GLAS MRODA. List slovenskih delavcev v A±aeriM. St©-\r 97. New deceinlDra 1900. Xj©-fco vin. McKinleyevo poročilo. Samo za kapitaliste nič za delavce. Washington, 3. dec. 56. kongrfe seje aaneB sešel k svojem drugem zasedanja. Takoj po otvoritvi so v obeh hišah sprejeli in prečitali predsednik McKii leyevo poročilo Slednje je zelo obširno iu glede vsebine uatančno tako, kakoršuo je pričakovati od zastopnika kapitalistične stranke, z jedno besedo poročilo je posvečeno interesom kapitalistov in vsemogočnemu do larju in iz istih interesov izvirajo tudi predlogi časti tega McKinleys Da bi svojim bosom še bolj napolnil nikdar dovolj polne žppe s zla tom priporoča pomnožen je stalne armade, več vojakov, več topov, več pušk proti Kitajci, Filipiucem Por torikancem in proti — ,,zuotrauje mu sovražniku", akoravno slednje s premislekom zamolči. Celih pet vrst je naš,kralj vfraku' posvetil interesom delavcev, ko je govoril preje vse mogoče, o pana-merikanski razstavi, o gradenju Nicaragua kanala, o ,,prijateljskih razmerah s Španijo" itd. Kar toraj interese delavcev zadeva, meni Ha-nav poslovodja, da se mora zakon glede kontraktnih delavcev, pre drugačiti, zakon glede osemnrnega dela na pravičen način tolmačiti in načelo posredovanja pospeševati. To je vse kar ima povedati za delavce. Toli bolj podrobno pa popisuje kitajsko vprašanje, kako so nastale vse homatije v nebeške-kraljestvu, kako so bili poslanci v Pekingu ohlegani, kako so ,.trpeli" in kako so oblasti zopet napravile red. Jedro kitajskega vprašanja je za McKinleya odškodnina, ktero bode morala Kitajska plačati. Predsednik pravi glede te točke: ,,Odškodnina za naše oškodovane meščane je velevažno vprašanje. Samo z denarjem bode Kitajska komaj zamogla zadostiti vseru zahtevam. Po mojem mnenju samo odškodnina ne more biti merc-dajna, namreč boljše jamčenje za varnost tujezemcev, posebno pa otvorjeuje Kitaja za svetovno trgovino. Te nazore so in bodo priporočali naši zastopniki". Rootovo letno poročilo. Washington, 3. dec. V svojem danes objavljenem in kongresu predloženem letnem poročilu se vojni tajnik Rot t bavi podrobno z operacijami armade na Filipinah in na Kitajskem. Glede prve je pridjul g »sp^d Root poročilo generala Otisa, o kterem je znano, da smatra Filipince kot iz več malih roparskih tolp sestavljeue borilce in hoče, da bi b* tudi ž njimi po stopalo, kakor z roparji. Po poroči lu vojnega ministra jena Filipinah potreba 4-•em, ,,djt bode že boljši4', ter nmm a trojimi olepševalnimi poskusi ne p jdaja nič novega o tej kočljivi stvari McKinleyove dob«. Kot naj* slavnejšo uredbo skuša hvaliaat Filipiucem dauo civilno vlado. S skrajuo obširuostjo razpravlja R >ot občeznan kitajsko Vojskovanje ter z najvišjimi izrazi poje hvalo vrlemu delovauju naše armade. Kak o si gospod vojni minister predstavlja bodočo osnovo zvezne armade kakoršno zahteva razvijajoči ae imperija litem, je razvidno iz ob druzih prilikah priobčenih poročil. Sedaj obstoji naša armada iz 2536 častnikov in 68 221 mož regularnih voiakov in 1548 častnikov in 31 079 mož prostovoljcev; skupaj 103 150 mož. Za fiskalno leto, ktero se konča 30. junija 1902 zahteva tajnik malenkost 185,903.-651 dolarjev. Nesreče. Parni kotel razletel. Chicago, 111., 3. dtc. Danes zvečer se je v p< slopju za pridobivanje parne sile Nortnwvstern železnice na Kinzie St. razletel parni kotel. Pet ljudi je bilo na mestu usmrte-uih, 17 pa več ali manj hudo poškodovanih. Poslopje je bilo popolnoma razdjano, istotako nekaj želez ničnih vozov. Prouzročena škeda znaša S50000. Nesreča se je pripetila, ko je ravno na stotine ljudi bilo na potu domov in velikanska množica ljudstva se ie vsled tega zbrala in gledala grozoviti prizor odstranjevanja razkosanih trupel iz razvalin. Veliki parni kotel je vrglo skozi streho 100 čevljev visoko v zrak. Padel je na zemljo kakih 65 čevljev daleč od železniškega tira, ter ubil štiri železniške delavce, kteri so tam stali. Nec^ga druzega moža, kteri je ob času nesreče šel mimo poslopja, je vrglo 50 čevljev daleč. Bil je tako hudo poškodovan, da je umrl predno je dospel zdravnik. Plošča je zadela osobni vlak in ranila več ljudi. V razrušenem po-pju je bilo ob času nesreče šest železniških služabnikov, kteri so bili hudo poškodovani. Več mimo-gredočih je okulo leteče kamenje več ali manj hudo piškodovjlo. Nesreče v premogokopih. Hazleton, Pa., 2. dec. Po poročil u pregledovalca pr^mogokopov, ^e je v petem okraju trdega premoga v Pennsylvaniji leta 1900. in sicer do 1. decembra pripetilo 117 neareč. Usmrtenih je bilo 42 mož vsled česar se je število vdov za 20 in ouo sirot za 50 pomuožilo. V omenjenem okraju se je pripetilo 12 nesreč manj u^go prejšnje leto. Miljonar ponesrečil. Altoona, Pa., 2. dec. Chicaški milijonar H. B. Goodman je prišel tu sem, da bi vpeljal nek stroj za premogokop. Včeraj večer peljal se je Goodman ssuperinteudentom Vitmondale in več delavci na vozu poulične železnice, ktera vozi po strmini. Nakrat s^ je vtrgala vrv, za ktero je bil voz privezan hoteč voz ustaviti, je Goodman zadri v tla pnevmatični sveder. Posledica temu je bila, da se je kara zdrobila in pri tem je Good-manuzlomiloobenngi. Drugi ljudje ai bili vsi primeroma le malo poškodovani. V bolnišnici su Go id-manu odrezali obe nogi in zdravniki mislijo, da ne bode ostal pri življe-nu. Iz delavskih krogov. Zvišali plačo delavcem. Pittsburg, Pa., 1. dec. American Sheet Steel Co. je naznanila svojim delavcem zvišanje plače za dva dolarja pri toni za rudečo in primerno zvišanje za galvanizirano piošče-vino. Zaprli tovarno za cevi. Vsled mnozih dolgov t^rdke C. R. Baird & Co. iz Philadelphije, Pa., ktera je imela v najemu tovarno za cevi Cumberland Nail & Iron v Rridgetonu, N. J., so ustavili na-daljno njeno poslovanje. Označena tvrdka je le kratek čas delovala. Delavcem ima izplačati še svoto S1000 Umori in samomori. Deček zastrupil svojce. Boise City, Idaho, 30. nov. James Bashow, 12 let star paglavec, kteri stanuje s svojimi stariši na neki farmi je zastrupil svoje starine, brate in sestr". Deček je nasprotoval, ko je oče določil zaklati purnne za zahvalen dan in krmil živali s strupom. Zaklali bo dva purana in jedli. Jeden deček in jedna deklica sta že umrla, drugi člani družine pa so hudo bolni. Očetovski morilec J. Bauer. Pred dvema letoma je 26 let stari Joh n Bauer prišel v Ameriko it Ba varskega, ko je bil vsled pomanj . w . j - ~ ..j ) kot plačo, vendar nimajo | kanja dokazov oproščeu zatožbe, da dnji ni najmanjpga upanja, da bodo dobili zaslužene novce, kajti vse imetje tvrdke obstoji iz nekoliko premoga, kupa starega železa, nekoliko petrolja in par cevi. Štrajk v južnih predilnicah. Fail River, Mass., 1. dec Štraj-karji v predilnicah na jugu so zopet prosili tukajšnjo unijo za prispevke. Tu so mi-lili, daje štrajk že davno pri kraju. Po natančnem poizvedovanju seje dognalo, da štrajk še vedno tiaja, ali bolje da so tovarnarji vprizorili ,,lockout" proti delavcem. Ta zadeva b de prišla še pred shod tkalcev, kterega bodo priredili ta mes^c v Washingtonu, D. C., kjer bode igral tudi važno vlogo. Policaj utonil. Dne 2. decembra zjutraj je policaj Patrik McGloiu zapustil policijsko postajo, da bi se podal na *vjjo dnevno ilužbo, a že drp uri kasneje s > potegnili njeg -ro truplo iz East r^ke Disiravno je njegova sirrt skrivuogtna, vendar nih-^e ne nsli, da bi bil postal 2rt**t hudodelstva, posebna k«r ms > naša na truplu nikakfga znamenje nasil-stva, v njegovih ž^pih so našli $105 to je vso plačo ktero je dobil v soboto. A ko je bil McGloiu vkljub temu umorjen, potem rop gotovo ni bil vzrok hudodelstva. Kakor videti se truplo ni ve* potopilo ko je prišlo v prvič na površje vode. McGlein je trinajst let hodil na stražo ob vodi v bližioi hiše ,,K dobremu pastirju", vsled Česar ga je v okolici poznalo staro in mlado. Čudno je le, da nihče ui videl po-licaja pnsti v vodo, pa tudi ne, da bi se bil mudil kje tik ob vodi. McGloin je bil 20 let v policijski službi. Prvotna preiskava je dognala, da je policaj slučajno padel v vodo, ter o hudodelstvu ni govora. Štrajk v Duquesne. Altoona, Pa., 3. dec. Štrajk pre-mogarjev Duquesne rova, kterim. so znižali plačo, se vedno bolj širi. Ljudstvo je na strani štrajkarjev. Tudi delavci Sterling Coal Co. v Eimari sklenili so praznovati. Del avci Forest rova v Archbaldu. ki so že od marca praznovali so pri seji s svojim novim gospodarjem ,,Ontario & Western" sklenili z delom zopet pričeti; družba je ugodila vsem njihovim zahtevam. Tiskarski štrajk v Philadelphiji. Philadelphia, Pa., 3. dec. Danes je pričelo štrajkati 600 članov ,,PressmenB s unije," kteri nadzorujejo delo v 76 tukajšinjih tiskarnah. Oni zahtevajo jednako plačo vsem (812 na teden). Jedno uro po razglašenem štrajku, oglasilo seje že 7 tvrdk, ktere so bile pripravljene zahtevam tiskarjev ugoditi, vendar slednji vstrajajo z štrajkom, dokler tudi ngtale tvrdke ne spolnijo delavske zahteve. Požar. V pritličju štirinadstropnega poslopja št. 317 na Canal St. v N*w Yorku je dne 3. dfcembra nastal ognnj, kteri je prouzročil 87000 škode. V kleti poslopja je bilo veliko skladišče papirja in več mož je bilo ravno na delu preseliti zalogo blaga v drug i poslopje, ko so zipazili švigati plameu ix zadnjega dela poslopja. Pozvali so gasilce, toda pri t-m se je vrinila neka pomota iu brizgalnice so poslali na drugo c*sto. Med tem časom ae je razširil plamen po vsem pritličju in gost dim se je valil iz oken in vrat poslopja. Od vseh strani so hiteli skupaj policaji in vodili iz poslopja tam poslujoče deklice ter odgaujali radovedneže. Ko so ko-nečno dospeli gasilci, bilo je vse pritličje v plamenu. Gasilci so pričeli brizgati vodo v plamen, ker je bilo nemogoče dospeti v z dimom napolnjeno poslopje. Več gasilcev je dim tako omamil, da so se morali umakniti. Pri gasilnih delih so presekali v kleti plinovo cev, iz ktere je puhtel omamljivi plin, kar je gašenje še bolj obtoževalo. Še le po večernem napornem delu se je * ----— - - f ~ r"" OTUJCUI gasilcem posrečilo plamen omejiti, konju vrnil domov. Dva Indijanca, je umoril svojega očeta, našel je delo pri katoliškem duhovnu v Melrose, kjer je opravljal razna hišna dela ; kmalu potem je pa zgi nol. Imeli so ga na sumu, da je prouzročil v župnišču več tatvin. Med tem časom so na Bavarskem dobili tehtne dokaze prati Baueru. Njegova mlajša sestra je priznala, daje bratočetu zavratnorazbil glavo s železni m drogom. Potem je deklico s pretenjem primoral mu pomagati nesti truplo iz hiše in pokopati na polju. Nemške oblasti so dobile v Washingtonu izročilno povelje in p .možni zvezni marshal Bernhardt je do bil povelje Bauerja zapreti. Našel je morilca pod drugim imenom in ga odvedel v zapor. Miuoli torek so poslali Bauerja z bremskim parni-kom Kaiser Wilhelin der Grosse" na Nemško. Na potu v Hoboken se je Bauer nameraval usmrtiti ter vrgel pred voz Trolley železnice, toda ker ga je Bernhardt priklenil k -.ebi, potegnil ga je pravočasno proč. Na parniku se je izrazil Bauer, da živ ne bode dospel na Bavarsko, vsled česar je Bernhardt vjetnika kapitanu parnika priporočil, da ga naj strogo stražjjo. Morilca dohitela osoda. Italijanska naselbina v Hacken sack, N. J , je bila v nedeljo prizo rišče grozovite žaloigre. Italijan je zaklal svojega tovariša, pa tudi morilec umira v bolnišnici. John Gambola in njegova brata James in Salomon so prišli v Hackensack obiskat prijatelje. Tekom popolu-due so dobro pili in kakor pri jed nacih prilikah navada, prišlo jedo prepira, v kterem je John Gambola zabodel svojega rojaka Frank Tus-cauia v vrat in je bil slednji v malo miuutah mrtev. Navzoči možje so vzeli morilca v svojo sredo, da bi ga izročili oblasti, toda na potu v policijsko stražnico napadli so ga z n^žmi in mu na životu prizadeli mnogo ran. Morilčeva brata in več druzih Italijanov so zaprli. Na samctuem kraju s> pustili ležati Italijani svojo žrtev iu tam so našli ljudje hudo ranjenega. Prenesli so ga v šerifovo pisarno, kjer je ranjeui Italijau skušal pripovedovati kako se je godilo, toda ko je pričel govoriti, vlila se mu je kri iz ust. Zdravnik je utešil krvavenje in ga dal piepeljati v bolnišnico, toda zdravniki nimajo nikakege upanja, da bi okreval. Starega Indijanca sežgali. Bakerefield, Cal., 30. novembra. V Kernville so minolo sredo zvečer Indijanci sežgali jednega svojih rojakov kot človeško daritev. Osnovalo se je moštvo, da obišče oni kraj in ukrene preiskavo. Našli so sežgano truplo med Big Blue Mill in Kernville, ter dognali, da je bil sežgani Bill Chico, star Indijanec. Chico je v soboto jahal v mesto in se ob 5. uri popoludne na svojem ktera sta priznala, da sta videla Chico v sredo zvečer, sta r»rišla v neko hišo ter prosjačila užigalic in papir, češ da hočeta iskati zgubljeno Bteklenico žgauja. Dalje je znano, da so bili tudi drugi Indijauci v onem kraju in tam priredili ples. Grozovito hudodelstvo. Dallas, Texas, 3. dec. Velikansko razburjenje je prouzročilo med prebivalci mesta in dežele skrajno kruto hudodelstvo, ktero je bilo iz vršeno tukaj danes zjutraj. Bivšega konstablerja Pate Baina, odličnega meščana v Garlaudu, Dallas Co., so v John Chapmanovi gostilni sežgali pri živem telesu. Umirajoč je izpovedal, da so ga omamili, oro pali, potem njegovo obleko polili s terpentinom in zažgali. Nekaj minut potem, ko so našli vse ožga no telo, je nesrečni mož med grozovitimi mukami izdihnil svojo dušo Parkland bolnišnici. Na sumu tega grozovitega hudodelstva sta natakar in posestnik omenjene go stilne, ktera so že zaprli, tri druge može pa še iščejo. Vjetnika tajita udeležbo pri hudodelstvu, akoravno se je i/vršilo v njih hiši v zadnji sobi gostilne. Bliskoma se je raz širila vest o grozovitem umoru in od vseh strani so prihajali bku ,aj možje in kar naravnost pretili z lin čanjem zločincev. Porotniki so vpeljali preiskavo, ktere posledica bode več zatožb. Današnjo noč so prišli pred okraju o ječo oboroženi možje, navi dežno farmerji, ter zahtevali izročitev Bainovih morilcev. Nadzornik jetuišnice je reko! načelniku lin-čarBke čete, da se vjetnika nahajata že v jetnišnici trdnjave Worth. Na to so možje odšli, toda bati se je da se vrnejo zopet nazaj in posluži-jo nasilnih sredstev, posebno ker med judstvom nihče ne veruje, da bi bili odpeljali vjetnike od tu. Samomor vsled bede. Chelsea, Mass., 3(r nov. Hugh Masterson si je danes vpričo svoje obitelji z britvijo prerezal vrat in kmalu na to umrl. Nesrečnež ni mogel uikjer najti dela, poleg tega bili so tudi njegovi otroci sedem po številu bolni, od kterih je jeden minoli teden umrl. Beda, ki se je pojavila pri nesrečni rodbini, gnala je očeta v smrt. Koze. Ker se je ta nevarna bolezen v večih krajih New Yorka pojavila, nzdelila je zdravstvena mestna oblast okužene okraje v tri dele. Dasiravno posebnega vznemirjenja ui opažati, prihaja vsaki dan k zdravnikom na stotine ljudi, da se iim stavijo kože. Prvi slučaj koz pojavil se je v Bellevue bolnici, istodobno jeden v Broi xu. V za morskem delu mpsta, osobito v 69. cesti, nastopa bolezen najhujše, kjer je do danes že 23 bolnih osob. Za kozami bo oboleli ponajveč Ita Ijani in Irci. Tudi v 45 ulici se je pojavila bolezen, kjer je ob lelo sedem osob. Dasiravno je pričakovati š-* več slučajev, izrazili so se zdrav uiki, da ni pričakovati nikako nevarnosti. Bolnike bodo'od vel i na etok North Brother Island. Kultura! Nepostavno bičanje. Newport News, Va., 3. nov. Zamorec Harry Lee seje kot vjetnik upiral delati na cesti in zato ga je cestni komisar Wilson kaznoval b 30 udarci s palicami. Akoravno je postavodajalstvo že pred 20 leti odpravilo biča .je, opiral Be je komisar vendar na ueko meBtno postavo, ktera dovoljuje bičanje v takem slučaju. Zamorca so odvedli na policijsko sodišče, mu slekli gorenji del života iu ga potem priklenili k železnemu omrežju jetniške celice. Niti glasa ni dal od sebe med krutim bičaujem, toda težko sopenje je značilo velike bolečiue. Zlodejskl poskusi. Schenectady, N. Y., 2 dec. V bližiui Edison parka so včeraj po noči uepozuani zločinci večkrat poskušali vlak Delaware & Hudson železnice spraviti iz tira. Dvakrat je zadel tovorni vlak ob kup kamenja, kteri je bil naložen na tiru, toda obakrat je vlak prestal ta zadržek. V tretjič so pritrdili zločinci velik kos železa znotraj tira, toda. tudi potem je ostala lokomotiva na tiru. Šerrf upa še daues deliti v pest zloiince. Nove papirnice. Milwaukee, Wis., 1. dec. Iz zanesljivega vira se poroča, da so tukajšnji kapitalisti sklenili zgraditi 6 papirnic v državah Wisconsin in Michigan. Stroški za gradenje raznih tovarn bodo baje znašali 1 milijon 200 tisoč dolarjev Tovarne bodo izdelale na dan kakih 21 papirja. Največjo tovarno bo zgradili v Appietonu, Wis., m vnika. Dopisom in pošiljatvam naredite uaaiovom: „Glas Naroda 109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortlandt. mg^S wf c V t. Reorganizacija vojske. ž) pred špauako - amerikansko vojsko tvorila je reorganizacija naše stala« vojske glavno vprašanje; slednje je v uovejštm času vsled potrebne pomnožitve, — kojo imamo imperijalizmu zahvaliti — po stalo najvažnejša toCka dnevnega reda Ker je reorganizacija tako-ko6 neobhodno p .trebna, nastal: sti tudi s&aaj, kaJcor je pri nas'o*ta c h prilikah obiCaj. radi preustroj t- dve siranii, kteri se glede nači na reorgauizicije medsebojno boju j->ti, venaar je upati, da se vsa zadeva pura*na h kompromisom, o kt^rt-ga izidu aanoaues še ničesar ni zuaao. Vsekako zamoremo vst 6tvar na podlagi dejstev danes po ve< m mirno, Btvarno in bistvene razmotrivati, kajti vsa zadeva pri šla je v toliko na površje, da se za m - re ž njo seznaniti tudi širja jav nc-Jt. Z reorganizacijo naše stalne vojska v tesni zvezi je republikanska strjjuka, ktera zavedajoč se svojt-večine, hoče moč svoje politike — čeravno po krivici — pokazati na vsem polju naše uprave in vojsko na Filipinih energično, ako potreba i s podvojeno silo nadaljevati. Ker pa vsled vstrajnega upora junaškega Aguinalda nikakor ni pričakovati, da bodt> ,,pacifikacija' Fnipincev v primerno kratkej dobi končana, je povsem naravno, da vlada tudi v bodoče potrebuje stalno 100,000 mož broječo vojsko. Na tej podlagi izdala sta general Mil°s kakor tudi nj-gov naspret-nik generalni pobočnik Curbin re-organizat^rične načrte, toda ni je-den v občno zadovoljnost. Na vsaki način je načrt generala Miles večje vrednosti, uego Corbinov, vendar bodo načrt slednjega najbrže obveljal, kajti Corbin znal Bi je prido-diti zaupanje predsednika hišnega odbora za vojaške zadeve, kteri pri* poroča Corbiuov načrt. General Miles hoče zahtevati 80 tisoč mož broječo stalno vojsko, kterej hoče za časa filipinske vojske pridejati še rezervno divizijo, obstoječo iz 20,000 mož, kojo nai vlada potrdi za dobo treh let. — Brezdvomno je načrt generala N. Milesa umeatneji in naravneji, r^gc oni njegovega političnega nasprotnika in ljubljenca vojne uprave Corbin a, vsled kterega načrtov bi imel predsednik Zjedinjenih držav pravico stalno vojsko od 60 do 100 tisoč mož zvišati oziroma znižati, kar bi bilo naravnost protiustavno, kajti vojaštvo pomnožiti oziroma znižati zamore edino le kongree, nikakor pa predsednik. Ako pa v resnici obvelja sladu ji načrt, stori naša vlada glavno iu največjo na pako, od kar obs oje Zjed. države, kajti mi imamo predsednika, da naše zakone, ktere je vpeljalo ljudstvo, čuva, nikakor pa da nam predpisuje nove protiustavne na-redbe, kajti i ou kot državljan mora kot takov postopati. Načrt generala Miles je tudi v praktičnem smislu popolnoma umesten, kajti on hoče stalno vojsko urediti in razdeliti v dva oddelka, broječa po 3 divizije, kterih vsaka se deli v tri brigade. Vsaka brigada bi obstala iz treh pclkov Te umestne razdelbe dD sedaj nismo imeli. Samoumevno je, da se k tim oddelkom, obstoječim iz pe-štva, pridruži še primerno število topništva. Dočim namerava Miles tej razredbi tudi utrdbeno topništvo pridejati, nasvetoval je Corbin, da se sleduje, kterpga naloga je varovati obrežje, od ostale vojske popolnoma loči, vendar pa ostane podredjeno višjej vojaški oblasti -otičnega oddelka. Nikakor pa ni hvalevredno, da general Miles predlaga sebe kot vrhovntga poveljnika, ter skuša število višjih častnikov s neprimerno veliko mu žino povečati; s tem škoduje ponajveč samemu sebe, kakor tudi svojemu načrtu, kajti poninožitev častnikov nikakor nemoremo umestnim smatrati, ker ne živimo v srednjeveški Evropi, kjer je vse polno državnih lenuhov v pisanej 6uknji s zlatimi zvezdami. Povsem nerazumljivo nam je pa dejstvo, da kljub znanstvenega potovanja generala Ludlowa po Evropi, ustanovitev generalnega štaba nihče ne priporo&a, Kako je to u meti ? Cena srebru. Zlato je postalo pripoznano vred nostno merilo vseh velikih trgovskih narodov, kar pa ne izključi, da se pri manjših kupčijah rabi srebro kot n2dujalno sredstvo, in sicer po vsem svetu, posebno pa na daljnem iztoku med milijoni prebivalstva Indije in Kitajske. Tekom leta 1900. sti kupili Indija in Kitaj 97,170,000 unc srebra, ali za 66.8 odstotkov več nego letft 1899, Kitaj je vzel letos iz Londona za 810,815,359, iz San Francisce pa $12,625,425 srebra in istotako za več miljonov dolarjev iz Avstralije. Japonska je kupila za 8500,523 in britiška Indija za 829,095,980 ka kor tudi za milijone dolarjev naravnost iz Avstralije. Skupen pridelek srebra leta 1899. je znašal 174,723,363 unc in ker bo samo azijske države od tega pokupile 97,170,000 uuc, so velike množine porabili pri umetnih obrtih ali pa skovali v drobiž v deželah, kjer imajo zlato veljavo, potem na trgu uahajoča se zaloga ne more biti velika. To je naravnosten povod, da se je pričela zviševati cena sr bru Posestniki srebrnih rudnikov seveda izrabljajo to dejstvo za svojo stvar, toda na to se da odvrniti, da se pridelovanje srebra v minolih letih ni vršilo v takem obsegu, nego poprej, posebno odkar upanje za prosto kovanje srebra v Zjedinjenih državah vedno bolj izginja. Povišana cena Brebra bode kmalu zopet padala, ako bodo posestniki srebrnih rudnikov pričeli zopet v večjem obsegu pridobivati belo kovino. Kar se tiče pomnoženega povpraševanja po srebru vrši se to tudi iz tehtnih uzrokov. Odkar so vpeljali zlato veljavo v Indiji, je bila tam vkljub lakote in pomanjkanj« v nekterih krajih zelo živahna kupčija in zato se je pokazala potreba srebra za male kupčije. Povpraševanje po srebrnih rupijah je bilo tako veliko, da je indijska vlada s svojo zalogo zlata nakupila velike množine srebra in istega Bkovala v denar. Pri tem naj omenimo, da je v Indiji kakor tu pri nas v Zjed. državah, zlato kot vrednostno merilo pri vseh velikih in mednarodnih kupčijah, pri malih kupčijah pa se občinstvo najrajše poslužnji srebrnega denarja. Pomnoženo povpraševanje po srebru od strani Kitaja je pripisovati okolnosti, da vsled tam vladajočih homatij kitaj- ski trgovci za svoje blago zahtevajo plačo v srebru. Razuu tega vojske zveznih oblastij za storjena dela in potrebščine plačujejo v srebru, kar ima tudi v posledici, da se večje množiue bele kovine proda na iztoku. Konečno moramo še omeniti, da ima kositar sedaj visoko ceno in ker to kovino pridobivajo večinoma v Aziji, so za nakup te kovine steka tja tudi večja množina srebra. Te razmere se morda le začasne in povpraševanje po srebru v Aziji zamore kmalu ponehati, kar bode samoumevno imelo v posledici, da bode cena srebru padala. Ako pomnoženo povpraševanje po srebru ostane stalno — kar pa ni gotovo — potem bode pridobivanje srebra postalo bolj živahno, sicer se je pa nadejati znižanja cene. Iz tega je razvidno, da je cena srebra vedno omahljiva, toraj ta kovina že iz tega uzroka ni pristua kot vrednostno merilo, čeravno se posestniki erebrnih rudnikov, trudijo priboriti vpeljavo dvojne veljave. Homatije na Kitajskem. Homatije brez konca in kraja. Peking, 30. nov. Nemogoče je določiti pravo stališče, ktero zavzemajo razne oblasti ni sproti Kitajski. Danes pravijo tako, jutri zopet drugače Iz zanesljivega vira se poroča, da vest, da so tujezemski poslanci podpisali mirovne preli minarije in iste izročili kitajskemu pooblaščencu Li Hung Changu, nikakor ni resnična. Francoski po slanec Pichon dobil je nalog mi rovne načrte podpisati le pod gotovimi pogoji iu to ga je napotilo, da najbrže niti ne bode podpisal. Sled nje, kar se je izvedelo iz oficijelnih krogov je, da Japonska, Rusija in Zjed. države glasujejo za najhujšo kazen krivcev, namesto obglavlje nja kakor so zahtevali v prvi noti. Omenjene države zahtevajo tudi druga olajšanja. Stališče Rusije je spravilo Francosko v neprijetno stanje, ker mora računati z ruekim prijateljstvom kakor tudi da se njeni interesi na Kitajskem strinjajo bolj z Anglijo iu Nemčijo, nego Rusijo. Skratka, zmešnja.e brez konca in kraja. Iz našiti novih kolonij Nemški barbari požigajo in pusto šijo kitajska sela. Peking, 1. dec. Naš konzul poro ča iz Tien Tsina, da so Rusi, ki so zasedli tamošnji arzenal, vse stroje in druge premične stvari vzeli in za več milijonov dolarjev prodali. Sicer to ni lepo, vendar se s surovim postopanjem in uprav z divjaškim početjem Nemcev, ki so zasedli pokrajine Sanho, Hsiangho, Pang-chun in več druzih, ne more primerjati. Nemci namreč jednostavno prisilijo ondašuje bogatine, da jim slednji plačajo ogromne svote denarja; ako se Kitajci temu proti-vijo, oropajo njihove hiše, jih požgo a stanovnike pomore. V Ching-pingu zahtevali so od magistratnih uradnikov več tisoč taelov, ko jih pa niso dobili, zažgali so magistrat. Hsu Fu, predsednik pekin .škega kazenskega sodišča poseduje v kor-donu Nemcev hišo, v kterej se je zadnjo dni nastanil. Toda že naslednji dan prišli so Nemci z vozovi in mu odpeljali vse pohištvo, na kar je Hsu Fu k Amerikancem pri-bežal. — Kouečuo bodo postali Nemci še kanibali, kajti jedi no to jim še manjka v doseg vrhunca teutonske kulture! Železnico izročili Nemcem. Tieu Tsin, 3. dec. Vsled odločnega povelja cara, bo Rusi izročili Nemcem Shanhaikwan železnico. Dotične dokumente so včeraj podpisali Tisoče Kitajcev na begu. B"*rolin, 3. dec. Vojni maršal grof Waldersee poroča, da je bila ekspedicija v Kalgau zelo vspešna Več tisoč mož regularne kitajske armade pod p^veljništvom dveh generalov so gnali v divjem begu iz pokrajine Tschili v pokrajino Scliansi. Finančni šviudel v Havani. Havana, 2. dec. Civilni governer Nunez je ovadil nereduoeti, ki so se v fiuaučuiheadevah Havane pripetile. Vpeljana preiskava bode mesto primorala, da se bode na-daljeravnalobolj postavnim potom. Imenovali so število posebnih policajev, da varujejo sladkorne naBade v pokrajini Matanzas pred požiganjem. Posestniki nasad, v bo dobili namreč mnogo pretilnih pi sem, v kterih jim naznanjajo, nai štejejo denar, ako ne, bodo požgali njihova posestva. Meseca novembra se je pripetilo v Havani 234 novih slučajev rumene mrzlice. Meseca oktobra je imelo to bolezen 92 osob. Nad 20C0 F i 1 i p i n c e v je priseglo zvestobo. Manila, 3. dec. Včeraj prišlo je iz kraja Vigan in okolice 2200 do mačiuov, po največ vstaši v oudoš-njo cerkev, kjer so prisegli Zjed. državam zvestobo; prisega se je vršila pred domačim duhovnom 500 iz med njih bili bo tak^zvani Bolo (oboroženi s sulicami), kteri so ae že preje uaali. Slavnost cerkvi trajala je celi dan. General Young je pozdravil priaežnike, duhoven jim je pojasnil pomen prisege, V pokrajini Santa Maria je le še nekoliko VBtašev. Da ao Fi-lipiuci prisegli zvestobo, pripisati je trem vzrokom, namreč izvolitvi McKinleya, pomnožitvi vojaštva na otočju in odgonu jetnikov v Ma nilo. Seveda so novi prisežniki vedni nevarnosti, da se vstaši ne maščujejo nad njihovim izdajstvom Washington, 3. dec. Vstaši po krajine Santa Maria bo se udali Santa Maria ima 10.000 prebival cev in je 19 milj oddaljena od po krajine Ilocas. Ljudovlada Kube. Havana, 3. dec. Več delegatov je imelo glede ustave sejo, v kteri so razmotrivali o predlagani obliki vlade. Isto bodo predložili pri prvi seji shoda. Takozvani republikanci priporočajo tako ustavo kakoršno imajo Zjed. države, z vlado, ktero izvolijo za omenjeno dobo. Nasprotno se pa boje, ako bi vpeljali ono obliko vlade, ktero Gualberto Gomez predlaga, in ktera je posneta po francoski, da bode nastala na Kubi kronična vladina kriza. Občine na otoku zahtevajo kolikor mogoča obširno avtonomijo z neomejeno pravicoobdačevanja. Proti tej pravici nekteri časopisi v Havani ugovarjajo češ, da bi potem davkoplačevalce do skrajnega ože-mali. Konservativni Kubanci pa pravijo, da v občinski avtonomiji tiči veli ka nevarnost, ker niti mala, uiti velika meBta kakor Havana in Matanzas niso zmožua za avtonomno vlado. čelo v obširnejši meri predno bode končana vojska. Millner svetuje begunom se pridružiti vojakom in istim pri straženju veznih črt pomagati. Pretoria, 29. nov. Kakor se poroča se boerski poveljnik Delarey, kterega so blizu Belfasta obkolile tri britiške brigade, še vedno bojuje. Kakor znano, je l>elarey prosil za ?4arno premirje, toda ko je preteklo 10 ur zopet pričel boj. Gene rala French in Clements sta blizu Kriigersdorpa obkolila poveljnika Viljoena. Kakor so poroča se višji poveljnik boerske armade general Botha skuša zjediniti z De Wetom in bivšim predsednikom Steijnom. Kranjsko slov. katol. podp. društvo sv. Barbare FOREST CITY, - - - PA ODBOR: • Josip Bučen e, predsednik ; Anton Ciar, podpredsednik; John Telban, I. tajnik ; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Muiirt, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar, Jurij Zupan Frank Skubic, John Drašler. Dopisi naj se pošiliajo I. tajniku : J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Gfasilo „Glas Naroda". Vojna m Boerci in Anglijo. BOŽIČ je pred durmi, ako rojaki ]iošiljate novce svojcem v staro domovino, obrnite se na FRANK . AKSER, 109 Greenwich Str., New York, kteri Vam to najceneje in NAJHITREJE oskrbi. Kitcnener višji poveljnik. London, 30. nov. Vojni nrad potrjuje poročilo, da je lord Roberts svoje višje poveljništvo čez vojne moči v južni Afriki oddal Kitche* uerju. Kakor se iz Johannesburga poroča je Roberts že odpotoval v Dnrban. Durban, Natal, 30. nov. Oticijel-nose naznanja, da bode lord Roberta na potu v domovino dosp 1 s^m dne 6. decembra. Odbor UitlanderjiiV se je pritožil pri oblastih zaradi nastanjenja raznih ljudi v civilni službi v Trausvaalu. Dalje je zahteval odbor, da bi begune iz obeh boerskih ljudovlad nastanili kot policaje v Jobannesburgu, ker bi se na ta način odstranilo mu<.g.) pomanjkanja med prebivalstvom in bila tudi vojakom služba olajšana Beguni iz vseh krajev sr> nestrpni postali, zato so sklicali javno zborovanje, da se poBvttujejo o položaju. Kapstadt, 30- nov. Sir Alfred Millner, governer Kap kolonije in britiški višji komisar za južno Afriko je izdal razglas gl> de povrata begunov v Oranje River iu Trsns-vaal kolonije. Ou pravi, da so razmere sedaj ugodne iu s« ne < k določiti kdaj Be bode kaj {. redrugačilo, toda delo v rudnikih ae bode pri- 0 pravosodju. Washington, 3. dec, Danes je iz-išlo letno redno poročilo najvišjega sodišča, iz kterega posnamemo bledeče: Tekom minolega leta rešilo je vrhovno sodišče 370 prizivnih tožb, 303 slučaji so še za rešiti. Z 1. julijem bilo je v ječah naše republike 3137 jetnikov, a ob zvršetku fiskalnega leta 1899 le 2293. Stroški vseh civilnih pravd v korist državam, znašali bo $663,290, od kterih seje pa le $52,795 v isti-ni plačalo, dočim se je drugo odpustilo strankam. Ker Be je stavbena tvarina podražila, zaprosil je predsednik vrhovnega sodišča za dovolitev zgradbe novega justičnega poslopja, ktero bode doBtojuo zastopalo najvišjo oblast in olepšalo naše glavno mesto. Carinski dohodki na Kubi naraščajo. Washington, 30. nov. Tekom minolih deset mesecev znašajo do hodki vseh carinskih uradov otoka Kube $13,215,499, toraj za 1 miljon 94 tisoč 507 dolarjev več, nego istem času minolega leta. Deweyjev slavolok. V naši dobi, ko električna iskra prinese poročila v malo minutah čez vso zemljo, nastanejo maliki zelo hitro, stopijo mnt gokratčez noč iz navadnega življenja na visoki oltar; toda ravno tako hitro se zopet zvrnejo doli in izginijo pod zasmehom njihovih malikovalcev. Admiral Dewey je čez noč postal najbolj slavljeni narodni junak, ker je v luki pri Manili stare španske ladije uuičil z modernimi ameri-kanskimi topovi, delo ktero se je vršilo s tako ravnodušnoBtjo, da je "veliki junak" svojim ,,manjšim junakom" med streljanjem dovolil zajutrkovati. Toda ko je ,, junak* stopil na domačo zemljo in se po kazal kar ja bil, namreč navaden človek, nič slabši in nič boljši nego drugi Amerikanci, zvrnil se je čez noč raz Bvojega oltarja. Zaklad za zgradbo D3weywvega slavoloka je do onega časa znašal že $65 000 gotovini in $135,000 je bilo na pa pirju in pri tem je tudi ostalo. Do tičui odbor je poslal šest kolektor jev, da bi pebirali denar iu razdelili so Btotisoče pozivov za prispevke toda niti centa ni prišlo več zaklad. Odbor je izdal $6000 ne da bi bil dobil kake prispevke. Te dni se je sešel odbor in skle nil dati nazaj vplačani denar darovale m in Be mirno razšel Načrt zgraditi slavolok Deweyu na čast, je postal irouija. Niti Deweye-vega imena niso imenovali pri slednjem zborovanju. Zvišanje ceni jajc. Chicago, 3. dec. Z današnjim dnevom se je cena jajc zvišala za 1 cent. Sveža jajca v velikem nakupu stanejo 20 centov, a skladiška 10 centov ducat. Zaloga v skladiščih znaša komaj kacih 150.000 zabojev, kar zamore zadostiti potrebam dveh mesecev. Trgovci v Water Str. sov največji nepriliki, ker so velike zaloge jajc izključno v posesti velikih trgovcev, kteri zamorejoceno poljubno zvišati ali znižati. Kanal Nicaragua. Washington, 1. dec. Državni tajnik Hay in poslanik republike Nicaragua senor Correa podpisala sta danes v imenu Bvojih vlad pogodbo, vsled ktere dovoljuje Nicaragua Zjed. državam za zgradbo Nicaragua kanala vse v to svrho potrebne pravico in ugodnosti- S tem podpisom postane pravoveljavna tudi tako-zvana Hay - Paui ccl'-te pogodba (zidanje kauala), za koje podjetje bode dovolil kongres nralenkost $150,000,000. Živahno dopisovanje oziroma občevanje med našim tajnikom Hayem ter odposlancema republik Nicaragua in Costa Rica znači, da delajo ^se tri vlade sporazumno in prijateljski v izvršitev važnega podjetja. Za napravo kanala mora se Amerika zahvaliti kongresu Zjed. držav, ktere slednje bodo pokrile tudi vse ogromne stroške naprave tega velevažnega \ odjetja. Truplo ukradli. Princeton, Ky., 2. dec. Truplo Frank Merrieka, poznanega pona-rejalca, kteri je umrl malo preje ko so ga hoteli odvesti v zapor, so najbrže minolo noč ukradli. Vsaj grob so odkopali in zopet zagrebli. Ako je truplo še v grobu, pokazala bode dauašnja preiskava. Sedaj bu-mijo, da je bil Merrick zastrupljen, in da se zločinci z odstranjujem trupla eedaj trudijo hudodelstvo prikriti. Škofom imenovan. Fort Wayne, Ind , 30 nov. Prejšnji župnik občine sv. .'< sipa v Iu-diai.apolisu Herman J. Alarding imenovan je škofom Fort Wayne-ške škofije. Novega šk< l'a je blagoslovil nadškof Elder iz Cincinnati. Še več žrtev. San Francisco, Cal , 2. dec. Grozovita nesreča v steklarni, ktera se je pripetila na zahvalni dan, je tirjaladanesšedve žrtvi. Odsmrtno poškodovanih sta umrla 121etni Ellery Crandall in E. Tiče. Devet žrtev nesreče so danes pokopali. Število žrtev je Bedf-j narastlo na 21. Kretanje parnikov. V New York dospeli: Podražitev kalifornijskega vina. San Francisco, 3. dec. ,.California Wine Association" in vinski veletržci zvišali so ceno kalifornijskemu vinu za 4 cente priga-loni. Letošnji pridelek vina je za 6,000.000 g< Ion manji nego lanski, vendar je pa kakovost izvrstna. Tudi grozdje se je za $4 pri toni podražilo. ,,Patricia", 1 . dec. iz Hamburga s 821 pot- niki. „St. Louis", I. dec. i/. Southamptona s 747 potniki. ,,Etruria", 1 dec. iz Liverpoola s 365 pot- niki. ,,La Gascogn e", 2. rt ec. i/. Havre 1 884 potniki. ,,Weimar", 3. dec. iz Bremena s 1591 pot- niki. ,, Potsdam", 3. dec. iz Rotterdama s 660 potniki. ,,Furnesia", 4. dec. iz Glasgowas 159 pot- niki. Dospeti imajo: ,,Friedrich der Grosse" iz Bremena. ,.Columbia" iz Genove. ,,Deulschland" iz Hamburga. „Lahn" iz Bremena. ,,Germanic" iz Liverpoola. „Graf Waldersee" iz Hamburga. ,,Lucania" iz Liverpoola. ,,New York" iz Sonthamptona. ,,La Bretagne" iz Havre. Odpljuli so: ,,PHiladelphia", 3. dec. v Liverpool. „Astoria", 3. dec. v Glasgow. ,,Mainz", 3. dec. v Bremen. ,,Noordland", 5. dec. v Antwerpen. ,,Pretoria", 5. dec. v Hamburg. ,,Teutonic", 5. dec.v Liverpool. ,,St. Louis", 5. dec. v Southampton. O d p I j u 1 i bodo; „\Veimar", 6. dec. v Bremen. „La Gascogne", 6. dec. v Ilayre. ,,Columbia", 8. dec. v Genovo. ,,Furnesia", 8. dec. v Glasgow. ,,Patricia", 8. dec. v Hamburg. ,,Etruria", 8. dec. v Liverpoool. „Potsdam", S. dec. v Rotterdam. ,,Lahn", II. dec. v Bremen. ,,Deutschland", 12. dec. v Hamburg. ,, Germanic", 12. dec. v Liverpool. ,New York", 12 dec. v Southampton. Parotfk i listki *o dobit po i .mil cenah pri FR. SAKSER & CO. 109 Greenwich Su, New York. Jugoslovanska Katoliška Jednota. j 11 Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; P dpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 S>nth 13th St., Omaha, Neb. I. tajnik: Jožef Aqm6, Box 266, Ely, Minnesota ; II ,, Štefan Banovec, Box 1033, E'y, MiineBota ; Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; John Globokak, B x3'l, Eiy, Minn. ; George Stepan, Box 1153, Soudan, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : J o e A g n i č, 3ox -266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugam. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže B<vih častnikov Amerikanski gostje bodo najbrže več dni tu ostali. Dunaj, 1. dec. Med včeraj zvečer vršečo se poroko grofa Laugenstei-ua in marquise Arcoline dogodil se je sledeči skrajno dramatični slučaj : Med poroko prerila seje stari-kava prosjakinja v bližiuo novih zakoncev, tu pričela glasno klicati iu se konečno nezavestna zgrudila. Grof Langeustein hitel je revi na pomoč, ali ni možuo popisati t je-gove začudenosti, ko je v njej spoznal svojo prejšnjo soprogo in mater evoje — ueveste. Prva njegova soproga ga je namreč pred 20 leti ostavila in živela dolgo vrsto let v bedi in siromaštvu, mrtva za svojega soproga, še le ko je zvedela za poroko svoje lastne he re s svojim bivšim soprogom, pohitela je v cer kev, da se prepriča o sreči svoje hčere. London, 1. d c. Vsled otrovanja a pivo, o kterem smo v zadnji številki poročali, umrlo j« do danes že 60 osob, a 1000 jih je še bolnih. Prebivalci Mauchestra iu okolice ne pijejo več pive. Pomožna ekspedicija na Guam. Washington, 30. nov. Contre admiral Remey j« brzojavil daneB popoludne oddelku mornarice: „Ravnokar dobil oficijelno poročilo iz Guama. V velikem viharju due 13. oktobra je utonilo šest mornarjev, pomožne križarke „Yosemite". Govemer poroča, da vlada na oto-m vehko pomanjkanje, ter zahteva 65 0 K3funtov moke, 1000 funtov sladkorja, 20,000 fu .tov nasoljenega mesa, 20 000 fuutov riža, vse sa domačine. Ali naj po£l, m te a-loge z „Arethus wark" je tudi odrinila proti Guamu. Tajnik Lang je brzojavil i.azaj iiaj Ram,y zahtevano odpošlje. „G«neral Alava'4, parnik Zjed držav, kteri je hil m*d teifunom v bližini Guama je veliko večja ladija uegojev zapisnikih zabilježeno. Pred nekaj čas .m je „ A lava" dobi la povelje prepeljati na Guam sot ni jo pomorščakov. Drobnosti. Ijauskega policaja, sta se ga tako ustrašila, da sta rsje pobegnila na Golovec. Samomor v zapom- 531etni pote puh Franc Friach, rodom s Štajerskega, se je obesil v Ložu. kjer je bil radi tatvine in pretepanja zaprt. * * * Iz Rajhenbarga se piše od 12. nov. Sinoči smo imeli v naši župnijski cerkvi tatu. Baje ae je dal zvečer zapreti vaujo ter ponoči šel na delo. Razbil je pušico, v ktero se nabira za cerkvene potrebščine, in pobral iz nje neznatni drobiž. Na taberuakeljuu je razbil sv. razpelo, odtrgal šator ter razbil mon-štrauco. Da je zlata ali srebrna bi jo bil pobasal — tako jo je pa ostavil. Tudi nekaj druzih reči je razmetal po tleh. Potem je od zuotraj šiloma odprl vrata ter jo popihal. Sumi se, da je zločinec civilno opravljen, 24letni ptujec, kojega so v mraku videli v svetišču. Celjski divjaki. Dne 21. nov. seje vršila p roka gospoda dra. Stanka Bevka z gospico Auo Žimniakovo v celjski farni cerkvi. Že po dnevi seje govorilo, da celjsko barabstvc zopet nekaj namerava. Iz previd uosti je bila poroka, pri z»prt h vratih. Zunaj pa so čakale celjBke bijene na svoj plen. Znane celjske odrevenele in okostenele nemške de vice", nemški dijaki in navadne barabe, sploh vsa nam poznata eo-drga celjska je bila zbrana pred cerkvijo. Komaj so se vrata zaprla za svati, se je začel šunder. Vpitje, kričanje, žvižganje. Butali so v cerkvena vrata s pestmi, s palicami iu s čevlji, prei pa so še po stari metodi vgasuili plinovo svetilko ob kaplar iji. Razgrajanje je bilo tako silno, da so ženske v cerkvi zicele jokati, in da poročujoči duhovnik ni mogel priti do bes de. Kakor rečeno, dogodek, ki gaje vpri zori lo mestno barabstvo celjsko, in za kterega bi je zavidali najbolj podivjani divjaki afriški, se ie izvršil pred farno cerkvijo ob 6 uri zvečer, tedaj v sredini mesta ob času, ko je največ ljudi ua ulici. Naše policije pa uikjer. Izvršil se je divjaški čin, razgrajalo se je skoraj pol ure, a policija ni vedela, kaj se namerava, in tudi velikepa šundra ui slišala! Ali bodeta ta slavna policija iu slavno glavarstvo v barbarski sporazumnosti zopet trdila, da so Slovenci provocirali, ker sta Slovenec iu Slovenka bila tako drzna, da sta se v Colju pustila poročiti? Pri nas je vse mogoče, iu bo taki uradni popravki kaj čisto navadnega. Pa da se jim le zgorej veruje. * * * ,,Dober" sin. — Franc M. iz Sela v komeuskem okraju ae je spri 7. materjc, kdo ve, zakaj, ter jo vrgel ob zid, da si je revica zlomila roko in uogo. Otroška ljubezen 1 Laski visokošolci — toženi radi veleizdajstva. — V Gradcu ae je uvedla preiskava proti 36 italijanskim visokošolcem radi vele:zdaj« stva, ker so v ueki gostilui baje prepevali protiavstrijske pesmi. Dva dijaka so zaprli; da se jih pusti provizončuo iz zaporov, se je ponudila kavcija 100 000 K, toda soduija je ponudbe odklonila. * * * V Avstrijski armadi je Slovanav 430.000, Nemcev 227.330, Mažarov 122 234, Rumunov 47.287, Italijanov pa 13 669. C-hov in Slovakov je 178 268, Poljakov 75.662, RusU nov 74 675, Hrvatov in Srbov 74.-514 in Siovencev paje 27 513 To ie zanimiva statistika z ozirom na pravice, kijih uživajo Nemci in Italijani na jedni, a Slovani na drugi strani. * * * Ogersko gospodarstvo. Finance mesta B ud i m peš ta ao tako v slabem stauu, da namerava občinski zastoj naprositi vlado, da bi poaegla vmes ter pomagala vrediti mizerno finan-čno atanje glavnega mesta. Ogri s pač „vittžki," ali alabi gospodarji 1 * * , * Imenitna nagrada. „Oberachle 'ischer Aozeiger" je prinesel i? Ratiborja takl° inserat: '-Gostilni ca pri paši". V sredo, 31 oktobi, tretje velike koline. Zjutraj: Pe-čenku, zvečer: klobase. Kdor pojč šest klobas, bo gratia hipnotiziran. Roparsk i umor. Iz Budimpešte poročajo, da ao 14. nov. blizu Kur menda napadli živinski meš-tarji kupčevalca z živino Simona Hre-acba ter ga hoteli oropati. Herscb ae je vozil s svojim voznikom s semnja, kjer je prodal več glav živine in skupil okoli 10.0C0 krou. Vfs denar paje Hersch pustil v Kor-meudu in vzel seboj le nekaj kron. To je roparje, ki so kupčevalca in voznika najprej le obstrelili, tako jezilo, da so Hei scha pobili s Bekiro iu potem pobegnili. Voznik se je delal mrtvega, dasi je bil samo ranjen. Njega so pustili zate pri miru. Voznik pa je potem povedal, da si bili roparski morilci ravno tisti mešetarji iu prigaujači, ki so bili preko dne v službi Herscha. ZA BOŽIČNE PRAZNIKE pošiljajo rojaki kaj radi svojcem * DENARJE V STARO DOMOVINO. Hrvatom to najceneje in najhitreje % Slovencem g preskrbi Vojaška patrulja — strelja na ljudi. Iz Segedina poročajo, da je gozdni paznik sredinske lovsi* družbe ,,Nimrod" te dni Blišal, d;< laja njegov pes Poslal je svoj omoženo hčer gledat kaj je. Nakrat je počil strel, in žena je paob mrtva. Mati ji je hitela ua pomeč a tudi njo je zadela krogija Takisti se je zgodilo pazuiku. Oba sta bil;-ranjena, hči pa ubita. D( gnalo se je, daje streljala v. jaška patru Ija, ki je bila na straži pri s in od -uišnici. Baje sta streljala dva vojaka, ker sta bila ljubosumna. Orno-ž-na paznikova h/M ie imela namreč z obema razu erje. * * * . Strašna drama. Veleposestnik Štefan Lazar v OeDecse je s svojim najstarejšim sinom Š . fu-nom v vednem prepiru. Ra^pi.r p je svakinja, t. j Štefanova ž^na Se oodpihovala. Te dni je priš-1 t če L»zar a svojima mla šima sinom;: k Štefanu ter g i hotel ua dvorišču tepsti Nastal je velik nrepir in tepež med vsemi štirimi, Štefanova žena pa je zmerjala tasta in obi svaka najgrše. V svoji besaosti je stekel stari Lazar v h>šo po puško in ustrelil sinah^. Tedaj je planil sin na očeta merilca, a mlajša brata, France in Peter, sta ga bra nila. No, Štefan je zasadil nož v nrsi Franceta, da je takoi umrl. Petra pa je močno ranil. Pozneje so sosedje razločili Št.< fana in očeta, ktera so odvedli orožniki v jnčn PR. SAKSER, I 109 Greenwich Street, New York, j Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj sscloco^., v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam de- Ali si gluh? Vsak kdor je gluh ali slabo sliši se sedaj narje v Btaro domovino po nizkei , u,Vsaki - -ceni in sem v zvezi z e. Fr Sakser- if1° Vl z n°T° i/nailbo' J*mo O m ' 'K- rf. aanser- gluho rojeni se ne dajo ozdravi ti. Brenčanje jem. b spoštovanjem j v ušesi h takoj preneha. Popiši tvojo bolezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se oz Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III., V kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, dravis sam doma z malimi stroški. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 La Salle, Ave., Chicago, 111. Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: 564 Centre Ave, Chicago, 111. 7n^[ik" __ ' B J 702 VermontSt.,San Francisco,Cal Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.50 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Kje je? NIK. SKOFLIČ, doma i/. Krastovice, župnija Vivodina, pred enim letom je bil pri meni v Crested Butte, Colo., kdor ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: Jos. Sodia, 105 Harrison Ave., Leadville, Colo. (jdc) KJE JE? VALENTIN ČERNUTA, doma iz bovške okolice (Flitsch), star 25 let. Leta 1S93. odšel je neznano kam 11a Ogrsko z drvarji, od kterega časa nisem več n njem slišal. Kedor kaj o njem poizve, naj naznani njegovemu bratu: Thomas Cernuta, Bridger, Carbon Co., Montana. I5dec OBJAVA. Podpisana potovala sem s petimi rojaki iz Kranjskega do New Vorka, kamor smo dospeli dne 13. novembra. V Barge Office, kjer so nas ločili, zgubila sem iz vida onega rojaka, ki mi je pomagal nositi moj kovček in tako je kovček ostal pri onem rojaku. Slednji bil je namenjen v Pittsburg, Pa., doma blizu Kranja na Gorenjskem. Jeden od njegovih treh tovarišev potoval je v La Salle, III. Poživljam tim potom rojake, ako kedo kaj ve o mojem kovčeku, da mi blagovoli to pismeno naznaniti, njegov trud mu bodeni plačala. Vrednost kovčekove vsebine znaša 120 kron. Neža Tekavec, 432 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO Vse prodajam do najnižji ceni ' Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon9 v kterem vedno točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine s m o tke. Dalje se lahko na nas obrne vsak rojak v bližini gle-d6 pošiljanj a denarjev v staro domovino in gledg parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fb. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu cen in točno postreževa. Za obilen obisk Be priporočata: Dalapicola in Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. Osareči s-voj d-oa^n. s tem, da kupiš našo domačo godbeno skrinjico (Home Music Box) Ista je najt>olj čudovita in tudi najcenejši godl>eni instrument kolikor j.h je na prodaj. Daje več zabave nego orgije za S100' kani Vedno je pripravljena igrati za vsacega. Godl>ene vzgoje ni potreli. ker tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so preseneteni ia zadovoljni 2 njo, kajti ista prekaša njihovo pričakovanje, ker igra nad 500 koma dov kakor je razvidno iz cenika, kterega pošljemo z vsako skrinjico. Zamore se rabiti doma za zabavo otrok, pri dru'tvih in vsako- —-—--- vrstnih družl>enih zbirališčih. Izplača se v jedni noči, ko oskrbuie godbo pn plesu. Igra glasno in natančno. Pesmi, koračnice, valčeke, eolke, p-.lka mazurke itd. kakor tudi najnovejše komade izvršuje boljši nego marsikteri godci. Otroci imaio 1 nio največje veselje. Omisli si jo za božič. ' 1 Valček, kterega kaže slika ima jeklene zobe, kteri dajejo glasove, ko so prvi vrsti Tudi ponavlja vsako pesem ali ples brez prestanka. Ta povsem čudežni instrument stane samo $6.00 v lepi skrinjici z godljo. Agentje zaslužijo denar. Pošlji 2 ct. znamko jfHftž-nico glede tega in druzib instrementov. Harmonike po $3.00 in vsakovrstne oreH^riiv po ceni. ® ' v 7 Najbolje storiš, ako pošlješ $2 in dobiš takoj domačo godbeno skrinjico, ostalo pa ofa-cas ob sprejemu instrumenta. Standard Manufacturing Co., Dept. Wo. 45 Vesey St., New York, P. 0. Box 2853- Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) iu bo najboljši pokrovi sč zlatom pre-tegnjeni (Goldfield) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltham ter velja samo D I f 1 i Dame, ktere žele uro kupiti se 4 iim sedaj ponuja lepa priložnost, S' Ta cena je le za nekaj časa. i Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba ^ in jamstvo za blago, je moje geslo. ji Za obilo naročb se priporočam z vsem Bpoštovanjem I Jacob Stonich, j 89 East Madison Street, Chicago, III. a Električni DIAMOND križ, tudi Volta križ imenovan, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila na Avstrijskem, vsled svoje veljavnosti našel je takoj pot na Nemško, Francozko, Skandinavijo in v druge države, kjer je dobil pripoznanje kot najbolje sredstvo proti mnogim boleznim in osobito proti revmatizmu. PkipokoČILa: Vaš električni Diamond križ me je ozdravel od revmatizmu v glavi po 2 tedenske} uporabi in bolezen je popolnoma ponehala. I ri poroča m ga povsodi svojim prijateljem. H. Milleb, Pipestone, Minn. Moja mati je nosila Vaš električni Diamond kril in v kratkem času je bolezen in krč v želodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejšo nago li kdaj popreje. Ei>. Gallop, Fairbanks, la. Moja soproga bila je več let bolna, zdravilo jo je mnogo zdravnikov, Električni Diamond križ jej je več pomogel, nego vsa druga zdravila. Bodite tako prijazen, in poSIjite mi še 4 križce. J. Bai.lk, Stuttgart, Ark. Imel sem več let revmatizem ; po 6 tedenski vporabi VaSega križa, moram pri poznati, za zdrayljenje od revmatizma. Paul Po\vi~, Milwaukee, Wiss. CPTBIA anno« aa n__in onn »•■______t___■ da ni boljšega sredstva za zdrayljenje iTHE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 39, -306 Milwaukee Ave.t CHICAGO, ILLINOIS. Xj±s*fc©3s-Mrtvi molčijo. toFT.. (Dalje.) Držala je krila visoko, da je dp ovirajo pri teku ali begu. Veter prihaja od zadaj, Emi se dozdeva, kakor da jo žene neka nevidna sil«, ona mora bežati pred bledim me-žem, ki daleč za njo v cestnem jarku leži____potem se še le domisli, da ne beži pred mrtvim Zvonimirom, temveč pred živimi ljudmi, kteri morajo vsak trenotek biti na mestu nesreče,.... gotovo jo bodo iskali. Kaj si bodo mislili? Ali jej bode sledili? — toda došli je ne bodo, Raj jo že v bližini mostu, ona je daleč pred zasledovalci in potem j^ vsaka nevarnost odstranjena. Ked< si bode mislil, da je baš ona bila t spremstvu umorjenega, nihče m bode vedel kedo je bila onažeuskp, ki seje vozila s Zvonimirom v noč ni tmiui po državni cesti. Kočja* je izvestno ne pozna, niti je ne bode spoznal, ako je v bodoče kedaj \id5. Nikdo si ne bode radi tega bolil glave, saj ni nikomur to mari — Najumestneje je, da je ostavila kraj nesreča, to nikakor ni ueuljud-uo, tudi sam Zvcnimir bi jej pritrdil. Ona mora na vsaki način domov, saj vendar ima doma dete, moža,____ vsekako bila bi zgubljena, da bi je kedo našel tam na strani svojega mrtvega ljubimca. Evo tu je most, okolica postaja svetleje .... da, i šumenje valov Douavf se čuje, oh pvo sedaj sem na mestu, kjer s^m s Zvonimirom malo prejp Setala — ruko v roki. Malo preje? — ne, ne koliko ur je že od oueg? časa? dolgo ne more biti. Ne dolgo? Mr da vendar 1 Morda je ležala dalj časi brez zavesti v onem jarku, mogoče je že poluuoči prošlo, ali j' celo že jutro blizo, a doma je pogrešajo. Ne, to ni nikakor mogoče, ona čuti, da niti brez zavesti ni bila, ona se sedaj natačneje spominja padca iz droške, bolje nego li poprej. Tekla je preko mosta iu čula svoje stopinje, ozrla se ni ne ino ue na levo.— A kaj je Ema zapazi pred seboj človeka, kteri se njej približuje, oua preneha teči in le po časi gre daljp. Kedo neki prihaja njej nasproti? Nekdo v uuifcrmi. Srčno stopala je dalje, kajti drugače vzbudi sum ; videla je kako ostro je motri oni človek, — ako je vstavi? že je kraj njega, spoznala je uniformo; bilje redar; profila je memo njega. Čula je, da se je redar za njo vstavil. Le z naporom se je vzdržala, da ni zopet tekla, kajti to bi je gotovo izdalo. Ema gre še vedno počasi, oua sliši za seboj korake, toda vedno slab^je, naposled &o se zgubili v daljini, a oua se oddahne; most je zanjo; zvonenje konjske železnice se čuje; polnoči ne more še biti Zopet jame hitreje Btopati, ugleda naes-to, u^broj ljudi pod železniškim viaduktom na kraju ceste, if misli, da čuje mestni šum. Sejedna samotna ulica, potem je rešena. V daljiui se čujejo žvižgi, vedno glasneje, vedno bližje; memo pridrvi neki ve z z vso hitrostjo ter se zgubi na mostu. Euia nehote postoji ter sr* za voiom. Voz je bil laetuina rej !nec,ft društva. O.ia je dobro *.tae!a £tua s» vosje ljudje ca voze. K'ikobrzol mislila je—. Kakor ut. je vse i a revno. Za trenotjn hotela jo klicati za votom, saj vendar mora tudi ona tja k obcestnem jtrku — za treuotje polasti Be je nepopisna sramota, kakoršue še nikoli ni občutila; vedela je, da ne poetopa častno, temveč grdo, ku-icavo. Toda čin. Lol^e se zgublja ropot koles v daljini, tem veseleja po-itaja, in vea°lo hiti daljev vesti da je rešena. Zopet prihajajo ljudje njej ubsproti, ali ona nima strahu — .ejnevarnejij je prestala. Mestni šum postaja vedno raslo&noji, isto noč ni tako temna kakor zunaj na samotni cesti; že ae vidi dolga vrBta hiš prat» rske ulice, Emi se dozdeva da je tam pričakuje mnegobrojna množica ljudi, med ktero se brez sladu pomeša. Prišedši do prve po ulično svetilke biia je že toliko mirna, da jezamogla pogledati na svojo m»lo žepno uro. Deset minut pred devetim. Držala je uro na ušesih ura se ni vstavila,---še živim, zdrava sem.-- - in on .... mrtev .... usoda... . dozdevalo se jej je, da je dobila za vse opro- ščenje---- kakor da ne bi nikdar kaj slabega zakrivila — . saj je vendar dokazano, da dokazano. Cula je, da glasno govori imenovane besede. Toda osoda.... morda je drugače namenjeno? — In da bi ona sedaj v jarku ležala, a Zvoni-mir ne — ali on je mož. Ona je ženska in ima soproga in dete. — Ema ima prav, — to je vendarnje-na dolžnost — da dolžnost. Dobro je vedela, da ni po dolžnosti ravnala. . . . toda vendar pravilno. Nehote. .. . kakor vsi ljudje pravega čuvstva---- Zdaj \ i je že našli, zdravniki bi je vpraševali. In vaš mož, milostljiva gospa? Ah mo' Bogi... in jutri čas pisi —obitflj — bila bi za vs^ življenje pogubljena, a veudar bi Zvonimir ostal mrtev. Da, to je glavna stvar, brez vsacega vzroka bi sam3 sebe uničila. Žeje pod železuičnim mostom. Dalje.... dalje.... Tu je Teget- Slovenske knjige. V zalogi imam knjige raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naroročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. Slovenska Pratika za leto 1901 po 10 centov. Velika Pratika po 15 centov. V zalogi imam tudi podobice za jaslice in sicer pastirčeke, Jezusovo rojstvo itd., list po 5 centov, 6 listov za 25 centov. Mali zneski ae mi lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 920 N. Chicago Street, Joliet, 111. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel hoft'ov spomenik, kjer se križa _ toliko Ulic, da Leopoldovo mesto. Corner Main in Washington Streets, Danes je le malo ljudi na ulicah, deževalo je. in jesen je nastopila, toda njej je kakor da velikomestuo vljenje šumi po njenih ušesih, Vedela je, da soprog še le krt g desetih domov pride — lahko se bode še preobleka. Ob tej priliki pogleda vojo obleko ter s strahom opazi, ia je vsa blatna — kaj bi nekaj r^kla hišinji. Vedela je, da bode jutri vsa zadeva v časopisih—tudi o neki ženski, ktera se je z umriim vozila, a kasneje brez sledu ostavila mesto « eBreče — radi teh misli se je zopet tresla po vsem životu, — da izusti samo jedno nepremišljeno besedo, vsa njena kukavoet jej nič ue hasni. Na srečo ima pri sebi ključe stanovanja ; stanovanje lahko sama odpre; —nihče je ne bode slišal. Kraj ulice stoji izvošček, Ema takoj vstopi. Ze je hotela povedati svoj pravi naslov, ko se spom-ui, da to ni umestno; ukazala mu voziti v ulico, ktera jej je prišla prva na pamet. Ko se ja vozila po praterski cesti, rada bi kaj občutila, toda tudi to ni bilo mogoče; gojila je samo jedno željo : domov, v varnost ; vse drugo za njo nima veljave. (Konec prihodnjič.) v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem BLAŽ. TURK. JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, III., izdelujem KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............818 do 40; cena 3 glasnim........825 do 80; cena 4 glasnim.... od $55 do $ 100; cena 5 glasnim.... od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Res me Stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav aobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moram./ ceniti. Leadville, Colo., A. Križman. Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Bienville, La., Jakob Škrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen i njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja. PAUL SOHNELLEK. Notary Public vCalumetu, - - Mich., nasnanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoma za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. i^mwww 1 IZVRSTNE SMODKE! Vržinke z slamo, 820 tisoč komadov. Carniotia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars $14 tisoč komadov. Dobiti so pri meni tudi fine smod-ke od $14 do $40 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča: F. A. DUSHEK, Office: 1323 2nd Ave., New York Compapie Generals Trensallantipe. Francoska parefercdna družba. nw^ H- • ■ c/ • •tM ^ v " GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St., New York. Bremen Bahnhofgasse št v. 29 Bremen. DIREKTNA GRTA DO HA7»E-?AR;$-S7;CC-:B:J?3RvJ POSTNI 1 A K.M i. i M > : ni dva vijaka................... 2 ono t 'T, ,,La !,orrni'ie-., 1 .a Sav->i>i-', ,. 1 .a Toimiine' ,,1/Aqnitain " LiUSLJABA. 2~ o» > kon'-il.ih muči. .. I .a C.uij'iaijr.- io ixx3 IO ooo a- Sooo i 2.00 16.00 9 90 »o Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Gascogne 6. dec. 1900. i La Lorraine 27. dec. 1900. Smesnice. Poboljšan je. Soduik : ,,Ko ste bili zadnjič obsojeni, obljubili 3te, da se poboljšate." — Toženi: ,Naravno, saj sami lahko vidite, da se je moj včerajšnji vlom poboljšal, kajti vplenii sem še enkrat več nego zadnjikrat." V n e \v y o r š k e m g i m n a z i-u. Profesor: „Komu se je Columb najbolj čudil, ko je odkril Ameriko?" — Dijak: ,,BrooklynRkemu mostu!" jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz USp"" Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zamorete, ter hodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj ee samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikauska poBtava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. U William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne lakaroice, neniiee, in dolžna pisma. Izposlnje in izterjuje sapnščine in dolgove. La Bretagne 13. „ 1900 La Champagne 20. „ 1900. L'Aquitaine La Bretagne jan. 10. 1901. 1901. Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. RJSD STAjR LIJXB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz Lopovi na potovanju. A.: ,,Hočemo li danes gospodski kositi? Kosilo stane $2.' — B : ,Jaz ne vem, pred vs°m moram pogledati vilice, žiice in nožel" Slaba prebava. Kani bal (ko n pojedel belega profesorja): „Tri-sto vragov, tega profesorja ne morem prebaviti, gotovo je v mojem želodcu pozabil svoj dežnik!" Sebičnost. Ž?na (v prepiru): ,,i>olje bi bilo, da te nisem nikoli poznala 1" — Mož: ,,Da! sedaj, ko je prepozno, se ti smilim!" Izvrsten od govor G spudinja (čevljarskemu učencu): „Tone, zakaj pa ne ješ mesa-?'* — Učenec: ,,Je še prevroče."— Gospodinja: č-mu pa ne pihaš?" — Učenec: Potem bi — odletelo 1" Očetovski svet. Oče (svojemu sinu) : ,.Zapomni si, ako se bodeš ženil, ruoraS dobiti nevesto, ki ima dve lastuosti: ona mora bi ti tako lepa, da bi jo vzel tudi ako bi ne imela nič denarja ; a drugji*' mora imeti toliko denarja, da bi je vzel tudiče bi bila ueizrečuo grda ! Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik ee: IDie. GK UTšr^HšT ZPOIH sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. loth & Walnut Str., in N. W. Central & Park St., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedea najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti] pri tamošnjem ljudstvu. DR. O. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu-občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Potek se je pokazal izredno nadarjenega"v"zdravljenju Jensk in otrok ; v tem je nedosegljiv. VSI ONI kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, b on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični oselti, ker neče, da bi kdo trošil po nepotrebnem svoi krvavo zasluieni denar. VSAKEMU Pri vedeževalki. ,.Vidite, križev kralj pomeuja, da vam vas ljubček ui zvest." — Gospodična: „Tako? Toda kteri; Dragotiu, Milan, Dušan ali celo Ladislav?" Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEK A : KATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in lepo se Vam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Joliet, m Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAVTNIČ, Lead City, S. D. Spoštovani gospod:— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zas'uiil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga iu mnoga V am hvala. M. BANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi ^Asthma) in Vi ste mQ dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. P. GOLDASIC, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek t — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in VaS pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil $t>o za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Moyer, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stanja: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za meue več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodfein brzo popolnoma zdrav. Vaš N. Barač, Roslyn, N. D, Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava. Štffan Petrašek, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR. 6. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. u. & prevaža potnike z siovečimi poštnimi parniki: ..VATEELAND", na dva vijaka, i ,,S0UTHWA£E", na dva vijaka, 8607 ton. (se gradi).......12000 ton. I ,,FP.IESLANI)", - ... .7116 ton. ,.5S£ELAND", na dva vijaka, 12000 ton. I ,,WESTERNLA*ID".....5736 ton. „KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. | ..NOOEDLAND",.....5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpošt^te vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot 5ez An+werpeii je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sr^do opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, UEW TORE — 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Montgomery St. SAN FB AN CISCO. — Third & Pine St., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav mea New Yorkom in Rotterdaniom preko Boulogne-Sur-Mer. POTSDAX, parnik z dvojnim vijakom, B0TT2&DAX, parnik z dvojnim vijačni, 12500 ton. 8.5"° ion. STATENSAJC, pamik z dvojnim vijakom, Parniki: KAASDAM. SPAABHDAH in 10500 ton. WEEKENEAK. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Is ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vb a ko soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 3g Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik to dražbe je tudi FR. SAKSER, 109 fireenwich St., New York. _ _____