COLCHJeVe
inFOSmACuE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE
Letnik VIII.	Oktober 1979	Št. 10 (89)
Ljubljanska regija enotna na področju kadrovske politike
Pred leti, oziroma natančneje leta 1974 so družbenopolitične organizacije, skupnost za zaposlovanje in ostali zadevni forumi na območju ljubljanskih občin sprejeli »Družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin«. 2e sam naslov pove, da smo s tem dogovorom postavili temelje dogovarjanja na tako občutljivem področju kot je kadrovska politika, tedaj še v smislu ustavnih določilih, dve leti pred sprejetjem zakona o združenem delu.
S sprejetjem zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih, ter po preteku štirih let intenzivnih družbenopolitičnih in samo-
upravnih dogajanj ter sprememb je bil pripravljen osnutek novega družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. Približno eno leto je trajala javna razprava. V tem času je komisija za pripravo dogovora sprejela prek 500 pripomb iz delovnih kolektivov, drugih samoupravnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki so precej vplivalejia končno obliko družbenega dogovora. Le-tega so v drugi polovici letošnjega leta že sprejele skupščine občin in mesta, SIS, DPO in skupnosti za zaposlovanje občin in mesta ter Medobčinska gospodarska zbornica.
Ker so delavci v združenem delu osnutek dogovora že obravnavali in ga sprejeli v lanskem oz. letošnjem letu, (med njimi tudi delavci DO Color v decembru leta 1978 na zborih delavcev) za sprejetje dokončnega besedila ni potrebna javna razprava, ampak ga sprejmejo le delavski sveti.
Glede na določila dogovora iz leta 1974 novi dogovor ne prinaša nekih revolucionarnih oziroma bistvenih novosti, prilagojen je le spremembam v naši družbi, katere sta pogojevala oba sprejeta že našteta zakona. Precej bolj natančno in jasno opredeljuje v svojih 9 poglavjih (Nadaljevanje na 2. strani)
DISCIPLINSKA KOMISIJA JE LE PRIČELA Z DELOM
OSTRE KAZNI
Disciplinska komisija je v zadnjem mesecu obravnavala 13 primerov kršitve delovne dolžnosti in v dvanajstih primerih izrekla ukrepe, v enem primeru pa se je odločila za ponovno obravnavo, ker se je pokazalo, da je potrebno zaslišati priče.
Pri zadnjih obravnavah je bilo u-gotovljeno, da nekateri delavci, ki so kršili delovne dolžnosti, nočejo prisostvovati sejam komisije. Prisotnost delavca, ki je kršil delovno dolžnost, je zelo koristna, kajti z njegovo pomočjo je dostikrat lažje priti do resnice. Prisotnost pa seveda ni obvezna, kajti prisostvovati na obravnavi ni delavčeva obveznost, ampak pravica.
Obravnava se lahko opravi tudi, če delavec, ki je kršil delovno dolžnost, ni prisoten, je pa bil pravilno vabljen. Vabljen pa je lahko na tri načine:
1.	s pismenim vabilom, ki ga delavec potrdi s svojim podpisom
2.	s priporočenim pismom
3.	s pismenim vabilom, ki se za 8 dni objavi na oglasni deski.
Izrečeni so bili naslednji ukrepi:
ZLATOMIR RADOVANOVIČ — 3 % povprečnega enomesečnega o-sebnega dohodka, ker je 14. 6. 1979 užival alkohol in ob 13. uri samovoljno zapustil delo.
BORIS FIC — prenehanje delovnega razmerja, ker je 14. 5., 15. 5. in od 20. 9. do 26. 9. 1979 neopravičeno izostal z dela. Izvršitev sklepa se odloži za 12 mesecev.
MARIJA KRŠINAR — premestitev na dela čiščenje zunanjih prostorov, ker je 7. 7. 1979 vzela v o-bratu družbene prehrane nekaj živil. Izvršitev se odloži za 6 mesecev.
DURO STOJANOVIČ — prenehanje delovnega razmerja, ker od 17. 9. do 27. 9. 1979 ni prihajal na delo.
D. S. — opomin, ker je prepozno dostavil bolniške liste.
A. B. — opomin, ker je prepozno dostavil bolniške liste. Ker obstaja sum, da so bolniški listi ponarejeni, je komisija postavila zahtevo, da se preverijo pri strokovni službi uprave javne varnosti.
LJUBOMIR JANJIČ — prenehanje delovnega razmerja, ker od 12. 7. 1979 ni prihajal na delo.
ČEDOMIR JANŽIC — prenehanje delovnega razmerja, ker je od 20. 8. 1979 izostal z dela in do 1. 9. 1979 ni javil vzroka izostanka.
SLAVKO GUTIC — denarna kazen v višini 5 % povprečnega enomesečnega osebnega dohodka, ker je malomarno opravljal delo in povzročil veliko materialno škodo in ogrožal sodelavce.
JANEZ FERBAR — javni opomin, ker je nekajkrat odšel z dela ne da bi o tem obvestil nadrejenega.
G. A. — opomin, ker je 31. 7. 1979 neopravičeno izostal z dela.
MILOŠ MILAŠINOVIC — denarna kazen v višini 3 % mesečnega o-sebnega dohodka, ker je nekajkrat prišel na delo vinjen.	R. P.
Ljubljanska regija enotna na področju kadrovske politike
(Nadaljevanje s 1. strani) praktično kompletno področje, ki Zadeva kadrovsko politiko, kot dogovor iz leta 1974.
Temeljne določbe so precej podobne prejšnjim, določbe v zvezi z raz-vidom del in nalog pa se bistveno razlikujejo zaradi novo sprejete terminologije in dorečenosti. Tretje poglavje (načrtovanje kadrov in izobraževanje) je veliko bolj obširno in precizno opredeljeno kot v dogovoru iz leta 1974, iz česar je jasno razvidno, da se temu področju kadrovske politike namenja še posebno pozornost.
Skrajšano je četrto poglavje, (ki je v dogovoru iz leta 1974 bistveno daljše), zato ker zakon o delovnih razmerjih natančno opredeljuje uresničevanje in izvajanje temeljnih pravic in obveznosti iz delovnih razmerij delavcev v združenem delu.
Precej pozornosti dogovor posveča petemu poglavju, to je načelom in merilom kadrovanja za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij, ker je glede na zakonska določila, Ustavo in prejšnji dogovor zanimiva novost v 66. čl., ki pravi: »Delavski svet imenuje za poslovodni organ e-nega izmed kandidatov, ki jih pred-
laga razpisna komisija. Po poteku mandata je lahko ista oseba imenovana za poslovodni organ praviloma samo še za en mandat.«
Mislimo, da to določilo ni povsem v skladu z našo delovno zakonodajo, saj le-ta nikjer ne omejuje možnost še tretje oziroma četrte reelekcije. Smatramo, da bi morala pristojna komisija sporni člen ponovno obravnavati.
Povsem novo je šesto poglavje, ki govori o kadrovanju na področju mednarodnih odnosov (delavci v ZRN in drugih organih in organizacijah, v mednarodnih organizacijah in skupnih gospodarskih predstavništvih v tujini in mešanih podjetjih v tujini itd.).
V	sedmem poglavju dogovor opredeljuje dolžnosti, pravice in obveznosti kadrovskih služb v združenem delu, v osmem pa odgovornosti in naloge za izvajanje dogovora.
V	devetem poglavju sledijo prehodne in končne določbe.
Pot, ki jo je začrtal družbeni dogovor iz leta 1974, dogovor iz leta 1979 samo še utrjuje in jo natančneje usmerja proti končnemu cilju, enotni in čim večji skrbi za kadre, to je našega delovnega človeka, ki je vir in kreator vsega družbenega in osebnega napredka.
Memento vivere memento mori!
Nekdo je zapisal: »Gradite spomenike živim, saj je življenje težje od smrti.«
Spomini, ti čudni, nikoli mirujoči, v podzavesti speči tokovi, ki nas predstavljajo od zdaj in danes nazaj v včeraj. Vračajo nam obraze, ki smo jih poznali, ljudi, ki so nam bili blizu in so se naše dnevne poti križale, ki je iz globočin naše notranjosti z njimi ob slovesu odšel tudi del nas.
Jesen — bogastvo barv in darov, ko se narava trudna pripravlja na zimski počitek, se tudi človek nehote sooči s pokojem in umiranjem. Zato ni brez osnove izbran prav 1. november, dan vseh, ki so že pretekli svoj tek, dali svetu svoj delež.
Obiskali bomo njihove grobove in spomenike, postali za trenutek, se zamislili, prinesli cvetje, prižgali svečo, morda potočili solzo.
Lepo, vendar človek — potrošnik, si se s tem res že odkupil?
Frane E.
COLOR 2
P. J.
»trgovec - svetovalec«
Seminar
V dneh 5. in 6. oktobra smo se delavci komerciale udeležili dvodnevnega seminarja Trgovec — svetovalec, ki ga prireja delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja.
Med 24 udeleženci so bili tudi vsi trgovski zastopniki DO, torej 5 predstavnikov iz drugih republik.
Seminar je trajal vsak dan po 8 šolskih ur.
Vsebina seminarja je namenjena predvsem delavcem komerciale, priporočljiva pa bi bila tudi za osebe, ki imajo kakršen koli stik z ljudmi, naj si bo to izven, ali pa znotraj delovne organizacije.
Prvi dan je predaval tov. Anton Podjed, diplomirani psiholog.
Vsebina njegovega podajanja je temeljila na splošnih pojmih medsebojnih človeških odnosov. Že v samem začetku je poudaril, kako zelo je važno spoznati ljudi, vendar je predvsem pomembno, da spoznamo sami sebe. Če sebe dobro poznamo, se bomo znebili vseh naših slabih lastnosti in v kupoprodajnem odnosu s partnerjem znali njemu prisluhniti. Prodajanje zato ni dvoboj med prodajalcem in kupcem, ko hočemo kupca na vsak način prisiliti oziroma prepričati, da od nas kupi, pa čeprav v tem trenutku tega sploh he potrebuje. Uspešen prodajalec mora znati oceniti kupčeve želje in potrebe, pravimo, da mora imeti dober posluh za kupca in zna oceniti njegovo dejansko potrebo. Pri vsakem takem dialogu s kupcem, pa ne samo s kupcem, to velja za vsak človeški odnos, ne smemo zanemariti spoštovanja, ki je -temelj medčloveških odnosov in osnova za uspešno prodajanje. Če znamo spretno odkriti kupčeve potrebe, potem je pred nami druga faza, to je prepričevanje, vendar ne prepričevanje v tistem vsakdanjem smislu, ampak predoči-tev rešitve kupcu, ki bo zanj najbolj koristna. Tretja — končna faza pomeni odločitev kupca. Osveščen prodajalec mu samo pomaga, da se bo le-ta odločil za njegov proizvod ali storitev.
Ugotovili smo, da mora biti dober komercialist med drugim zrela, kreativna osebnost, to pomeni, da zna akceptirati samega sebe, da je učinkovit v dvoumnih situacijah, da je vztrajen, spontan, fleksibilen, dovzeten za odkrivanje problema, da se znajde v nepredvidenih situacijah in da zna biti primerno radoveden.
Nezadovoljene potrebe ustvarjajo problem, dober prodajalec-svetova-lec mu bo ponudil rešitev problema oziroma zadovoljitev potreb, tako da bo ponudil kupcu primeren proizvod.
Vedno imejmo pred seboj dejstvo, da ljudje ne kupujejo naših proizvodov zato, ker poznajo naš proizvod, ampak zato, ker čutijo, da mi njih' razumemo. -
Najboljši način, da se bodo ljudje obračali na nas je ta, da jih bomo znali razumeti ni jim pomagati.
Če želimo biti dobri prodajalci, moramo znati svetovati, pri kupcu ne smemo ustvariti vtisa, da ga želimo prelisičiti, saj smo v tem trenutku že zapisani neuspehu.
Pri potencialnem kupcu ne štedi-mo s komplimenti, vendar naj bodo ti komplimenti odkritosrčni, specifični in zanj zanimivi.
Kupca moramo znati pritegniti, pri tem pa moramo upoštevati naslednje elemente:	skrivnost, kompliment,
idejo, ime, darilo (spominek), razstavo itd. Znano je, da ogromno poslov izgubljamo zato, ker prodajalci ne znajo pritegniti kupcev.
Drugi dan je na seminarju predaval tov. Franc Zle, dipl. ekonomist in psiholog. Opozoril .nas je predvsem na naslednje:
Dober prodajalec ni in ne sme biti brbljav krošnjar, bodimo kreativni! Poslušajmo in sprašujmo! Želimo prodati naš LESOL? Kot profesionalni prodajalci bomo kupcu razložili razloge, zakaj naj kupi ta proizvod. Pri tem proizvodu bomo upoštevali vse kvalitetne prednosti, ki jih ta ima pred drugimi tovrstnimi lazurami. V pogovoru s kupcem mu ne bomo segali v besedo, prisluhnili bomo, kaj on pričakuje od tega proizvoda. Slab poslušalec je: apatičen, raztresen, se pretvarja in je površen.
Pri poslušanju moramo upoštevati naslednje faktorje: ocenitev, predvidevanje, urejanje in razglabljanje.
Tipične vrline dobrega poslušalca so: selektivno, dovzetno in razumevajoče poslušanje. In kdaj se bo kupec odločil za nakup našega proizvoda, ali v t em primeru Lesola? Odločil se bo, če bo zadovoljen z našimi odgovori na naslednja vprašanja: Ali bo Lesol deloval?
Ali je najboljši razpoložljivi proizvod?
Ali bo najboljši tudi v prihodnosti?
Na tako postavljena vprašanja je za Lesol prav gotovo tov. Andrej Golubovič najbolj objektivno naštel vse prednosti. Med drugim je dejal, da ima Lesol prednosti v tem, ker vsebuje koloidne pigmente. Ker pa velja za svetovalca, da izbira enostavne besede, saj le-to zagotavlja, da bo sogovornik razumel, je predavatelj, ki ni bil kemik, povprašal za pojasnilo. Nauk, ki iz tega izhaja je v tem, da se čim bolj prilagodimo jeziku kupca in da uporabljamo vsakdanje besede.
■ Če kupec pred odločitvijo koleba, ne smemo v njegovem neizrečenem NE gledati vse tragično, moramo vztrajati in mu pomagati pri odločitvi.
Povprašamo ga z.a njegovo mne-je o našem proizvodu.
Presodimo, če je to potrebno in povežemo zgodbo o neki tretji osebi, ki naš proizvod z uspehom uporablja. Za Lesol bi dejali, da v KLI Logatec le-tega z uspehom uporabljajo.
Ne domišljajmo si, da je idealen trgovec tisti, ki prekosi vsakega kup-
ca na vsiljiv način. Takšno početje se nam lahko prej ali slej maščuje.
Da ne bi bili vsiljivi, moramo upoštevati naslednje predloge: dobro razmislimo o kupčevih potrebah, izkažimo pozornost tudi do manj pomembnih strank, bodimo fair, odkritosrčni, dovolimo kupcu, da sam svobodno odloča, upoštevajmo kupčev interes, izpolnjujmo svoje obveznosti in garancije, prihranimo kupcu njegove napake, ne omenjajmo konkurence in cen, dobro spoznajmo svoj proizvod, bodimo prepričljivi, bodimo skromni, specifični, ostanimo s stranko v stiku, bodimo poslovni.
In na koncu ne pozabimo, da ima kupec vedno prav.
Jolanda Aleksič
Pravilnik o inovacijah -pot do prihranka?
Že v začetku letošnjega leta je bil pripravljen koncept osnutka Pravilnika o inovacijah. Po sprejetju Pravilnika o osebnih dohodkih smo pristopih k njegovi dodelavi in izpopolnjevanju. Člani koordinacijskega kolegija so ga pregledali in obravnavali nekaj dni pred dopusti. Trenutno je v pripravi za javne razprave na delavskem svetu DO.
Pravilnik obravnava vse vrste inventivne dejavnosti, od koristnih predlogov in spodbud do tehničnih izboljšav, vključuje pa tudi možnost nadomestila za morebitne patente.
Glede na višino prihranka, ki ga delavec s svojo izboljšavo na strojih, napravah ali delovnih postopkih ustvari, so predvidene tudi nagrade, ki jih predloži samoupravnim organom komisija za ocenitev inovacije.
Poleg moralnih priznanj, kot so ustne in pismene pohvale, intervjuji za interno glasilo in druga sredstva javnega obveščanja, pravilnik predvideva denarne nagrade oz. odškodnine za inovacijo od simboličnih nagrad v višini ca. 1.000 din za koristen predlog, do večmilijonskih nagrad za večje tehnične izboljšave oz. patente.
Nekaj predlogov za nagrade v DO Color že imamo in upamo, da bo po sprejetju pravilnika inventivna dejavnost v DO še bolj zaživela in da pravilnik ne bo ostal samo mrtva črka na papirju, ampak močan vzvod za dvig storilnosti v smislu gesla: »Z več umskega in manj fizičnega dela narediti čim več.«
COLOR 3
Inovacije, inovatorji - speča deklica ?
Jugoslovani na svetovnem repu po številu prijavljenih izboljšav in tehničnih novosti.
Kako to, saj so prav iz naših vrst imena poznana po vsem svetu, znanstveniki in izumitelji kot so Tesla, Pupin.
Imamo ljudi, strokovnjake, znanje, le vnovčiti ga očitno ne znamo. To je blago, ki ga vse prevečkrat zastonj ali za mali denar izvažamo, a bi nam doma še kako koristilo. Ne znamo ovrednotiti idej, nagraditi sposobnih ljudi, da bi tako z majhnim vlaganjem precej prihranili.
Da vsaj delno operemo to skoraj nacionalno sramoto, smo se odločili, da uvedemo rubriko z naslovom »Inovacije« (izraz je tujka, a kaj ko se za ustrezno poslovenitev v širši srenji niso potrudili).
Obveščali vas bomo o tehničnih novostih, ki ste jih prispevali vi sami, o izboljšavah v proizvodnji, njih vrednosti in sredstvih, ki jih bomo s tem privarčevali.
Pomembnejše inovacije bomo nagradili (po pravilniku o inovacijah) z ustreznim denarnim zneskom, z inovatorjem pa objavili razgovor.
Prvi gost nove rubrike je Ludvik KALAN, človek, ki v mehanični delavnici ne pozna samo delovnega naloga in načrtov, ampak kljub težavam razmišlja s svojo glavo in stalno išče novo, boljše.
Naj predstavimo njegovo prizadevanje!
V TOZD Smole so se že precej časa pojavljale težave pri izpustnih ventilih. Ludvikova zasluga skupaj z vodjo vzdrževanja je, da je praznjenje smol varnejše, bolj ekonomično.
Vprašali smo ing. Nučiča:
Originalni izpustni ventili na reaktorjih za proizvodnjo alkidov in poliestrskih smol so bili angleški, ki so zapirali od spodaj z ravno naležno površino. Delovali so zanesljivo le v idealnih okoliščinah v reaktorjih, kar pomeni absolutno čistost trdnih o-stankov mehanskih delcev, želiranih vključkov, kož ipd. Vse to je ob zapiranju ostajalo na zaporni površini, se ob visokih obratovalnih temperaturah zapeklo in povzročalo netes-nost. Imeli so tudi dvojne stene za ogrevanje, zato je teža ob pogostih demontažah zaradi čiščenja povzročala še dodatne težave. Prešli so na ventile domačega proizvajalca — Prve iskre — Barič. Zadnjo novost pomeni klinasti način zapiranja, ki vsake netekoče dele ob zapiranju od zgoraj odreže in je s tem onemogočena vsaka netesnost. Na videz malenkost, a materialno pomeni...
Vprašali smo vodjo proizvodnje TOZD I, dipl. ing. Gortnarja:
Težko je izraziti to v številkah. Navedem lahko le nekaj skromnih podatkov v ilustracijo:
COLOR4
Proizvodnja s starimi ventili:
1.	dan demontaža ca. 500 kg težkega ventila 4—6 ur (4 delavci)
2.	dan kuhanje ventila v lugu
3.	dan končno popravljanje in montaža ventila (kar se je ponavljalo približno enkrat mesečno)
Prihranek 2—3 sarže mesečno, kar da 20—40 ton gotovih izdelkov več.
Kaj meni o tem Ludvik in kaj ima v načrtu za naprej?
Vesel je bil pogovora, a kakor da bi se v glasu čutila rahla zagrenjenost. V prejšnji službi v Sori je dobil trikrat nagrade za tehnične izboljšave, tu v Colorju pa odgovorni le obljubljajo. Kljub temu mu volje in, upajmo, idej ne zmanjkuje.
— Danes ljudje ne mislijo, pravi, v kolektivu vlada ljubosumnost, zaradi svoje zagnanosti je slišal marsikatero trpko. Vesel pa je so-
delovanja in razumevanja ing. Nučiča.
To ni Ludvikov »edinček«. Priredil je sistem priključkov za različne sisteme na črpališču in tako bistveno zmanjšal težave ter čas ob vsakodnevnem pretakanju topil in drugih tekočih surovin, uredil je e-nostavno in varno vzdrževanje vrat pri dvigalu v sintezi, skonstruiral klešče za odpiranje vagonov ...
V prihodnji številki vas bomo seznanili še z nekaterimi dosežki in izboljšavami naših vzdrževalcev.
Vsem naj bo to spodbuda k aktivnejšemu vključevanju v vsakodnevno delo za skupno dobro, od Sreča za trovaljčnikom, od Marije za polnilnim strojem, mojstra Bobija v sintezi, Marka v razvoju, do Mete za pisalnim strojem.
Frane E.
Tečaj za KV barvarje
Brez izobraževanja ne gre
Kritična ocena dela na področju izobraževanja v DO Color je, da se premalo izobražujemo. Znanje proizvodnih in režijskih delavcev ni tako kot ga zahteva delo, ki ga o-pravljamo.
Prav zaradi potrebe proizvodnje bomo letos ponovno organizirali tečaj za pridobitev interne kvalifikacije za KV barvarje. Tečaj bomo organizirali skupaj z DU Boris Kidrič. DU nam bo pripravila vse potrebno, da bo tečaj potekal nemoteno, da se bodo predavanja vršila eno za drugim. Tečaj za pridobitev interne kvalifikacije bo potekal od novembra do aprila — torej v zimskem času, ko so postorjena vsa dela na polju, vrtovih, travnikih in se bo vsakdo, ki se želi izobraževati, lahko vključil vanj. Program tečaja za pridobitev interne kvalifikacije je naslednji:
1.	Samoupravljanje in org. de-dela — 40 ur
2.	Slovenski jezik — 20 ur
3.	Strokovno računovodstvo — 32 ur
4.	Izbrana poglavja iz fizike in kemije — 40 ur
5.	Kemijska tehnologija — 20 ur
6.	Poznavanje surovin, polizdelkov in gotovih izdelkov — 20 ur
7.	Poklicna tehnologija — 40 ur
8.	Kontrola kvalitete — 12 ur
9.	Varstvo pri delu — 12 ur
10.	Praktično delo — 20 ur
Slušatelji tečaja bodo v kadrovskem oddelku sklenili pogodbo o šolanju za pridobitev interne kvalifikacije. Če ne bodo zaključili tečaja (po lastni krivdi), povrnejo polovico stroškov tečaja, to je 750 din.
Po zaključku tečaja — torej po vseh opravljenih izpitih, bodo slušatelji dobili potrdilo O opravljenem tečaju za pridobitev interne kvalifikacije.
Več znanja — boljši rezultati dela — najboljši uspeh ...
Veliko uspeha vsem slušateljem tečaja za pridobitev interne kvalifikacije!
B. M.
Božidar Jene šaržira sedaj v veliko manjše posode kot prej v šaržirnici.
KOORDINACIJSKI ODBOR SINDIKATA MEDVODE
V SRS redek, a nujen organ koordinacije
Ustanovitev odbora
V krajevni skupnosti Medvode smo čutili potrebo po povezavi krajevne skupnosti z osnovnimi organizacijami sindikata na širšem območju Medvod. Tako je leta 1974 konstituiran aktiv sindikata KS Medvode. Aktiv je sestavljen iz predstavnikov vseh osnovnih organizacij sindikata na širšem območju Medvod. To se pravi, da so razen Medvod zajete še krajevne skupnosti Pirniče, Smlednik in Topol. Takrat se je imenoval, aktiv sindikata, pozneje pa smo ga v..skladu s statutom krajevne skupnosti, in statutom Zveze sindikatov preimenovali v Koordinacijski odbor sindikata. Predsednik aktiva do leta 1978 je bil Mario Koprol dipl. ing. in sekretar tov. Brane Praznik, sedanji sekretar SZDL občine Ljubljana-Ši-ška.
Naloge odbora
Osnovna funkcija aktiva sindikata v KS Medvode je, da se enakopravno z drugimi družbenimi dejavniki v krajevni skupnosti poglablja v življenje in delo krajevne skupnosti pri ustvarjanju boljših življenjskih pogojev delovnih ljudi na področju Medvod. To predvsem tako, da delegati TOZD sodelujejo v delu skupščine KS in s tem v vse elemente dela in življenja delovnih ljudi Medvod. Tako tudi s prisotnostjo delegatov iz združenega dela pri delu KS prihaja do usklajevanja interesov KS in OZD, a ti interesi so v večini primerov identični, glede na to, da so delavci delovnih organizacij na območju Medvod v večini primerov krajani Medvod. Kot primer lahko povemo, da je združeno delo isto tako zainteresirano za ceste na območju Medvod kot KS, ker se delavci po teh cestah vozijo na delo in nazaj.
Delovanje odbora
Pri vseh akcijah v KS do sedaj je sodeloval tudi koordinacijski odbor sindikata). Posebej je bilo u-spešno sodelovanje odbora sindikata in osnovnih organizacij sindikata na področju izgradnje športnorekreacijskih objektov v KS. Objekti so zgrajeni iz združenih sredstev OZD.
Prva naša akcija je bila leta 1974, pobuda prek OOS v OZD za izgradnjo otroškega vrtca. OZD so združile sredstva v višini 350.000 din, ostalo SIS za otroško varstvo, in smo v bloku adaptirali dve dvosobni stanovanji v otroški vrtec. Takrat je aktiv zavzel stališče, da se v Medvodah gradi premalo družbenih stanovanj, potreba pa je iz dneva v dan večja in je dal pobudo, da se v Medvodah prične z gradnjo stanovanj. Rezultati tega so novi bloki v Preski in še 70 stanovanj, jih bodo začeli graditi letos.
Lahko rečemo, da so na pobudo koordinacijskega odbora sindikata
pri tej usmerjeni gradnji sodelovale vse DO na področju Medvod.
Omenil bi tudi to, da smo lani v KS Medvode organizirali enotno akcijo obdarovanja otrok ob praznovanju novega leta. V okviru »Svobode« Medvode je za vse otroke organizirana igrica in za vse o-troke enotna darila. Prav tako ob dnevu žena enotna obdaritev na območju KS.
Preureditev
šprinkler
naprave
Delavska sveta obeh temeljnih organizacij sta na predlog komisije za varstvo pri delu sprejela sklepe o preureditvi protipožarne šprinkler naprave. Vrednost del po pogodbi, ta je že podpisana, bodo znašala 200.000 din. Stroške si bosta temeljni organizaciji delili v razmerju 1:1.
Šprinkler naprava ščiti proti požaru vso stavbo, v kateri je proizvodnja smol, lakov, razredčil in hameršlagov. Obstoječa naprava je izdelana po tako imenovanem »suhem« sistemu. To pomeni, da so vse cevi, ki so napeljane v prostorih, napolnjene s stisnjenim zrakom. Pri »mokrem« sistemu pa so te cevi napolnjene z vodo. »Suhi« sistem ima predvsem dve slabosti: korozija v notranjosti cevi je zelo močna, čas ko priteče voda na kraj, kjer je nastal požar, je predolg. V našem primeru bi voda pritekla do najbolj oddaljenih šob, tj. v kuhinjo lakov šele po nekaj minutah.
»Suhi« sistem se uporabi v primerih, ko pričakujemo, da bo temperatura v prostorih, kjer so napeljane cevi, padla tudi pod ledišče vode. Voda bi v takem primeru zmrznila in naprava ne bi delovala.
Pri montaži gasilne šprinkler naprave nam bi bilo povsem jasno, kako bo s temperaturami v zimskih mesecih, zato smo se odločili za »suhi« sistem. Po večletnih opazovanjih pa smo spoznali, da tudi v najbolj hladnih dneh temperatura ne pade pod ledišče, zato se je pokazalo smotrno preiti na boljši »mokri« sistem.
Rihard Pevec
Vključili smo se v akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«. Vemo, da je v KS nosilec SZDL in v združenem delu sindikat in je koordinacija zelo potrebna. Pred nami v Medvodah je cel kup akcij, pri katerih moramo biti enotni:
—	nadaljnji razvoj stanovanjske gradnje
—	varstvo otrok
—	osnovna šola
—	zdravstveni dom
—	preskrba
—	potrošniški sveti
—	izgradnja družbenega centra v Medvodah
—	izboljšanje prevozov delavcev.
KULTURA
Misel in delo Edvarda Kardelja
V novembru izide redna knjižna zbirka Prešernove družbe:
— Prešernov koledar 1980 — J. Kislinger: Debele zgodbe Petra Fuleža
— Jurčič — Kersnik: Rokovnjači — M. Lalič: Prvi sneg — C. Jeglič: Vrtnarjevi spomini — Nagradna knjiga R. Rolland: Miklavž Breugnon Poleg 6 knjig bodo naročniki PD brezplačno prejeli dodatno knjigo MISEL IN DELO EDVARDA KARDELJA. Avtor je tov. Franc Šetinc, ki pravi o svojem delu:
»Namen knjige, ki sem jo napisal za PD je, da kar se da poljudno, seveda pa ne na škodo tehtnosti vsebine, približa Kardeljevo misel in delo najširšemu krogu bralcev. Veselilo me bo, če bodo po knjigi segli mladi ljudje ob študiju in delu in če jo bodo z zanimanjem brali tudi starejši, predvsem delavci in kmetje. Rad bi, da bi bila knjiga MISEL IN DELO EDVARDA KARDELJA primerno tolmačenje in napotilo k poglobljenemu branju Kardeljevih izvirnih del, katerih ne more nadomestiti noben, najsi bo še tako obširen, živ in aktualen povzetek.«
Knjiga bo v kratkem izšla pri Prešernovi družbi. Obsega nekaj čez 200 strani. Naročniki PD jo dobimo kot dodatno knjigo, ostali jo pa lahko naročite pri poverjeniku. Stane 70 din.
Vaš poverjenik: A. Petaci
60L0R 5
PRISRČNO SLOVO
Prvega novembra se bosta uradno poslovili od kolektiva dve dolgoletni sodelavki Ana Kopač in Ana Arčon. Obe skupaj sta kar 54 let delili dobro in slabo s kolektivom, ki jima je ogromno pomenil. Odtod tudi zvestoba ... Slovo od sodelavk in sodelavcev je bilo težko, toda prijetno, saj so se le-ti oddolžili z veliko pozornostjo in tudi priložnostnimi darili.
ANA KOPAČ je 23 let delala v Colorju. V začetku je prala hoboke, nato delala na stroju, točila barvo, nazadnje pa je bila pri polnjenju kita.
»V teh letih sem se pošteno nagarala, bila sem še kar pri zdravju in lahko rečem, da je bilo več dobrega kot slabega. Včasih smo morali veliko težja dela opravljati ročno, sedaj je bilo lažje. S sodelavci sem se vseskozi razumela in kar malo dolgčas mi bo po njih. Toda, tudi doma ne bom brez dela, sicer pa bom več počivala. Zahvaljujem se sodelavcem za čudovito darilo.«
ANA ARČON je bila Colorju zvesta kar 31 let. Pričela je pri izdelavi lanenega olja, nato je delala v mešalnici, skladišču in nazadnje kar 15 let v kuhinji...
COLOR6
»Ja, kar fejst je bilo treba delati vseskozi. Čeprav osebni dohodek ni bil nikoli velik, sem bila kljub temu zadovoljna. Zdi se mi lepo ostati zvest eni firmi, navadiš se in lahko t-tidi največ narediš. Tudi doma mi dela ne bo manjkalo — tu sta otroka, mož ... Sicer pa, če bom pri zdravju, se bom verjetno še kje honorarno zaposlila. Hvaležna sem sodelavcem za darila, s kolektivom pa bom tako ali drugače še naprej povezana.«
Obema želimo še veliko zdravja in prijetnih dni!
Razstava v sejni sobi
Prav vesel sem bil prošnje, naj napišem tale članek, saj z njim predstavljam novo prizadevanje naše delovne organizacije. Na jesen, ko narava razsipava svoje darove, smo
tudi mi odprli vrata tovarne kulturi; približati hočemo umetnost delovnemu človeku.
Odločili smo se za Naceta Ribiča in njegovo malo plastiko.
Študiral je v Beogradu na Akademiji uporabnih umetnosti in končal pri prof. Radetu Stanoviču — učencu velikega mojstra Meštroviča. Njegov prvi vzornik je bil kipar Jakob Savinšek, delno pa so nanj vplivala tudi Jarmova dela.
Ko sem prelistaval album s fotografijami njegovih del, drobnih — do 60 cm visokih lesenih plastik: od ribiča, orača, muzikanta, do družine ali kola, se je počasi selila vame tiha moč- Ribičeve življenjske izpovedi.
Mehkoba oblik, zaobljenost robov, močna stiliziranost, a hkrati še vedno dokajšnja zasidranost v izpovedni realnosti doumljivi za vsakogar, tudi za neukega opazovalca.
Nace Ribič ustvarja prvenstveno v lesu, ki mu je blizu, pozna ga, izkorišča letnice, oblike in linije, tako da na najbolj idealen način da naravni formi svojo monumentalnost, dušo in svoj izraz.
Ribič je v svojem bistvu poet, ki ustvarja verze in pesmi z dletom, njegova rima je linija, ki iz ravnih prehaja v nežne zaobljenosti glave, rok...
Kvalificiran likovni kritik bi mu lahko oporekal prešibko ustvarjalno samozavest, nič ni drzno eksperi-mentatorskega, očital bi mu mogoče premalo življenja in iskrosti.
Naj bo kakorkoli že, srečanje z Ribičevo plastiko vam bo gotovo pomenilo svojevrstno poživitev sivih novembrskih dni.
Otvoritev 5. novembra ob 18. uri v sejni dvorani stare tovarne.
Franc E.
Ob smrti mame naše sodelavke Alojzije Jerič, je sindikalna organizacija TOZD premazi namesto venca na grob darovala 500 din za razvoj Onkološkega inštituta v Ljubljani.
OO ZSS TOZD premazi
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA
Za nagradno križanko iz prejš-nje številke Color/jevih informacij smo javno žrebanje izvedli v prostorih kadrovsko splošnega sektorja. Komisija v sestavi Marinka Burgar, Urška Jenko in Breda Kokalj je za dobitnika prve nagrade 200 dinarjev izžrebala Helgo Doleczek, drugo nagrado 150 dinarjev prejme Pepca Oven, tretjo nagrado 100 dinarjev pa Milan Treul.
Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu številke.
Čestitamo!
DVAKRAT VOGEL
Da bi dom ne onemogel, so planinci šli na Vogel, da se opleska brunarica, pa naj stane mnogo »Švica«.
Za pojasnitev žuljev naših vrlih prostovoljcev se moramo ozreti -nazaj v šestdeseta leta, ko je Co-lor prevzeli in dogradil brunarico na Voglu.
Nekako v istem času se je na našem tržišču pojavila prva lazura — »tSadoliin«, ki pa itedaj še ni imela današnje veljave, saj so jo -ljudje kot vsako novotarijo gledali bolj nezaupljivo, ne zavedajoč se, -kako u-po-raiba lazumih premazov poleg u-či-n-kovite zaščite lesa obenem bistveno olajša vzdrževanje objektov.
Ker Co-lor takrat še ni imel »Leso-la« — ta se je porajal nekaj let kasneje, je bila brunarica -pač redno pleskana z laki, ki iso bili za ta namen na razpolago, od firneža, laka za kočije, impregnacije za les, vse tja do »zunanjega« -Bulkolita, ki je bil ikot zadnji nanešen pred približno 5 lelti.
-Ker noben premaz ni večno trajen, je tudi BUkolit »dozorel« za obnovo. No, prav -žulljave »sladkosti« takšne obnove so občutili že v -naslovu imenovani planinci, ki so se loti-li repara-ture opleska ter na priporočilo naše servisne službe prešli na uporabo zaščitne la-zure — »Le-sdla«.
Za lazurne premaze je značilno, da sicer zahtevajo nekoliko pogostejše intervale obnavljanja, ker pa na površini ne tvorijo -debelega filma, saj pretežni del premaza vsrka les, omogočajo zelo enostavno in lahkotno obnovo opleska. Iztrošene površine ije dovolj le skrtačiti in od-prašiiti — to je v -glavnem vsa priprava podlage. Prav to- pa je ena izmed bistvenih prednosti lazur pred klasičnimi oljno-smotlnimi ali al-kid-nimi laki, -saj reparaturo la-h-ko izvaja praktično vsakdo. F-unigicidi, ki jih laz-ure vsebujejo, -pa les ščitijo pred trohnobo in plesnijo.
Klasični »filmotvomi« laki, ki so še -danes v rabi, tvorijo na površini lesa debelejši film, čigar trajnost je sicer -nekoliko daljša kot pri tanko-sloj-nih lazura-h, toda ko tak film prične propadati, v-dira podenj Vlaga, -les pa se ponavadi o-kuži še z lesno plesnijo in gnilobo. Posebno hudo je, če ljudje -pričakujejo (na Gorenjskem so to -razumljive želje), da bo trajnost teh -lakov vsaj petdeset 'let. Tako propadle površine je zello -težavno pripraviti za obnovo: la-k se nekje lušči, drugod pa še drži in ga je težko odstraniti, zaradi česar ostane reliefna površina. Razen tega je lles ponekod zdrav in svetal, drugod preperel, -plesniv, siv in črn, kar še poveča li-sast videz. Prav tak primer je bil z brunarico na Voglu. B-ukolit po 5 letih ni izgubil nič sijaja, kar dokazuje njegovo kvaliteto v ustreznih sistemih, npr. za -barvanje vagonov ter v antik-oroziji nasploh. žal prav zaradi izredne trdo-
te in žilavosti, kar je na kovinski podlagi odlika, na lesu ni več mogel slediti dilatacijam zaradi izsuševanja in navlaževanja, zato je zlasti na spodnji-h delih opažev pričel pokati in se luščiti v velikih krpah. Da bi Lesdl imel učinek, je bilo treba priti do golega in zdravega lesa in prav ob tem opravilu so si naši planinci »prigoljufali« krvave žulje. Skratka, takšna priprava s-tare podlage predstavlja -tričetrt vsega dela, saj ko -pridemo do samega '"pleskanja, je to že »ta luštno« opravilo.
Da bi ujeli barvni videz tistih površin, -ki še niso propadle, smo uporabili kombinacijo opleska z Lesotom »maha-gonij« in »oreh«.
Potrebno bo še nekaj let, da »bodo deloma narava in deloma nove generacije prostovoljcev opravili še s preostalimi stoji starih opleskov, nakar bomo šele -lahko rekli, da smo v celoti prešli na sodobnejši način vzdrževanja. Ti intervali bodo sicer krajši kot doslej, vendar s-i-la enostavni in lahkotni: dov-oilj bo površine rahlo odrgniti s sirkovo krtačo ter oplesk osvežiti z enim nanosom Lesola. Odpadla pa bo uporaba mučilnih orodij kot so lopatice, rezila, žične -krtače, brusni papir in celo »-larva«.
Tedaj bo našim planincem ostalo več časa za alpske aktivnosti -kot n-pr. taroik, pa tudi vstajati ne bo treba že ponoči..
Andrej Golubovič
PLANINE - TOKRAT MALO DRUGAČE
Kdor je bil v zadnje-m času v našem počitniškem -domu na Voglu, je lahko opazil, da je leseni opaž precej lisast. Premaz se na debelo lušči in odpada v velikih kosih. Če bomo stvar še naprej pustili v takem stanju, bo les popolno-ma propadel, kot je že -na južni strani, ki je še bolj izpostavljena soncu, vetru, snegu in dežju. Zato smo se člani s-mu-čarsko-iplaninske sekcije po dogovoru s pristojnimi službami odločili, da bomo s prostovoljnim delom počitniški dom sami obnovili.
Malo dobre volje, dogovarjanja, zbiranja materiala in orodja, pa smo že. v petek popoldne krenili na Vogel Jože, Marjeta, Boris, Srečo, Smiljan, Zvone, Domin, Lojze in avtor. Kljub temu, da -smo tovorili kot šerpe v himalajskih odpravah, dobre volje ni -manjkalo in smo nekaj malega postorili že ta večer. Da se ne bi zamerili drugim prebivalcem Vogla, smo potem odšli na kra-tlko turnejo po brunaricah — v večini so bile zaprte; -pa -nič ne de, dobro voljo smo pa -le pokazali.
Zjutraj me prebudi strašanski hrup in astri klici. Le kaj se dogaja, zakaj takšen trušč? Obrnem se in pokrijem čez glavo, ker me nič ne briga, ker spim, saj je vendar še skoraj noč. Še vedno mi trgajo živce in kratijo zaslužen počitek. Malo boli j prisluhnem in ugotovim, da ni
nikakršnega potresa; da le Jože e-nergično prebuja celotno druščino. Kako si nas -drzne »sredi noči« metati iz to-plih postelj? Kaj smo mogli sirote? Neusmiljena beda naše jutranje podobe se je ob zajtrku in pozdravu jutranjih sončnih žarko-v razblinila. Okrog hiše je oživelo kot na mravljišču, Srečo je že pripeljal zapoznele ovčice: Anico, Ido, Janko, Dušo, Mitja, Janka i-n Andreja — slednji je -naš strokovna -svetovalec.
Star premaz nekje kar lahkotno leti stran, drugod pa se krčevito upira ročnim žičnim krtačam, strojnim žičnim kolutom in celo lopaticam. Ostane samo še »lava«, vendar je bo premalo. Po prvih poskusih se sijajno obnese. Nič ne pomaga, Boris -mora v Color po večjo količino lave in čiim-prej se mora vrniti, kajti Janko že -pridno paca po stenah. Na nekaterih mestih je stari ibukolit tako trdoživ, da mora z »lavo« mazati -tudi -dvakrat ali celo trikrat.
Ostali pa drgnemo, -drgnemo, »Spah tllamo«, ribamo, praskamo zmehurjeno površino s stene in prsti nas bole. Smiljan je pripravil okusno kosilo, -pri čemer ne smemo pozabiti tudi Cdlorjevega kulinaričnega -mojstra Zvoneta, ki nas je o-skrbel z odličnimi surovinami.
Medtem -se je Boris vrnil, Andrej pa nas je zapustil, ker smo -njegove strokovne nasvete že pridno uporabljali v praksi in se nismo bali, da bi se kje zataknilo.
Po kosilu spet drgnemo, ribamo, praskamo in prsti in roke in vse nas bali. Do -večera del stene že pobarvamo. Vsi jo gledamo in ne moremo skriti veselja: topa je.
Zvečer kljub utrujenosti ne zaspi-mo. Nekateri zbrano tarokiramo, drugi so si uredili disko klub, Zvone je celo odšel na Komno. Šele pozne ure nas dotolčejo, da po eden in eden kapljamo v postelje.
V nedeljo (za nas je ni) gre s-pet vse po starem: nekateri drgnejo, dragi pleskamo, t-retji črpajo -kurilno o-lje v rezervoar, Ana pa pomaga Smiljanu in hkrati pazi, da ne bi kdo popacal ali kako drugače onečastil napisa COLOR, ki -se fluorescentno oranžno sveti v prelepem sončnem jutru. Usta pa so se nam raztegnila do -ušes, (ko je klicala: malica ..., karvica ...
»Dan se je že nagnil čez poldne in dela gredo proti koncu. Še ena »poslastica« nas 'čaka — izprazniti je treba odlagališče odpadkov, ki se jih je v enem letu nabralo kar nekaj -m3. Prijetno, da je -kaj. Nekateri si želijo plinske -maske, a tudi neuresničljive želje nas ne spravijo v obup — dva, tri -požirke »takratke-ga«, pa imamo spet delovno moralo.
Še zadnji, zadovoljstva poln pogled naši prenovljeni hišici in že o-toverjeni hitimo proti žičnici.
Janez štrukelj
COLOR7
COLORJEVE INFORMACIJE št, 10 (89), leto 8„ oktober 1979. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Franc Erman, Jože Gostič, Majda Možina, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	200	din
2.	nagrada	150	din
3.	nagrada	100	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor, z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. novembra 1979. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
Dopisujte
v svoje glasilo!