streljati od druge strani. Ker tudi ročne granate niso izdale so se odločili, da bodo hišo zanetili. Hišnega gospodarja Via» dimira so pozvali, naj sežge kup slame, ki je bil pred hišo. Hajduka sta pa svojega gospodarja in gostitelja ubila, še predno je mogel zažgati slamo. Od strani so se nato orožniki približali hiši in jo oblivali z ben» činom Najmočnejši zubli plamena so bruh» nili skozi okno. pri katerem sta se hajduka malo poprej zabarikadirala Orožniki so že hoteli, meneč, da sta hajduka mrtva, zdir» jati v hišo, a jih je pridržal narednik Mi» lojevič, ki se je iz previdnosti najprej sam priplazil do hiše ter vlil skozi okno precej bencina. Ob tej priliki je videl oba hajdu» ka Eden od njih je bil polit z bencinom in obleka mu je začela goreti. Tedaj je s puško v roki odprl vrata in stopil ven. Ta» koj za njim je prišel iz goreče hiše tudi drugi Prvi ie stal ves v ognju ter nepresta« no streljal. Strašna zločinca sta napravila le par korakov, potem pa sta se zgrudila pod kroglami, ki so se usipale od vseh strani. V kruti borbi je bilo «treljanje tako divje, da je bil pomotoma ubit tudi vaški kočijaž, ki se je pridružil orožnikom Pri ubitem hajduku Trifunu Barbulovidu so našli ne» kaj prstanov in drugih predmetov, ki so bil» plen raznih strašnih zločinov prejšnjih let. Barbuloviča sta prestala že več težkih bojev z orožniki. Sedaj sta pa po poldnev* nem boju le podlegla.
Simplonski kondukter - ropar
Tri mesece se že dogajajo na simplonu Carigrad - Berlin na našem področju raznovrstne tatvine: potnikom zmanjka denar. dragocenosti, in tudi prtljaga. Policija ie imela že mnogo truda, a vse zaman Končno pa je komisar železniške policije Dimitrije Lazarecič osumil tatvine konduk-teria Dragomira Djurdijeviča. ki pripada caribrodski postaji. Vse tatvine so se dogodile namreč tedaj, kadar je bil on v službi.
Ko ie te dni prispel simplon v Beograd iz Caribroda, so opazili, da neki potnik spi v svojem kupeju. Orožnik ki ie spremljal vlak, je pravil da spi mož že od postaje Lipovo Pozvali so kondukterja. To je bil Dragomir DiordjeviČ Izdavil je. da je potnik popolnoma pijan Ker pa ie izgledali potnik boli zastrupljen, kot pijan, so ga začefli buditi in to iim ie s težkim trudom uspelo. V uradni sobi ie izjavil, da ie naenkrat zaspal in da sam ne ve kako. Obenem ie pa začel iskati po žepih ter končno ves preplašen ugotovil, da mu ie izginil iz denarnice ves denar iz ženov pa sive rokavice in mali revolver Mož ie madžarski državlian. Jano« Čistek. stalno uslužben v Carieradu Potoval le skuoai z nekim bolgarskim študentom in nekim nemškim tehnikom Nemec se le kmalu preselil v drug kupe. z bolgarskim študentom sta pa pila rakijo katero le imel ta s setooi. Na enkrat ie pa Madžar zaspal ia od tedai n« vt ničesar ve&
Zaslišali so tudi njegovega sopotnika Nemca in Bolgara. Ta dva sta izpovedala, da sta pustiia svoieea sopotnika že davno samega, ker sta dobila od kondukterja druge prostore. Policijski komisar Lazare-vič ie bil takoj na iasnem. da ie sumljivi kondukter potnika narkotiziral in potem oropal. Ni pa vedel, kako bi mu to dokazal.
Kondukter ie videl, da ga imajo na sumu in ko se ie vračal s svojim vozom nazaj proti Caribrodu. ie še v sobi železniške policije naglo spustil iz žena nekaj na tla ter potem naglo skočil na vlak. ki se ie že premikal Sprevodnika mednarodnih vlakov se ne sme pridržati, če ie v siužbi In tako tudi komisarju ni preostalo drugesra. kakor da ie obvestil zadnjo postajo, naj ga zadrži ko bo dokončal službo Zavitek, ki ga ie na skrivaj konduter vrgel na tla. ie vseboval namreč ukradene rokavice in revolver.
Drugi dan so roparskega kondukterja privedli v Beograd na policijo, kjer si je izmisli! jako čudno obrambo in zagovor. Tatvino ie sicer priznal Zatrieval pa je, d3 io ie izvršil v pijanosti. Madžar in bolgarski dijak sta pila močno rakijo ter io tudi njemu ponujala Piiača mu ie šla v glavo, vzela mu ip vso razsodnost in ko ie videl pri spečemu potniku debelo denarnico. je oobra' iz nie denar v svoji pijanosti. Okolnosti izvršene tatvine v kolikor iih ie do sedai dognala preiskava, pobijajo seveda to zagovor in tako ie policija prepričanja da ii ie padel v roke zločinec. ki ie izvrševal doslej vse tatvine v mednarodnem vlaku.
Španska hripa?
INFLUENCA
Za ojačanje rekonralescen- I <a/> <f o rt*t n I tov je iibornc eredstvo .LCLIICI1111
1797-a	Vpraiajte zdrarnika га svet!
Dobiva it v lekarna b.
Oh, te zeljnate glave!
Liubliana. 25. januarja.
Kmetica Francka, doma tam iz male vasi ob Savi. je ženska v najlepši dobi. Tarejo jo sicer radčine skrbi, toda ima zelo razvit tailent za špekulacijo. Samo da so soldki. pa je vesela. Francka ie prišla pred nekaj tedni v stiske. Doleo ie tuhtala. na kakšen način bi si lahko pridobila večje svote denarja. Šinila ii je hudobna misel:
—	Moj Bog! V kleti imamo malo poljskih pridelkov. Te rabimo za domačijo Pa sosed Valentin ima bogato zalogo zeljnatih glav, krompirja, korenja in drugih dobrin. Kaj če bi po noči šla v klet in po malem iernala zelninate glave. Rečeno, storjeno. Francka ie začela hoditi v sosedov hram in odnašati poljske pridelke. Marljivo je vozila glave in drugo v mesto na Vodnikov trg. kjer se ie napram znankam iz drugih vasi Posavja pobahaia:
—	Letos smo prav dobro pridelali. Imamo dosti zelja, krompirčka in korenja, človek bo zaslužil nekaj metuljčkov.
Sosed Valentin ie presenečen opazoval že dali časa. kako mu zaloga poljskih pridelkov prhni in se mu od dne do dne zmanjšuje. V četrtek ob prvih jutranjih urah ie zaslišali silno lajanje domačega psa. Vstal je in šel gledat napol oblečen, kaj se na dvorišču godi. Bos in v spodnji obleki ie prišel iz hiše. Kar debelo je skrbni gospodar pogledal ter gromko vzkliknil:
—	Dobro jutro. Francka! Kaj pa nosiš v vreči? —
Francka ie pobegnlia kakor lahkonoga srnica. Na dvorišču pa je pustila vrečo z zelnatimi glavami. Francko so prijeli in na policiji — ker vas spada še pod okoliš ljubljanske Policije — ie Francka sramežljivo priznala, proseč usmiljenja in milosti.
—	Gospod komisar, ie s povešenimi očmi pripovedovala. — res sem ukradla ne-kai gflavic Ne toliko, kot pravi sosed Valentin.
Sosed Valentin ic na policiji navedel, da mu je iz kleti zmanjkalo nad 200 zeljnatih clav. 220 kg čebule in mnogo korenja. Trpi okoli 1020 Din škode Brhka kmetica Francka ne bo več hodila na Vodnikov trg prodajat zelja in čebule, romala bo v zapor . . .
GoSPoSoM zdravnikom U vednost!' /ŠgEDSTVO za ZDRAVLJENJ« in 0čuvanje
GRIPE
Igo BIVA SE
ZOPET UVSIH APOTEKAH.

t
Domače vesti
„Življenje in svet" št. 4.
Pravkar je izšla četrta številka tega naše* ga najbolj zarimivega tednika za pouk in rsbavo tei prmaša na uvodnem mestu dr M. Robičev članek
«G. E. Lessing. bojevnik za resnico, svobodo in človečanstvo
Nato sledi nadaljevanje dobre humore» eke
«Povest o graščaku. ki se ie v past ujel».
iz peresa priznanega pisatelja Franceta Bev» ka.
«Kako s? urediš lasten kino?»
vsebuje navodila kako more amater sam enemati filme in jih projicirati na platno Zimske nadloge in pretkanosti lisice po» pisuje sestavek
«V hudih dneh»,
nakar sledi konec zanimivih vtisov, ki jih je dobil Ignotufi pod
«Zimskim soncem na Adriji.»
Interesanten je članek
«Liudje. k' iščelo ral na zemlji •..»,
v katerem se razpravlja o žrtvah morfija, opija in drugih narkotičnih sredstev.
«Čudeži moderne tehnike,»
nas seznanjajo z velikopoteznim načrtom francoskega učenjaka za ohladitev Sahare.
O strašni nevarnosti, ki preti ljudem v Sibiriji od grabežljivih in lačnih volkov, govori članek
«Sibirski volkovi,» nakar sledi zanimiv popis «Vranice — rezervnega skladišča krvi v našem telesu.»
Kramljanje Fridoline Žolne o kranjskem tepež se nadaljuje v tej številki pod na» slovom:
«Nevarne grožnje.»
Vsakogar bo zanimal članek
«V zakotjih zapadnega Turkestana»,
starše in vzgojitelje pa sestavek «Leni otroci.»
Številko krasi reprodukcija fotografije prof. J. Ravnika
«Begunjščica s Stolom.» «Življenje in svet» stane četrtletno Din 20, mesečno Din 8, posamezna številka pa Din 2.
DIN JE-ZAVÄPOWW-ySAM.JUTPOV MAROČMtK ZA PCI HEB ЈМИНЕ NEZGODE
*	Osebna vest. Za rednega člana glavnega orosvetnega sveta je imenovan dr. Karel Capuder, vršilec dolžnosti prosvetnega in-spektorja v Ljubljani.
*	Narodni žensk} savez SHS. Prejeli smo Slovenski del uprave saveza je na svoj) zadnji seji sklenil, da odpošlje Nj. Vel. kralju telegram: ^Slovenski del Saveza po-zdravüa z največjim zaupanjem izpremem-bo državne uprave.«
*	Vojvoda Stepanovič zopet zdrav. Po vesteh iz Cačka se je zdravje vojvode Stepanoviča v zadnjih dneh obrnilo na bolje Vojvoda je predvčerajšnjim že zapustil posteljo.
*	Razpis natečaia. Razpjsuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Dolenja vas pri Ribnici (1-3). Jamčevina 1200 Din. Letni prejemki: redna plača 9oG0 Din, doklada 4S00 Din. za telegraf 240 din, za nadziranje pomožne pošte 360 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 156 Din. za prenašanje pošte 3120 Din za sel-sko dostavo 7800 Din Nadalje se razpisuje služba pogodbenega poštarja pri pošti Sv Tomaž pri Ormožu (II-I.) Jamčevina 1000 Din. Letni prejemki: redna plača 9DO0 Din duklada 4500 Din, za selsko dostavo 14.664 Din. Prošnie s prilogami naj se vlagajo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 10. februarja t. I.
*	Redukcije v gradbenem ministrstvu. V ministrstvu za zgradbe ie že izvršena redukcija nepotrebnega osobia tako v ministrstvu kakor tudi v gradbenih direkcijah Reduciranih ie: 82 cestarjev in risarjev. 2 administrativna uradnika 202 cestarja im siužatelia 35 cestnih nadzornikov več strokovnih delavcev — vsega skupai 323 usluž bencev Zavoljo redukcije bo prihranjenih 3.S50.S43 dinarjev na leto Na izpraznjena mesta ne bodo imenovani novi uslužbenci
*	Pozor turisti in smučarji! Opozarjamo cenjene posetnike planinskega doma na Kofcah 1500 m nad Tržičem. da ie pozimi dostopna pešhoij samo Pot čez Dolino in Ukca, ki je lepo zvožena in tako lahko dostopna vsakomur Vsa druga pota so zarr.e-dena in dostopna samo s smučmi To poročamo. ker se ie že več posetnikov. ki sr-šli druga pota moralo vrniti Pri vrnitvi it doma se pa priporoča pot na Kal in na des т>о na Vasovie in Sv Ano. —OskrbniStvo doma na Kofcah
*	Smrtna kosa. Zavratni bole-zni je podle gel v Gornji biski slušatelj pravne fakultete v Ljubljani g Vinko U n k Pokojnik je bil marljiv, a siromašen diiak. ki se je preživljal z instrukcijami in tako zaradi
prenapornega truda nalezel kal bolezni Pogreb bo danes 26 t. m. ob 16. iz hiše ža losti na pokopališče v Dravljah — V Ljubljani je po dolgi mučni bolezni umrl zasebn' uradnik g Hinko Heine Pogreb bo v nedelio. 27 t m ob 14. — Po mučni bolezni ie včeraj preminula v Ljubljani ga Pavla Zupanova, vdova po nadučitelju. Pogreb bo 27. t. m. ob pol 16. — V Ljubljani 'e umrla ga Marija Ažmanova. vdova po naddavkarju Pogreb bo v nedelio 27 t. m. ob 14. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie!
*	Direkcija Jadranske plovltbe je izdala navodilo po katerem ugasne koncem tekočega meseca vel;avnost brezplačnih paro-brodniških voznih kart. izdanih bivšim narodnim poslancem
*	Telefonska pnaročnina za obrtne proda. !alne. Svoiečasno odredbo le poštni minister izpopolnil takole- V četrti razred telefonskih naročnikov se uvrste s 1. Januarjem 1929 poleg ostalih poklicev, ki so v odredb) našteti tudi prodajalci 'astnih obrtnih izdelkov pod imenom »obrtne prodaialne« V ta razred oa se ne smeio uvrstiti tisti na-ročniki obrtniki, ki irnaki svoie prodajalne protokolirane kakor trgovino (II razr) k! so mali obrtniki (V razr ) ali ki imajo samo obrtne delavnice Ugodnost tega razre-da uživajo samo tisti naročn:ki-obrtniki. ki izdelujejo svoie predmete na svoj račun in jih potem na istem mestu prodaiajo Oni morajo biti hkrati izdelovalci in prndaialci prodaialna in delavnica pa morata biti v istem ali pa vsaj v neposredno sosednih prostorih Ce pa sta prodaialnica in delav. n:ca ločeni fv drugem poslopju ali ulici) se telefon v delavnici uvrsti kot »obrtna delavnica« tisti v prodaialni pa kot »obrtna prodaialna.«
D<n sob 14*30 v "inu MATICA
Otočje Fidži
Sege in običaji prebivalstva. Fa^na in liora v f lmu
Zveza kulturnih društev.
*	Novi zakoni. Tiskovna zadruga v Ljubljani bo izdala zakone in izpremembe zakonov, ki so bili objavljeni po 6. januarju t. 1. Prihodnji teden izidejo: Zakon o kraljevski oblasti in vrhovni upravi. Zakon o zaščiti iavne varnosti in reda v državi. Zakon o iz. premembah in dopolnitvah zakona o tisku. Zakon o izpremembi zakonov o občinah in oblastnih samoupravah. Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Zakon o državnem so-dišču države m uredba za izvrševanje tega zakona ter Zakon o izpremembah v zakonu o državnih nameščencih. Nadaljtii zakoni bodo sledili v kratkem.
*	»Primorski Glas«, ki je v prvi vrsti namenjen primorskim emigrantom, ie izšel in prinaša lepe in zanimive članke, misli primorskih beguncev ter polno notic in vesti iz zasedenega ozemlja Dobi se po vseh trafikah v Liubljani Mariboru. Celju in drugod Naroča se v Liubliani. Šelenburgova ulica 7-11 Sezite po niem!
Specialna defavnca
smuš ih, športnih rev>iev in goizeric
1 б В 0 H В, В bi štev. 1
se »sem soortnikom priporoča
*	Maskerada v Stražišču. Sokolsko društvo v Stražišču bo priredilo v nedeljo, dne 27 t. m veliko maskerado v Sokolskem domu Začetek ob 6 zvečer Po velikem zanimanju med domačim občinstvom in iz sosedni krajev sodeč bo maskerada nudila veliko zabavo ker se pripravljajo okusne maske v obilnem številu
*	Tudi rekord ali nevaren. Prejeli smo: Posestnik Anton Ferenc in zasebnik Aloiz Sterniša sta stavila v Ferenčevem vinogradu da gre Sterniša bos po snegu i2 vinograda v Jeruzalemu v Veržei peš in sicer mora biti Sterniša v Veržeju prej kakor pa Ferenc z vozom in konii Od vinograda do Veržeja ie okroglo dve uri peš-hoda vendar ie Sterniša zmagal to pot po 30 do 40 cm visokem snegu s podvihanimi hlačami in bos Za pot je potreboval okrogle 40 minut Kdo si ga upa posnemati!
*	Gg. trgovske potnike opozarjamo na da-"ašnii oglas pod šifro »Stalno mesto 3333«
*	Po dvanafsfih letih se ie vrr.il iz ruskega ujetniš+va. V Dubrovnik ie prispel te dn
Premijera!
Pogonoma novo!

ARTIST
Film o ljubavi in čaru maneže — V glavnih viogch dražesti.ae
Магу Johnson in elegantni kavalir
Werner Fuetterer
Cirkuške velesenzsci e!	Na eta n zan;m va yseb'na!
Pndtfave ob 4. nol 6. noj 8 'n 9.	,K no ID A
neki Anton Babič. star 33 let. rodom iz Budve Na fronti v Galiciji je prišel v rusko ujetništvo Lansko leto se je podal na pot v domovino ter po 13 mesecih napornega potovanja prispel v Dubrovnik Prinesel je več pisem od rojakov ki so še ostali v Ru-siji Po Babičevi izjavi se nahaja v Rusij še mnogo naših ljudi
* Najdba neznanega mrliča. Prejeli smo Dne 24. t m popoldne je bilo v gozdu blizo Lukovice najdeno truplo okrog 50 let starega, 170 cm visokega moškega pri katerem niso našli nikakih izkazov Nesrečnik je najbrže zmrznil Neznanec ima podolgast koščen obraz, rjave angleško pristrižene brke. osivele, polne po koncu stoječe lase: brado ima poraščeno na kratko Oornie zobe ima dobre. spodaj pa na 3 zobeh zlate krone Ob'ečen ie bil v črne hlače in tak telovnik rjavosiv črtast sukmič nove črne nsniate gamaše čevlje na zadrgo in klobuk Truplo ie ležalo 8—10 dni na dotičnem mestu in ima nrsni koš in obe rokj do zapestja od živali snedene
NOGAVICE
kup'te najceneje on
^В . X. S "-•'rr»». .		^ rfv ^т-. ,
		
M k oš 14, S* Pe1ra с
*	V primerih zastrupllenja. ki nastanejo zaradi pokvarjenih živil, zaradi alkohola, nikotina morfija, kokaina je raba prirodne grenčice »Franz-Josef< važen pripomoček. Zdravniške strokovne knjige navajajo le. da pri zastrupljeniih s svincem voda »Franz-Josef« hitro odstrani najbolj trdovratno zagatenje ki ie glavni povod mnčnib napa-dov kolik Dobi se v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah
*	Obleke kemično čisti harva, pllslra ln lika tovarna JOS. REICH
*	Plesne obleke od 240 Din dalje. Ogled istotam neobvezen P. Magdič Ljubljana
*	Cenjeno občinstvo se vliadno opozarja na inventurno prodaio ostankov parov čevljev. osobito malih številk, po znatno znižanih cenah, dokler zaloga traia, v trgovini PFKO Liubliana. na Aleksandrovi cesti 131
*	Proti kašlju in prehlajenju sigurno deluje »Jok« Dobiva se v vsaki lekarni in
174
Tovarniška zaloga, samoprodaja za Slovenijo svetovnih tovarn
mofonov
in elektro-plešč po brezkonkurenč-nih cenah samo pri
Elektrofonski družbi z o. z.
Ljubljana, Aleksandrova cesta 7.
Plošče: Homocord, Columbia, Par-lophon, His Master's voice itd.
Najnovejše plošče prispele!
Iz IjubHane
u— Svetosavska proslava, k> bo v nedeljo 27. t. m. ob 20. na Taboru, obeta biti ena na;Iepših letošnjih druiabnih prireditev. Prireditveni odbor pod vodstvjm dvorne dame ge Franje Tavčarjeve je pridno na delti in skrbi, da bodo vsi udeleženci kar najbolj zadovoljni. Odbor je poskrbel, da bo od polnoči naprej vozil vsake pol ure v vse smeri avtobus po normalnih cenah S tem bo ustreženo tudi onim ki stanujejo na oeriferiii mesta, ker bo avtobus voril v vse smeri Sp. Š ško. Vič. Posavje in ostale kraje. Tramvaj se bo ustavljal za dnooldan-sko in večerno prireditev na oglu Sentpe-terske in Šknfje ulice Ker ie letošnja prireditev namenjena gradbi pravoslavne cerkve v Liubliani. se nadeja odbor čimvečje udeležbe
u— Pravoslavna občina Ljubljana naznanja. da se bo pri svetosavskj proslavi v nedeljo 27 t. m. električna železnica ves dan ustavljala na og'u Sv Petra Istočasno se naznama da bo avtobus po 12. vozil vsak.--uro v vse smeri Liubliane
u— K ustanovitvi Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani. Drevi ob 18 se zbero v društvenih prostorih v Kazini naši rezervni oficirji, da ustamve novo organizacijo, čije področje se bo raztezalo na vso državo Tako bodo imeli rezervni oficirji dve organizaciji, eno s sedežem v Beogradu, drugo s sedežem v Liubljani. Ustanovitev zveze rezervnih oficiriev v Liubliani ie logična in neizogibna posledica znanega spora med središnio upravo Udruženia rezervnih oficirjev in ljubljanskim pododborom, ki je sedaj v likvidaciji Da ni srediSnia uprava gnal spora do skrainosti. bi bila organizacija rezervnih oficiriev še vedno enotna Vsa krivda zadene središnjo upravo, kai lahko ljubljanski pododbor dokaže z dokumenti Opozar.amo rezervne oficirje na današnji ustanovni občni zbor. na katerem bodo prečitana in odobrena društvena pravila in izvoliena uprava. V interesu rezervnih častnikov ie. da se zbira udeleže sai bo lahko nova organizaeüa uspešno delovala v korist celote in poedincev.
u— Slovensko zdravniško društvo v Liubljani vabi na redni občn: zbor. ki bo 26 t. m ob pol 8 zvečer v restavracij »Zvezda« z naslednjim dnevnim redom: či. tanje zapisnika letno poročilo odbora In re-
Dancs i rtu m . a 1 no de o tMIcA JANNlNGaA
„KRIK MESt"
Der Weg allen Fle sc^ s
vizorjev. volitev predsednika, odbora, revizorjev in razsodišča, določitev časopisov in knjig, določitev članarine, zdravniški sta-novski red. slučainost-i Za primer nesklepčnosti velja določilo pnslovmka.
u— Otoč'e Fidži. Danes ob 14.30 bo pred-va'ala ZKD v prostorih k;na Matice zanimiv in poučen film o prebivalstvu na otokih Fidži o šegah in navadah teh ljudi ter o fauni in bogati flori v teh kraiih Vabimo vsakogar, zlasti pa šolsko mladino in diia-štvo k ogledu tega sporeda Film se bo ponavl'al le še lutri nb 11 dopoldne
u— Pariz v slikah. Zaradi nastalih tehničnih ovir se preloži za ponedeiiek 28 t. m. iavljeno predavanje g prof dr Pavla Brež-nika na naslednji dan. to je na torek 29 t. m Vršilo se bo kakor že iavlieno v mali kazinski dvorani ob 8. zvečer. Na sporedu nad 150 zanimivih in lenih skiootičnih ^Гк Pariza in njega nailepše okolice. Vstopnina 3 in 5 D:n za sedež
u— Odbor TKD Atena opozaria p. t. članstvo. da se udeleži pogreba naše zaslužne dolgoletne odbornice gospe Ane Hudover-nikove.
u— Avtomobilski karamboi. Na Celovški cesti pri Dravljah bi se bila v četrtek kmalu pripetila večja avtomobilska nesreča Magistrov avtobus se je med vožnjo iz Št Vida proti Ljubljani ustavil pred Kogovškovo hišo v Dravliah da ie izstopil učenec Ivan Kogftvšek. Za avtobusom je privozil priv. av tomobi! trgovskega potnika V. Spreitzerja. ki je po naključju zadel ob levi zadnji del avtobusa K sreči je bil avtobus le nekoliko poškodovan. Drug karamboi se je dogodil na oglu Krekovega trga iz Polianske ceste pri finančni direkciji. Tu sta trčila skupa.1 tramvajski voz št. 8 in tovorni avto pivovarne »Union'. Večia nesreča ie bila pravočasno preprečena, ker sta oba. voznik tram-vaja Jože Ponikvar in šofer, ob pravem času vozili zavrla.
u— Kairenite stopnice pred ljubljanske glavno pošto so tako gladko izlizane. da je v nevarnosti vsakdo, ki stopa po niih posebno v sedanjem snežnem vremenu. Nai bi se лг interesu publike ta nedostatek odpravil
u— Tatvina obleke. Pekovskemu mojstru Ivanu Prosenu. stanujočemu v Kamniški ulici 7. je neznan tat odnesel iz zaklenjenega stanovanja zimski sukniič in še nekaj druge obleke v vrednosti 600 Din Sploh se zadnji čes tatvine obleke zelo množe Neznana »sraka« vdira v zaprta stanovanja ter nato neopaženo odnaša obleko, posteljnino in slično blago. Mnogo obieke ;e neznan tat odnesel iz invalidske barake pri tehnični srednji šoli na Mirju in sicer nekemu invalidu, ki je oškodovan za približno 50C0 Din.
u— Aretacije. Policjia je zaprla nekega klateža zaradi prepovedanega povratka v mesto, tri ženske zaradi tajne prostitucije ter več beračev, ki so prosiačili po mestu. Berači so se v mesto pritepli iz bližnje okolice.
(Pom/ad v cvetju.
O. t e b г u а г i а па IS ahoi* и
шжшшшшш
«•USTNI rOHtK
PLES v MflSKKH
šO«OL II.
KAZHA
Eečuia SX1Ы e
1. feb uara v K loru
Vstop к proti vabilu
Rek am ci e vab l
v kavam Evropi
I
u— Policijski drobiž. Policijskemu ravnateljstvu ste bili prijavljeni dve manjši tatvini, tako tatvina obleke in tatvina drv na škodo državuih železnic, dalje dva ponočnjaka, ker sta kalila nočni mir in razgrajala ter prodajalec premoga, ker ie prodaja) premog v neplombiranih vrečah Policiji so bili slednjič prijavljeni- težja nezgoda. 2 karambnla, 5 trgovcev zaradi kršenja uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, 2 pijanca zaradi neplačanega zapitka in 4 vozniki zaradi rrestopkov cestno-policijskega reda.
u_ Podporno druStvo železniških uslužbencev v Liubljani sklicuje za nedeljo 17 februarja svoi vsakoletni občni zbor v dvorano okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Ljub'iana M klošičeva cesta Zborovanje se bo začelo točno ob 8 zjutrai K obilni udeležbi vabi odbor	207
tiacil) bolezni pridejo ua|laž|e v oašt telo jxitom >istne in gr|ne iKlpr'ine Го na teme-Ijitejše razkužite in io napravite odporno nroti napgdu bacilov ako uporabljate okusne
ANACOTPJISl
Dobe
se v vseh lekarnah cena jim je zelo primernal
u— Občni zbor ZBZ bo 27. t. m. ob 13. v
veliki dvorani OUZD na Miklošičevi cesti z običajnim dnevnim redom. — Odbor. 203 u— V nedeljo ob 4. zjutraj gremo na svež guijaž k »Tičku na Gričku«.	202
u— Sokol II. naznanja vsem pripadnikom društva da je moralo spremeniti telovadni red odde'kov. Odslej vadijo člani, moški naraščaj in moška deca ob sredah in sobo-tah. članice, ženski naraščaj ter ženska deca pa ob ponedeljkih in četrtkih; vsi ob dosedaj običainih urah.	201
u— Sokol II. bo priredil 12. februarja ples v maskah v dvorani Kazine.	200
u— Plesna šola na Taboru bo priredila drevi svoj zaključni venček. Vabütni so vsi obiskovalci plesne šole, da se udeleže venč-ka v čim večjem številu. Dobro dnšli pa tudi vsi drugi! Napravljeni so vsi koraki, da bo v največji meri ustreženo plesalcem in Plesalkam ter da bo venček dostojna zaklju-čitev plesne šole. ki je dosegla v seziji najlepše uspehe.	204
Rekonv^lescenfi po ures^an? tin џ i
ШШШШШШШШШВЛ
se najsii:u<rne>jt; ookrepčaio s CI1INOFERRIN že-leznatim vinom. Dolvva se v vseh lekarnah. Pazite na ime CHINOFERRIN!
h— Sobotni plesni večer Jenkove šo!e
drevi ob 8. v balkonski dvoran: »Kazine-c. Pouk: fox-anglais in taragona.	210
u— Sekcija Zveze finančne kontrole v Ljubljani priredi v soboto dne 26. t. m. v veliki dvorani hotela -»Uniona« plesno ve. se1rco pod pokroviteljstvom finančnega direktorja za Slovenijo g. dr. Josipa Povale'a
171
Iz Maribora
a— Oblikovanje z zlato kolajno za civilne Z3sluge. Odlikovani so bili z zlato kolajno za civilne zasluge naslednji uradniki mariborske policije in sicer okobški nsdzorm-ki: Ivan Maliorčič. Ljudevit Macarol Jos:? Konič ter agentje: Bogomil Nožir. Fran Beziak in daktiloskop losip Grobin
a— Zaplenjene novine. Državno pravdništvo v Mariboru je včerai zaplenilo v Ala-riboru izhajajoči list »Uiedinieni železničar« Zaplenjena je bila cela naklada tako da nI prišla niti ena številka lista v javnost. List izhaja štirinajstdnevno in je enkrat pican slovenski, drugič hrvatski Zaplenjena številka ie ЬПа pisana hrvatski. »Uiedinieni železničar«, ki ie glasilo Zveze železničarjev. je bil zaplenjen zaradi kritike o delovanju nekega bivšega železniškega ministra
Zadovoljstvo v hiši
je le tedaj, ako uporabljate pražene kave tvrdke
ANTON F474RIVC - CFLJE
K
rpnyrt
r— SmuSka tekma v Kranju. Prihodnjo nedeljo priredi črnuški odsek kranjskega Sokola prvo smuško tekmo v kranjski oko« lici. Pnčetek tekem bo ob 13 uri. Tekmo» valo se bo v treh kategorijah, za člane, na» raščai in deco. Proga za člane je izpeljana izpred šenpeterskega gradu v Stražišču po travnikih ob poti na Sv Jošt skozi Tiču« rico med Sv. Joštorn in Šmarietno goro, na Kucno. v vsponu do Andrejevca nato po strme mpobočju do bivše costiine Indi» har v Rakovici po besniški cesti numo po* staje Sv Jošt, skozi goren io Savo na Kal« varijo pred šenpeterski s^ad nazaj Proga ima skoro 300 m vspona Proga za naraščaj bo tekla skupno « člansko do Kucne. od» tod na postajo Sv Jošt in po besniški cesti skozi gorenjo Savo in Kalvarijo nazaj Pro» 0a za deco bo speljana okrog Stražišča. Start ir cilj vseh tekem bo pred šenpeter« skim gradom Zmagovalec bo dobil odseko» vo prvenstvo za leto 1929 Tekma bo ob» enem izbirna za tekme GSZ v Mojstrani dne 3. februarja.
Iz Trbovelj
t— Zarad' slabih gmotnih razmer je IL rudarska skupina prosila pri centralnem ravnateljstvu TPD v Liubljani za enkratni nabavni prispevek.
t— Šahovski klub ima svoj redni občn» zbor v sredo 6. februarja ob 20 v mali dvorani Sokobkega doma
naravna krepflna hrana Ovomaltine pospešuje rast in pridobi-vanje na teži kakor tudi duševni razvoj.
Sport
Uspehi naših smučarjev v inozemstvu
Od 23. do 27 t. m. se vrli v Brašovu v Rimuniji tekmovanje za rumunsko državno
{irvenstvo v smučanju, katerega se je ude* cžil tudi naš JZSS c tremi tekmovalci, in sicer Joško Janša, m ž. Janko Janša in dr. Kmet Tekmovanje je razdeljeno na več skupin, in sicer tekmujejo na 30 km. na 18 km. v slalomu in v skokih.
V tekmovanju na 30 km, ki se je vršilo v četrtek, je po prejeti brzojavki Janša Jo* ško (član SK Ilirije) dosegel s časom 2:12 prvo mesto, drugo je zasedel Beranovskv v času 2:16. tretje Izytkovic, 4. Pascu, 5 Janko Janša. 9 dr. Kmet Brzojavka v to= liko ni jasna, ker je dr. Kmet starta! v sta; rostnem razredu ter se je plasiral na boljše mesto, ki pa iz brzojavke ni razvidno.
Danes startajo na 18 km. v nedeljo dopob dne v slalomu, popoldne pa v skokih V skokih naši ne bodo startali. Pomemben pa je uspeh naših smučarjev tem bolj, ker je to prvi plasement na prvo mesto v tujini Nadalini rezultati bodo zelo zanimivi, ker bo od njih odvisna določitev državnega
Ervaka Rumuniie N-.ši smučarji potujejo iz rašova direktno v Klingenthal v Nemčiji, kjer startajo na nemškem državnem prven* stvu. O rezultatih bomo poročali.
Jutrišnje drsalne tekme SK Ilirije
Na športnem drsališču SK Ilirije se se; stanejo jutri dopoldne skoro vsi najboljši drsalci Jugoslavije V glavni tekmi starta» jo seniorji I. razreda za prehodno darilo dr. G. Fuchsa, večkratnega svetovnega pr= vaka in dolgoletnega vodje drsalne sekcije SK Ilirije Ing. S Bloudek, sedanji prvak Jugoslavije v umetnem drsanju, ima mnogo šans, da zmaga letos tretjič in si s^ tem definitivno pribori prehodnje darilo. V sku= pini dam dosedaj še ni javljen start ge Ka* drnke^Reichmann iz Zagreba, naše neoficb jelne državne prvakinje, vseeno pa_ se obe» ta tudi v tej skupini lepa tekma V skupini juniorjev se pričakuje s posebnim zanima« njem start talentirane trojice Košak, Biiu* me! ir Bleiweis. JZSS je naknadno daroval za damsko in juniorsko skupino po eno da« rilo.
Tekme se prično ob 9. dopoldne. Naiprej se vrše obvezne vaje juniorjev, nato obvez* ne vaje damske skupine, nato obvezne vaje za dr. Fuchsovo darilo Približno ob 11 uri s!edi prosto drsanje vseh treh kategorij, naibolj efektna točka nedeljskega tekmo--valnega programa, ki prinaša gledalcem iz= reden estetski užitek.
Tekma Zagreb - Ljubljana odgodena
Nogometna tekma med reprezentancama ZNP m LNP, ki bi se morala vršiti v ne* deljo 27 t. m. v Zagrebu je po obvestilu ki ga je snoči prejel LNP iz Zagreba, od* godena na prihodnjo nedeljo 3. t. m Odpoved je bila potrebna zaradi visokega sne* ga, ki je zapadel včeraj Sedaj je sestavlje* na tudi že naša reprezentanca. Podsavezni kapetan se e odločil za naslednje moštvo, ki ga je upravni odbor LNP v četrtek tu* di potrdil: Jančigaj (Primorje) * Koren (Ma* ribor), Verovšek (Ilirija") * I.ado Zupančič (Ilirija). Slamič (Primorje). Prevolnik (Ma* ribor) » Jug (Primorje), Šiška (Ilirija). Гп* terreiter (Maribor). Dobrlet (Ilirija), Ber* toncelj (Maribor) Rezerve: Košenina (Iii* rija), Zemljak (Primorje), Oman (Ilirija).
Sraučsrsko državno prvenstvo na Pohorju.
Za jutrišnjo držav:» prvenstvo vlada osobito velik interes ter obeta biti prvovrstna prireditev. Najavljeni so smučarji in smučarke iz Slovenijo, iz Zazreba in iz Beograda Vabimo po-ti.j-vtk> vse smučarje, da prisostvujejo tej zanimivi smučarski manifestaciji ter si obenem ogledajo lepe smuške terene, ki jih ima Pohorlt. Oni, ki bodo potovali z opoldanskim ali popoldanskim vlakom, imajo najugodnejše, ako gredo na Hoče in od tam na Mariborsko kočo, zjutraj pa s smučmi na Klopni vrh.
S^nkaške tekme za prvenstvo Bohinja je razpisalo Prometno društvo za Bohinj v Boh. Bistrici za 2. ieb 1029 Tekmuje se v 4 skupinah, tc<Ja !e, ako se udeleži vsake skupine vsaj pet edinic I- Seniorji (tekmujejo gospodje, ki ьо si že kedai priborili I.. II ali III. nagrado za prvenstvo Bohinja) 1/ Tekma juniorjev (Za tekmovalce stare nad 18 let.) III Tekma dam (starih nad 16 iet.) IV Dvosedežna tetkma. Prvi s:art seniorjev je določen na 9 uro. Temu sledita starta juniorjev in dam Nato start seniorjev v obratnem vrstnem redu in končno dvosedežna tekma. V skupinah !., III ;n IV pritiče prvemu di/šlemu na crLJ naslov prvak(inia) za leto 1929 K'azven tega dobe prvi trije tekmovalci iz vsake skupine priznanice Prijavnem znaša 10.— Din za osebj. Zaključek prijav l. feb. ob po! 22 uri Prijave ie nasloviti na Touris'-Ofiice za Bohinj v Boh Bistrici. Objava rezultatov m razdelitev p-iznanic ob 15. uri v Občinskem domu na Bistrici
Olavne sanfcašbe tekms bohinjskega naraščaja in Šolske dece se vrJe v nedeljo dne 27. t m. na 1900 m dolgem občinskem sankališču in s;:er v treh skupinah: I. dečki do 18 leta; I! deklice do 16. leta: III dvosedežno V posamezni skupinah se tekmuje le. ako se prijavi vsa! V-< net enot. Priiavnina maša Din 5.— za osebo Zikliuček prijav 27 t m ob 12 uri. Start ob 13 uri pred Breznikarievo h:šo na Ravneh C;l! pred mostom čez Belco na Bistrici Razgias do-
seženih časov in razdelitev daril oziroma priznamo ob 16 uri pred Kuharjem na Bistrici.
Smuškl tečaj za začetnike v hotelu Zlatorog. Za začetnike se vrši v hotelu Zlatorog smuški tečaj, ki začne v nedeljo, dn? 27. t. m. Prijav-nina je Din 100, nadalja« prijave je poslati na hotel Ziatorog direktno.
Vremensko poročilo Iz Kranjske gore. Temperatura ob 7. zjutraj. — 7, v gorah megla. 55 cm pršiča Smuka idealna. Skakalnica v najboljšem stanju.
Službene objave drsalnega tehničnega odseka JZSS. — Za sodnike za jutrišnje drsalne tekme na drsališču SK Ilirije se imenujejo gg. Juvanc
Milan, Juvanc Makso in Wisjak Engelbert. Vt-hovnega razsodnika bo de:egiral upravni odbor JZSSa Imenovani gospodje se naprošajo, aa pridejo zanesljivo in najkasneje ob S.30 v garderobo na drsališču.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 18. trening I. skupine v telovadnici. Zbirališče ob 17.30 v tajništvu (Masarykova). kjer se pogovorimo o bližnjih gostovanjih. — Načelnik.
SK Slavija opozarja celokupno članstvo na svoj redni letni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 27. t. m. ob 9 dopoldne v gostilni pri »Španu* v Starem Vodmatu z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
Gosoodarstvo
Davek na poslovni promet
Zanimanje za davek na poslov.ni promet je v zadnjem času nenavadno oživelo. Tekoči teden so sprožile razgovor o tem državnem bremenu gospodarske organizacije v Beogradu. Prva leta po uvedbi tega davka one niso kazale posebnega zanimanja niti za ureditev, niti za preureditev niti za odpravo tega davka. Ves svet je enak. Kogar ne skeli udarec se ne praska in ne godrnja. Davek na poslovni promet so naši tovariši v kupčiji in obrti pod Savo poznali prve čase pač samo po pripovedovanju tovarišev iz gornjih krajev, kier je n pr. v slovenskih brdih ta davek že prav oblastno gospodaril in zajemal globoko iz plitve naše denarne posode. V zadnjem času pa se je pobiranje tega davka tudi ondot poostrilo in ie to dejstvo v prvi vrsti moglo dati povod, da vstopajo sedaj v obrambne vrste onih, ki se trudijo za odpravo in ublaženje davka na poslovni promet, možato in smotreno i srbi-janski gospodar.i. Ob lako izprenienjenem položaju je osobito v novih razmerah, nastalih ob sv. Treh kraljih, več upanja za nas nego ie bilo do«lej uspeha v našem prizadevanju za odpomoč. Kjer se sila unre se svet gane, pa utegnemo tudi tni sedaj doživeti olajšanje te prometne tnore. V toku prizadevanj za odpravo predmetnega davka .še bila za včeraj sklicana v Beogradu konferenca, ki naj se peča z vprašanjem odprave davka na poslovni promet, morebiti na ta način, da finančna uprava ta davek, ki vrže državi okrog 185 milijonov Din na leto. izloči iz naših davčnih naprav in ga nadomesti ali z drugo prikupnejšo davščino ali Pa s povišanjem, katere obstoječih državnih dajatev. Skratka, iščejo surogat. Vprašanje nadomestila za davek na poslovni promet pa ie jako kočljivo za naše gospodarje vseh panog ki si v zadušnih gospodarski!) razmerah osobito ne bi želeli, da pridejo namesto očetovega biča sinovi škorpijoni.
Za vprašanje davka na poslovni promet se zanima širša javnost. Iz mnogih vprašanj, ki dohaiajo organizacijam in njih vodstvom, se vidi, da ie zanimanje za to vprašanje v širši javnosti veliko.
0 vprašanju smo imeli priliko razeovnr-iiati se г zborničnim tajnikom dr. Fr. Win diseherjem, ki od početka pozna prizadevnost naših gospodarjev in njih zastopov v tem predmetu. Dejal nam je o sedanji akciji naslednje:
Vprašanje odprave davka na poslovni promet je za gospodarje vseh panog v Sloveniji že dolga leta pereče Ta davek ie bil uveden kot izreden ukrep prva povojna leta ob času. ko je bila gospodarska razpolnženost ugodna. Lažje se je tiste čase zaslužilo Blaga je manjkalo in denar ie bil nestalen. Tedaj ie vse tiščalo za blagom. Vprašanje cen je bilo za trgovca in proizvajalca popolnoma drugačno nego ie zadnja tri leta ko ie blaga v izobilju, pa je proizvajati veliko laže nego razpečevati. Predmetni davek v sedaj veljavni obliki ie pri nas že več let obsoleten. Ze pred mnogimi leti smo se oglasili v Ljubljani kot prvi z glasno zahtevo mo odpravi tega davka, ker nas je breme najbolj težilo. Ernr je dobil v letu 1927. v vsej kraljevini 185 milijonov Din davka na poslovni promet. Slovenija sama je ječč nlačala 42 milijonov. Ako upoštevamo odbitke iz naslova tega davka pri državnih osrednjih nahavkah. je itak veliko breme Slovenije sorazmerno tem očitnejše, zxkaj odbiti ie v tem primeru kakih 60 do 80 milijonov od v?e vsote v višini 183 milijonov Din. Sloveniia nastopa kar bahato s švoio udeležbo v izmeri četrtine, odnosno tretjine vse vsote. In vendar je Slovenija v primeri z drugimi pokrajinami skromen gospodarski Benjaminček Ta davek je bil celo vrsto let za Slovenijo temeljita drenaža. Razumliivo, da smo prvi šli in bili plat zvona Narobe Egipt da reiene krave pohru-staio ntršave nam tudi sedai ne bi mogel biti všeč. Gospodarski krogi v Sloveniji so tudi danes strumno v načelnem pogledu za odpravo tega davka. Praktično, ali če hočete oportunistično, pa bi v resnih časih državne finančne uprave z zadovoljstvom pozdravili tudi znižanje od enega na pol odstotka. seveda za ceno enakomernega upravljanja tega davka v vsej državi, ki nosi v sobi dosti klic za donosen razvoj Praktičen uspeh bi postal ob enakomernem postopanju in pobiraniu docela drugačen za državno blagaino. Kako občutljiv je davek na poslovni promet jasno dokazuie živo zani-rnanio gospodar', krogov osobito trgovskih v Srbiji in zlasti v prestolnici. Vsekakor je neodbitno potrebno. da se ta davek, ako še obdrži temeljito reformira. Vzgledov iz življenja drugod ne bo težko dobiti, pereče je posebno vprašanje računanja davka, odnosno vkalkuliran.iia. Davek na . poslovni promet ie pri nas že davno po mnenju gospodarskih praktikov izsrubil značaj prometnega to je posrednega davka. r>a se vedno očitneje izraža kot navaden neposredni davek. ki bremeni nrodneenta in prodajalca. Oba navadno zastonj iščeta izhoda in tolrž-

O.
p0R0čIL0
Mpfeornln5ki zavnrl v Ljub1«»"5 25. januarja 1929.
ViStna barometra 308 8 m
Kraj	Oae	Barom.	Tem per.	л Ul' m	Saier Vrtm in briin»	o - o T *	Padavine	
opazovanja				I ►	v m ia »«'t		Vivta	v mm do 1 ЧГ»
Ljubljana Maribor Zagreb Beograd ^ara|evo Oiihrovnlll	8	759	3 i 7 92 760	2 /5 7-3	-57 -70 -6 -iT —7-Э i)i	83 > 98 70 <JU	ESE 2 ESE 1 FA E 2 ESE 9 W 1	10 1 10 i 0	sneg sneg sneg	v.-o
^кпрНе		765"	8 0	Ю	tirrri r-	7		
Split		751 7	4-6	0!	ESE 9	'0	dei	20
Solnce vzhaja ob 7.30, zahaja ob 16.57. luna vzhaja ob 16.49. zahaja ob 8 14. \ -4 „ ?„.р-т i- -- 11 n es ■. L- h —3.8, najnižja —5.8; v Mariboru —7.0; v Zaprebu —6.0; v Beogradu —8.0; v Sarajevu —10.0; v Skoplju —12.0; v Splitu +6.0
Dunajska vremenska napoved za soboto: Sneg. zlasti v juinonlpskih deželah, v severo-«lpskih deželah se bo temperatura mogoče zopet nekoliko dvignila. V splošnem bo
mrzlo vreme trajalo dalji».
be v prevalitvi po višji ceni. Ako ni odprave. si gospodarji živo žele času primerne reforme davka na poslovni promet. Ako odpade ta prometna nadloga, bi mogli dohiti doberšno nadomestilo za državne dohodke na ta način, da stopi v veljavo zakon o državnih trošarinah. Prinesel bi neizogibno potrebno izenačenje državnih trošarin in bi bil ukrep potekel iz roke pravičnosti aaradi enake mere Moralno in gospodarsko bi ž>> pridobili ako bi zavrgli trošarine prosto žganjekuho v državi._
= Redukcija železniškega potniškega prometa. Predvčerajšnjim se ie vrSlla v Beogradu konferenca železniških ravnateljev, ki je imela nalogo določiti obee«r in program redukcij v potniškem prometu in v voznem redu mešan'h vlakov. Povod nameravanim redukcijam je deistvo da se je rremet potniških in mešanih vlakov v naši državi razvil preko mere. ter da izkazuje statistika vedno boli neugodno razmer e voznih kilometrov z dohodki. Po zamišljenem načrtu bi se potniški promet imel zman;5ati za 5 milijonov kilometrov (1. 1927 je znašal 19.2 milijona kilometrov), promet m°»anih vlakov pa za 6 mili'onov km (1. 1927. ie znašal 7.7 milijona km). Z redrikciiami bi se rrištedilo letno 3PO milijonov Din. Ге redukcije so bile napovedane ž? ob priliki konference o voznem redu. ki se ie 7. t- m. vršila v Beogradu in ki se je omejila na načrt voznega reda. kakor so ga bile pred na-povedbo redukcii sestavile pocamo7.ne direkcije. Železniška uprava namreč na tej konferenci ni mogla dati nikakega pojasnila o tem. po katerih načelih se ima pri redukciji vlakov postopati, promet r>otni5kih in mešanih vlakov v Slovenüi ne dopušča nika-kih omejitev, ker se število vlakov na področju ljubljanske direkcije od 1. 1921. ni pomnožilo dcčiin število ^o»nikov stalno narašča. Vsaka redukcija bi torej lahko škodovala trgovskrmu, poslovnemu in tujskemu prometu, roleg terra pa bi vsaj glede Slove-niie [»menila izgubo dohodkov za er:r. Pravilno je seveda, da se vsi nerentabilni in pefrekventirani vlaki v n^ši državi ukinejo. Misliti i>a ;e tudi treba na to. Ha se ž^e7.-niški potniški promet modernizira z nabavo motornih vozil, kajti oc'avila se ;t° že močna konkurenca avtomobilskega prometa. Na konferenci, ki se ie predvčerajšnjim vršila v Beogradu je biTo. kakor doznavamo, sk!en;eno. dn se zaenkrat izvede ena četrtina prvotno nameravanih redukcij, pri čemer bo deloma prizadeta ti4d. Slovenija.
= Vložitev pri:av dohodkov za odmero rentnega davka. Vsi. ki imajo dohodek iz 'iriovinskih predmetov in imovinskih pravic. morajo v izossib kazni do 15 februarja 1929 vložiti prijavo dohodkov pri d.ivčnl upravi za mesto Ljubljano ali nri meswem magistratu v mestnem eV.sneditu Mestni *rg 27/11! Tiskovine se dobiio Dri davčni upravi in prj mestnem magistratu Mestni rg 2. pritličje (srednie poslopje), v prostoru bivše policijske stražnice, proti pristojbini Din 1 Več je razvidno iz razglasa
= Vložitev prijav dohodkov za odmer« pridobninskega davka. Vsa podjetja, obrati (trgovinsko - industrijski in obrtni), jdihjsiui vse osebe ki se bavi.io S samostojnim poklicem in vse osebe ki so zavezane pndobnini. morajo v izogib kazni do ?,9 f»hriiqr<a 10?0 vloži'* oriio"o " d<>hod ku, ki so ga dosegle v letu 19*28. prijave je vložili pri davčni upravi za mesto Ljubljano ah pri pestrem magistratu v mestnem ■	Me«tii fre ?~'!ll Tiskovine se
dobe pri davčni upravi in pri mestnem magistratu. Mestni trg 2 pritličje (srednje pslopje) v prostoru biv^e policijske stražnice proti pristo:bini 050 Din. Več je raz-
v kavarni se boste najlažje obranili nalezenja bolezni, ako uporabljate vedno
okusne ANACOT - PASTILE dra Wandera
vidno iz razglasa, ki je nabit ua mestni deski.
= tzločenje raztrganih in umazanih nor fanic iz prometa. Poštni minister je dal vsem |H>5tam nalog, da ne smejo puščati znova v promet raztrganih in umazanih novčanio. ki jih dobüo na blagajnah. temW iih morajo poslati Poštni hranilnici, odnosno njenim podružicam. ki jih bodo zamenjale za aove novčanice
= Zveza avstrijskih mlinov zahteva, da se odpove av<tr;j«l<" - madžarska trgovin ka pogodba. Kakor poročajo iz Dunaja, je Zve za avstrijskih mlinov predložila vladi pred stavko, v kateri zahteva, da se odpove trgo vinska pogodba z Madžarsko, češ da ho tru gače avstri'ska mlins'ca industrija navzlic {«višanje zaščitne carine na 5 zlatih kron morala propasti. Ker se more pogodba odpo vedati ie 15 aprila ali pa 15. julija, «e pri čakuje da bo vlada sredi aprila odpovedala pogedbo.
Borze
25. januarja.
Na ljubljanski borzi je bi! danes devizni promet srednji Nekai več povpraševanja je bilo v devizah na Trst, Berlin. Curih in Dunaj. privatna ponudba ie krila večji del pro met. in sicer v devizah na Trst Berlin in London, ostalo potrebo pa je krila Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem r.e spremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču se k* Vojna škoda danes ponovno dvignila za več točk. Za aranžma se je nudil denar po 456.5 vendar blaga- ni bilo na trgu; kasa se je trgovala po 455. pozneje po 437 тл februar hrez kupona in možnosti dobitka oa so bili zaključki po 434 43Ö. 435.5 in 43Г. (včeraj 430 — 431.5). Končno so bili še zaključki za december po 475 in 474.5. .Tudi invesii cijsko se je dalje okrepilo na 8S.25 denar brez blaga, dočim so bile agrarne ohw.niee zaključene po 54 Med bančnimi vrednotam« se je Narodna banka dabe dvignila na do 8000 brez prometa. Zaključki so bili v Praštedioni po 925. v Unionbanki po 56.5 :n v Ljubljanski kreditni po 1'25. Med industrij skimi vrednotami se je Trboveljska trgovala po 480 Šečerana po 490 in Slavonija po 5.50.
Devize in valute.
LiubJjana. Amsterdam 0 — 22.84, Berlin 13.525—13.553 (13,54). Bruselj 0—7.915'>. Budimpešta 0—9.9359. Curih 1094.4-1097-* (1095-9), Dunaj 7 9904—8.0204 (8.0034). Lon d on 275.79—276.59 (2т6.|9). Newyork 0-56.85, Pariz 0-222.63, Praga lGS-2—169 (168.6). Trst 297.05 -299.05 (298.05).
Zagreb. Dunaj 7-9904 _ 8.0204, Berlin 13.525 — 14.555. Budimpešta 9 9209—9.Э509 London 275.79 - 276.59. 296.938 — 298.938. Newyork 56.744 _ 56.944 Pariz 221.63 do 223 63, Praga 168.2 — 169 Curih 1094.4 do 1097.4; dolar 56.27 — 56.47
Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.315. Lon don 25.2075, Newyork 519.8. Milan 27.20 , Praga 15.3825. Dunaj 78.05 Budimpešta 90.655. Berlin 13.52 Bukarešta 72.25. Amsterdam 208.45, Varšava 58.20, Bukarešta 311, Sofüa 3.75.
Dunaj. Beograd 12.4675 — 12.5075. Berlin 168.7675 — 169.2675. London 34.44375 dn
34.54:575, Milan 37-1725 — 37.2725, Newycrk 710.15 — 71.2.65, Pariz 27.7530 — 27.8550, Curih 136.39 - 137.09; dinarji 12.4250 do 12.4850.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 den. Ljubljanska kerditna 125 den.. Praštediona 920 den., Kre« ditni z ivod J75 den.. Vevče 120 den.. Ruše 260—2S0, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb Državne vrednote. Vojna Skoda aranžma 456.5 den., kasa 457 — 460. z» februar ex 433.5 _ 436. za таге 488.5 — 440. ла december 474.5 — 475, investicijsko 88.25 len., agrarne 3375 — 54: bančne vrednote: Praštediona 925 — 43o Unionbanka 56.5 do 37. Kreditna 93 den.. Narodna 7475 — 8000. Srpska 152 deri.. Jugo 91 — 92. Ljubljanska kreditna 123 — 126 Polio, stara emisija 17-5 den. Hrvatska 50 — 62.3. Zemaljska 138 — 140: industrijske vrednote: Gutmann 199 _ 200. Slaveks 10] _ 102. Slavonija 3 — 5.3. Narodna umska 25 — 32 Drava 463 _ 4S3 Isis 23 _ 24. Vevče 125 den., Brod vagon 320 - "50. Trbovlje 480 — 490. šečerana 490 — 4Г5. Narodna mlinska 20 denar.
Beograd. Vojna škoda 453 — 457. investicijsko 87-5 — 88.5, agrarne 53 — 54. Narodna banka 7500.
Р!оил»тп Mi??«!
wiugw*i«M «i «.iwvtl
Ljubljanska blagovna borza (25. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih ie hiio 5 vagonov dr/. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta Zaključenih je bilo
vagonov, in sicer 6 vi.sronov koruze in 3 vagoni pšenice. Nudi se pšenica (slov. posta-a rrlovska tarifa, nla? HO dni): ba5ka. 80 kg po 287.5 — 290 гл februar po 292.5 do 295, za marc po 207.5 — 300 za april po '402.5 — 305; moka: tOp». fco Liubljana. olač- po prejemu blaga po 420 — 425; kerii-<a: laplatska po 325 — 330. baška. času primerno suha po 205 -297.5: jermen: baranj-ski pivovarski 68 69 kg po 345 — 347.5. ba-ški. ozimni po "30 — 332.5.
Žitni trg V zvezi s čvrsto tendenco na ameriških tržiščih in višjimi hudimpeštan-skimi tečaji so se tudi na novosadskem tržišču cene dvignile. Baška pšenica (79.80 kg) se trguje po 243 — 247 5 sremska po 247.5 — 250 in banaška po 241—242.5; frdi .'ena moki (0) se je dvignila na 330 — 353. cena koruzi pa za promptno dobavo na 255 io 2373 in za februar na 265. V ostalem notira rž 240 — 245 in oves 245 — 250. Srbija kupuje precej, dočim pride zaradi slabega vremena na trg le malo blaga. Produ-•enti forsirajo bolj prodajo koruze.
Novos&dska blagovna borza (25 t. m.) Tendenca Čvrsta. Promet: 63 in pol vagona pšenice 34 vagonov koruze. 3 vagone moke in 15 vagonov otrobov pšenica: ba5ka. ba-5ka potijska in sremska 242.5 — 247.5; ba-aaška, pariteta V ršac 237.5 — 240. Ječmen: baški 252.5 — 257.5; baški pomladni 270 do 2S0 Oves: baški sreniski in slavonski 240 lo 2J5. banaški 235 - 240. Koruza: baška m sremska 250 — 253. za februar 260 do 265; za marc mai 282.5 - 287.5. "loka: baška 4)g-> in tOgg- 340 _ 350; t2r 320 do 330; <5, 300 _ 310: «6» 270 — 275; «7» 260 — 265 Otrobi: baški in sremski 180 do 185
Vsak petek namo čena POLENOVKA Anton Legat. trg.
Ljubliana Miklošičeva с. 2Я ^□□□□□□□споасо
S e se
dobro izvežban rutiniian stalni
akvizitei
evtl s stalno plačo. Pre nos- maio ze ezni-čaij upokoienci. ricnudbe ped ši ru „Indeks" na upravo Jutra".	I >1 a
Neprijeten duh ust
hibi odstranite pri enkratni vporabi kras-no osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen eijaj slonovine. posebno pii vporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe tudi ua njih stranicah. Gnili ostanki ledi med zobmi_ ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tein temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Cblorodont žčetka za otroke, za dame (mehke ščetke), ьч gospode (trde ščetine).' fristno eamo v originalnem modro-zeli nem omotu z napisom Chloroiiont Dobiva se povsod. — Leo-Werke A. G., [iroizvodnja in zastopstvo u Jugoslaviju: Tvoinice Zlatuiug, Maribor.
Oglas.

Dne 15. februarja 1929 ob 11. uri predpoldne se vrši pri direkciji državnih železnic v Ljubljani prva javna oiertalna licitacija v skrajšanem roku za gradbo železniškega mostu čez Savinjo pri Zidanem mostu.
Vsa potrebna navodila in pojasnila daje gradbeno ode-lenje direkcije državnih železnic v Ljubljani vsaki delavni dan od 9.—11. ure in kjer se dobe tudi vsi pogoji in črteži proti plačilu Din 500.—.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani
Mesnica
z Inventarjem ter delavr>!co
ra jako pro meinem kra:u v LubUfm se odda.
Dop s pod .Mesnica*' пэ oglasni odd3le< .Jutra*.	isua
Tvrdka Patent Treuhand, družba za električne žarnice t o. z. ierlin, lastnik jusoslovenskih patentov:
br. 2190 «svetleča žica. sa vi jena kao zavrtka i postupak
za njenu izradu». br. 3957 «postupak za izradu zamegljenih (ailečnrh) stakienih predmeta».
želi te patente prudati ali dati licenco istih.
u, kralja Mi-1821-a
Informacije daje dr. Janko ОГ;р, advokat v Beoj' lana 48,
Obratovodja
za manjšo industrijo za mehek les se išče. Pogoji poštenost, samec, strokovna izobrazba. Stanovanje, luč, kur-lava prosta. V poštev pridejo le možje dela. Ponudbe s prepisi spričeval in referenc na upravo lista pod «Lepa bodočnost».	1771 -a
t
\
Iz življenja in sveta
Oče odpeljal svoja lastna otroka
Detektivska zgodba Američana v Parizu — Usoda 13 letne hčerke in 10 letnega sina ameriških ločencev
V	sredo predpoldne se je odigral v pariški četrti zgornjih desettisočev pri« zor, ki spominja na sceno senzacijonal« nih detektivskih romanov.
V	Parizu je že delj časa živela Arne» ričanka Woodwardova, ločena od svo« jcga moža, ki se je po ločitvi zatekla v francosko prestolnico in vzela s se« boj svoja otroka, 131etno hčerko Rut in lOletnega sinčka Franka. V Parizu je vpisala deco v privatno angleško šo» lo. Vsak dan je otroka spremljala v šolo in iz šole guvernanta. Ko sta v sre» do deklica in deček zapustila šolsko po» slopje in pozdravila spremljevalko, so pb.ilj po njih iznenada štirje moški. Hip pozneje je pridirjal avtomobil, ki se je ustavil le za toliko časa. da so moški vstopili z uplenjenim dečkom in deklico. Guvernanta je ostala brez besede. Ko se je zavedla, je zdirjala po stražnika, medtem pa je bil pritekel na pomoč ravnatelj šole. ki je opazoval nenavadni prizor skozi skozi okno svo* je pisarne. Avtomobil je izginil, ven*
dar pa je ravnatelj še vjel številko av» tomobila in jo naznanil oblasti, ki je odredila zasledovanje otmic.
Napad je le v toliko pojasnjen, ko« likor je prejela ga. Woodwardova pro» šli teden od njujorškega sodišča raz» glas sodbe, da je njen zakon razveljav« l.jen in da ostaneta otroka lahko pri njej. Napadalci z deco so izginili. Vse kaže na to, da ni uplenil otrok nihče drugi kakor lastni oče, zakaj on se je ločitvi strašno upiral.
Mrs. Woodwardova je zapustila mo« ža svojevoljno pred dvema letoma in šele. potem vložila tožbo za ločitev za« kona. Rop jc bil tako dobro priprav« ljen, da še sedaj nimajo sledov za sto» rilci v rokah. Francoska policija sumi, da je oče ugrabljenima otrokoma že vnaprej preskrbel potne liste za Arne« riko in da se vsi trije sedaj nahajajo na krovu kakšnega parnika, ki potuje iz Evrope čez ocean. Tudi avtomobila ki je storilce odpeljal, ne morejo do« biti.
Nesreča z letalskim napadom
Te dni je neko angleško letalo ob* metavalo letališče v Pešavarju (Indija) z bombami. Pri tem je bilo usmrčenih 14 mož, trije častniki in 11 vojakov, ki so pripadali britanski kolonijalni ar« madi. Nesreča se je pripetila na kaj nenavaden način. Vojaštvo je imelo va« je na kopnem in v zraku. Letalo je do« bilo »ovelje, da mora bombardirati ob« jekt in se je dvignilo, da izvrši ukaz. Naenkrat pa je do točke, ki je velja« la kot dcmarkacijska črta, prodrla ko« njenica. Pilot ni razločil mož na ko» njih in je začel metati bombe po uka« zu. Šele po eksploziji prve bombe je dobil znamenje, naj neha. Vendar je bil rezultat poskusnega bombardemen* ta že porazen. Na letališču je obležalo 14 nedolžnih mož in razpočena bomba je raztrgala tudi 16 konj.
Trije, ki so hoteli peš v Ameriko
Žrtve neobrzdane mladostne domišljije — Slab vpliv kinematografa na nedoraslo mladino
V Frohnleitnu na Štajerskem se ie te dni primerila reč, ki je vredna, da jo zvedo vsi roditelji z nedoraslimi otro« ki. Okrog poldneva so priromali v ime» novani kraj trije dečki: 11 letni Her» man. 121etni Roman in 131etni Alojz. Liudje so takoi posta'i pozorni nanje, ker so se vedli, kakor bi bili izgubljeni. Na vprašanja so odgovarjali zmedeno in ko jih je nekdo pobaral, kam so prav za pr^ namenjeni, se je eden odrezal, da gr^o — peš v Ameriko.
Trojica je osnovala klub «Treh mož» v katerem ie imel vsak član posebno ime tega ali onega filmskega junaka. Ubežniki so napravili načrt za pobeg v kinu. Vzeli so s seboj na pot laso za
Ženska in moda
Pariš.ci modni diktatorji so odločili, da morajo ženske v novem letu nositi dolge plašče in sploh dolga oblačila. Ta diktat je ž njihove strani razumljiv, čim več blaga porabijo ženske, tem večji so njihovi profiti. Delali so pa s pravcato diplomatsko taktiko. Že lansko leto so diktirali daljše oblačilo za večerne ure. Zdaj gre samo za to, da»li jim pojdejo ženske na lim in bo» do r ripravljene tudi vsakdanje oblači» lo prikrojiti profitarskim željam mod« nih d'ktatorjev.
Skladatelj Franc Schubert
K predstavi operete «Pri treh mladenkah», И so Io Igrjll v Mariboru in Jo sedaj Izvajajo v Ljubljani
lev na divje konje, aparat za kuhanje s špiritom, nekaj kuhinjske posode, staro vojaško bodalo, kij za pobijanje sovražnikov, črno masko, britev in pra« vo pištolo Stevrovega tipa z naboji
V Frohnleitnu jim ie zmanjkalo tal pod nogami. Ko so jih orožniki zajeli in vprašali, kaj jih je nagnalo z doma, so povedali, da so naveličani šole in da se jim hoče «dejanj». Tn res so kma» Iu doživeli dtjanje. ki se ga niso nadc« iali: mesto naprej v Ameriko, so jih odnravili nazaj domov, v Gradec, kjer so jih izročili roditeljem s priporoči« lom, naj v prihodnje bolj pazijo na či« ne razgrete domišljije, ki hoče zavoje« vati svet v pubertetnih letih.
DIŠAVE XLON
Hripa in prehladne bolezni
V sedanjem času influenčne epide« mije so ljudje kaj hitro pripravljeni smatrati vsak običaien prehlad kot znak obolenja na influenci. To je pa zelo znotno stališče. Influenca (hripa) se loči bistveno od drugih prehladnih bolezni. O tem pravi dunajski univer« zitetni profesor N. Jagič, sin našega znamenitega rojaka, sledeče:
«Za dijagnostično ločitev influence od akutnega nahoda, akutnega vnetja bezgavk ter infckcijoznega vnetja sap» <ika je treba upoštevati celo vrsto ob« jekti nih simptomov. ki so večinoma zelo izraziti. «Nahod» pri influenci se kaže n. pr. v bolj suhi obliki in je če« sto zvezan s krvavljenjcm nosa, v na» sprotju s «tekočim» nahodom, ki nima s pravo influenco nobenega opravka. Sluznica v grlu je pri influenci vsa rde« ča in jeziček je otekel, dočim se pri akutnem vnetju bezgavk (angini) bole« ženski proces omeji bolj na bezgavke same. Posebno značilen za influenco je katar v sapniku, k; malokdaj manjka in ki ga spremljajo po navadi močna otekanja in krvavenja v sapniški sluz« niči. To povzroča tudi značilni kašelj, suhoto in praskajočo bolečino v nižjih vratnih predelih. Cestokrat opazujemo tudi otekanje in občutljivost za pritisk v Iimfatskih žlezah v vratu. Mrzlica je pri influenci različna. Kot povzročite« lja nekomplicirane influence se smatra«
Ženske, ki jih je Schubert ljubil
1__3.: Katarina, Marija Ana ln Jožefina Fröhlichova. znane pod Imenom «tri mladenke*. — 4.
Kontesa Folliot de Cremeville, rojena kontesa Karolina Esterhazyjeva. — S. Terezija Grob. —
6. Marija Leopoldina Pachler.
Bruno Holfeld:
Stari klobuk
Seveda ne gre za moj klobuk. О tem klobuku, o katerem moja žena sploh ne govori več. ker je istotako nepoboljšljiv kakor jaz. ni govora. Gre za stari sivi klobuk moje žene. v katerem mi je danes z vso odločnostjo izjavila, da ga jutri ne bo več nosila. Toda jutri ga bo zopet nataknila na glavo, ker ji pač ne morem kupiti drugega. Saj bi rad. ali...
Stari sivi klobuk ima namreč svojo čudno zgodbo. Stal je dvajset šilingov. Tako je rekla moja žena in jaz ji verjamem. Staer pa skrbim, da nä noben način ne grem s svojo ženo kupit klobuka ali čevljev. Moj_nasvet je vendar zaman. Toda to ie druga stvar. Klobuk je torej stal dvajset šilingov,' bil je zares čeden ter ie svoje mesece dobro odslužil. Potem je prišlo poletje. »Ti,« je rekla moja žena resno, »preden odpotujem. moram imeti nov k'obukl« — »Kajpada.« Kakšen naj bo odgovor, ako ne moreš takoi vzeti iz listnice banko ven za dvajset šilingov?«
Moja žena je odpotovala. V zadnjem trenutku med vo?nV> na ko'orb-or ;e dejala- »Veš k'ob»k «> vendar'» ?e dober. Jeseni pridejo itak novi modeli.« 0'1,e<rlo mi ie.
Prišla je jesen in ž njo novi modeli.
Sedaj sem hotel odpotovati jaz. Zelo rau grem na dopust, ako morem v vlaku zares sedeti in ako dobim v prvi boljši gostilni takoj sobo. Torej odpotujem ikupno z ženo. »Ti, imet moram nov klobuk,« me je opominjala že dva tedna naprej. — »Kajpada.« Na skrivnem pa sem sedaj v resnici mislil, kako bi jo pregovoril zaradi novega klobuka.
Stala sva pred uradom za tujski promet. Stresla me je strast: le daleč, daleč ven v svet! Potovanje vendar ni tako drago, treba ie le razumeti ter štediti o pravem času in na pravem mestu. K temu spada tudi klobuk. Stala sva pred vabečo izložbo. Krasni re-kliamni lepaki. Modro morje, zel" no obrežje s palma-mi, med vitkimi debli v daljavi pa rumena vabljiva puščava. Ali ste že videli kdaj podobno sliko? AH ste že bili kdaj v čarobni puščavi? Kako bi se človek upiral! »Glej. draga moja,« sem rekel ženi. »denarja imava toliko. Vožnja stane toliko, za hrano pa je treba toliko. Poleg tega je treba imeti malo rezervo. To baš zadostuje. Seveda ti je potreben nov k'obuk in jaz bi prav /a nrav ootreboval nove xev-Ii°.« — »na * nristavila »nrav za prav ie tvo* površnik zares že klavern.«
Res je. Pogleda! sem po sebi, toda . skozi papirnate lepake je sijalo solnce '
in obsvetljevalo moj klaverni površnik Čevlji so se mi zdeli kakor novi in stari, sivi klobuk se je tudi olepšal z žarki solnca izza lepakov. Prav dober je še.
Nisva kupila n.e kobuka. ne či. vj ^ ne površnika, zato pa sva bila deležna krasnih doživeti-j in najini duši sta obogateli. Stari, sivi klobuk je opravil izvrstno svojo nalogo. Novi klobuk bi •ne bii dosti boljši po vsem tem dežju in solncu.
Vem dobro, enkrat bo treba kupiti nov klobuk in jaz potrebujem čevl-je. Tudi površnika ni mogoče več obrniti. Tod<». ali mora biti vse to baš takrat, ko hočem odpotovati ali ako hočem za bož.č s par preostalimi ši'ingi pripraviti veselje, ne s stvarmi, ki jih moramo imeti in ki zato ne napravijo nobenega presenetljivega vesetja?
Mnogo radosti izgubimo, ker si zapiramo pot do radosti z malenkostmi. Ni treba, da so malenkosti baš klobuki in čevlji ч,п radost ni treba, da je baš po-tovianie Nakopiči je.Sf tisočere malenkosti. ki bi iih bili mo-trli o pravem času z lahkoto odstraniti. Dnogi ne Dridejo ra rad' «anvh ma'enWjsti n:kdar do twa-
To zgodba n starem sivem 4obu-ku in zato sem ga vzljubil Potrdil ie rnoio dolžnost: m^'^kosti ne smejo ovirati velikega.
jo večinoma posebni bacili, ki jih pa ni mogoče vselej ugotoviti v izmečkih. Najčešča komplikacija influence je vnetje pljuč — toda ta pljučnica na» stopi v nasprotju z običajno pljučnico bolj polagoma in brez njenih značilnih treslic.»
Zaroka bodočega norveškega kraljevega para
Norveški princ prestolonaslednik Olaf se |e pred kratkim zaročil s Švedsko princeso Marto.
Zdravnica zabodla svojo prijateljico zdravnico
V pariškem predelu Breteuil stanuje 35Ietna zdravnica Gobertova. Pred ne« koliko dnevi jo je obiskala njena pri« jateljica Champagne, ki je tudi zdrav« niča. Ta jo je naprosila, naj bi ji napi« sala recept, s katerim bi dobivala v le« karni večjo dozo morfija, nego ji je lekarnar dolžan dati. Dejala je, da po« trebuje to strupeno snov za nekega bol« ni'"4, ki ga muči težak rak na roki. Go« bertova ji recepta ni hotela napisati, tedaj ji je Champagne na skrivaj iz« maknila list papirja z njenim natiska« nim imenom, sestavila je sama recept in ga podpisala s ponarejenim imenom. Lekarnar pa je opazil goljufijo in je sporočil Gobertovi, da bo njeno pri« jateljico ovadil. Champagne se je pre« strašena podala h Gobertovi in jo pro« sila, naj bi vso stvar poravnala na ti« hem. Ker ji ta ni hotela ničesar oblju« biti, je Champagne hipoma potegnila iz ročne trobice ostro bodalo in zabod« la onjateljico. Na krik Gobertove so prihiteli ljudje, ki so razorožili pobe» snelo Champagnevo. Policija jo je od« vedla v zapor, a Gobertovo so prepe» Ijali v bolnišnico. Njena rana nj živ« Ijensko nevarna Sumijo, da jc hotela njena atentatorka uporabiti morfij v drugačne namene, nego je sama na« vedi
Trije samomorilni poskusi v dveh dneh
V začetku tega tedna je sprejel neki budimpeštanski sanatörij v zdravniško nego znano veščakinjo v umetni obrti, Lili Füredy. lepotico, ki je znana širom Madžarske in vHia še posebno kot naj« lepša dama v Budimpešti. Našli so jo z rano na glavi na tleh. Tekom zadnjega tedna je poskušala krasotica trikrat iz« vršiti samomor, in sicer vsa tri pota v dveh dneh.
Prošlo soboto popoldne se je sku« šala vreči z balkona v tretjem nad» stronju na tla. Ko so to preprečili, je zavžila veliko dozo veronala in se je skoraj zastrupila. Jedva so jo zdravniki rešili, že ie našla povod, da ie poslala mater z doma in skušala izvršiti samo« mor z orožjem, pri tem pa si je nriza» deiala samo lahko rano na glavi. Vseh ■treh samomorilnih poskusov je kriva nesrečna ljubezen.
Na smrt obsojeni ne more obračunati z življenjem
Budimpeštansko vzklicno sodišče se ie te dni bavilo s slučajem kolarja Pav* la Ferenczyja, ki je o Veliki noči 1925 v spanju zadavil svojo ženo in troje dc« "<\ л bi si odnrl not do možitve z žen» sko, ki je imel z njo razmerje. Prva in* tanca i" obsodila morilca na smrt na vešaFh. Višje sodišče je izrek sodišča potrdilo, in Ferenczv bi moral na visli« ce. Tu pa se je pojavila nepričakovana
Nadležni kašelj
/»IN odpravi se najhitreje s Krcsival-om
» 'i'Jf To fe neštetokrat pre-'(у^ж^. iskušeno sredstvo o-mehča brzo in gotovo vsako zasluzenje. Pazile na originalni zavoj
ovira. Madžarski r?belj Karel Gold je pred kratkim umrl in madžarska drža* va še nima novega rablja. Zato je justi« fikacija Ferenczyja odgodena, dokler se razmere v poklicu budimpeštanske* ga rablja zopet ne urede.
Dopis?
Borovnica. Dne 30. t. m. se je vršil občni zbor Sokolskega društva. Lami nam ie vzela smrt marljivo s. Drago Bajčevo. — Blag j.i spomin! — Odbor je imel 19 sej. Število telovade-čiik: 51. — Imeli smo 15 prireditev (3 s tujo zasedbo.) — Dohodkov je bilo 28.021.00, izdatkov 27.879.88 Dia. Izvoljen je bil zopet večinoma stari odbor. — Zdravo!
OPLOTNICA. (Razne vesti.) V Čadra* mu je preminul te dni za jetiko v starosti 30 let posestnik Anton Obrul ml. Bil je mirna in blaga duša ter zelo priljubljen med tukajšnjim občinsvom, ki ga je tudi v ogromnem številu spremljalo na njegovi zadnji poti. V oporoki se je spomnil z Ie» pimi zneski tukajšnjih ubožcev, šole, ma* riborskih semeniščnikov itd. Bodi mu lahka domača žemljica! — Na pokopališču se je o priliki pogreba ponesrečil 61etni Herbert Kren, katerega je zadel na prsni koš po ne* previdnosti odraslih prevrnjeni grobni ka« men. Nezgoda ne bo imela k sreči zlih po« sledic. — Pri sankanju si je zlomil nogo 11 letni učenec Lojze Stopa r iz Oplotnice. Sedaj se zdravi v mariborski bolnišnici.
REČICA OB SAVINJI. Dramsko društvo «■Prosveta» bo priredilo v nedeljo, 27. t. m. ob 3. popoldne pri g. Štiglicu na Rečici ve* seloigro: «Enajsta zapoved». Po igri prosta zabava. K obilni udeležbi vabi odbor. 208
SV. JURIJ OB JU Z. ŽELEZNICI. Кет je zadnji čas zanimanje za šah veliko in se povsod ustanavljajo šahovski klubi, ki bilo priporočljivo, ustanoviti tudi v našem trgu tozadevni klub, posebno ker imamo v svo» ji sredini precej dobrih igralcev in navdu» šenih ljubiteljev te lepe igre. Vsi, ki imajo smisel za to igro, naj se podpišejo na poli, ki bo krožila prihodnje dni okrog.
CERKNICA. Namesto venca na krsto umrlega veletrgovca g Frana Šerka je daro» vala Marija Werlijeva 100 Din in rodbina Werlijeva prav tako 100 Din za občinske reveže v Cerknici.
adio
Nedelja, 27. januarja.
LJUBLJANA 9-30: Prenos cerkvene glasbe i» franč. cerkve. — 10.30: Oskrbovanje in dedovanje zadružnih elektrarn. (Ing. Oitrich.) — 11. Koncert radio-kvarteta. — 15: Reproducirana glasba. — 15.30: Milčinsk; čita svoje spise. — 16: Koncert radio-orkestra. — 17: Fragment iz komedije «Dobri vojak Svejk». 20: Pevski ve-čer Sattnerjevega zbora: 1. Nabožne pesm:. — II. Pristne slovenske pesmi iz polpretekle dobe.
—	III. Zbor Aleluja s fugo in samospevom iz oratorija «Assumptio». — 22: Napoved časa in poročila. — ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert.
—	17: Koncert plesne godbe. — 20: Prenos opere iz narodnega gledališča. — PRAGA 16.30: Koncert tz Brna. — 18: Mozartova komična opera «Bastien in Bastiena». — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20: Zabaven večer. — 21.15: Večerni koncert. — 22.20: Ciganska godba. — BRNO 16.30: Koncert godbe za ples. — 18: Koncert arij in pesmi. — 19: Poljuden večerni koncert. _ 20: Dramski večer. — 21: Glasbeni in recitacijski večer. — 22.20: Ciganska godba. — VARŠAVA 15.15: Prenos sirnf. koncerta iz filharmonije — 18.20: Koncert orkestra in sofistov. — 20.45: Prenos iz Krakoma: «Krakovska božična igra». — 22.30: Lahka glasba. — DUNAJ 10.20: Zborovski koncert. (Sär.gerktia-ben). — 11: Koncert dunajskega simf. orkestra.
—	16: Orkestralen koncert. — 18.45: Koncert komorne glasbe. — 20.15: Falfova opereta «Po-hajač». — Lahka glasba. — Berlin 16.30: Koncert orkestra. — 20: Zabaven večer. — 31: Orkestralen koncert. - FRANKFURT 15.45: Koncert Mozartovih skladb. - 20.30: Koncert orkestra in solistov. — Lahka glasba. — LANGENBERG 18-20: Schubertove zborovske skladbe. — 20.15: Fallova opereta «Dolarska princesa». — Koncert lahke glasbe. - STUTTGART 18.30: Orientalna glasba — 20: Koncert Mozartovih skladb. — 21.15: Športna prireditev in koncert lahke glasbe. — TOULOUSE 21.30: Odlomki i г Bizetove opere «Carmen» — BUDIMPEŠTA 12.30: Simfoničen koncert. — 16.15: Pevski koncert. — 20.30: Orkestralen koncert Griegovih skladb — 22: Ciganska godba. — LONDON 18.45: Bach», va kantata. — 22.05: Koncert godalnega orkestra. — RIM 17: Popoldanski koncert. — 20.45: Verdijev «Requiem» za soliste. z>bor m orkester.
—	STOCKHOLM 30.45: Orkestralen koncert.
Najboljše, naftrafnejSe, zato naicenei&e!
/
Naročilo, iro vso. dopisa. Učo&ujt. naiJi, oglasov, /v fjusLah. /ил. Oglasno od dalaJk Jutro,', ЈмЉЈјОла, Tal it г^дъ

JLclL, oglcuri, ko slu хјцо u posredovalna иг. rocyoL пл. i/хтлпл. obcuLsluco vsako. bzstda, 30 рси~~ — Naj mxuyst z/tasah Dia, 5 - Pruttojinsux za, sifroDui,y-
(Jjt prtslojbon*. y* upada, to аовлаЈЧ с лагосьити, so саг to, oglasu tu ргуоЬсш> čikov/u, гасил, poi1ла kra ndnuiM [рЉЏала.И n 84 a
tuvolxML, <1&риг<пгалЈа ul, oglcoTo trgovskega. aU пЈЈлтллдо. хлсиса^а, vsaka b*stdas Din, ~ Ney-avanjh uvtsik. Duo to - Vrtstojbuui, го, rifrt> J)tA, 5 -
Za pošiljanje ponudb in dajaaje naslovov fe plačat» oosebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. šte* 34 Q2. 240? «p* eksoozitom v <Kški telef *tev. 3203.
ШШЊ
i
Nadmlinarja
▼eščega v e e h v mlinsko etroko spadajočib del — e p г t J m e večji slovenski miin. Pogoj je znanje., sor-timentirauja izdelkov; pole" tega bi opravljal tudi pcsel skladiščnika Istotam sprejmem tudi
mlinarja
Ponudbe z zahtevo plače in prepisi spričeva dosedanjih služb na oglasni oddelek «Jutra» pod šitio-«lllin->.
1834
Zobotehntk
»erfekten in samostojen v r s e h porlih, dobi takoj llužbo. Nujne ponudbe na aa-lov: Ln. Kajganovie — - '	1850
Brod na Savi.
Prodajalka
dobro izvežbana. dobi mesto v galanterijski in modni trgovini. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek «Jutra» pod šilro prodajalke».
«M.sto 1847
Prlkrojevalka pletenin
ki ie vešča tudi v prodaji, želi primerne službe Gre tudi k zdravniku za pomoč. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod «Vestna».	1813
Gospodična
išče službo blagajničarke ali kot prodajalka kruha. Ponudbe pod «Marljiva» na podružnico «Jutra» v Celju
. ... "1812
Službo v trgovini
želi 52 let stara žena. ki bi obenem tudi pomagala pri gospodinjstvu Je že 30 let v trgovini ter vajena v«eb del. zanesljiva in poštena Cenjene ponudbe pod «Poštena» na oglasni oddelek «Jutra». 1848
jrg. poslovodklnjo
ta trgovino meš. blaga, v etarosti 35-50 let.	1 nemščine»
jnem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	1810
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, želi mesta v trgovini. — Ponudbe na naslov: Ivan Marki. Zidani most.	1811
Absolvent
učiteljišča
iš5e primerne službe Ponudbe na oglasni oddeb-k-«Jutra» pod značko «Vešč 1737
Kuharico
prvovrstno dobro vpeljano
plačilno natakarico
eervirarico in zmožno
sobarico
ki morajo biti čedne zunanjosti in zmožne nem-Ikega jezika, sprejme za sezijc od 1. julija do 1. septembra 1929 prvovrsten, srednjevelik hotel v velikem letovišču Potrebna je primerna kavcija. Ponudbe e sliko in prepisi spričeval na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Letovišče».
1828
Postrežnico
ta preprosta 'domača dela sprejmem za ves dan' Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	1828
Prvovrstno vezlljo
spre me-n takoj na «Adler» stroj. Na»lov v oglasnem oddelku «Jutra». 1841
Tr&. učenca
močn«g» ti inteligentnega, iz boliše' rohme «prejme tvrdka Pet« Setina Rvie бе. trg > mešan blagom 1354
Učenko
t nekoliko šolske prediz obrazbe m poštenih star lev „prejme v trgovino mešanega blaga Гото Sve tina. trgovec. Bled Gorenjsko	1774
Mesar, pomočnika
prekajfwlca iD izdelovalca raznih klobas dobrega treznega iščem Ponudbe na Oirlas cddelek «Jutra» pol «720»	1610
Modist. učenko
boljše rodbine in poštenih ftaršev sprejme modni lon v Selenburgovi ul 6/1.
1805
Zastopnike
ta vseobče potreben predmet. ki razpolagajo z 800 Din. iščem za Slovenijo in Hrvaško Zaslužek 50 %. — Ponudbe z navedbo zaže-ljenega rajona poslat-i. na naslov: Dr Engelhardt. Celje.	1835

Nemško konverza-cijo in pouk
daje izobražena gospa po 10 D'n uro Vprašati na Poljanski cesti 13/U levo 1650
f |Пјр^1Т||рШ ТЈ
Zagovodja
samostojen, žep premeniti e&danje me.-to takoi ali pozneje — Gr» tudi izven S ovcnije Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Zagovodja»	1856
Gospodična
izurjena v trg mešanega blaga, želi službo v večji triovini — radi nada'jne prakse Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Mlajša moč».	1776
Kot varuhinja otrok
ali obenem kot pomoč pri gospodinjstvu želi mesta boljše dekle (Nemka) Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Februar»
1723
Lesni strokovnjak
г »«{letno prakso » meh kem in trdem lesu gre kot nakupovale? in orejemalec »li skladiščnik Pismene (■onudbe na oglasni odde !ek «Jutra» pod «Strokov njak»	1713
Službo išče
ŠOletno dekle, z dobrimi spričevali, kot samostojna gospodinja k starejšemu gospodu- aii manjši družni v Ljubljani Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Marljivo dekle»,— 1S&Ü
Damski
prekrojevalec
t večletno prakso v inozemstvu želi mesta v tozadevnem podjetju - Prev zame tudi. vodstvo delavnice - Ponudbe na oglasni" oddelek «Jutra» pod šifro «Wienerschick»	1820
Slaščičar
dobro iznčen mladenič išče slnžho. Andrej Pelicarič. Biograd, Dalmacija. 18S5
LutzOv štedilnik
popolnoma nov, belo ^-rnaj-iiran, poceni naprodaj — Ponudbe na o<rlas. oddelek «Jutra» pod «Štedilnik».
1845
Gostilna
v Zagrebu, г dobrim nočnim prometom, radi bolezni poceni naprodaj — Fr Krošl. -gostima «Mignon». Zagreb, Dalmatinska ul 3.
1842
Pozor, brivci!
4 dobro ohranjene brivske stole i naslonjači proda Drag. Ivaniševič (prej Der-gane), L'ubljafta. Frančiškanska ulica 10. 1787
Puhasto perje
-atpoSiljam po Duhm
u.oajm-inj 5 kg po Din 38 kg - Izkori-tite oriliko. («klet traja ealoga - L BropoviA Zagreb Illca 42 kemična čistilnic» oeria
489
Neveste!
Da boste dobro spale,	kupite žimo Id vzmeti	za modroce pri tvrdk'	Fr Stupiea V. Ljubljani	Go *po-»vetska ce-ta 1
Več sani 1 Nova hišica
eno in dvovprežnih prodam! obstoječa iz sobe in kupo zelo ugodni ceni Ogle- hinje, z vrtom, pripravno dajo se lahko v Slomškovi ra stavbo, v šentpeterskem ulicj št 6	1878 predmestju naprodaj za
36.000 Din 25.000 Din takoj, drugo po dogovoru. Na lov v oglasnem oddelku «Jutra».	1858
Г» rt I
' - л .
Radio
štricevni po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1885
Zaprt avto
štiri ali šestsedežen. dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zaprt avto». 1854
Avto
dvosedežni potniški in šti-risedežni osebni, T.vpe Fiat Torino, po ugodnj ceni proda «Alko», Ljubljana.
1893
Hiša
i delavnico pri sv Petru in hiša z velikim vrtom ob dolenjskem kolodvoru v Ljubljani naprodaj Pojasnila daje Real i tet na pisarna društva hišnih posestnikov. Salendrova štev 6.
1822
Hišo
v sredini mesta Ljubljane kupim z» 100 ООГ Din oro
,ti takojšnjemu plačilu — Ponudbe na ogla« oddH»:t «Jutra» pod znafcko «Z»
100 ono»	1706
Lokal
tudj manjši, iščemo za detajlno trgovino — najraje: Mestni trg, Stari trg, Flo-rijanska ulica. Pred škofijo, Sv. Petra ali Poljanska cesta, ali je v bližini.
Qrehrne krone Ponudbe na naslov: Fr. »renrne ivrone Rakovec Siäka, krtova
zlatnike, vsakovrstno zlato ,.	,,
kupuje F. Čuden, Prešernova.	36
IL
Črešnjevo spalnico
popolnoma novt, po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
1830
Zložljivo posteljo
in nasajen akvarij prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1801
2 spalnici
javorjevo in hrastovo proda Ivan Novak, Vižmarje.
poleg postaje.
1777
Divan in
knjižno omaro
kupi Josip Oblak, Günne ХШ., cesta ti.	1857
Г77&W1WWI
Dve maski
Turka in Turkinjo iščem na posodo. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Turek-Turkinja». 1862
Smoking obleka
skoraj nova in dobro ohra njena žaket obleka po ja-ko jako nizki ceni naprodaj na Pol.anski cesti 13. II nadstr. levo	1619
Plesno toaleto
popolnon.a novo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1871
Svileno masko
(ciganko) prodam ali posodim. Naslov pove ogla«ni oddelek «Jutra».	1899
Stružnico
kompletno brezhibno garnituro kupim takoj Ponudbe na oglasni odd Лек «Jutra» pod «Skobelnik»
1705

Družabnika
z nekaj kapitala išče sobo-slikarski in pleskarski obrtnik v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Soboslikar 88».	1888
Proda'alka
špeeerij ke in delikatesne stroke vešča «lev in nemškega letikv želi premeniti -duZho Cenjen«1 po-mHhe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Marljiva 20».
18S6
Žagar
r 22 letu. dobro vajen samice in sploh vodnih li(, te;; premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek f-Iutva» pod šifro «Dober J766
Sir
Ia Trapist -dr polnomasten l>o Din 2P kg: Ia Grogjf ■sir polnoma-ten oo D n 30 leg. j» riziter «ir ool nomasten po Din 30 kg: Panonrja ala Edame» «ir po Din 36 kg: I» 6aJno -maslo po želji v omotu po Din 56 кз razpošilja 'ranko mlekarn» Panonii» OoJanovae Slavonija
1750
Posojilo
od 7—12.000 Din iščem ia takoi na prvo mesto vknjii-1762' be- PoDatl,,e na podružnico Jutra» v Celju pod «55» 1S88
KniigOvodia-
biiancist
t večletno prakso lamo 40'en korespondent » slovenščini srbohrvaščini in nemščini 1ot*<? organiz» tor m »kviiiter re'tiran » v«eb trgovskih panogah Sč» službo kni;ffovn«lJ^ "opisnik» ozit nntnik» ort "eči-U" oodjetju Genien» «mndb. ns ogla* odd' lek •Jutra» г*И «Dnbei lo e» n»»ljlv»	lfiRS
Radi smrti nanrod&j
moški čevlji m obleke, pohištvo. «like. ogledala, postelje ia lepa kredenca —
Oglede se lahko na Dunajski ce?ti 17/111, desno — v«ak dan od 3,—5. ure.
im
Udefežn?ka (со)
* ev sodelovanjem iščem za rentaWlno solidno podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Udeležba 902».	1002
Mlad gospod
pod'eten in simpatičen, z lastnim podjetjem, prosi dobro situirano damo a'i gospoda za pcojilo 10 0П0 Din. Ponudbe na oglani oddelek «Jutra» pod šifro «Prav3 srčna hvaležnost».
1910
Pekarna
dobro idoča, z Inventarjem, hišo ln zemljiščem naprodaj ta 140.000 Din Naslov v oglasnem od de'k u «Jutra».	1761
Stavbne parcele
v 9eiitpeti-r«kem ргн lme«tju
500—700 m* «kupno »H po-
sametno prodam Vprašati-M. Z. Onsposvetofca o 10 — Voönjakova ulica št 6.
17S8
Lokal za mesnico
proti primerni odškodnini oddam. Dopise pod šifro «Takoj» na oglasni oddelek «Jutra».	1853
Lokal
pripraven za pisarno, oddam s 1 majem 192P na Sv Petra cesti 24. Informacije pri hišnem gospodarju.	1851
Mlekarno z delika-teso prodam
!>obro vpeljan- mlekarno t novo čisto opremo poleg krasna kuhinja lepa -tanovanjska sobica takoj prodam na oronietn točki ' Ljubljani Potreben ka pital 10-12 000 Din Po nudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Mirna •ksistenea»	1744
Skladišče
v bližini gl kolodvora oddam s t februarjem v najem Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1868
Trgovski lokal
manjši, iščem na prometni točki v Ljubi iani — po možnosti z izložbo — s 1. marcem ali pozneje. Naslov pove oglasni odde'ek «Jutra»	1889
Hišo
pripravno za mesarsko, pekovsko ali gostilniško obrt odilam v najem v bližini mesta. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1881
Gostilno
na prometnem kraju oddam v najem Oni, ki ima-io osebno pravico, imajo prednost — Ponudbe pod «Gostilna 222».	1900
Stanovanje
2—3 60b želi za marec tričlanska družina bret otrok Ponudbe na ogla,, oddelek «Jutra» pod «Solidna 45» 1849
Stanovanje
1—2 sob. kuhinje in priti-fclin išče mirna stranka v mestu Ponudbe na ogla* oddelek «Jutra» pod šifro «1. marec».	jgiß
Stanovanje
2 šop. kuhinje, predsobe — [/riti ki in oddam s 15
februarjem Naslov oddelku «Jutra»
ogl 1549
Stanovanje
2 sob kuh.njs in oritiklln šče ттпа strankg » m-stn ali na periferiji Na -mninc plača za deli naprej Ponudbs na ogla-.Hdelek «Jutra» pod Jifro ■Februar»	1759
Stanovanfe
4 <"«-|tkib «,b Kuhinje ko palnicf .ti r«*h iritiklin '.ddam takoi al, pornei-i» 100(r D;n mesečno V» dOT pove oglasni oddel k •Jutra»	1370
...... Stanovanje
kuhinje in sobe oddatr 7 Zeleni jami — Tovarniška št 326.	Ig*»
Stanovale
velike sobe kuhinje, shrambe in drvarn;ce. v podstrešju nove hiše. t elektriko in vodovo'nm takoj oddam mirni, mtlhnl rtru-üini br«», otrok ta mesečnih W> Din. Ce«U r Йо*ло dolino 5.	lflOl
Orehe
domače, kupuje A. Sarabon r Ljubljani,	1S02
Ajdovo moko
po 0 L>IU -araiitir»!!«.' prwtni. od 2£ kg aapre razpošilj. Pavel Sedej om^tui «nIin lavornik Goronjsko 251
Lepo sobico
t ali br°z hrane takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1863
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje ▼
sobo e posebnim vhodom, v pritličju, Žabja k žt. 12;
1852
Kabinet, ev. s hrano
oddam gospodu s 1. februarjem v Tavčarjevi ulici št. 4/II, desno.	1803
Prazno sobo
veliko in svetlo, centralno ležečo, oddam kot pisarno. Nasluv v oglasnem oddelka «Jutra».	1875
Opremljeno sobo
oddam solidni o.-ebi za 250 Din Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 1870
Sostanovalca
sprejme Miklič, Lepi pot št. 3.	18%
Sobo
z elektr. razsvetljavo ta posebnim vhodom iz stopnic oddam v vili Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
1907
m
Vi
«Spominčica»
Dvignite še danes dopoldne pieino v ogl. oddelku Jutra 1813-a
Strojevodja
soliden, 28 let star. Želi znanja s pridnim in poštenim dekletom, v starosti od 22—26 let Biti mora dobra gospodinja ter imeti primerno flote" t*-, ureditev posestva. Ь» resne I nudbe a. sliko in naved dote na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Lastni dom 30».	1561
Upanje
Živim samo za Te. Kdaj boš pri meni? Vroče poljube — Srček.	1831
D arija
Dvignite pismo v oglasnem oddelku «Jutra» pod mojo Šifro.	1839
Marjanda
ljubezniva neznanka, pišite jei
1840
obširneje. Pismo preje
Dopisovat? želi
radi znanja in kesoejle te-nitve s izobraženo IB zdravo go*podičn<i »«se loga temperamenta od !8 do 35 l't »taro * 100 000 Din gotovine drl urad nk t mesečno plačo 8000 Din «tai 46 let Nesno nimne dopise oa oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Novo livljenje» 1703
Lepa hlondinka 1278
Dvignite pismo.	1891
Vem
neodpustljivo, vedno dvomi, nesrečni slučaji — ne zaslužim zaničevanja. L.
1874
V oglasnem oddelku «Jutra»
Je dvignite sledeča pisma:
Akademik. Al>ja, Agilnost 87, Agilen 1154, Amerika-nec 770, A-Z, Akademičar-ka, Amandus, Agilen 333, Adria 370. Brivnica, Bolj. ša strauka. Brezhibni, Bodočnost 44926, Ciklama-Viohca Krizantema. Cena 275.000 Din. Človeška usoda, Dober in poäten. Dolgotrajna ljubezen 51, Delavnica. Dobro iiurjena 20, Dobro plačilo. Energija 25. Februar, Garnitura. Go spodična. Goepodinjo-kuha rico, Gotova 1408, Garancija 745. Glince, Golica, Gorenjka. Hren 2-6 Hišnik 44993. Hvaležna do groba 2500. Imam »vej dom Ideali in sanje, lnkasant, Inštruktor 585, Janko in Stanko 1440, Ingener. Knji govodja 1000. Kranj 25, Kremen, Lepa blondinka 1278. Laboratorij, Lepa vijolica, Lepa lega. Lahek zaslužek, Lastno lovišče. Mirna seposest. Meblirana soba. Mirna 97. Miren, Maska. Močna 459, Mesnica, Mirn» eksistenca. Nujno 3. Nujno 1007, Nujno 27, Naprodaj, Napredek zasigurau, Naša zveza. Opremljena soba, Osamljena. Predno 22, Pridna in zdrava, Praktikant, Promet 91, Provizij-ski potnik, Pianino. Pridna služkinja. Plamen. Pomlad se bliža. Pekarna, Poštena 9. Pridna gospodinja, Potniški avto 66, Prometna točka Prednost Policija 178, Podjeten 60, Račun natakarica. Radio U9 R. R. 80. Sibirjak, Srečen zakon 192» Slavko Stružnica. Slava ta Mara. Samostojnost 33. Spominčica. Sigurno 84. 8mreka seno. Soba za pisarno,- Skobelnik. Sobarica Stalen potnik, Stalna potnika. Sanje, Stavbišča, So'icitator. Skorajšnja spomlad. Štedilnik, Šivilja. Šofer 388. Takoi ali februar, Tovaril in prijatelj. Trgovec 1929. Tr govina 90. Tričlanska družina. Tehnik. Takojšnjo vselitev. Trgovec 1. Tehnik 628. Učenka kmečkih in poštenih staršev. Udova 44.
nja SW^ Wno HO. 'Tftfograd-"Smožnoi* 18. Zanesli! v plaBnik. Zobni atelje, Zabava in pouk. Zimska sreSa, St.- 14, 910, 720, 571. 4000, 880.
Psa volčje pasme
čistokrvnega mladiča, - za cresiranje sposobnega, ku-f> m. - Ponudbe pod značko «i ijetokrven» na oglas oddelek «Jutra».	18-9
Lepa papiga
s kletko naprodaj v Lan-
gusovi ulici 17.	1890
Dobermana
Čistokrvnega psa t rodovnikom. 6tarši večkrat odlikovani. ugodno prodam radi pomanjkanja prostora. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1897
Pisalni stroj
še dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Pisalni stroj» 1780
Ženini ln neveste!
Vsakovrstno pohištvo vedno v stalni zalogi na razpolago. Solidno blago ta priznano najnižj^ cene. — Josip Kuhar, mizarstvo — St. Vid 79 nad Ljubljano.
1779
Avto hladilnike
»V r»te strokovne po pravlja Gu-tav Puc »plo
5no kleparstvo. Trta-šk* nest»	154?
Krznar
-Iirejema lisice kune tn mačke v «trojenje ter bar vanje oo telo oizld ceni K neht Juro. kranaretvo Marijin trg 1/4	167
Vata, odeje
izdelovanje in popravila — Rožna ulica 19.	1879
Prodaja
pod roko pohištva, obleke, posteljnine, perila in drugih stvari dne 28 januarja t. 1. ob 9 uri dopoldne v Ravniharjevi ulici štev 9 Kupce vabimo.	1860
*A U I - 4.aJA '
2 rudarska paznika
stara po 26 let. v inozemstvu, se želita setnaniti z dvema gospodičnama mirnega značaja, v svrho že-nitve. Naslov: Ivan Donilo, Place le Rome 27. Svort-bery le Gonk. Belgien.
1884
ti»
Celo
poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra».
154!
Dobro godbo
obstoječo it pianista, I. violine in tolkal potrebujem ta 12 februar. — Ponudbe pod «Ciarza» na ogl. oddelek «Jutra». 1864
l»ll( »r»'»t«y
ca prUcltutek •flektriSn» tok t» i
'M rmd-.o p* . <.roMS1n» / O V» в»
ti вај
ONe pouSak
Strokovne podjetje *» «plošno radi» tehniko ljubljana Ыскмяогота с. 4.
Lino^nm
pntnaaib tn«mk tovarne
D L W Bietigheim imam »talno * talog' ш isvriu l»m «trokovno oolaganie
I. Cerne Duhljana.
Dunajska cesta 28.
froračuOi ta vtorci aa raa Mjlago	27700
Zahvala.
Ob priHfci neeatfue te tragične smrti našeg® iskreno Ijubliene-nega sma, brata, «vakt. strica in nečaka, gospoda
Joška Jeremic
lastnika mita« v Obrežu pri SrediSčm ob Dravi «e га izraze so-žalaa najprisrčneiše zahvaljujemo. Posebno zatrvalo pa še izrekamo preč. dtihovSöhri za spremstvo ter tolaiiliii govor ob grobu pokojnika, nadalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so rajneiga spremljali na njegovi zadnji poti.
Tisočera hvala vsem!
Rodbina Jeremic
		
Г Ч i	V' -	- ^ H
t
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
i
V globoki la!osti naznanjamo prettrfno vest, da Je naš predobri
soprog m skrbni oče, stari oče, brat, stric, svak te tast, gospod
Hinko Heine
zasebni uradnik
dne 25. t. nt. po dolgi, mučiti bolezni, boguvdano preirinnl.
Pogreb bo v nedeljo, dne 27. januarja 1929 ob 2. uri pup. iz Resi je ve ceste St. 15 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dae 2S. Januarja 1939.
ŽALUJOČI OSTALI.
«1
Občina Ljubljana Mestni vogreboi uvod
Petek, dne 25. Januarja ob 5. uri Je preminula po dolgi in тике-polni bolezni naša predraga mama, gospa
PAVLA ZUPAN, roj. MEJAČ
vdova po nadučltelju
Zemeljske ostanke blage pokojnice prenesemo iz hiše žalosti, Ma-sarykova oesta 17, dne 27. januarja 1929, ob poi 4. uri popoldne k večnemu počitku k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 25. Januarja 1929.
Danica poroč. Erjavec Olga poroč. Subic
hčerki.
Ivan in Oton
sinova.
V ne<zmeni> žalosti naznanirmo v em sorodnikom. rria.elem in znancem da je našd nadvse-Ijunljena, predobra mamica stara manica, sestra, ta^ča in teta, gospa
Marl a Almen щ, strel
vdova naddavkarja
danes, dne 25. ianuaria 1929 ob uri pop. po kratkem trptje ju bogu dano prem>rula.
^opnb nepozabne pokoinice bo v nedeljo dne 27. ianuaria 19^ ob 2. uri pop. od doma i°ksti. Gosposka ulica 6. na pokopališče k Sv. Kr žu.
LJUBLIANA, dne 25. januarja 1929.
Globoko ža ujoCe rodbine Ažman Pe an, Povše.
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Notar Hudovemik naznanja v svojem imenu in v imenu svoje hčerke Zore, svojega vnuka Saška in zeta Matico Janežiča tužno vest, da je njegova preljuba soproga oziroma mamica, stara mamica in taščaf gospa
Ana
Hudovernikova
rojena Roblek
danes ponoči po dolgi, mukapolni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Zemski ostanki se bodo prepeljali iz hiše žalosti, Erjavčeva cesta 24 у soboto, dne 26. januarja 1929 ob ^ 3. uri popoldne na pokopališče k Križu.
V Ljubljani, dne 24. januarja 1929.
. ObtlM LJubljana Mestni pogrebni uvod
Г г


Michel Zžvacor
36
V krempljih inkvizicije
Zgodovinski roman.
»Tedaj ga moramo kaznovati, čeprav je poslanik,« je z težkim glasom dejal Filip II.
»Najprvo je treba vedeti, kaj hoče in kaj premore ta gospod &a Pardanian-«
präedejana državnemu poverjeniku, ne sme ostati nekaznovana.«
»Vitez je ostal nedotaknjen: agent ni Imel naloga... postopal ie na svojo pest... iz prevelike vneme... To je težka kršitev discipline, ki mora biti strogo kaznovana... Za stran gospoda de Pardaillana bomo pa že našli drugo pretvezo, ako bo treba «
»Prav!« je malomarno rekel kralj.
Veličanstvo je vstal, prešel k pisalni rmzi ln velel s tisto mrko-bo, ki ni nikoli izginila z njegovega obličja:
»Naj privedejo gospo princeso Favsto.«
Espinosa je z globokim naklonom usitregei kraljevemu povelju; trato se je vrnil in obstal v oknjaku, nedaleč od Rdečebradca.
Še trenutek in Favsta je stopila v sobano.
Njen prvi vtis na kralja je bil tako silen, da Je nehote odvrnil oči. Rahla rdečica mu je stopila na bledi lici.
Favsta je pripognila svojo s loko postavo v najpopolnejšem dvorskem poklonu.
Toda v neizrekljivi skladnosti vseh njenih gibov, njenega nastopa in njenega ognjevitega pogleda je bilo toliko osvajajočega mika, da je bila sama videti kraljica, ne pa on, kateremu se je klanjala.
Espinosa, ki ni mogel premagati svojega občudovanja, je za-mrmral sam pri sebi:	.
»Komedijantka brez primere!«
Filip II. je vstal, napravili dva nagla koraka, odkril se z oholo špansko eleganco, prijel Favsto za roko, vzdignil jo, še preden je dovršila svoj priklon, odvel jo k naslanjaču in resnobno velel:
»Izvolite sesti, gospa.«
Ta nepričakovana prijaznost s strani ošabnika, ki je drugače strogo pazil na točno izpolnjevanje etikete, je pomenila za Favsto najpopolnejši triumf. Sedla je in zavzela eno tisrtrh poz, ki so bile njena posebnost.
»Govorite, gospa,« je s poudarjeno ljudomiiostjo rekel kralj, ko se je vsedel njej nasproti.
Tedaj je izpregovoriia s svojim harmoničnim, mamljivim glasom:
»Prinesla sem Vašemu Veličanstvu izjavo kralja Henrika НЦ s katero vas priznava za svojega dediča in edinega naslednika na francoskem prestolu-«
Espinosa je uprl žareče oči v Favsto in pomislil:
»Ali mu bo res dala pergamen?«
»Da vidimo to izjavo,« je rekel kralj.
Favsta ga je ošinila s svojim naglim, nezmotljivim pogledom, ki je umel predreti tudi najbolj brezčutno krinko in otipati najbolj zaprto vest. Ko je videla, da stanje njegovega duha ni tisto, ki bi ga bila želela, je odvrnila:
»Preden vam predam listino, se mi vidi potrebno, da se vaffl predstavim. Treba je, da Vaše Veličanstvo zve, kdo je princesa Favsta, kaj je doslej napravila in kaj še more in hoče storiti.«
Espinosa se je umaknil v svoj kot in zagodrrrjal:
»To sem si mislil!«
»Poslušam vas, gospa,« je preprosto odvrnil kraß.
»Jaz sem tista, ki jo je tri in dvajset cerkvenih knezov v tajnem konklavu spoznalo za vredno, da nosi ključe sv. Petra. Tista, ki so priznali njeno moč in voljo, da preosnuje katoliško vero. Tista, ki bo umela, bodi s prepričevalno močjo besede, bodi s silo orožja, «kloniti svoji volji ves svet. Papežinja Favsta!«
Filip jo je kratko premeril z očmi.
Takšno priznanje, izrečeno pred njim, katoliškim kraljem, ie pričevalo o neobičajnem pogumu, zakaj njegove posledice so utegnile biti pogubne. Toda Filip je vziic svojemu občudovanju odvrnil:
»Tista ste, ki jo ie poglavar krščanstva strmoglavil s tem, da je pihnil vanjo, še preden se je utegnila vzpeti do znožja prestola, za katerega se je potezala. Tista, ki jo je Sikst V. obsodil na smrt!«
»Res je, da sem tista, ki jo je izdajstvo zadržalo na njenem pohodu!-.. A zato sem tudi tista, ki je niti papež, niti izdajstvo, niti smrt niso mogli poraziti, zato, ker je izvoljenka božja!«
Te besede je izrekla tako slovesno in iskreno, da so šle kralju v njegovi vernosti nehate do živega. Spoštovanje in zamolkla groza sta se izrazih v njegovih očeh.
»Kakšna sila!« je pomislil Espinosa, ki je biS bolj skeptične na-ture. »Kako sijajna sotrudnica bi mi postala, če bi jo mogel pri-
dobiti za inkviz'cijo!...«
U. S. A.
Iznašli so varčevalni razplinjevalec
W. Critchlow 1638 D Wheaton III. U. S. A. je dal patentirati varčevalni razplinjevalec, ki prekaša vse dosedanje aparate te vrste. Ford poroča, da je porabil galono (4.75 1) bencina zä 75 milj (cča. 120.675 km). Pri vseh fabrikatih se opaža Čudovit prihranek na obratnem materiialu. Ta iznajdba varčuje Pri bencinu in razogleni motoT avtomatično. Razplinjevalec pošljemo vam brezplačno, da ga uvedete. Zastopnike, ki zaslužijo lahko 375 do 1250 dolariev, sprejmemo. Pišite še danes! Korespondenca v angleškem jeziku. Naslov: W, Critchlow 1«8 D Wheaton III. U. S. A. 1546a
J	Zahtevajte
	znamko -
	Jretorn"
1 f	galoše
i?	m
sag» #	meine čevlie.
	Trotom*
	jttm . ■ nimajo tekmeca
Klavirji!
Tovarna ln saloga klavirjev — prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk kakot tudi lastnih izdelkov - Poseben oddelek za popravila Uglaševanle ln popravila га kun-servatoril Glasbeno Matico ta druge inštitute izgotavlja moja tvrdka. Gre tudi na deželo. — Točna postrežba in zmerne cene — tud; na obroke.
Izdelovalec klavlrle* R. WARBINEK • LJUBLJANA Gregorčičeva ulica S/L ' 666
kokošje, purje, gosje, naravno in
s strojem čiščeno dobavlja v vsaki množili
MAKULATURNEGA PAPIRJA
E. VAJDA, Čakovec (Medjimurje)
Telefon 50, 3, 60.
Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje,
za ;-dustrijo
\rtf A Dm
večja množina na raznolapo po npodnS ceni
Naslov pove uprava »Jutra«.
v*
34 a
Najboljše
kupite!
D O G А V I O E, domsko in moške rakttlet, triko perilo, puloverje, telovnike (vestje), žepne robce, 'KRAVAT E, ovratnike, SRAJCE. Sifone, glote, čipke, we«enino. gumoe, DMC prejlco. ročne torbice, aktovke, dežnike, športne in toaletne potrebščine samo	24 г
, PETELINC, LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika 'ob vodi)
+ letinah s^nte:
^vanftf-patenT-mvktr
bvtfe potem „ . /
5	xadet^ni t
+
Pretužnim мс&т naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelj«m in znancem, da j« naš iskreno ljubljeni si«, brat
Vinko Unk
»tuš. Jur. lak. v LJubljani
v četrtek dne 24. jan., previden t tolažili ev. уете mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto, dne 26. lan. o-b 4. ,iz hiše žalosti Zg. Šiška SI na pokopališče v Dravljah.
Zg. Šiška, 25. Januarja 1929.
Žalujoči starši in brata.
HU MAN IK
%&йпгсу teme^ito-u/wazniü!
LJUBLJANA — Dunajska cesta 1 a
»Petovla«, MARIBOR - Gosposka ulica I 7 CELJE - Aleksandrova с. 1. PTUJ — Slovenski trg »Petovla.
Urejuje Davorin Ravljin. Izdaja za konzorcij «Jvtra» AdolJ Ribmkar. U Naruano tiskarno d. d kot tiskamarja brane Jezeršek. Za m^ratni del je odgovoren Alojzij Novak. V« v Ljubljani.