številka 32 • leto XXX¥IU • cena 20tCelje, 8, a¥gusla1984 JTOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Pečal smrti da mdnost žMlenlu Mati Milja iz Štor s šestimi otroki ob dveh nesrečah vztraja in se bori da- lje. Stran 13. Krk - olok za Slovence Od tistega malo, kot jih dopustuje, jih je veliko prav tam. Stran 12. Polne klavnice, ponudba pa slaba Sindikat naj ne bi prodajal svinjskih polovic. Stran 10. tudi ženske znalo poprijeti za koso Pridnih kmečkih rok ne more nadomestiti noben stroj, še posebno pa ne tam, kjer ne pride zraven ne kosilnica ne traktor. Pa ne samo moški, tudi žene morajo večkrat poprijeti za kmečko orodje in večkrat se celo zgodi, da so ženice s koso bolj spretne kot tisti, ki nosi hlače v hiši. Pod Homom se takšne ženske zberejo vsako leto in tekmujejo v košnji, moški pa jim pomagajo pri grabljenju. Več na 10. strani. EDj mASNEC Tovarna usiua za boli čisto okolle v Tovarni usnja Šoštanj že imajo pripravljene idejne na- črte za gradnjo čistilne na- prave, ki jo bodo začeli gra- diti predvidoma oktobra na področju, kjer stoji tovarna. V akciji za gradnjo pomemb- nega objekta za čistejše oko- lje sodelujejo delovna orga- nizacija. Zavod za urbani- zem in Vodna skupno.st, ki bo tudi glavni financer ob- jekta, katerega predračun- ska vrednost je 100 milijo- nov. Čistilna naprava naj bi bila gotova prihodnje leto, z njeno pomočjo pa bodo opravili potrebno predčišče- nje, kar pomeni prehod manj strupenih stvari v Pako in njeno okolico, kar kazi oko- lje in povzroča slabo voljo med krajani. Čistilna liaprava Tovarne usnja Šoštanj bo tako zača- sno nadomestilo za central- no čistilno napravo, ki naj bi bila za vso velenjsko dolino, venaar je do nadaljnega ne bodo gradili zaradi pomanj- kanja sredstev. Za centralno čistilno napravo bi samo le- tos potrebovali že 400 milijo- nov, kar pa seveda ne morejo zbrati kar tako. Delni obliž bo tako interna čistilna na- Drava, od katere pa si vseeno veliko obetajo. T. VRABL specialist med proizvaMlci hlač Cesta na Planino bo do roka Delavci Cestnega po- djetja iz Celja so vložili veliko truda, da bi bila cesta na Planino konča- na do šentjurskega ob- činskega praznika, ki bo 18. avgusta. Ta teden so začeli že z asfaltiranjem planinskega klanca in kljub kratkemu roku, bo cesta končana pravoča- sno. Poleg tega bodo ure- dili in asfaltirali tudi 160 metrov ceste, ki povezu- je klanec s Planino. V.E. K/lednarodnI delo¥ni tabor v Trebčab Pn/ie tUdI novinarska šola v organizacill Centra za Išrformiraštfe, raziskovattfe Im založništvo nrt RK ZSMS Sredi julija so začeli z de- lom udeleženci tabora, ki se je v marsičem razlikoval od dela na klasičnih mladin- skih akcijah. To naj bi bila (»bi bila« pišemo zato, ker vse le ni bilo tako, kot so predvidevali na začetku) mladinska delovna akcija na drugačen način, lahko bi rekli tudi na bolj privlačen način za udeležence. Od »klasičnih« mladinskih de- lovnih akcij se je razlikoval po tem, da je bilo mogoče na njem sodelovati tudi za krajši čas (ne manj kot se- dem dni). Na taboru ni bilo enotnega urnika za vse udeležence, ampak so si ga krojili sami. Taborjani niso bili organizi- rani po brigadah, ampak jih je združevala skupna želja, da so prišli v tabor pomagat pri razvoju manj razvitih krajev. V ospredju takšnega tabora je bilo samoupravlja- nje, ki je slonelo na načelu dogovarjanja vseh udeležen- cev na zboru taborjanov. Ta- borjani so lahko sami odlo- Na taboru je bilo tudi osem tujk. Večina izmed njih je bila prvič v Jugosla- viji, zato jih je zanimalo praktično vse. Jessica Gross iz Nemčije je poveda- la, da jo je že od nekdaj za- nimala naša država. K nam je prišla tudi zato, da bi spoznala nove prijatelje in izvedela čim več o našem življenju. čali, kaj bodo počeli v pro- stem času. Izbira je bila veli- ka: od raznih krožkov do izletov v znane kraje. Poseb- nost tabora pa je bila (poleg novinarske šole) tudi med- narodna udeležba. V Bistri- co ob Sotli so prišla na de- lovne počitnice dekleta iz Zvezne republike Nemčije, Finske ter Francije. V taboru Trebče je bUa tu- di novinarska šola, na kateri so se zbrali pisci mladinskih in šolskih glasil iz Slovenije. Osnovni namen novinarske šole je bil, da seznaniti ude- ležence z osnovami novinar- stva v obliki predavanj, raz- govorov in pisanja. Redko se zgodi, da seminarje organizi- rajo prav na delovnih akci- jah oziroma taborih. Vendar je ta oblika še vedno primer- nejša kot pa bivanje v hote- lih na račun občinskih kon- ferenc ZSMS. Mladi so na delovni tabor prišli, da bi si z delom »zaslužili« bivanje ter, da bi o taboru pisali in izdali bilten. Nadaljevanje na 5. strani Slama s poU, zrpje v silose f^ejšnji teden je bilo vreme vendarle naklonjeno žanjcem, ^ So zlato zrnje spravili s polj v silose. FOTO: EDI MASNEC Kdo bo prej pojedel presto? To je bila le ena izmed družabruh iger na javni oddaji Radia Celje v Piranu. Oglejte si reportažo na 11. strani. FOTO: EDI MASNEC 2. STRAN - NOVI TEDNIK 9. AVGUST 11 V Radečah gradilo novo blagovnico Jeseni botto pričeli graditi tudi pnd večnamenski stanovanjski obleki Nasproti kulturnega do- ma »Svoboda« na desnem bregu Sopote raste komu- nalni center Radeče, kjer bo trgovina, tržnica, parkiri- šča in trije večnamenski stanovanjski bloki. Od aprila do danes so že veliko naredili, čeprav je gradbincem vreme nenehno nagajalo, vendar zatrjujejo, da bo prvi objekt - blagovni- ca - dograjen do roka, torej do 29. novembra. Širše radeško območje šte- je okoli 8 tisoč ljudi, ki velik del svojega denarja porabijo v večjih nakupovalnih cen- trih izven Radeč in celo obči- ne, največji del ljudi hodi v Celje, manjši pa v Sevnico. Morda bi kdo očital lokali- stično gledanje na problem osnovne in širše preskrbe v Radečah, vendar če pogleda- mo s strani občanov, jih na- kupi drugod stanejo veliko več zaradi oddaljenosti po eni str^i in slabih promet- nih zvez po drugi strani. Di- rektnega vlaka za Celje ni, temveč je potrebno prestopi- ti v Zidanem mostu, tudi av- tobusi vozijo le nekaj krat na dan. Preskrba je slaba, prizna- vajo trgovci. Pa ne zaradi nji- hove malomarnosti, temveč zaradi tega ker nimajo ne do- volj velikih trgovin ne skla- dišč za primerno shranjeva- nje blaga. To stanje bodo z novo blagovnico seveda izboljšali. Na 2000 m^ bo »market«, bife ter tekstilno tehnični oddelek. Obstoječe trgovine v kraju pa bodo sprem.enili v trgovine s spe- cializiranim blagom kot na- primer železnine, gradbeni- mi materiali in salon pohiš- tva. Nedvomno se bodo izbolj- šali delovni pogoji, na novo pa bodo zaposlili 10 mladih delavcev, štipendistov tozd Prodaje Merx Radeče. Investicijo, ki znaša okoli 62 milionov dinarjev krije in- vestitor Tozd Prodaja Rade- če ob pomoči združenih sredstev interne banke SOZD Merx ter združenih sredstev tovarne papirja Ra- deče. V jeseni bodo uredili tudi tržnico in parkirišče, pričeli bodo graditi še prvi večna- menski stanovanjski objekt, kjer bo skupna kotlovnica, zaklonišče ter trafo postaja. Stanovanjske objekte in ko- munalno ureditev pa finan- cirata samoupravna stano- vanjska skupnost občine La- ško ter komunalna skupnost Radeče. Preden so pričeli načrtova- ti to veliko investicijo so opravili tudi raziskavo trži- šča po kateri so med drugim ugotovili, da se polovica kupne moči radečanov in okoliških krajanov izliva v že omenjene nakupovalne cen- tre, računajo, da bodo z no- vim prodajnim centrom zmanjšali porabo »zunaj« na desetino. VIOLETA V. EINSPIELER Elektrarna na VrtiovSkem pollu v jeseni bodo v Vrhu nad Laškim pričeli s pripravlja- njem lokacijske dokumentaci- je za gradnjo elektrarne na Vr- hovškem polju. Hektrama naj bi zavzela področje 20 ha, veči- ne kmetijskih zemljišč. Kraja- ne so izvajalci. Savske elek- trcime, že tudi seznanili z načr- ti, sedaj pa se bodo pričela do- govarjcUija o nadomestnih zemljiščih za kmete. VVE Javne telitnice ne bo do praznika Komunalno obrtno po- djetje iz Šentjurja opravlja poleg osnovne dejavnosti tudi vrsto drugih storitev in si na ta način zagotavlja po- treben dohodek. Tako trenutno končuje stano- vanjsko gradnjo v Ka- lobju in gradnjo javne tehtnice pri železnici postaji v Šentjurju. Stanovanjska gradnja v Kalobju je že skoraj kon- čana, urediti je potrebno le še zunanje okolje in ob- jekt bo predan svojemu namenu. Krajani Kalobja so na to čak^ že več let, kajti poleg stanovanj bo- do pridobili tudi prostore za krajevni urad in pošto. Doslej so se morali sesta- jati v šoli ali v gostilni, pošte pa sploh niso imeli. Tudi javno tehtnico Šent- jurčani že nestrpno priča- kujejo, ker morajo voziti blago na tehtanje v Štore in v Celje, kar je zamudno in povezano z dokajšnji- mi stroški. Tehtnica bi morala biti končana že v avgustu, do občinskega praznika, vendar so se de- la zavlekla zaradi neugo- dnih vremenskih razmer in pomanjkanja cementa. Tako bodo lahko začeli Sentjurčani tehtati na no- vi tehtnici šele prihodnji mesec. V septembru pa bo Ko- munalno obrtno podjetje prevzelo v upravljanje tu- di krajevne vodovode v Novi vasi, Hruševcu in Gorici pri Slivnici. Vodo- vode bodo obnovili in na ta način preprečiU izpad vode in izboljšali oskrbo. Prevzeli pa bodo tudi ostale vodovode, ki jih si- cer že upravljajo. S prev- zemom bodo pridobili sredstva, ki so potrebna za obnovo vodovodov. V.E. Predsednik izvršnega odbora poslovne skupnosti za hmeljarstvo SRS Edi Omla^ podeljuje zlato plaketo Jožetu Juraku za visok pridelek sorte Atlas, letnik 83. To^ Jurakova tretja zlata plaketa. Foto: TONE TAVCas^ Prlznaida zaslužnim hmeljarfem v soboto zvečer je bil v dvorani Hmezada v Žalcu družabni večer, na katerem so zaslužnim hmeljarjem iz Slovenije podelili zlata, sre- brna in bronasta priznanja v tekmovanju za visoke pri- delke hmelja ter priznanja dolgoletnim hmelarjem. Zlato plaketo in nagrado za prvo mesto pri goldingu je prejel Marjan Jelovšek iz TZO Petrovče, ki je pridelal 2016 kg hmelja, bronasto Stanko Podbregar iz TZO Tabor 1740 kg, bronasto Jo- že Jurak iz TZO Prebold 1657 kg; zlato za sorto aurora je prejel Slavko Hriberšek iz TZO Braslovče 2575 kg, bro- nasto Viki Ježovnik iz TZO Polzela 2539 kg in bronasto Ivan Rojnik iz TZO Braslov- če 2462 kg; za sorto atlas je zlato prejel Jože Jurak iz TZO Prebold 2481 kg (do se- daj je dobO že tretje zlato) srebrno Franc Sedminek iz TZO Šempeter 2417 kg, bro- nasto pa Slavko Hribemik iz TZO Braslovče, ki je na ha pridelal 2311 kg hmelja. Po- delili so tudi kolektivne na- grade. Zlato je prejel Hme- zad DO Kmetijstvo 2alec TOZD Petrovče DE Drešinja vas, bronasto Inštitut za hmeljarstvo in pivovamištvo Žalec in bronasto Hmezad DO Kmetijstvo 2alec TOZD Petrovče, DE Vojnik. Za dol- goletno hmeljarjenje so priz- nanja dobili: Franc Bukov- nik, Vinko First, Franc Gri- vec, Jana Gregur, FVanjo Hanželj, Božidar Horvat, Jo- že Irmančnik, Štefka Jan, Franc Jelen, Elizabeta Jošt, Albin Korenko, Anton Kom- polšek, Martina Kranjc, Mi- lan Lesjak, Ljudmila Ločič- nik, Jože Lavrek, Mladen Madžarič, Mirko Mom, Peter in Ivan Povše, Ana Polak, Rudi Poteko, Alojz Rovan, Jože Božič, Anton Sitar, Ivan Strojanšek, Angela Sa- lej, Vinko Ušen, Ivan Vaj Jože Veselic, Franc Verde in Milan Zolnir. Zbranim hmelarjem je goJ voril predsednik Izvršnega odbora poslovne skupnosti za hmeljarstvo SRS Edi Omladič, ki je povdaril po- men srečanja ter o letošnji letini dejal, da bo srednja do- bra, če ne bo vremenskih ne- prilik. Največ pa je govorilo letini hmelja 1983, ki ji je bilo namenjeno tudi srečanje. Lani so slovenski hmeljarji pridelali 3300 ton hmelja, kar 800 ton pa ga je vzelo neurje s točo. Predstavili so tudi novega starešino, to je Stanko Pod- bregar iz Ojstriške vasi in spremljevalko Heleno Go- lavšek iz Migojnic. Oba pa se bosta predstavila v nedeljo na osrednji prireditvi ob 22 Dnevu slovenskih hmeljar- jev v Braslovčah. TONE TAVCAR Zadnia delovna izmena za brigadirje na Kozlanskem Brigadirsko poletje na Kozjanskem se vse bolj bli- ža koncu in znani so že tudi prvi delovni rezultati. Vod- stvo akcije meni, da bodo delovni načrti za letošnje poletje doseženi, če ne celo preseženi in da bo tudi le- tošnja zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko zaključena uspešno. V nedeljo so prišli v briga- dirsko naselje Jože Perčič v Šentvid pri Planini zadnji brigadirji, ki bodo letos po- magali na Kozjanskem. Tret- ja delovna izmena se je torej že pričela in z novimi briga- dirji je na akcijo prišel že tu- di tretji komandant. Prav ka- drovske težave pa so letos ti- ste, ki najbolj peste mladin- sko prostovoljno delo na Kozjanskem. Zaradi prometne nesreče, ki jo je imel evidentirani ko- mandant Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko Jože Artnak, je bilo potreb- no v zelo kratkem času izbra- ti drugega kandidata za to odgovorno mesto. Prav tu pa so se pričele težave. Tako je bil prvi komandant akcije Sentjurčan Edi Peperko, drugo delovno izmeno je vo- dil Boris Petek iz Šmarja, se- daj pa je komandant akcije Danilo Cikovšek. Vse te me- njave komandantov seveda ne potekajo brez zapletljajev in kljub temu, da nobenemu komandantu ne moremo oči- tati malomarnosti in slabega dela, bi bilo za samo mladin- sko prostovoljno delo veliko bolje, da bi akcijo vodil skozi vse tri izmene en sam ko- mandant. Le-ta bi imel boljši pregled nad že opravljenim delom in bi lahko tudi bolje koordiniral posamezna dela. Tako pa vscik nov koman- dant izgubi nekaj dni že sa- mo s spoznavanjem svojih nalog in uvajanjem v delo. V tretji delovni izmeni na Kozjanskem bodo delali bri- gadirji iz Višegrada v Bosni in Hercegovini, Lebanov v Srbiji, pionirska delovna bri- gada iz Jesenic, v kateri so- delujejo pionirji iz vse Go- renjske, in bratska brigada vseh pobratenih mest Jugo- slavije, ki jo je pripravila ob- činska konferenca mladih v Hrastniku. V tretji delovni izmeni so brigadirji pričeli z deli na dveh novih deloviščih v la- ški občini. Tako bodo odslej delali v Jurkloštru in na Ma- rofu, nadaljevali pa bodo tu- di še z izkopom trase za vo- dovod Kapsl-Dobje in pola- ganjem električnega kablo- voda v Hrušovju. Pa se za konec še enkrat povrnimo v drugo delovno izmeno. Brigadirji so uspeš- no opravili svoje delo, delov- ni načrti so bili po prvih izra- čunih preseženi in vse briga- de razen Kranjčanov, so bile tudi nagrajene z vsemi mož- nimi priznanji akcije. Kranj- čani so ostali praznih rok za- to, ker je na akcijo prišlo le šest brigadirjev tamkajšnje občinske konference. Mla- dinsko delovno brigado so sicer številčno popolnih z mladimi iz Gračanice, tako da je na sami akciji dosegala prav tako dobre delovne re- zultate. Pa vendar ostaja kljub temu grenak priokus. Vprašamo se lahko, ali je res tako malo zanimanja med mladimi za mladinsko prostovoljno delo. In, če je to res, zakaj je tako. Ali pa se zamislimo nad izjavami mladih Kranjčanov, ki so povedali, da je bilo informi- ranje za odhod v mladinsko delovno brigado, ki je v pri- pravljalnem obdobju glav- na naloga vsake občinske konference, zelo slabo. Prav tako brigadirji za na samo akcijo niso dobili potrebne opreme in pripomočkov za popoldanske interesne de- javnosti. Vendar povsod, kjer so imeli letos številčno nepopolne brigade, vendar- le ni bilo tako. Brigadirsko poletje na Kozjanskem se torej za letos počasi bliža h koncu. In prav zato je potrebno opozoriti na številne težave, ki se kljub prizadevnosti, pojavljajo. Menjave komandantov akci- je, nepopolne brigade in še nekaj takšnih težav je na Kozjanskem, če seveda ne upoštevamo težav s pitno vo- do v začetku akcije in pre- majhne jedilnice. IVANA FIDLER Obletnica ustanovitve Slandrove brigade v vojašnici Jožeta Me- niha-Rajka so v soboto proslavili obletnico usta- novitve 6. slovenske udarne brigade Slavko Slander. Na proslavi je imel uvodni govor ko- mandant Ratko Cvijano- vič. Orisal je pot brigade med narodnoosvobodil- nim bojem. Vojakom, ki so se najbolj izkazali pri posameznih dejavnostih kot je šport, udeležba na športnem prvenstvu LJAO in podobno, je po- delil značke Primernega vojaka. Na proslavi so bili tudi predstavniki družbe- nopolitičnih organizacij celjske občine. Ob tej pri- ložnosti so poslali tudi pozdravni telegram pred- sedstvu SFRJ, predsed- stvu CK ZKJ ter družbe- nopolitičnim organizaci- jam povezanim z njiho- vim delom. VIDA JAKOP Samo z obljubami ni mogoče telefonirati Sentlurčanl so očitali občinsketnu vodstvu, da le nesposobno Krajani iz krajevnih skupnosti Šenjtur-center, Šentjur-okolica in Blagov- na so se zelo razburili, ker je podjetje Pap iz Ljubljane, ki gradi v Šentjurju telefon, brez obrazložitve umaknilo z delovišča svoje delavce. Šli so celo tako daleč, da so očitali občinskemu in kra- jevnim vodstvom, da so neučinkoviti, nesposobni in premalo zainteresirani za razvoj občine. Zato je kra- jevna skupnost Šentjiu-- center sklicala sestanek, ki so se ga udeležili tudi pred- stavniki ljubljanskega po- djetja in PTT iz Celja. Predstavniki ljubljanske- ga podjetja so povedali, da so prestavili delavce na delo- višče v Titovo Velenje zato, ker niso imeli dovolj potreb- nega materiala, da bi lahko nadaljevali delo v Šentjurju. Obljubili so, da bodo do 30. avgusta končali vsa dela v krajevnih skupnostih Sent- jur-center in Blagovna ter v Hruševcu, kasneje pa bodo končah z delom v Novi vasi, Cmolici, Botrišnici in na Ka- menem. Krajani so večkrat zahte- vali ustrezen odgovor tudi od PTT, ki pa jim ga ni mo- gel dati, ker je do zakasnitve prišlo po krivdi ljubljanske- ga podjetja, ki ni izpolnilo obveznosti in predalo objek- ta v dogovorjenem roku. Predstavniki PTT so na se-^ Stanku obljubili krajanom, da bodo dobili priključke že septembra, če se bo Pap to- krat držal dogovora. Na sestanku so predstav- niki krajevnih skupnosti za- htevali tudi natančno doku- mentacijo o vseh podraži- tvah, ker hočejo na ta način preprečiti, da bi zaradi zaka- snitve, ki jo je zakrivilo ljub- ljansko podjetje, plačali več, kot je bilo dogovorjeno. Pap je obljubil, da bo dostavil vse račune in da bo ustrezno obrazložil podražitve. Sent- jurčani so tako zopet boga; tejši za nekaj obljub, če si bodo lahko z njimi kaj poma- gali, pa bodo videli že čez nekaj tednov. VE- 22. Dan iimeljarjev v Braslovčah Zaključek Dneva hmeljarjev in pravzaprav višek prireditve bo v nedeljo ob 15. uri v Braslovčah, ko se bosta obiskovalcem predstavila hmeljarski starešina in njegova spremljevalka, pri- kazali pa bodo tudi stara hmeljarska opravila. Ob koncu bo še demonstracija Sipovih kmetijskih strojev, nato pa seveda za- bava do jutranjih ur z ansamblom Veseli hmeljarji, ki bo obisko- valce Braslovč zabaval tudi že v soboto zvečer. Med več drugimi prireditvami v sklopu letošnjega Dneva hmeljarjev velja ome- niti tudi srečanje hmeljarskih tehnologov Slovenije, ki bo jutri. JANEZ VEDENIK fl AV6UST 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 3 ftšle plače kllub izgubi pelavcl Potrošnika Iz SenUurla bodo prikrajšani za fsgros, socialno pomoč... v prvem polletju je delovna organi- zacija Potrošnik, sozd Merx iz Sent- jjirja ustvarila nekaj manj kot štiri pjilijone izgube. Kljub temu so, v pri- merjavi z istim obdobjem lani, povi- jali osebne dohodke za 45 odstotkov, •frenutno pokrivajo izgubo s sredstvi rezervnih skladov tozda, tako da de- lavcem ne grozi zajamčeni osebni do- hodek. Šentjurski izvršni svet je že po prvem trimesečju razpravljal o nesora- zmerju med izgubo in razmeroma vi- jokim povišanjem osebnih dohodkov, vendar si kolektiv očitno to lahko do- voli, ker je pač del sozda Merx. V Po- trošniku pa pravijo, da so hoteli zago- toviti svojim delavcem socialno var- nost in da so kljub povišanju njihovi osebni dohodki še vedno pod povpreč- jem sozda. Poleg tega navajajo števil- ne vzroke, ki so povzročili izgubo. Med njimi so po njihovem mnenju najvaž- nejši: fizično padanje prometa, pada- nje razlike v ceni, veliko povečanje ob- veznosti zaradi obresti, slabi plačilni pogoji, veliko število enot, ki že vrsto let delajo z izgubo in precejšnja fluk- tuacija prodajnih kadrov. Skratka gre za vrsto težav, ki jih ima trgovina v celoti in niso posledica slabosti teko- čega poslovanja. Toda po vsej verjet- nosti tudi teh slabosti ne manjka, kajti tozd Trgovina šentjurskega kmetijske- ga kombinata se srečuje s povsem ena- kimi težavami, pa je vendar v prvem polletju ustvaril nekaj več kot štiri mi- lijone ostanka dohodka. Zato je vpra- šanje, kako so si lahko v kolektivu dovolili 45-odstotno povišanje plač, ki si ga zastavljajo Sentjurčani, na mestu. Kljub temu, da delavci Potro-šnika ne bodo prejemali zajamčenih osebnih dohodkov, jih bo izguba po svoje pri- zadela. V kolektivu ne bodo ob koncu leta oblikovali nobenih skladov, niti sklada za splošno in skupno porabo. To pa pomeni, da bodo delavci prikraj- šani za vrsto ugodnosti kot so regresi, socialne pomoči, stanovanjski krediti in druge. Poleg tega kolektiv že leta ne namenja nobenih sredstev za razširje- no reprodukcijo, letos pa ne bo ostalo dovolj denarja niti za nujne rezerve. V Potrošniku pričakujejo, da bodo ob koncu leta poslovali s pozitivno nulo. Drugače pa je kolektiv v prvem pol- letju povečal celotni prihodek za 48 odstotkov, v primerjavi z istim obdob- jem lani in presegel plan za 9 odstot- kov. Povprečni osebni dohodek delav- cev pa znaša po povišanju 18.465 din. VILI EINSPIELER Nove razmere terlalo nove manire Prišli so časi, ko tudi mesarji bolj na tenko režejo meso, ga bolj malo izsekavajo, ker pajek že po prene- kateri denarnici mreže spleta. V Celju je oni dan ženica prosila: »Petnajst dek mesa za golaž. Pa prosim, gospod mesar, res samo petnajst dek.« V eni od treh laških prodajaln mesa je stara ženica povpraševala po kurjih perutničkah. Pa je oseba za pultom pogruntala domislico, rekoč: »Pemtničke so odfrčale. Kupite bedrce!« Šala na žalost ni vžgala. Iskrice vlage v očeh so podkrepile polglasno opravičilo in zadrego: . »Za bedrca pa nimam denarja.« Nove razmere terjajo nove manire. Dokler pa katerih še traja, je pri drugih vrag šalo že odnesel. Zal. EC 40 miiilonov ostanka čistega ilohodka v Topni s kolektivnega dopusta so se vrnili delavci celjskega j Topra in v zadovoljstvu dobrih poletnih rezultatov nada-;; ljujejo z delom. Po besedah direktorja Zvoneta Dežnaka sb; v šestih mesecih ustvarili za 40 milijonov čistega do-S hodka, kar se jim še ni zgodilo v zadnjih dvajsetih letih. ] Proizvodnja sicer malenkostno zaostaja (0,4 odstotka), do-1 hodek pa je bil 67 odstotkov, iz\'oz je malo pod načrtom, i vendar bodo to nadoknadili do konca leta. Ker imajo trenutno polna skladišča gotovih izdelkov so se; odločili za posebno akcijo, ki jo bodo izpeljali še do konca \ avgusta in domače trgovine napolnili z novimi izdelki za! zimsko sezono 1984/85. Redno izpolnjujejo izvozne načrte za I Češkoslovaško, medtem ko se je zataknilo pri izvozu v ZR \ Nemčijo. Vendar v Topru upajo, da bodo tudi to ugodno; rešili. \ T. VRABL 1 Kakšno mleko pijemo in v kakšni embalaži Pojasnilo Hmezad Celjske mlekarne zaradi pakiranja mleka v embalažo PURE PACK In njegovega trajanja z nabavo polnilnih strojev za mleko ameriške firme PURE PACK za novozgraje- no regijsko mlekarno v Arji vasi ter pričetkom posku- snega obratovanja nove mle- karne, je DO Celjske mlekar- ne dala prva v Sloveniji na trg mleko v PURE PACK kartonski embalaži. Ker omogoča sodobno polnenje na novih strojih v ustrezno embalažo polniti mleko s po- daljšanim trajanjem, je DO Celjske mlekarne dala v no- vo embalažo tudi »pasterizi- rano, delno posneto in ho- mogenizirano CELEIA mle- ko« tipizirano na 2,8% mleč- ne maščobe. Celeia mleko uvrščamo v kategorijo mle- ka, ki ga določa pravilnik, in sicer: - konzumno pasterizi- rano mleko s podaljšanirn rokom trajanja 4 dni in več. Zaradi te kategorije mleka ie v mlekarni poostrena od- bira mleka po kakovosti, v bakteriološkem pogledu. Ta- ko odbrano mleko nato v te- hnološkem postopku v mle- ^'dTni predhladimo in opravi- •^0 takoimenovano frakcio- nirano pasterizacijo. To po- ^eni, da je mleko pasterizi- rano po kratkotrajnem po- stopku na 72 °C v času 15 se- l^und. Vendar je mleko s po- daljšanim rokom pasterizira- jo dvakrat, kar daje mleku ^^čjo trajnost. Pri tem pa 'Opozarjamo, da mleko s tem '^i sterilizirano in ga ne mo- •■^mo primerjati s sterilizira- '^'iTi mlekom (alpsko mleko). V proizvodnji CELEIA ^leka je vključena poleg ^Vakratne pasterizacije še '^.\'aliteten postopek dezodo- •"^zacije in homogenizacije Jl^leka. S postopkom dezo- ^orizacije odstranimo vse ^^entuelne tuje vonjave mle- ^9 (vonj po silaži, vonj po '^vu), s postopkom homo- genizacije pa razpršimo tol- ^obne kroglice mleka tako na drobno, da se v embalaži tudi v podaljšanem trajanju ne izloča mlečna maščoba na površini v obliki smetane ali celo manjših grudic v mleku. Tako ima CELEIA mleko po organoleptičnih lastnostih zelo podobne karakteristike kot sterilizirano mleko. Dvakrat pasterizirano, de- zodorirano in homogenizira- no mleko polnimo v karton- sko embalažo PURE PACK ter mleko do v trgovske mre- že držimo na 4 °C. Ob zagoto- vitvi »hladne verige« do po- trošnika ima tako mleko traj- nost 4 dni, kar zagotavlja proizvajalec z označevanjem trajnosti ob polnenju mleka. Pripomniti pa seveda mora- mo in trgovsko mrežo ter po- trošnike opozoriti na zgoraj omenjeno »hladno verigo«, da ima CELEIA mleko zago- tovljeno trajnost le ob spo- štovanju navodil, ki so tudi na embalaži, da mora biti mleko hranjeno nepretrgo- ma do potrošnje na tempe- raturi, ki ne presega 8 "C. To želimo opozoriti pred- vsem zato, ker vse prehitro pozabljamo na pravilno hra- njenje mleka na nizki tempe- raturi, oz. zaradi primerov, da so CELEIA mleko shra- njevali na temperaturi okoli- ce, skupaj s sterilnim mle- kom in se je zato kisalo. Po- večana kvaliteta pridelave mleka, poostren nadzor pri odbiri surovega mleka, dvoj- na pasterizacija, polnjenje mleka v kvalitetno karton- sko embalažo in zagotavlja- nju »hladne verige« so prav gotovo postopki, ki opravi- čujejo in zagotavljajo višjo higiensko kvaliteto mleka, s tem pa tudi trajnost. Poudar- jamo, da to mleko ohranja še vse značilnosti pasterizirane- ga mleka in s tem prednosti pred steriliziranim mlekom zaradi polnejše biološke vre- dnosti. Organoleptično pa predstavlja znatno boljšo kvaliteto konzumnega mle- ka. Mleko je biološko visoko vredno živilo s številnimi vi- tamini ter ustrezno količino lahko prebavljivih beljako- vin. Kvalitetna homogeniza- cija preprečuje združevanje maščobnih kroglic ter izloča- nje teh v obliki smetane na robovih embalaže, mleku sa- memu pa poveča prebavlji- vost in da značilen poln okus. Zaenkrat dajemo v promet mleko v kartonski PURE PACK embalaži z osnovno ploskvijo 70,0 X 70 mm z vsebino 1 1, ki je izredno pri- merna za hlajenje v hladilni- ku in tudi zelo stabilna. Nadvse dobrodošel in nepri- merljiv s plastično embalažo pa je enostaven in praktičen način odpiranja embalaže. MoblllzaGila ali ekonomski ukrepi? v sredstvih javnega obve- ščanja smo se lahko te dni seznanili s stališči Zvezne konference SZLU^ do neka- terih pomembnih vprašanj uresničevanja dolgoročne- ga programa ekonomske stabilizacije. Eno od stališč se je glasilo: v vsaki organi- zaciji združenega dela mo- bilizirati vse delovne sa- moupravne in poslovodne organe ter strokovnjake za zmanjšanje materialnih stroškov, še zlasti režije in neproduktivnega dela. Vprašanje, ki takoj sledi: ali smo se z dolgoročnim programom opredelili za neekonomsko, politično ali za administrativno prepriče- vanje ali pa smo se opredelili za selektivne ukrepe eko- nomske politike, ki bi ustva- rili pogoje, da bi organizacije združenega dela zasledujoč lasten ekonomski interes uresničevale širše družbene interese, katerih eden je lah- ko tudi zmanjšanje režije in neproduktivnega dela ter materialnih stroškov? V dol- goročnem programu je toč- no zapisano, da bi realizacija takšnega interesa morala biti rezultat ekonomske prisile in ne neekonomskega, poli- tičnega prepričevanja oziro- ma mobilizacije. V zmanjšanje režije in ne- produktivnega dela bodo or- ganizacije združenega dela prisiljene takrat, ko bodo morale obračunavati realni dohodek, v katerem ne bo več vrednosti osnovnih sred- stev kot posledice nizke amortizacije, materialnih stroškov delovne skupnosti, plačljivih terjatev ipd. - z eno besedo: fiktivnih vre- dnosti. Takrat se bo zgodilo, da bo zaposlovanje narašča- lo hitreje, kot bo redno rastel razpoložljivi dohodek, posle- dica tega pa bo tudi nižja po- raba na delavca. V tem pri- meru bodo delavci še kako zainteresirani za čimbolj skr- čeno režijo in neproduktivno delo, saj bo od tega odvisna njihova osebna poraba. V nižje materialne stroške bodo organizacije združene- ga dela ekonomsko prisilje- ne takrat, ko bomo imeli realno obrestno mero, realen tečaj dinarja, ko bo trg dolo- čal vrednost vloženega dela in, ko bodo osebni dohodki delavcev odvisni od uprav- ljanja z družbenimi sredstvi. Za realizacijo ekonomskih interesov je torej potrebno kreirati ekonomsko politiko in njene ukrepe. To pa je ve- liko težje kot izvesti mobili- zacijo. Seveda so tudi rezul- tati obeh pristopov hudo ra- zlični. Samo pr\'i pristop pa zagotavlja racionalno zapo- slovanje organizacij združe- nega dela, zato smo se zanj tudi odločili v dolgoročnem programu. Kaj naj SZDL to- rej zahteva? Mobilizacijo ali ustrezno ekonomsko politi- ko in ukrepe od tistega, ki jih je dolžan dati? Mislim, da di- leme tu ni! DUŠAN JEREB PREJELI SMO Gostišče Hum v I^Skem podirajo Pred dnevi so v La- škem dali dokončno oce- no o upravičenosti nalož- be v nadomestno gradnjo gostišča Hum. Nov objekt bo dvignjen s sprednje strani, da bo v isti višini kot novo križi- šče. V kletnih prostorih bo pivnica z 80 sedeži, v pritličju pa restavracija in točilnica s 180 sedeži. Tu bosta tudi recepcija in tu- ristični biro. V podstreš- nem delu bodo sobe s skupno zmogljivostjo 50 ležišč. Naložba v hotel znaša okoli 60 milijonov. Pokri- la jo bo temeljna organi- zacija gostinstvo Savinja z lastnimi sredstvi, nekaj s pomočjo interne banke SOZD Merx in * sredstvi nekaterih delovnih orga- nizacij iz Laškega Izvaja- lec del, Ingrad, zagotavlja v pogodbi, da bo hotel do- končan v desetih mese- cih. V. M. POGLED V SVET s kov!notehno Kako živeti in preživeti Nemalokrat je slišati bolj ali manj jezna mnenja, da so mednarodne konfe- rence največkrat zapravljanje časa in denarja, da prinesejo malo ali nič kori- sti, včasih pa celo škodo. Takšna mne- nja je slišati tudi zadnje tedne, ko so se zvrstile kar tri konference v bistvu na sorodno temo: o prehrani v Afriki, o afriških beguncih in sedanja svetovna konferenca v mehiškem glavnem mestu o prebivalstvu. Takšne kritike vsebujejo seveda do- bršno dozo pretiravanja, porojenega bodisi iz nepoznavanja stvari ali iz ka- kih nedobronamernih namenov. Obe- nem je - kot večkrat ob pretiravanju - v tem tudi trohica resnice. Res je: prej- kone bi bili lahko sadovi takih medna- rodnih in svetovnih posvetov večji. Obenem pa je še veliko bolj res, da je, v sodobnem svetu, polnem razprtij, medsebojnih obtožb in tudi vojn med državami, hvalevredno, da ni presahni- la pripravljenost pogovarjati in dogo- varjati se o stvareh, ki so življenjskega pomena za človeštvo. Kratko rečeno: o tem, kako bomo - živeli, kako preži- veli. Mi, ki smo srečni, da nam ni treba otepati lakote, ki nam ni treba hoditi kilometre daleč po vodo, ki imamo zdravnika pri roki, otroke v šoli, vča- sih ne razumemo ali gledamo nekako od daleč trpljenje in tegobe velike ve- čine ljudi na zemeljski obli. Bolj ali manj se skušamo vživeti v številke, ki govore, recimo, o tem, da je samo v afriški državi Mozambiku v zadnjih dveh letih od lakote umrlo 170.000 lju- di. Skušamo si predstavljati, kako je v Etiopiji, v enem samem taborišču s ko- čami iz blata in s slamnatimi strehami zbranih 365.000 ljudi in da za njihovo zdravje skrbi - en sam zdravnik. Piše: JOŽE SIRCEIJ Televizija kaže podobe otrok s tre- buščki, napihnjenimi od podhranjeno- sti, z ugaslimi pogledi oči, v katerih se zrcali bližnja smrt. Skušamo se vživeti v podatek, da dnevno od lakote in pod- hranjenosti na svetu umre 40.000 ljudi - obenem pa se rodi več kot 200.000 otrok. Afrika je pri tem največkrat navaJa- ni primer: sorazmerno največ begun- cev, najhujše suše (ali uničujoče popla- ve) divjajo na tej celini, visoko rast prebivalstva spremlja sorazmerno na- zadovanje kmetijske pridelave. V razvitem svetu, od koder prihaja pomoč v hrani in zdravilih in podob- nem, je ponekod slišati, da je takšna pomoč (še zmerom sicer premajhna za odpravo najhujšega) pravzaprav potu- ha ubogim ljudem: namesto da bi sami skrbeli za hrano, obdelovali zemljo, se rajši zatečejo v taborišča in čakajo, kdaj jim bodo dodelili skodelo polente ali odejo zoper mraz... Takšna mnenja in očitki so v stilu tistega rekla, da sita vrana lačni ne verjame. A kot rečeno: ponekod očitek drži. In prizadete vlade, vsaj mnoge med njimi, ne zatiskajo oči pred dejstvom, da je samopomoč najboljša pomoč. In tako so na afriški konferenci o prehra- ni v glavnem mestu Zimbabveja Hara- reju tudi sprejeli izjavo, ki vsebuje 17 točk, med katerimi je še zlasti po- membna tista, v kateri je rečeno: »Povsem se strinjamo, da sta razvoj našega kmetijstva in podeželja odvisna predvsem od prizadevanj naših vlad samih in naših ljudstev.« Pomoč, še veliko večja kot doslej, je kajpada nujno potrebna. A naj bi bila predvsem takšna, da bi spodbujala vo- ljo vlad in ljudi prizadetih držav, da sami pridelajo več hrane, vzredijo več živine. Zato pa je potreben denar, se- mena, kmetijsko orodje, za agronome in veterinarje, pa tudi za šole, ceste, ambulante. Takšne mednarodne konference so enkrat bolj, drugič manj uspešne. Po- membne pa so predvsem zato, ker na njih sklepajo o življenjsko pomembnih rečeh: kako živeti in kako preživeti. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 9. AVGUST 1 Močno povečan izkop Velenjski rudarji so v sedmih mesecih nakopali za 382 tisoč ton premoga več kot v istem obdobju lani, kar pomeni eno me- sečno proizvodnjo. Ta re- zultat je dokaz, da so pri svojem delu uspešni in da se jim tudi letos ni bati, da ne bi izpolnili letnega plana. Tako so v sednih mesecih (163 delovnih dni) nako- pali 3 milijone 175 tisoč ton premoga (poprečno na dan 19 tisoč 479) in s tem presegli osnovni načrt za 11,4 ter delovne- ga za 6,5 odstotka. Lani so nakopali 2 milijona 793 ti- soč ton in je tako letošnja proizvodnja kar za 13,7 odstotka višja od lanske. Julija so velenjski ru- darji delali 21 dni', nako- pali kljub dopustom za poletni mesec solidnih 392 tisoč ton, kar je po- prečno na dan 18 tisoč 667 ton. S tem so presegli julijski osnovni načrt za 8.2 ter delovnega za 0,4 odstotka. T.VRABL Uli 170 ietnici KiL novi stroii »V sedmih mesecih v na- šem gospodarjenju razen nekaterih malenkosti ni- smo imeli posebnih proble- mov in težav,« je začel po- govor direktor Keramične industrije Liboje Franjo Ti- linger. »V j^rimerjavi s sed- mimi meseci lani smo letos povečali fizični obseg proiz- vodnje keramike za 17 in grafita za 6 odstotkov. Izvoz smo dosegli z indeksom 111. Največ smo izvažali v An- glijo, Italijo, Zvezno repu- bliko Nemčijo in Sovjetsko zvezo.« KIL pa se je s svojimi iz- delki pojavil tudi na zanj no- vem tržišču in sicer Novi Ze- landiji, kamor so že izvozili prve pošiljke gospodinjske keramike in so bili z njo kup- ci zadovoljni. Prvi rezultati kažejo, da gre za dober odziv in perspektivno tržišče. Da je vse nemoteno teklo gre zasluga tudi dovoljnim količinam surovin, včasih pa je bilo občutiti pomanjkanje električnih in kemičnih ma- terialov, kar pa se je hitro uredilo. Zaradi solidnega izvoza nimajo tudi težav z uvozom, vendar pa imajo te- žave z bankami, kjer morajo predolgo čakati na odobritev kreditiva. Poprečni osebni dohodki v šestih mesecih so bili 27 tisoč 230 din in po mnenju direktorja Franja TrUngerja sicer niso najboljši, slabi pa tudi ne in so delavci z njimi še kar zadovoljni. V Keramični industriji Li- boje bodo prihodnje leto sla- vili 170 letnico tovarne. Kakšno bo praznovanje? »Pravzaprav ne bo nobe- nega praznovanja,« je bil od- ločen Franjo Tilinger. »Obletnice se bomo spomni- li skromno, kot smo se vseh dosedanjih. Želimo nadalj- no ureditev tovarne in ima- mo naročene nekatere nove stroje (dobili jih bomo iz Nemške demokratične re- publike in Italije) s kateri- mi bomo zamenjali stare in dotrajane. Posebne brošure ne bomo izdajali, pač pa bo- mo samo »prilepili« listič k brošuri, ki jo je lani izdal celjski muzej ob otvoritvi sobe s prikazom keramike na celjskem, tam pa je zelo lepo opisan nastanek in raz- voj tudi naše tovarne. 170 letnico KIL bomo združili s proslavo praznika občine Žalec, ki bo prihodnje leto julija v naši krajevni skup- nosti Libojah. Predvsem bo- mo pri obeležitvi obletnice čimbolj finančno in tudi si- cer racionalni, saj vse to od nas zahteva tudi sedanja gospodarska situacija.« TONE VRABL tRCALO Riše Bori Zupančič Kora ne more tekmovati z veiikimi Miro prliagalanle tržišču Jo gotovo tetneij za uspeh Delež Kore v izvozu občine Laško ni velik in se ne more primerjati z deviznimi prihodki izvoznikov kot sta TIM in Papirnica, vendar 20-od- stotni delež proizvodnje za izvoz po- meni za Koro enega največjih uspe- hov pri uresničevanju zastavljenih nalog. Vedeti moramo namreč, da je Kora pričela z izvozno dejavnostjo konec lanskega leta in je že ob polletju prese- gla načrtovani izvoz. Z Zahodno Nem- škim partnerjem sodeluje preko Uni- teksa iz Ljubljane. Spoštovanje dogo- vorjenih rokov in kvaliteta izdelkov sta glavna aduta v rokah korinih šivilj za povečanje izvoza. Letos so si v Kori zastavili cilj, da na mesec nemškemu naročniku dobavijo 2000 parov ženskih hlač, ob tem pa se ne smejo zanemariti oskrbe domačega tržišča z otroško konfekcijo. Kajti, tudi v osvajanje domačega tržišča so v Kori Radeče v zadnjih letih namenili veliko pozornost in tako prodrli v vse naše republike in nikakor ne želijo, da bi na oznako Kora kupci pozabUi. Istočasno pa se y tej delovni organi- zaciji zavedajo, da z obstoječim stroj- nim parkom, ki ne dohaja več sodobne konfekcijske proizvodnje ter s števi- lom zaposlenih, ki se že nekaj let nazaj ne povečuje, ne bodo mogli dohajati vse večjih izvoznih načrtov in povpra- ševanja doma. Z novim obratom v Njivicah so se sicer močno izboljšali pogoji dela. Pro- stori so veliki, svetli, delajo le v dopol- danskem času, uspeli so nekoliko do- polniti tudi strojni park, žal pa je še premalo delovnih rok. Zanimanja ni za ta poklic na širšem radeškem območ- ju. Od načrtovanih 186 delovnih mest, je zasedeno 178. To pa je v zadnjih štirih letih le pet delavk več. Zato ohranjajo in bodo v bodoče tudi še razširili kooperantsko mrežo. Trenut- no dela za Koro šest obrtnikov in 54 šivilj na domu. Delež teh v proizvodnji te delovne organizacije znaša 43 od- stotkov. »Pričakujemo, da se bodo razmere na tržišču še bolj zaostrile tako pri ka- kovosti, izbori kot tudi cenah,« meni direktor Srečko BrUej. »Zato moramo biti nenehno pozorni na gibanja na tr- žišču kateremu se bomo morali znati prilagajati, 2e sedaj opažamo, da je večje povpraševanje po športni kroje- ni konfekciji, ki je cenejša, praktična in primernejša za najra2dičnejše prilož- nosti. Ta gibanja bodo spričo vse nižje ravni osebnega standarda ostala tudi v prihodnjih nekaj letih.« S polletnimi rezultati so v Kori za- dovoljni. Celotni prihodek so poveča- li za polovico v primerjavi z lanskim polletjem, dohodek za tri četrtine. V primerjavo z rastjo celotnega dohod- ka in prihodka pa so uspeli zmanjšati stroške, čeprav cene surovinam in re- produkcijskim materialom niso mi- rovale. Borba za tržišče in obvladovanje te- ga pa poleg že omenjenega pogojuje tudi kvalifikacijska raven zaposlenih, ki jo bodo izpopolnjevali z dodatnim usposabljenjem, nadalje organizacija in priprava dela in sprotne tehnološke izboljšave. Vse to je zapisano tudi v izhodiščih za prihodnje srednjeročno obdobje. VIOLETA V. EINSPIELER Trgovska »iznaldilivost« v eni izmed trgovin na širšem celjskem območju sem konec prejšnjega tedna doživela neprijetno prese- nečenje. Presenečenje, ki meji že na vse kaj drugega kot nedolžno presenečenje ali celo malomarnost. Ver- jetno pa se takšne stvari ne dogajajo samo v tej trgo- vini ... Stara pesem postaja nenehno negodovanje, da tega in onega ni na prodajnih policah. Navadili, nekateri prej nekateri pa kasneje, smo se že tega in samo z nasmehom še pospremimo kakšno pikro na račun slabe ponudbe v naših trgovinah. To, da manjka neka- terih proizvodov zato ker proizvajalci ne dobijo po- trebnih surovin, ker smo sprejeli omejitve v uvozni politiki in ker se zavzemamo za čimvečji izvoz, še nekako razumemo in sprejemamo. Ampak, ko se zata- kne pri trgovcih in njihovi blago rečeno malomarnosti, pa se tudi to razumevanje porazgubi. Na to, da je ponudba kozmetike in toaletnih potreb- ščin v naših trgovinah zelo skromna in iz dneva v dan bolj okrnjena, smo se že tudi, radi ali ne, navadili. Ampak, da je proizvodov te vrste zmanjkalo na policah omenjene trgovine, so krivi trgovci sami. Na vprašanje zakaj omenjenih stvari nimajo, je sicer prijazna tr- govka ležerno odgovorila, da bodo imeli sredi avgusta inventuro in da zaradi lažjega in preprostejšega popisa prodajnih artiklov, že nekaj časa ne naročajo več novih pošiljk. Vse lepo in prav. Poskušam razumeti, da tudi trgovcem pri njihovem delu ni lahko. Vse prevečkrat morajo odgovoriti, da željenih stvari nimajo, ampak ne razumem, zakaj se potem sami »trudijo«, da tudi tistih stvari, ki bi jih lahko prodajali, ne naročijo. IVANA FIDLER gliiiflil pigfg§ pa premaio zasiužka Mizarstvo iz Rogaške Slatine poslej tudi na ttUem tržišču Mizarstvo, delovna orga- nizacija iz Rogaške Slatine, se lahko pohvali z obilico dela, ki ji ga zaupajo naroč- niki, delavci pa ob tem lah- ko upravičeno negodujejo nad osebnimi dohodki, ki so bili še pred kratkim pod povprečjem občine Šmarje pri Jelšah, za katero pa je znano, da precej caplja za republiškim poprečjem. To sta pravzaprav dve glavni značilnosti tega delovnega kolektiva iz Rogaške Slati- ne, kjer je zaposlenih do- brih sto delavcev. Dela je v Mizarstvu« toli- ko, da komaj zmorejo sproti uresničevati zahtevna naro- čila. Na srečo so zaposleni v glavnem kvalificirani mizarji in tehniki, ki so kos najra- zličnejšim nalogam. Delo njihovih rok je najti v najra- zličnejših objektih, ne le v domači občini, marveč po vsej Sloveniji in v sosednji republiki Hrvaški. Tu je oprema v Hotelu Donat, v hotelu Sava Zdravilišča Ro- gaška Slatina, v osnovni šoli v Rogaški Slatini. Mizarstvo je opremilo zna- no gostišče Smarski hram v Šmarju, glasbeno šolo v Ce- lju, pošto v Sevmici in Krapi- ni, pisarniške prostore v Zdravilišču Laško ter v Pa- pirnici Radeče. V teku so de- la pri izgradnji telovadnice pri Rogaški osnovni šoli, iz- delava opreme za novo gosti- šče in žagalnico v Kozjem, podpisana je pogodba z Mer- xom za opremo novega tr- Zaradi preobilice dela, dobrih delovnih rezultatov in podpovprečnih osebnih dohodkov, so ob polletju povečali osebne dohodke za 15 odstotkov, kar pa še ve- dno ni dovolj za vloženo de- lo strokovnih delavcev. V drugem polletju so se odlo- čili za novi način nagraje- vanja, ki vključuje normi- ranje dela ob upoštevanju kakovosti. Ovira pri ustrez- nem povečanju osebnih do- hodkov so stroški proizvod- nje, saj se je repromaterial v letu dni podražil v po- prečju za 40 odstotkov, cene storitev pa so ostale prete- žno na lanskem nivoju. govskega centra v Radečah. Delavci Mizarstva opremlja- jo zdravstvene prostore, turi- stične objekte in se vključu- jejo v blokovno izgradnjo. Delovna organizacija se namerava v kratkem vključi- ti tudi v mednarodno delitev dela. Zato se je povezala s celjskim LIK Savinja, s kate- rim namerava podpisati pet- letno pogodbo o sodelova- nju. Izdelke Mizarstva iz Ro- gaške Slatine, predvsem ma- sivno pohištvo iz jesena, bo- do predvidoma izvozili v Ve- liko Britanijo, Francijo in Združene države Amerike. S tem bi si delovna organizaci- ja zagotovila potrebna deviz- na sredstva za nakup repro- materiala in orodja za proiz- vodnjo, ki ga pri nas ni mo- goče kupiti. Da se stvari, kljub teža- vam, odvijajo nemoteno, je precejšnja zasluga osnovne organizacije sindikata v Mi- zarstvu in delavskega sveta, ki spremlja vsa dogajanja in aktivno sodeluje pri vseh od- ločitvah. Zavedajoč se po- membnosti družbenopolitič- ne aktivnosti nameravajo v kratkem ustanoviti osnovno organizacijo Zveze komuni- stov, osnovna organizacija ZSMS pa je pred kratkim že pričela delovati. MARJELA AGREZ TUS Z garniturami v italili v Tovarni usnja v Šoštanju je bil izvoz v šestih mesecih letos večji kar za 100 odstotkov od izvoza v celotnem lanskem letu. Del zaslug za tako uspešen izvoz gre tudi novemu tržišču v Italiji, kamor izvažajo nov program usnjenih sedežnih garn itur primernih za zunanje prostore. Vsa konfekcijska dela opravijo doma, kupec v Italiji garnituri doda aluminijaste dele in to izvozi v ZDA. Junija so izvozili tisoč in julija dva tisoč garnitur, lahkoJ pa bi jih še mnogo več, če bi bili za to tudi tehnično usposob-j Ijeni. Na še boljše dosežke računajo v avgustu. - ! TV . aVtaiST 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 5 jjHeOnarodni delovni tabor v Trebčah j^jidaljevanje s 1. strani Vse, kar človek počne fvič, zahteva veliko truda, 5otrpIJ«nJa, znanja. To je ^Ijalo tudi za nas »novi- narke«. Delovni dan se je ^ie\ za nas enako kot za jstale taborjane. Najtežje je ,,jIo jutranje vstajanje (po ^ici prebujanje) ob šestij ari. I Čeprav smo se na zboru ta- Ijorjanov vsak večer posebej g(}ločili, da bomo na avtobu- ob 6.30, nam to ni nikoli jjspelo. Zvečer ja pač težko ■ govoriti, kakšno bo jutro, jiajne? Nikdar nisi vedel, če jjoš »žuriral« do štirih ali »sa- ' 010« do dveh. Iz tega sledi, ja so bili večeri v taboru res ( prijetni in zabavni. Res, zju- I traj je bilo težko vstati. Se sedaj se sprašujem, kako to, (Ja nihče od taborjanov ni odšel zjutraj v štab in »malce izprašil hlače« interesniku. Le-ta nas je ob določeni uri »vljudno pozival« naj vsta- nemo, ker nas zajtrk že čaka ter nam v isti sapi zaželel lep dan. Kakšen »lep dan« neki, ie ti nekdo razbija s kladi- vom po glavi v taktu Bandie- re rosse. No, tudi budnico smo preživeli in zaspani hite- li proti avtobusu. Marsikdo je 15-minutno vožnjo izkori- stil, da je še malce zadremal, vendar je bilo prebujanje še težje, saj revež ni vedel, kje je. Našo vožnjo do Spomin- skega parka Trebče lahko na kratko opišem z znano pe- smico »Po klančku gor, po klančku dol«. Pričakovati, da bo delo na trasi igrica, je bila utvara z velikim U. Delovišča so bila po našem mnenju še kar do- bro pripravljena, kar pa ne bi mogli trditi za orodje, da o zaščiti pri delu sploh ne go- vorimo. Ce prideš na traso, prideš zato, da boš tam šest ur delal, in to je veljalo tudi za nas. Na trasi smo kopali jarke, se znojili pri nalaganju zemlje ali gramoza v samo- kolnice, posipavali pa smo tudi cesto in pot do senika. Delo ni bilo težko, toda ka- korkoli že, šest ur fizičnega dela nas je le izčrpalo. V dež- ju (ne premočnem) in soncu smo »novinarke« bolj ali manj učinkovito delale in včasih tudi polenarile (seve- da smo se pri lenarjenju po- skušale uskladiti z ostalimi taborjani). Enotedensko bivanje med taborjani ter delo na trasi nam je zapustilo lepe in sla- be spomine. Spomin na delo je nekaj žuljev na rokah, raz- padajoče teniške ter nekaj od množice posnetih foto- grafij. Dobra stran bivanja na taboru so številna poz- Tudi med delom veselega obraza. nanstva, izmed katerih se jih je veliko prelevilo v trdna prijateljstva ali v nežne zve- ze. To velja zlasti za prve dni našega »novinarskega tabor- janstva«. Zadnje dni pa je bi- lo ravno obratno. Kje in zakaj je zaškrtalo, je vprašanje zase. Dejstvo pa je, da je postajal odnos do nas - udeleženk novinarske šole s strani nekaterih tabor- janov in članov štaba prav odbijajoč, kajti po njihovem nismo nič drugega delale, kot samo pisale prispevke za bilten. Niso pa se vprašali, komu je namenjen. Čeprav smo si ob koncu vsi prijatelj- sko stisnili roko, pa je nepri- jeten spomin le ostal. Tako smo se že na začetku srečale s tisto drugo platjo novinar- stva. Pa vendar: pozabili bo- mo neprijetne trenutke in se spominjali lepih. Zato smo se zbrali na delovnem taboru in takega se bomo spomi- njali. VIDA JAKOB mednarodnem taboru Trebče so bila tudi dekleta iz Nemčije, Finske in Francije. Pohod Manincev- ielezničarlev Ob koncu julija je skupina planincev, ki sta jo vodila Pi- ^ec in Ratej, prehodila lep ^os slovenske transvenale. Pot je potekala iz Logar- je doline mimo Rinke, pre- ■^0 Okrešlja, Kamniškega ^la, do vrha Ojstrice '^49 m), nato preko Skarij Kremenčkove koče in •končno v Logarsko dolino. Zahtevnost poti je precej- (marsikomu je bil na- ''fbtnik odveč), saj so višin- razlike med vrhovi za ^PUst okoli 600 m. Pot je '^'^no lepo zavarovana in 'Ulično markirana. Pripo- j^ljiva je planincem z dobro ^^ndicijo. Skupina, ki pre- to pot, mora vložiti pre- P^j napora, vendar se ves bogato obrestuje z doži- l^tji in enkratnimi vtisi ob ^gledih na čudovito lepoto f^arave. Kondicijski p>ohod - pri- ^•^va na Titov vrh v Make- j^f^ji - je odlično uspel, k ^^er pa je pripomoglo tudi ^^ovito vreme. J02ICA B02lC Marjan Jerin Sredi poletja in nekaj mesecev pred tem, da bi dopolnil sedemdeset let izredno razgibanega in aktivnega življenja, se je od nas poslovil. V torek ponoči je sredi belih in ti- hih zidov celjske bolniš- nice za vedno zaspal Mar- jan Jerin, upokojeni upravitelj 1. osnovne šole v Celju ter aktivni udele- ženec NOB. Končana je bila pot člo- veka, ki se je rodil 18. de- cembra 1914 v Podčetrt- ku kot sin naprednega podeželskega učitelja. Tr- novo pot je Marjan Jerin skupaj s starši, bratom in sestrama okusil že leta 1941, ko so bili vsi izgnani v logor v Slavonsko Pože- go. Maja 1942 so ga kot naprednega in poštenega sprejeli v zvezo komuni- stov, začel pa je tudi z ak- tivnim delom na terenu vse za uresničitev ciljev NOB. V partizane je odšel 8. julija 1943. Bil je v Kalniškem in Kozjanskem odredu, v udarni brigadi Toneta Tomšiča, v štabu 4. opera- tivne cone ter po osvobo- ditvi v personalni upravi 5. vojne oblasti. Njegova pot je vodila vse od borca preko opera- tivnega oficirja bataljona do komisarja bataljona, komandanta Kozjanske- ga odreda in načelnika štaba brigade. Po demobilizaciji leta 1950 je postal predavatelj na takratni nižji gimnaziji v Bistrici ob Sotli, od ko- der je januarja 1956 prišel v Celje in ostal vse do upokojitve leta 1970 upra- vitelj 1. osnovne šole. Tudi ko je izpregel ak- tivno delo v šoli je še ve- dno našel dovolj časa za delo v družbeno-politič- nih organizacijah in sa- moupravnih organih, kra- jevni skupnosti. Občin- skem odboru ZZB NOV Celje, bil pa je tudi pred- sednik združenja borcev Dolgo polje. Za svoje med in po voj- no delo je dobil več dr- žavnih odlikovanj. • V zadnjem času mu je aktivnost preprečilo zdravje, kateremu žal ni bil več kos. Zmogel je do- biti velike in zapletene bitke, pri bolezni je oma- gal. Od priljubljenega to- variša in prijatelja Marja- na Jerina se bomo poslo- vili danes. 9. avgusta ob 14.30 na Mestnem poko- pališču v Celju. TONE VRABL TEDNIKOV INTERVJU Prave pripadnosti planinstvu le malo Dušan Gradišnik, pred- sednik Planinskega društva Celje in eden izmed pobu- dnikov gradnje novega pla- ninskega doma v Logarski dolini, precej kritično ra- zmišlja o planinstvu ter odnosu planincev do te or- ganizacije, še posebej v aaši regiji. V prijetnem okolju planinskega doma v Logar- ski dolini ter ob živ-žavu mladih planincev iz tabora ob domu se je razvil pogo- vor o planinstvu. Logarski dolini ter delu z mladimi planinci. Slovenci se radi potr- kamo po prsih, češ ds. smo narod planincev, saj je v Planinsko zvezo Slo- venije včlanjenih več kot sto tisoč organizira- nih planincev. Precej pa je tudi takih, ki hodijo v hribe in niso člani Pla- ninske zveze. Kako se to odraža pri organizaciji planinstva pri nas? »Množičnost neke organi- zacije vsekakor pogojuje nje- no raznoliko in razgibano de- javnost in Planinska zveza Slovenije pravgotovo je taka organizacija. Posamezne pla- ninske poti so postale prava romanja planincev, le malo- katera dežela se lahko poh- vali s tolikšnim številom pla- ninskih domov kot jih ima- mo mi, seveda glede na veli- kost in tudi število markira- nih poti je v naših gorah izre- dno veliko. Kljub vsemu pa prinaša množičnost v našem planinstvu tudi nekatere ne- gativne strani.« Katere so te negativne strani in kako jih posku- šate reševati? »Množičnost planinske or- ganizacije je pri nas prinesla tudi vprašanje pripadnosti planinski miselnosti kot ta- 'ki. Ni vsak takšen planinec kot bi moral biti, tudi če ima planinsko izkaznico. Tudi na to področje je namreč prodr- la naša potrošniška misel- nost. Marsikateri planinec misU, da s tem ko je plačal članarino, lahko zahteva od organizacije vse. Tu mislim na usluge v planinskih do- movih, organizacijo izletov, markacijo iK>ti in podobno. Pri tem pa F>ozabljajo na eno izmed osnovnih vodil pla- ninstva, da je treba ohraniti naravo nedotaknjeno. Po- glejmo samo kako so naše gore onesnažene z raznimi PVC vrečkami, steklenica- mi, pločevinkami in drugim. Menim, da je treba pripa- dnost organizaciji privzgoji- ti. To je seveda teško naredi- ti pri starejših. Zato moramo dati tem večji poudarek pri vzgoji mladih planicev.« V celjski regiji je v zad- njem času precejšen po- udarek pri vzgoji mladih, ki jo je omogočil tudi po- letni tabor mladih planin- cev, ki je ob novem domu v Logarski dolini. Kakšne rezultate so dali ti tabori? »Zelo dobre. Vsako leto obi- šče te tabore več kot sto mla- dih planincev iz tistih društev naše regije, ki so pokazali zani- manje za takšen način vzgoje mladih planincev. Tu ti dobijo pravo šolo o obnašanju v go- rah, spoznavajo njihove lepote in seveda njene zakonitosti. Prav gotovo je treba s to pra- kso nadaljevati in po možnosti vključiti vanjo čimvečje števi- lo rnladih.« Planinski dom v Logar- ski dolini, ki je bil dokon- čan pred tremi leti, je eden redkih tovrstnih objektov v dolini in skorajda bi lah- ko rekli, da je bolj dosegljiv turistom kot planincem? »Res je, da je ta dom ob cesti in da se lahko do doma pripe- lješ tudi z avtomobilom. Toda dom je namenjen predvsem planincem in je tako tudi ure- jen. Res pa je tudi, da bi marsi- kateri turist rad prebil v tem domu dalj časa. Toda kot sem že rekel, ta dom ni namenjen za stacionarno turistično de- javnost.« Oskrbovanje planinskih postojank je z možnostjo helikopterskih prevozov tovorov precej olajšano. Ali se tega poslužujete tu- di pri vašem društvu? »Skorajda ne. Ti prevozi s helikopterjem so namreč pre- dragi, saj stane enkraten pre- voz nekaj ton tovora več deset tisoč din. Seveda je treba vse to vračunati v ceno storitev, ki pa potem postanejo že zelo drage. V zadnjih letih ugotav- ljamo, da planinci zelo malo trosijo in da skoraj vse kar po- trebujejo, prinesejo s sabo. To seveda posredno vpliva tudi na stroške vzdrževanja teh ob- jektov in letos dvomim da bo- mo pozitivno zaključili bilanco oskrbovanja vseh domov, ki jih vzdržujemo.« Uspešno delo planinskih domov je vsekakor odvi- sno od oskrbnika. Teh pa v zadnjem času primanjku- je. Kako v naši regiji obču- timo to? »Prav gotovo so oskrbniki ti- sto področje našega dela na ka- terega imamo najmanj vpliva. Zanimanja za to delo namreč skorajda ni. Mladi se le red- kokdaj odločijo, da bi prevzeli kak dom v oskrbo, starejši pa raje vzamejo stalno zaposlitev. Mi pa ne moremo zagotoviti dohodka, ki bi lahko pokril ce- loletni osebni dohodek teh lju- di. Če sem že rekel, da med mladimi ni zanimanja za to de- lo, moram tudi povedati, da mladi vseeno radi priskočijo na pomoč tam, kjer je treba. Tako pogosto brezplačno pre- našajo tovore do planinskih postojank in tudi pomagajo pri postrežbi v domovih ob koni- cah, ko je veliko ljudi.« Za Logarsko dolino pra- vimo, da je biser sloven- skih gora. Kljub temu pa je premalo izkoriščena. Ali menite da bi jo lahko bolje izkoristili in ali so po vašem mnenju možnosti za razvoj zimskega turi- zma v tem kraju? »Menim, da so možnosti za razvoj zimskega turizma v Lo- garski dolini bolj pičle. Pozimi je namreč ta dolina skorajda v senci in težko je pričakovati, da bo nekdo prišel sem samo zaradi narave in pa eventuelno še smučarskih tekov, ker ti pri nas še niso toliko razviti. Za alpsko smučanje pa zaenkrat v Logarski dolini ni po gojev. Verjetno bi se dalo podaljšati sezono spomladi in delno tudi jeseni, toda v to bi bilo treba vložiti tudi precej sredstev, ki pa jih je sedaj težko zbrati.« F. P. 6. STRAN - NOVI TEDNIK 9. AVGUST 1i Celjski Stari grad vabi Ena priljubljenih celjskih točk je tudi Celjski stari grad. Poslovodkinja resta- vracije Marija Mlakar nam je povedala, da v tem času grad obišče izredno veliko ljudi. Dosti več kot lani. Se- zona se je začela že nekako aprila, v juliju pa so grad obi- skali skoraj izključno tujci, ki so se vračali, ali pa odhaja- li na morje. Na gradu je na voljo hladna kuhinja, kjer so cene enake kot v mestnih re- stavracijah. Restavracija po- sluje od devetih do dvajse- tih, prav tako od devetih do približno sedemnajste, si lahko ogledamo Friderikov stolp. Odprta je tudi razstav- na soba z načrti gradu in iz- kopaninami. Možen je tudi nakup spominkov - lesenih krožnikov s sliko gradu, vži- galic s podobno sliko, značk ter razglednic. Do gradu lah- ko pridemo po Pelikanovi poti, do vrha pa vodi tvidi urejena cesta. Pod Frideri- kovim stolpom je prostorno parkirišče, tudi za avtobuse, ki jih je bilo letos že dosti, kot je povedala Mlakarjeva. Disco pa so zaprli že lani. Obisk je bil zadovoljiv, bilo pa-^je preveč izgredov. Kljub temu je ponudba na Starem gradu lahko dober vzgled ostalim podobnim izletniškim točkam, ker pov- sod ni tako. Crt volfand Na obisku MDB »4. JULIJ« v Beogradu Na tradicionalnih srečanjih ZZB NOE iz sedmih občin v različnih republikah in pokra- jinah naše države sodeluje tudi mladina. Doslej je bilo že sedemnajst takih srečanj v počastitev dne- va borca v tisti republiki, kjer srečanje poteka. Letos je bilo takšno srečanje v Zvezdnem gaju v Beogradu, udeležili so se ga tudi pred- stavniki občinske konference ZSMS iz Celja. V štabu brigade >>4. julij« so jih prisrčno sprejeli ter jih seznanili z rezultati dela in z dejavnostmi v prostem času. Dogovorili so se tudi o pri- hodnjem srečanju, ki bo drugo leto v Celju. ZDENKA ZIMSEK Domov s Kolianskega v soboto so se vrnili z delovne akcije Kobansko 84 celjski pionirji. Za svoje-delo so dobili štiri udarniške značke, kljub temu, da načrt ni bil v celoti izpolnjen. Marsikomu bodo krampi in lopate in delovne počitnice ostale v prijetnem spominu... VIDA JAKOP Šentjurski brigadirU uspešni Brigadirji mladinske de- lovne brigade Miloš Zidan- šek so se konec prejšnjega tedna vrnili z Zvezne mla- dinske delovne akcije Pože- ška kotlina. Kljub težavam, ki so potekale v zadnjih dneh priprav na akcijo, in kljub temu, da je brigada odšla na delovišča številč- no nepopolnjena, so šent- jurski mladinci dosegli prvo mesto v skupni uvrsti- tvi brigad druge delovne izmene akcije Požeška kot- lina. Šentjurski brigadirji so po- magali pri kmetijskih delih in sicer so okopavali sojo in lomili koruzne vršičke. Ka- dar pa je bilo vreme nepri- merno za kmetijska dela, so brigadirji kopali jarke za vo- dovodno omrežje in pogoz- dovali. Na delovni obisk je teden dni pred koncem izmene odpotovala tudi sku- pina šentjurskih mladincev, ki so v zadnjih dneh poma- gali vrstnikom na trasi. Se posebno dobro so se Sent- jurčani izkazali na področju popoldanskih interesnih de- javnosti, kjer so že vse od začetka izmene krepko pre- segali druge brigade. Kljub dobrim rezultatom, ki so jih dosegli šentjurski brigadirji, pa vendarle ne smemo pozabiti na težave s katerimi so se spopadali pred odhodom na traso. Po tragični prometni nesreči konec maja je namreč šent- jurska mladinska delovna brigada ostala brez precejš- njega števila brigadirjev. Kljub temu, da je bilo število' mladih, ki so se prijavili in so želeli oditi v brigado tudi še po nesreči, še vedno nekaj nad normativi, pa Sentjurča- nom le ni uspelo zapolniti prostih mest v brigadi. Zata- knilo se je pri sporazumeva- nju z delovnimi organizacija- mi, ki seveda tudi ne morejo kar tako pustiti mladincev za mesec dni z dela. Posebej še zato, ker so to ponavadi de- lovni in prizadevni delavci. Pohvaliti pa velja vse pred- stavnike šentjurskih družbe- nopolitičnih organizacij in občinske skupščine, ki so ob tej priložnosti mladincem pomagali. ivana fidler V Taboru nova cesti V nedeljo so v krajevni skupnosti Tabor zaključili večdnevno praznovanje krajevnega praznika, ki ga vsako leto praznujejo 5. av- gusta v spomin na leto 1941, ko je bila ustanovljena prva odporniška skupina. Na slavnostni seji skupšči- ne krajevne skupnosti je o doseženih uspehih v minu- lem obdobju govoril pred- sednik skupščine krajevne skupnosti Janko Drča in med drugim dejal: »Uspeli smo asfaltirati cestni odsek Pondor-Ceplje v dolžini 1,3 km. Dela so izvajali de- lavci Cestne kanalizacije Ce- lje. Omeniti velja, da je vre- dnost tega odseka 5 milijo- nov dinarjev. Pri izgradnji so se izkazali tudi krajani z udarniškim delom in denar- nimi prispevki. Režijski od- bor je vodil Viktor Drolc in mu gre vse priznanje. Konč- na situacija še ni poravnana, zato si tudi ne upamo pričeti z ostalimi deli. Za vzdrževa- nje višinskih cest kaže veli- ko skrb GG Celje, TOK Vransko in SKIS 2alec. Mor- da nam bo kdo očital, da v Taboru vse preveč govorimo o cestah. Toda, moram po- udariti, da je ta problem zelo pereč, saj si nikakor ne sme- mo dovoliti, da bi ostale vi- šinske kmetije odrezane, obenem pa smatram, da bo marsikje mogoče še bolj iz- Janko Drča j koristiti predele, primen za živinorejo. Dokončno bil urejen vodovod na Hu(j marje in Dol Za naprej je naša naloj povezava višinskih domač Grajska vas-Topovšek, Ko- mar-Pošebal in cesta proti Klobuku.« Podelili so tudi priznanja OF, ki so jih preje li: Milan Lesjak, Franc Flor jan, Karel Eremita, Ivan Po šebal in GD Loke. Po seji sc odprli asfaltirano cesto Pon dor-Ceplje, namenu pa jo je predal Erik Veber. V tednu praznovanja so pripravili trim kolesarjenje, šahovski turnir, lovsko strelsko tek- movanje, turnir v malem no- gometu in gasilsko tekmova- nje. TONE TAVCAR Lučki dan ietos v novi preobieki Prizadevni turistični delav- ci iz Luč letos pripravljajo že petnajsto zapovrstno priredi- tev Lučki dan, ki pa so ji to- krat nadeli novo preobleko. Tako so letošnjo osrednjo pri- reditev poimenovali »Od štanta do štanta«. Na stojnicah bodo obisko- valce pričakale dobrote stare kmečke kuhinje in gornjesa- vinjske specialitete, med kate- rimi seveda ne bo manjkal sa- vinjski želodec, pa žlikrofi in žganci. Poleg teh dobrot se bo- do za stoj nične pulte preselili tudi vsi lučanski gostinci, na- prodaj pa bo tudi nekaj spo- minkov in okraskov, ki so jih posebej v ta namen izdelali učenci likovnega krožka na tamkajšnji osnovni šoli. Zamisel o tako preoblikova- ni turistični prireditvi, ki bo seveda vključevala tudi prikaz starih običajev in kmečkih del vsaj tistih, ki danes žal tako hitro tonejo v pozabo, se je po- rodila med mladimi turistični- mi delavci. Se ni dolgo tega, kar se je lučko turistično dru- štvo zelo pomladilo in prav za- to je razveseljivo, da so prvi rezultati njihovega dela že pred vrati. Kako pa bodo uspe- li se bomo lahko prepričali v nedeljo, na 15. lučkem dnevu. IVANA FIDLER Pevski zbor bi radi pomiadiii Društvo upokojencev v Celju vabi nove člane v nji- hov mešani pevski zbor, ki ga vodi pevovodja Jože Kink. Zdaj bi radi ta zbor »pomladili«, zato vabijo no- ve člane, da se prijavijo v društveni pisarni do 15. sep- tembra. Poleg upokojenk in upokojencev so zaželjeni tu- di tisti, ki bodo kmalu stopili v njihove vrste in žele tako preskusiti svoje glasove. PoStar, ki se ga psi bojijo v Lesičnem smo ga srečali, vedrega nasmejanega, pol- nega iskrivih domislic. Jože Strgar je poštar, stari znanec teh krajev, prijatelj z ljudmi, ki jih vsak dan srečuje in jim prinaša dobre in slabe novice, zlasti pa je dobrodošel okrog prvega v mesecu. Takrat se ga najbolj razveselijo starejši občani. Pravi, da je poleti prijetno,težko pa je v zimskem času, tam, kjer so poti slabo plužene. In ker je Jože pri ljudeh priljubljen gost, ga poleti ne muči žeja in pozimi mraz. Kozarček »ta pravega« na hitro obrne in že oddrvi dalje. Vesel je, ko zasliši od daleč: »Poštar prihaja«. Nanj so zlasti pozorna dekleta, ki ponavadi najtežje čakajo. Bol za šalo, ali pa morda tudi zares, je povedal, da težav s psi nima, da se ga celo bojijo, kar je brez dvoma poštarska redkost. Je pa Jože Strgar lahko tudi jezen. Ne gre mu v račun, da je uradno dostavljač, ko pa je naziv poštar veliko lepši, zlasti pa bolj domač in priljubljen. »Nisem se slišal, da bi kdo rekel, da pride dostavljač, ampak da pride poštar,« razlaga svoje negodovanje nad to »novostjo«. Sicer pa je najbolj pomembno, kako mu pravijo ljudje, smo ga potola- žili in menda kar uspeli, saj je bil zopet dobre volje, takšen, kakršnega poznajo po teh lepih kozjanskih krajih. M. agre2 Mate Sabijak OBRAZI Ko se živo srebro povzpne do trideset sto- pinj in čez, tarnamo nad vročino. V istem času je Mato Sabijak v tovarni, ob odprtini peči v steklar- ni »Boris Kidrič« v Roga- ški Slatini. Tam je takrat temperatura 50, 60 ali ce- lo več stopinj Celzija. Ma- to je mojster steklopihač, polnih šestnajst let je že povezan s steklom in ste- klarno. Ce mu je avgusta ob pe- či vroče, bi bilo pravza- prav smešno vprašati. Da ima steklo rad, da je z njim že kar čustveno po- vezan, pa bi bil lahko od- govor na vprašanje, kako zmore premagovati izre- dno težke delovne razme- re. Pa pravi, da so sedaj pogoji v steklarni dobri, da je bilo včasih veliko težje delati, da je za delav- ce lepo poskrbljeno in da na vsakem koraku čutijo pozornost, pomoč. In, če so ob vsem dobri tudi osebni dohodki, potem res ni kdove kakšnega ra- zloga za negodovanje, pri- poveduje Mato Šabljak. Med razgovorom več- krat poudari visoko za- vest delavcev, ki dobro vedo, kaj za steklarno po- meni izvoz in da je začeta velika naložba pravza- prav stvar vseh delavcev in velika obveza hkrati. Mato Sabijak je prišel v Slovenijo iz Vukovara, končal steklarsko šolo v Rogaški Slatini in se za- poslil v tamkajšnji ste- klarni "Boris Kidrič«. Priti od pomočnika do mojstra ni bila lahka pot. Ves čas se je bilo treba z delom dokazovati, se ak- tivno vključevati v druž- benopolitično delo. »Pred šestnajstimi leti i sem se zaposlil v steklar- 1 ni, se nato poročil z do- i mačinko, od tovarne sem i dobil stanovanje, imam \ otroka. Danes je težko \ priti do poklica in prav \ prijeten je občutek, da naše otroke čaka delo v steklarni, da lahko osta- nejo doma«, pripoveduje. Sploh pa je teh šestnajst let hitro minilo, tako da se mu danes zdi, kot da je včeraj prišel v Rogaško, v steklarsko šolo. Kam na zasluženi od- dih ? »Hišo gradiva in ča- sa za to je vedno premalo, zato bom del dopusta pre- živel na domačem gradbi- šču. Seveda pa si bom privoščil urice ribolova, šli bomo na družinske izlete, na kopališče v Pod- četrtek, pa na bazenu v Rogaški se bomo kopali.« In ko se bo Mato septem- bra vrnil na delo, bo že manj vroče. Sicer pa to zanj sploh ni tako po- membno. M. A. AVGUST 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 7 t dvigitienliti palcem, pa z mladim srcem P"........................■.....nmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm preden sva tioblla prvi štop. Je mimo naju napeljala reka f^omobllov v času bencinske krize, yjsokih cen bencina in je- Ijlenih konjičkov, še vedno ustavljamo mladim av- tostoparjem urejenega vi- ^gja. Na UNZ smo tudi izve-^ jeli, da pri nas avtostop ni prepovedan. V času, ko se odpravljamo 03 dopust, se mladi dosti- Ijjat odločajo za avtostop. ifo je poceni, oziroma za- stonj prevoz do željenega ^aja. Pa tudi med letom josti šolarjev iz šole domov prihaja z avtostopom. Do- Janez Mastnak: »Štoparjem ustavljam predvsem takrat, iluje slabo vreme.« 'vo Serdoner: »Ustavljam zato, ker vem, da si mladi s ^pom prihranijo kakšen dinar.« "ja mislijo, da imajo njiho- vi sinovi in hčerke mesečne Vozovnice za avtobusni pre- voz. Šolarji pa se vedejo •stabilizacijsko« in ta de- "ar raje porabijo za kaj dru- gega. Tako sva se s sodelavko ''^jprej odpravila na znano ^^ostoparsko mestp pred •^iličniško postajo. Po pet- '^sjstih minutah sva opazila novo postavljeni znak - ^''epovedano ustavljanje, miličniško postajo nih- ne tvega. Odpravila sva se ■""oti Plavi laguni. Z obvoz- '>ico je ta cesta proti Ljublja- ^ dosti manj obremenjena. I^^ko sva se čez nekaj časa, ^ nama ni nihče ustavil, od- Pfavila čez železnico na ob- jjoznico. Ko sva našla prime- ^n prostor, kjer bi lahko »Paniki ustavili, sva začela. u dolgo trajalo in Janez |:^stnak nama je ustavil z l^^nim tovornjakom. »Do ^'ca, če se vama izplača.« '^^veda, seveda...,« sva od- J^Vorila. Zlezla sva v kabino Se kar na hitro predstavila. Tako nama je kooperant Hmezada povedal, da rad ustavlja avtostoparjem, predvsem v slabem vreme- nu. Razume mlade, poleg te- ga pa mu avtostoparji krajša- jo čas na njegovih vožnjah v okolici Celja. Bil je tako pri- jazen, da naju je v Levcu na najino prošnjo odložil. Celo počakal je, da sva ga »priti- snila«. Malo za tem, sva dobila stop do Šempetra in se do tja tudi peljala. Ustavil nama je Ivo Serdoner iz Ločice pri Polzeli, prav tako z lastnim tovornjakom. Prijeten moža- kar ustavi vsakemu, ki ima lep obraz oziroma, ki izgleda pošten in urejen. Pravi, da se premalo zavedamo, da je Bogdanovič, ki je bil tudi sam nekoč avtostopar, pra- vi: »Turistična sezona vam bo spet propadla. Prav pro- dajate se! Kolikor dam, na primer tu pri vas za zajtrk in dobro večerjo, dam pri nas samo za pijačo. »Verjet- no ni edini izmed zdomcev, ki tako misli. mladim potreben vsak dinar in da ne dela razlik med spo- loma tako, da bi dekletom rajši ustavljal. Včasih je ka- dil, sedaj pa se je odvadil in tudi v kabini ne dovoljuje kaditi. Se nikoli ni imel sla- bih izkušenj z avtostoparji, kar je bil nekoč tudi sam. V Šempetru sva ga slikala, na- to pa se obrnila proti Celju. Prav kmalu je Predrag Bo- gdanovič ustavil odličen av- to. Bogdanovič je zdomec, drugače Beograjčan, živi v Avstriji - že 27 let, družina je na počitnicah v Španiji, sam pa se je vračal, z dopusta iz Umaga v Gradec. Kot direk- tor podjetja, ki projektira in opremlja bolnišnice, mnogo potuje in pravi, da povsod ustavlja štoparjem. Kljub te- mu pa še nikoli ni imel težav z njimi. Zal Bogdanovič ni prenesel fotoaparata in ni dovolil, da bi napravila po- snetek. S smerjo proti Ljubljani sva končala in se odpravila do avtobusne postaje za La- ško, pri mostu preko Savi- nje. Tu se je pojavila nelojal- na konkurenca, v obliki uslužbenca PTT, ki ga je pred fotoaparatom rešil av- tobus, na katerega se je od- pravil. Nedolgo za tem, na- ma je z golfom ustavil Jože Puntar, trgovski predstav- nik 2ita Ljubljana, iz Krške- ga. Tudi on večkrat ustavlja mladim, ima pa že tudi slabe izkušnje. Iz avtomobila so mu avtostoparji že odnesli torbico z dokumenti, ki so mu jih kasneje vrnili, suk- njič ter klobuk. F*ravi, da so to bili predvsem dolgolasci. In čeprav ima sina dolgolas- ca, le tem ne ustavlja več. Pravi tudi, da je sedaj že kar psiholog in da kar na hitro ugotovi, na kakšnega je nale- tel. Ce ni zadovoljen, ne usta- vi. Večkrat so se avtostoparji tudi grdo obnašali, ko jim je sicer hotel ustaviti. Pokazal jim je, da bo ustavil malce naprej, njegovo kretnjo pa so narobe razumeli in z nelepi- mi kretnjami tudi odgovori- li. Pravi, da štoparji dosti-^ krat stopajo tako, da voznik nima kje ustaviti, ali stopajo v koloni... Prav tako mu ni všeč, da ko ustavi, mladenič ali mladenka, ali pa tudi oba skupaj najprej vprašata: »Kam pa greste?« S potniki se Puntar pogovarja o vsem. Nekoč je bil glasbenik, tako da lahko z mladimi načne tu- di to temo, dostikrat pa je tema pogovora tudi seks. Si- cer pa dostikrat ustavlja sta- rim ženičkam. V Laškem sva izstopila, kot dober trgovski predstavnik, pa nama je po- nudil Žitov proizvod - ru- lada. Spet sva se obrnila proti Celju. Ponovno se nas je zbralo nekaj podobnih in ta- ko so proti Celju molel trije iztegnjeni palci. Kot nama je kasneje povedal Miro Sti- pič, sva bila midva najbolje postavljena in da naju je sa- mo zato vzel. Ostali štoparji so bili skoraj v križišču in tam ni mogel ustaviti. Dru- gače bi gotovo vzel moškega, ker misli, oziroma ve, da de- kleta lažje dobijo štop. Sti- pič, ki ima v Laškem obrt, splošno ličarstvo, je prav ta- ko v še mlajših letih stopal. Sedaj tega ne počne več. Tu- di on ustavi štoparjem, ki iz- gledajo urejeni in pošteni. Povedal, je, da ima avto in štoparje zavarovane in da po tej plati ni ovire, da ne bi ustavljal štoparjem. Omenil pa je žalostni pri- mer nekega znanca, ki se je s svojim kolegom odpravil na morje. Doživela sta nesrečo, sedaj pa ga bivši kolega toža- ri na sodišču. Zdi se mu tudi, da ljudje ne ustavljajo več to- liko kot včasih. To naj bi bila posledica cen bencina in av- tomobilov, čeprav smo uvodoma drugače napisali - mnenja so različna ter verjet- no tudi strahu voznikov pred nesrečami. Tako smo po kratki vožnji prišli v Celje. Ob Savinji sva Mira še »po- snela« in s tem je bila najina akcija zaključena. ČRTOMIR VOLFAND NATASA GERKES Prgišče nasvetov: Stopaj- te malo pred mestom, kjer se lahko voznik z avtomobi- lom umakne s ceste. Nikoli ne stopajte na križiščih ali v koloni. Raje ne dvignite palca, če niste šli prej k fri- zerju in če niste solidno oblečeni. Obvezen je nasme- šek in vljudnost. Bodite tu- di vi malo psihologa in oce- nite voznika. Ali je pri volji za pogovor, ali bi raje mol- čal, malce dopustite, da sam vodi pogovor, da načne temo, ki ga zanima. In da vam slučajno ne pade na misel, da bi prevzeli vlogo njegove žene in začoli: »Pa- zi, kamen!« »Prehitro vo- ziš!« V takem primeru bi morali iskati novega vozni- ka. Priporočljivo je tudi, da stopate v skupinicah največ po dva. Torej štoparji le na cesto, z dvignjenim palcem! Do Šempetra ali Laškaga ima- te zagotovljen prevoz. Bogatih sedemdeset let Staneta Kumlica »Bogato je življenje. Številne rado- sti pa tudi preizkušnje sem preživel v teh letih«, nam je ob obisku dejal Sta- ne Kumik, veder in prijazen sedem- desetletnik z Vrha nad Slivnico. Res, že po nekaj besedah, ki nam jih je povedal Stane, smo spoznali, da je za njim bogato, polno življenje, ki ga je vseskozi sam oblikoval in doprinašal vanj tisti sok, ki daje na stara leta občutek sreče in zadovoljstva. Vojaško življenje Vse kaj drugega bi pripisala Stanetu kot pa to, da je konec tridesetih let našega stoletja oblekel vojaško unifor- mo in s činom častnika starojugoslo- vanske armade pričel z vojaškim živ- ljenjem. Pa vendar je že kot vojak pri- čel s pisanjem. Pisanje je pravzaprav tisto, kar nas je napeljalo do tega, da ga obiščemo. »Prvi objavljeni članki, ki sem jih napisal, so bili natisnjeni v »Naši arrrvi- ji«. Loteval sem se predvsem strokov- nih tem, ki so pomagale mladim voja- kom, da se čimprej navadijo na voja- ško življenje«, je dejal in v njegovih besedah je bilo čutiti kar precejšnjo mero nostalgije po mladih letih. Druga svetovna vojna je vse bolj grozeče širila obseg fronte in kmalu so se znašli na bojišču tudi pripadniki starojugoslovanske armade. Armada je razpadla, vojaško življenje, tokrat veliko bolj težko in odgovorno, pa se je za Staneta nadaljevalo v partizanski vojski. »Veliko hudega smo prestali v tistih letih. Je pa že tako, da mi sedajle prihajajo v misli le tisti, malo bolj smešni in lepi dogodki,« je spet zavela nostalgija iz njegovih besed. »Spominjam se številnih srečanj z bosanskimi ženami, skoraj ves čas sem se namreč bojeval na tem področ- ju, ki so vselej zatrjevale, da so njihovi možje in sinovi v vrstah »vaše« vojske. Hudo je bilo, moških ni bilo doma, vse delo so morale opravljati same, poleg tega pa so tudi ves čas živele v strahu in negotovosti. Pa z veliko dobrote in požrtvovalnosti sem se takrat srečal. Nikoli nam ljudje niso odrekli pomoči, velikokrat so z nami podelili zadnjo skorjo kruha, zadnje ostanke moke, ki so jih zamešali v polento...« Da, težko je bilo v letih vojne, a ven- dar se je Stanetu potem, ko je slekel uniformo, še velikokrat stožilo po sta- rem načinu življenja. V domovini se je pričela široko zasnovana akcija obno- ve in izgradnje in za dobro in usklaje- no delo je bilo potrebno postaviti pra- ve ljudi na prava mesta. Tako je tudi Stane z dekretom pristal na mestu žu- pana občine Kalobje. Županstvo In občina Kalobje »Kar nekam negotovo sem se poču- til v začetku. Revščina, ena sama veli- ka revščina, bi lahko opisal takratno Kalobje. Zaostalost in nerazvitost sta tako bodli v oči, da človek kar ni vedel, kje bi se lotil dela«, je Stane razpredal misli o tistih težkih časih. 2e res, da Kozjansko tudi dandanes ni vzor ra- zvitosti in napredka in da je potrebno v teh krajih še veliko dela in prizade- vanj, da bi se vsaj malo bolj približali slovenskemu povprečju, ampak pri- merjava s takratnimi časi je nemo- goča. »Bilo je težko in le počasi, korak za korakom, jč šlo naprej. No in tako, spet korak za korakom, sem se tudi sam bližal novi zaposlitvi. Z delom sem pričel v celjskem Emu in tam ostal vse dotlej, ko se me je lotila bole- zen. Zadela me je kap in moral sem se upokojiti.« Kar malo hudomušnosti se je skrivalo v teh besedah, kot da hoče Stane povedati, da se ne preda kar tako. Upolfojitev Čeprav se je Stane moral po prestani bolezni upokojiti, pa je vendar doka- zal, da je prava korenina. Že dvaintri- deset let je odtlej, ko je tudi »kap pog- nal v kozji rog«. No zdravje mu res ne služi preveč dobro, težko hodi in tudi roke niso več tisto, kar so bile nekoč, a z ženo Antonijo še vedno obdelujeta malo kmetijo. »Najhujša so bila prva leta po upo- kojitvi. Nisem prav vedel, kaj bi počel s časom, ki ga je bilo naenkrat veliko preveč. Prej redna zaposlitev, številne funkcije in s tem povezani sestanki, pa delo na terenu, potem pa kar naenkrat bolezen, postelja in ležanje. Hudo je, če izgubiš stik z ljudmi, z življenjem, ki teče naprej,« se mu glas nekoliko zatrese. Prav zato je Stane takoj, ko je spet lahko vstal, nadaljeval z življe- njem, ki ga je bil vajen. Zaživel je s krajem, sosedom pisal razne prošnje, svetoval, in pomagal, kjer je pač lahko. Spet je našel čas za pisanje in branje, čas zase, za stvari ki jih je najrajši po- čel. in Icalco živi danes? Pravi, da je zadovoljen. Srečen je, ker ima pridno ženo, hčerko in kup veselja z dvema vnukoma. Ima pa še eno veselje. Pisanje o svojem kraju, o Slivnici in Vrhu nad Slivnico. »Vesel sem, da gre razvoj naprej, da se tudi v naših krajih pozna napredek in mi- slim, da je prav, če tudi drugi ljudje zvedo za te spremembe. Prav zato sem tudi vesel, če mi prispevke, v katerih pišem o tem, objavite,« je skromno ko- mentiral sodelovanje z našo redakcijo. In res, skoraj da ni kakšnega pomemb- nega dogodka, o katerem Stane ne bi napisal nekaj vrstic in tako opozoril tudi druge, da gre čas naprej. IVANA FIDLER foto: EDI MASNEC 8. STRAN - NOVI TEDNIK 9. AVGUST II Sirlenie pevske kulture v Kulturno prosvet- nem društvu iz Gorice pri Slivnici se trudijo, da bi čimbolj razvili pevsko kulturo. Tako se- daj aktivno deluje moški pevski zbor, do konca le- ta pa nameravajo zbor pomladiti in ustanoviti še mešani pevski zbor. Poleg pevskega zbora delujeta v Gorici pri Sliv- nici še folklorna skupina in dramska sekcija. Kul- turno prosvetno društvo dobro sodeluje s tamkajš- njo osnovno šolo in nekaj časa že tudi z enoto vzgoj- novarstvenega zavoda. Skupaj pripravljajo pro- grame za posamezne pri- reditve, veliko osnovno- šolcev pa je tudi vključe- nih v društvo. Na žalost se to sodelovanje z mladi- mi pretrga takoj, ko zapu- stijo osnovnošolske klo- pi. Predsednik društva, Jože Tajnšek, meni, da je temu krivo predvsem to, ker se mladi vozijo v šole in že s samim prevozom izgubijo veliko časa, ne- kaj pa je tudi takšnih, ki v času šolanja živijo izven domačega kraja. Tako v kulturno prosvetnem društvu Gorica pri Slivni- ci delujejo predvsem ma- lo starejši, ki so s šola- njem že končali, in naj- mlajši, ki še drgnejo osnovnošolske klopi. Se- veda se pri delu odsot- nost mladine zelo pozna in v društvu si prizadeva- jo, da bi to vrzel zapolnili. Pred leti so v Gorici pri Slivnici dobili tudi nov kulturni dom, ki daje tamkajšnjim kulturni- kom veliko boljše možno- sti za delo. Seveda pa po- menijo novi in lepi pro- stori tudi finančno obre- menitev za društvo, saj zahteva vzdrževanje veli- ko več denarja. Kljub te- mu pa lahko zapišemo, da je verjetno tudi ta prido- bitev pripomogla k po- novni poživitvi kulturne dejavnosti v kraju. IVANA FIDLER Prilave iz vse Slovenile Udeležba '^baltottaršeff' na Zlail bamtenlkl bo leios rekonina Se dobre 14 dni nas loči od letošnjega tekmovanja harmonikarjev z diatonič- nimi hamonikami Za Zlato harmoniko Ljubečna 84, ki bo letos 25. in 26. tega mese- ca na Frankolovem in v Lju- bečni. Zanimanje za to tek- movanje »frajtonarjcv« je tudi letos izredno, saj se je prijavilo ie okoli 60 harmo- nikarjev iz vse Slovenije. Med prijavljenimi naj omenimo samo nekatere naj- bolj zanimive. Prijavil se je namreč že lanskoletni zma- govalec Mitja Kapš iz Meng- ša in drugouvrščeni z lan- skoletnega tekmovanja San- di Majcen, ki služi trenutno vojaški rok v Horgošu. Ver- jetno bo najstarejši harmoni- kar 91-letni Ivan Cepin iz Mežice, najmlajši pa komaj 4-letni Marjan Rozman ih Stor. Prijavo je potrdila tudi ekipa harmonikarjev iz Itali- je, čakajo pa se na potrditev prijave skupine harmonikar- jev koroških Slovencev iz Avstrije. Samo tekmovanje bo letos nekoliko drugačno, kot je bi- lo prejšnja leta. Tekmovalci bodo razdeljeni v več sta- rostnih skupin, ki jih bo oce- njevala strokovna komisija. Ta bo tudi podelila najvišje priznanje, to je Zlato harmo- niko. Letos bodo glasovali tudi obiskovalci te priredi- tve in sicer bo na osnovi nji- hovih glasov naše uredniš- tvo podeUlo najboljšemu po- sebno nagrado majoliko. Tekmovanje se bo pričelo na Frankolovem, kjer bo v soboto popoldne predtek- movanje, na katerem se bo vsak harmonikar predstavil z eno skladbo. Na Frankolo- vem pripravlja tamkajšnje kulturno društvo, ki je orga- nizator tega predtekmova- nja, tudi sprevod nastopajo- čih, po tekmovanju pa še ples. Na zaključno prireditev, ki bo naslednji dan na Ljubeč- ni se bo uvrstilo 25 tekmo- valcev in pa veterani, to je tisti harmonikarji, ki štejejo več kot 65 let. Organizator, to je Kultur- no društvo Ljubečna, priča- kuje letos rekordno udelež- bo in pa tudi dobro igranje, saj ta prireditev postaja re- publiško prvenstvo »frajto- narjev«. Celotno prireditev bo po- snel tudi Radio Celje, ki bo pripravil nekaj posebnih od- daj, posamezne harmonikar- je pa bo predstavil tudi v od- daji iz domačih logov. »Soisko varčevanje« Nova knllga treh avtorlev Državna založba Sloveni- je je izdala knjigo, ki s svojo vsebino posega v mladin- sko varčevanje na Sloven- skem. Avtorji te knjige so: France Ostanek, Andrej Vovko in Aleksander Videč- nik. Varčevanje na Sloven- skem ima globoke korenine in dolgoletno tradicijo. Slo- venski narod je moral v bor- bi za svoj obstoj že od nekdaj varčevati. O začetkih in usta- navljanju pionirskih hranil- nic pred 150 leti piše v prvem delu knjige France Ostanek. Varčevanje ne pomeni sa- mo omejevanje na denar, ampak se za njim skrivajo širši interesi: možnost poma- gati drugim in vzgojni po- men varčevanja. 2e prvi po- budniki varčevanja na Slo- venskem so se zavzemali za te širše vzgojne cilje varčeva- nja. V drugem delu knjige nam dva avtorja Aleksander Vi- dečnik in Andrej Vovko pri- bližata povojno obdobje, ko se je mladinsko hranilništvo zelo razvijalo. Iz potrebe po enotnosti de- narnega poslovanja je nasta- la Narodna banka, ki je s svojimi podružnicami začela uvajati tudi varčevanje v šo- lah. Po ustanavljanju poznej- ših Komuneilnih bank se je ta dejavnost po šolah še širi- la in predvsem na celjskem območju se kaže prava ustvarjalnost pri delu v pio- nirskih hranilnicah. Prva pionirska hranilnica je bila v Podčetrtku, od tu so se razši- rile naprej na Celjskem, pot- lej po vsej Sloveniji. Nastajale so cicibanske, pionirske in mladinske hra- nilnice, kar je pomenilo »ta- ko za pionirje, za osnovno šolo in mladino kot tudi za banko podlago za širšo var- čevalno dejavnost«, pravi v uvodu Tilka Blaha. Knjiga Šolsko varčevanje bo dober pripomoček vsem, ki se ukvarjajo z delom v ta- kih hranilnicah, saj vsebuje še paleto koristniih napot- kov. To delo, ki so ga začeli uči- telji in delavci iz Ljubljanske banke je rodilo resnično lepe uspehe in ima v tej knjigi mesto, ki mu tudi še danes pripada. Tehtno je poudar- jen vzgojni pomen varčeva- nja za mlade, za kar gre pred- vsem zahvala preudarnosti treh avtorjev. BENO PODERGAJS Predpremierni fiimi v kinodvorani Union v Cellu 2e od ponedeljka dalje je v kinodvorani Union v Celju revija filmov distri- bucijskega podjetja Kine- matografi iz Zagreba, ki prinaša vrsto predpre- miernih filmov. S temi filmi so želeli v Kinopodjetju Celje pope- striti letno filmsko po- nudbo tudi z nekaterimi kakovostnejšimi filmi. Tu naj omenimo ameriško dramo Frances, ki je že bila na sporedu. V soboto bodo predvajali kanadski film Nizki udarci, ameri- ško dramo Razsodba pa v nedeljo. Po obisku sodeč gledal- ci niso najbolje sprejeli teh filmov, saj je bila dvo- rana le redkokdaj polna, čeprav so vrteli tudi takš- ne filme, kot je ameriški glasbeni film Jezus Kri- stur superzvezda in fran- coski erotični film Vroča Cecilija. F. P. V Gotovilah radi pojelo v Gkjtovljah delujeta dva pevska zbora in sicer moški, ki deluje že vrsto let in ženski, ki je pričel s svojim delom pred tremi leti. V zboru je trideset pevk, vodi pa jih Valerija tiolar. Članice zbora so zelo zagnane, pridno in redno vadijo, temu primerni pa so tudi njihovi uspehi. Nastopajo na vseh krajevnih proslavah in priložnostnih prireditvah, imele so tudi že svoj koncert in sodelovale so na revijah. T TAVCABl Ena Lučici dan v Lučaii v nedeljo popoldne bo v Lučah tradicionalni 15. LučJ dan. Na osrednji prireditvi z naslovom Od štanta do štant bodo prikazali stare kmečke običaje, pripravili pa so tuc degustacijo starih kmečkih jedi. Zdravilišče HogaSka Slatina Nocoj, ob 20,30 se bodo v Kristalni dvorani predstavi glasbeniki Mariborske opere s solističnim koncertom. V soboto ob isti uri pa bo v tej dvorani nastopila Terez Kesovija Cellsice poletne priredttve v okviru Celjskih poletnih prireditev bo v ponedeljek 13. avgusta, v SLG nastopil folklorni ansambel iz Sovjel ske zveze s predstavo 2ar ptica. IHikraJInsIcI nnizej Celje v Pokrajinskem muzeju je odprta razstava Antične osta line iz Stanetove ulice v Celju. Knjižnica Edvarda Ksrdelja v avli knjižnice Edvarda Kardelja je odprta razstav literature o okrasnih in zelenjadnih vrtovih. Avla ljublianske banke v avli Ljubljanske banke v Vodnikovi ulici razstavljj likovna dela Jure Sarlah, Razstava ima naslov Umetnos samoupravljal cem. Avla bolela Dobrna v avli hotela Dobrna razstavlja likovna dela na platnu perorisbe in impregnacije usnja Toni Zmajda, samostojn amater iz Celja. Kino Vojnik v nedeljo bodo ob 17. in 19.30 vrteli ameriško kome dijo Železni šampion. AVGUST 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 9 tolovična zasedenost celjskih hotelih i Hotela Merx in Celeja sta zasedena polovično, v ^otelu Evropa pa je izkoriščenih le petindvajset od- stotkov zmogljivosti. Tudi nekaj tujcev gostuje v Celju. r v hotelu Merx je zasedba polovična. Polovica je Homačih, polovica pa tujih gostov. V primerjavi s pre- Veklim letom letos ni več gostov. V Merxu gostom ne [ludijo praktično ničesar, razen tednov domače kuhi- |ije. Tudi glasbe na vrtu zaradi računice (ki je ni bilo) - pi več. V dvoposteljni sobi stane polni penzion 1600, v Enoposteljni pa 1800 dinarjev. Hotel Merx v Celju je najdražji, ker tu v ceni polnega penziona nimajo tako liot drugod - menuja, temveč gostje jedo a la carte. To pa seveda ni poceni. V hotelu Celeia je v teh dveh mesecih zasedenost nalce padla, vendar imajo še vedno polovico postelj 'rasedenih. Tujih gostov je približno deset odstotkov. >na polnega penziona - po ležiščih je 1037 dinarjev. V lotelu Celeia je tudi disco. Hotel Evropa je najslabše zaseden, deset do petin- Ivajset odstotno, od tega je pet do deset odstotkov ujih gostov. Gostom je na voljo disco ter klavirska glasba v restavraciji. Prav tako na željo gostov organi- zirajo izlete, na primer v Logarsko dolino... V dvopo- steljni sobi stane polni penzion 1073 dinarjev, v enopo- steljni pa 1323 dinarjev. Tujci plačujejo dražje. Dvopo- steljna soba stane 1383 dinarjev, enoposteljna pa 1523 dinarjev. Skupine imajo popust - polni penzion stane ^23 dinarjev, za tuje goste 35 mark, polpenzion pa 773 dinarjev - tuji gostje plačjajo 30 mark. ' Z obvoznico pri Žalcu se večina tujcev izogne Celju. )Le še stari gosti, ki že več let zapored prihajajo v celjske hotele, spet pridejo. V Celju pa je dosti stvari, ki bi jih morali izkoristiti, zanje bi moral nekdo poskr- beti, kaj organizirati in morda bi reko tujcev spet usmerili na staro pot skozi mesto. J C. VOLFAND UubenGi splavili žtirllndvajsetl flos Flosarskl bal le y Uubno znova privabil množico raHovednežev Odkar so Ljubenci skleni- li, da poklic, ki je desetletja rezal kruh generacijam v Gornji Savinjski dolini, ne bo šel v pozabo, so na tradi- cionalnih flosarskih balih udrli že 24 flosov. Zadnjega so z glasnim »ho-ruk!« spra- vili v vodo minulo nedeljo. Pri tem se niso izneverili starim šegam in običajem, ki so jih poznali še tisti flosarji, ki so s splavom zares pluli do Save in Donave. Najbolj so si seveda vedno privoščili no- vinca na flosu. Potem, ko so dobro preverili njegovo zna- nje, je moral prestati še krst - ko so mu skozi rešeto na glavo počasi zlivali poln škaf vode. »Ce te mi ne bomo kr- stili, boš pa s flosa padel,« so mu rekli botri. Potem pa so še pristavili: »Flosar pa mora biti moker tudi od znotraj!« in so mu ponudili kozarec vina. Veselja torej v nedeljo na flosarskem balu ni manjkalo in pijače tudi ne. Skratka ob Savinji je bilo še pozno v noč živahno. Ljubenci pa na prireditvi niso pozabili tudi na svoja najzvestejša turista. To sta zkonca Sprung iz Zagreba, ki že 24 let prihajata k druži- ni Lesjak. »Poleg gostiteljev so za najino zvestobo Ljub- nemu zaslužni vsi prijazni krajani,« zatrjujeta dolgolet- na gosta. K. Foto S. SROT >Ho-rukl Dajmo fantje, počasi in previdno!« Takole postaneš flosar. igo Ivakič Božo Ramšak Ivan Pozinek Jerca Pozinek ' Logarski dolini le premalo zabave je mani pa lo tudi stalnih gostov te čudovite alpske doline Logarski dolini smo skali cinkamiški počit- ki dom, ki je trenutno rajda popolnoma zase- . Gostje so zadovoljni z lom, hrano in prenoči- , pogrešajo pa zabavo. Irago Ivakič: »V Logar- I dolino hodim že več let. r zadeva naravo in dom, je ;aj zelo lepo, tudi hrana je Izletnikovem domu zelo Dra, pogrešam pa zabavo. -lOgarski dolini so se očit- malo polenih. Hodimo na ijše izlete na nižje vrhove okolici. Sem prihajam z ižino, ker tu ustreza zrak i hčerki, ki je srčni bol- :. Letovanje za nas Cin- tiarje ni drago, ker ima- regresirano hrano, tudi nočišča so poceni. Logarski dolini imajo tla podjetja svoje počitni- domove, pa bi lahko or- lizirali družabna srečanja, to pa se zapiramo drug d drugim. Večere preživ- no tako, da sedim.o pred lom, pa spijemo kozarec a, kdo pove kakšno šalo jo je vsa zabava. Ce je sla- l^eme se držimo bolj ko- [Igramo razne družabne f] karte, človek ne jezi se, hjemo kavico in poklepe- k>. Letos prosfevlja ta p tridesetletnico, zato mi je žal, da ni nihče poskrbel za reklamo, saj menim, da še mnogo delavcev iz Cinkarne, ne ve, kako prijeten dom imamo tukaj. Zato bom z družino prišel sem tudi pri- hodnje leto, če bosta dopu- ščala zdravje in denarnica.« Božo Ramšak: »Tukaj pre- življam dopust že petindvaj- seto leto. Privlači me narava, planine in dobro počutje. Ker sem tu zelo zadovoljen, bom prihajal tudi v prihod- nje. Sem star planinec, zato obiskujem tudi okoliške pla- nine. Tudi družina je tukaj zelo zadovoljna. Sem priha- jam raje kot na morje, ker imam tukaj mir.« Mateja in Saška: »V Lo- garski dolini nama ni dolg- čas. Tu se igrava, pogovarja- va. Tudi ko je slabo vreme, se ne dolgočasiva. Zunaj igrava badminton in mečeva leteči krožnik. Tudi na Okrešlju sva že bili, pa je bilo precej strmo. V soboto greva že domov, čeprav bi midve še kar ostali. Na plese pa že ne hodiva, ker ni glasbe. Mo- goče bi tudi kaj zaplesali, sa- mo fantov pa še nimava. Tu- di na morju sva že bili, ven- dar je tukaj lepše kot na morju.« Ivan Pozinek, oskrbnik: »V juniju in juliju je okoli osemdeset odtotkov zmoglji- vosti doma zasedenih, dru- gače pa je pozimi, ko je od- stotek precej nižji, okoli tri- deset odstotkov. Tu sem oskrbnik že osem let in, če bi govoril za vso Logarsko doli- no, bi lahko rekel, da se šte- vilo gostov zmanjšuje. Pred- vsem manjka razvedrilo. Te- ga vprašanja se bo treba re- sno lotiti in nekaj ukreniti. Reklame sploh ni dovolj. Za Logarsko dolino lahko dobi- te le razglednice, drugačne propagande pa ni. V našem domu se gostje ne pritožuje- jo, vsaj meni osebno ne.« Jerca Pozinek - oskrbni- kova žena: »Jaz sem tukaj domačinka in lahko rečem, da smo pred leti imeli več stalnih gostov, sedaj pa jih ni. Morda je temu krivo tudi pomanjkanje zabave. Edino kar lahko tukaj turisti poč- no, je hoja v hribe. Sama se ukvarjam s turizmom. Doma oddajam pet sob, ki so tre- nutno vse zasedene. Pozimi ne jemljem gostov, razen za praznike. V cinkarniškem domu večkrat pomagam in moram reči, da se z gosti do- bro razumemo.« NATASA GERKES GORAN OBREZ Mateja in Saška LETNI KINO vsak petek in soboto ob 20.30 uri na zelenici za bazenom 10. in 11. avgusta, ameriški fanta- stični film ZVEZDNE POTI. Predstava je ob gostinskih mizah z zelo soli- dno postrežbo in osvežilno pijačo. Zavod Golovec ponovno odpira svoje objekte. - kegljišče odprto od 13. avgusta od 15. do 22. ure - dvorana odprta od 13. avgusta od 8. do 22. ure - tenis - asfalt vsak dan od 8. do 20. ure - tenis - peščeno igrišče od 13. avgusta od 8. do 20. ure. Rezervacije pri varnostniku - telefon 33-098. - balinanje od 13. avgusta od 8. do 20. ure - bife od 13. avgusta vsak dan od 13. do 22. ure - avto sejem - vsako soboto od 8. do 12. ure Vabjjepj! _ .___..........._ . . i 10. STRAN - NOVI TEDNIK 9. AVGUST II Le kakovost »prodala« hmell Letos lahko pričakujemo sreHnJo tJobro letino Težko je v naprej ocenje- vati, kakšna bo hmeijska le- tina. Po svoje imajo seveda prav stari hmeljarji, ki pra- vijo, da avgust hmelj da ali pa ga vzame. Pri tem misli- jo na morebitna neurja s to- čo, ko lahko v nekaj urah izničijo ves trud pridnih hmeljarjev. Tako je bilo tudi lani, ko je bil pridelek slab in je v Slo- veniji znašal le okrog 3300 ton. Kako pa bo letos? O tem smo se pogovarjali s pred- sednikom izvršilnega odbo- ra poslovne skupnosti za hmeljarstvo SRS Edijem Omladičem. E. Omladič: »Pričakujemo srednje dobro letino, seveda pa je - težko napovedovati, koliko hmelja bomo letos za- res pridelali.« Kako so dosedanje neugo- dne vremenske razmere vplivale na letošnji pride- lek? E. Omladič: »Poškodova- nih je bilo kakšnih 280 hek- tarov hmeljišč. Upamo lahko le to, da kakšnih večjih neu- rij sedaj ne bo več.« Slovenski hmeljarji izvo- zijo precejšnje količine hmelja. Koliko in kam vse? E. Omladič: »Približno tri četrtine količin izvozimo. Prav ves izvoz pa gre na kon- vertibilno tržišče. Naš hmelj kupujejo v zahodnoevrop- skih državah. Združenih dr- žavah Amerike, na Japon-. skem in še bi lahko našte- val.« Kako bo z letošnjo proda- jo, saj vemo, da so svetovne zaloge hmelja kar precejš- nje? E. Omladič: »To je res. Ve- like zaloge hmelja na svetov- nem tržišču so predvsem odraz izjemno dobrih letin v letih 1980, 1981 in 1982. Zalo- ge so se tako nakopičile, kar je imelo za posledico nižje cene za hmelj na svetovnih tržiščih.« In kako se sedaj v tem znajdete slovenski hme- ljarji? E. Omladič: »Mislim, da je pametno, ker smo se sloven- ski hmeljarji odločili za to, da pogodbe o prodaji sklepa- mo za nekaj let v naprej. To pomeni, da imamo cene že v naprej zagarantirane. Ce ne bi sklepali pogodb v naprej, bi dobili za hmelj vsaj polo- vico manj kot dobimo sedaj. Ne glede na to pa bi rad po- vedal, da je edini porok, ki velja vse večne čase, pred- vsem v kakovosti hmelja. In prav kakovosti moramo na- menjati vso pozornost, ker potem problemov s prodajo ne bo. V svetovnem merilu pridelamo Slovenci dva od- stotka hmelja.« JANEZ VEDENIK ŠTROKOVUI NASVETI Zaščita krompirja Kljub temu, da gre vegeta- cija krompirja v večjem delu Slovenije že proti koncu je redna zaščita pred plesnijo zelo pomembna, saj le tako lahko računamo na pridelek zdravih gomoljev, ki bodo sposobni daljšega skladišče- nja. V višjih predelih, kot so Notranjska, Gornja savinjska in Savska dolina, Idrijska planota in drugod v višjih le- gah in pri poznih sortah pa je krompirjevka zelena tudi še v septembru. Proti koncu ve- getacije uspešno ščitimo na- sade s klasičnimi pripravki, v rednih 10 dnevnih presled- kih. Kot zadnji ukrep za prepre- čevanje okužb gomoljev s plesnijo pa je kemično uniče- nje cime z desikanti (reglon) kak teden do 10 dni pred na- meravanim izkopom. To škropljenje uniči tudi zeleno maso plevela in olajša izkop. Dober pridelek lahko pri- čakujemo le v nasadu, ki ima dolgo vegetacijo ter lepo ra- zvito listno površino, zato morajo' biti vsi ukrepi name- njeni predvsem zaščiti listne površine v čim daljšem ob- dobju. KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE Vlšle cene so spodbudile kmete Odkup pšenice letos v vseh občinah celjskega območja kasni, ker se je zaradi slabega vremena zavlekla žetev. Tako so Sentjurčani začeli žeti s polno paro šele konec prejš- njega tedna. Kljub temu je TOK šentjurskega kmetijske- ga kombinata odkupil že več kot polovico načrtovanega pridelka. Doslej so oddali pšenico le tisti zasebniki, ki so želi s kom- banjem, medtem ko jo bodo ostali oddali do konca meseca. Slabo vreme pa ni vplivalo le na odkup, ampak tudi na ka- kovost pšenice, ki je imela na začetku tudi prek 20 odstotkov vlage. Zdaj je odstotek vlage v pšenici že manjši in se giblje od 14 do 18 odstotkov. Druga- če pa v Toku ugotavljajo, da ne bodo dosegli načrtovanih 220 ton in sicer predvsem zato, ker je pšenica slabo prezimila. Naj- več težav so imeli južni predeli občine, ki zajemajo Slivnico, Prevorje in Planino, tako da bodo v Toku šteli za uspeh že 80-odstotno izpolnitev načrta. Sentjurčani tudi ugotavljajo, da nimajo pravih pogojev za pridelovanje pšenice, zato mo- rajo pospeševalci vložiti v delo veliko več truda kot druj kjer so pogoji ugodnejši. Pri kujejo da bo bolje, ko bo ki čana melioracija Voglajnj doline, ki pa je zaenkrat šel fazi priprav. Dokler ne bo r lioracija uresničena, pa bc morali potrpeti, ker Slovei primanjkuje pšenice, brez k ha pa ne gre. Tega se v kom natu zavedajo in so zato ti pristopili k akciji za večji \ delek pšenice, kljub temu, je njihova osnovna dejavn pridelovanje krme. V Sloveniji so tudi sprej dogovor o višjih odkupnih i nah pšenice, tako da zdaj znj odkupna cena za kilogram p niče 30 dinarjev in je za okol dinarjev višja kot v ostalih publikah. Za tak korak so odločili, ker so želeli vsaj p bližno izenačiti cene pšenic ceno koruze in na ta način ( seči večji pridelek. V To pravijo, da so pripravij« kmetje zaradi višje cene odd več pšenice in da je ne nan njajo več toliko za krmljei] živine kot prej. Tako bo let( nji odkup manjši od načrto\ nega dejansko predvsem zai di slabe prezimitve pšenice. V. Vreme popravilo kakovost pšenice V TOK Šoštanj imajo za- posleni v prvih avgustov- skih dneh največ opravka s tremi nalogami: spravilom in odkupom pšenice, povra- čilom nadomestil za nastalo škodo po toči ter priprava- mi na obiranje hmelja. »Toplo vreme je izboljšalo neugodno situacijo, ki je na- stala na poljščinah po zad- njem neurju s točo. Poljščine so bile dovolj navlažene in so se v toplem vremenu lepo opomogle. To še posebej ve- lja za pšenico, kjer smo bili v začetku povsem črnogledi, kako bo. Z žetvijo smo že končali v zadružnih enotah Martina Krajnc, SOZD Hmezad, Kmetijska zadru- ga Savinjska dolina: »Od- kup pšenice v naši občini do- bro poteka in kakšnih po- sebnih problemov zaenkrat ni. Do danes smo požeh in oddali že 85 odstotkov pšeni- ce. Pogodbeno zasejanih po- vršin s pšenico smo imeli 210 hektarov. Kot novost lahko omenim to, da imajo kmetje letos možnost, da ure, ki jih je opravil kombajn odplača- jo tudi z ustreznimi količina- mi pšenice. Kmetje se v veli- ki meri odločajo tudi za to, da namesto denarja za pšeni- co vzamejo koruzo, kar je tu- di razumljivo, saj je precej kmetov v naši dolini živino- rejcev.« JANEZ VEDENIK Šmartno in Šoštanj, medtem ko je ponovno neugodno vreme v ponedeljek začasno preprečilo žetev v zadružni enoti Velenje. Pridelek je nad pričakovanim: v Smart- nem smo od načrtovanih 37 ton odkupih 50, v Šoštanju pa od 48 kar 60 ton. V enoti Velenje načrtujemo 52 ton, odkupljenih pa je že polovi- ca. Tako ni bojazni, da ne bi odkupili od kooperantov na- črtovanih 125 ton ter temu dodali še lastno proizvodnjo (tudi ta še ni požeta v okolici Raven) 20 ton. Kvaliteta zrnja je dobra, kar še posebej velja za področje Šoštanja. Ob oddaji pšenice se je v kooperantske odnose vklju- čilo še najmanj deset kme- tov, katerim smo s kombajni poželi pšenico. Vsi so kot plačilo zahtevali koruzo. Do- bro polovico smo je že »iz- plačali«, ostalo bomo še v na- slednjih dneh. Letos smo opustiU nekaj manjših površin sejanja pše- nice v gorskih predelih, ka- mor ni bilo možno priti s kombajnom. To pa se vseeno ni poznalo na končni količini pšenice.« V Šaleški dohni je pomem- ben tuai hmelj, ki ga bodo letos zaradi neugodnega vre- mena začeli obirati kasneje, verjetno okoli 25. avgusta. »V družbenem sektorju imamo 13.76 hektarov hme- lja, kjer pričakujemo proiz- vodnjo 24 ton, v kooperaciji pa še enajst hektarjev, kjer naj bi pridelali nadaljnih tri- najst ton. Kljub toči (ta je hmelj prizadela tudi lani) pridelek letos ne bo manjši in bistveno slabše kvalitete od lani.« T.VRABL Traktoristi so tekmovali Aktiv mladih zadružni- kov pri Kmetijski zadrugi Savinjska dolina je pripra- vil regijsko tekmovanje traktoristov. Nastopilo je 12 ekip iz petih občin. Tek- movali so v oranju, spret- nostni vožnji in testiranju. Pri oranju je zmagal Vinko Zupane iz Petrovč, pri te- stiranju Andrej Kramer prav tako iz Petrovč in pri spretnostni vožnji Tone Spital iz Šoštanja. Ekipno je zmagala druga ekipa Šo- štanja, pred Braslovčami, Petrovčami itd. Najboljši posamezniki se bodo ude- ležili republiškega tekmo- Vcinja. T.TAVCAR Polne klavnice, ponudba slaba SImJIkat imj ne hI proiJaJal svinjskih polovic Reklama mariborske me- sne industrije »Košaki« o prodaji svinjskih polovic za brezobrestno posojilo je imela svoj odmev tudi na Celjskem in v nekaterih de- lovnih organizacijah so tu- di že začeli zbirati naročila. O tej prodaji svinjskega me- sa pa je razpravljal tudi celjski občinski sindikalni svet. Občinski svet je menil, da posamezne osnovne sindi- kalne organizacije naj ne bi bile posredniki pri takem na- činu prodaje. Že zaradi hi- gienskih pogojev. Sicer pa imamo tudi v Celju že dve leti nazaj dobro organizirano akcijo »ozimnica«, v okviru katere Celjska mesna indu- strija prodaja tudi svinjske polovice. Posojila naj bi za- gotovili pri banki in iz bla- gajn vzajemne pomoči v po- sameznih delovnih organiza- cijah. Sicer pa so na sindika- tu menili, da bi bila akcija Košakov dobro sprejeta, če bi prodajo organizirali v tr- govinah. Občinski sindikalni svet je tudi odsvetoval posameznim osnovnim organizacijam, da bi se na lastno pest oskrbo- vale z ozimnico in na ti>. čin povzročale motnje trgu, poleg tega pa je ta čin le navidezno cenejši. Dejstvo je, da je akcija t!}. šakov dvignila precej prah| kot je tudi dejstvo, da so hI dilnice v Mariboru in Ce^ prepolne mesa, posamez trgi pa so kljub temu še ze zaprti; kot v časih, ko je rr sa primanjkovalo. Ob tem i je »zanimivo«, da se ponul ba kljub prepolnim hladilij cam ni skoraj nič izboljša! in na kavljih v mesnicah i še vedno kakovostno zel slabo meso. Občinski sindikalni svet: je ob tej priložnosti dotakr tudi takoimenovanih siv sporazumov, ki so jih mesa ji sklenili z večjimi odjemj ci in ki pomenijo za te velil kupce višje cene, kot pa v Ijajo v maloprodaji. Po višj: cenah plačujejo meso tu vrtci, šole, delavske men: in bolnišnice. Na sestant so menili, da je čas, da m sarji ukinejo to prakso zviš vanja cen (ki so proti vsal ekonomski logiki, saj po' sod po svetu dajejo pri ve< jih količinah popuste, ne p višje cene kot v tem prim< ru) še posebej, ker se na 1 način siromaši (ali pa draž prehrana otrok, delavcev i bolnikov in ker so se za to ž odločili tudi v nekaterih dn. gih krajih v republiki. Ri zlog več pa je tudi dejstvc da je Celjska mesna industri ja polletje končala brez iJ gub. S. SROJ Tudi žene znajo kositi »Kiajani se še spominjajo, kako sva z možem vsak dan kosila na naši majhni kmetiji na Zagrebenu pri Zabukovici, ki leži nekoliko višje kot ostale. Zato so me tudi povabili, da sodelujem v košnji na tekmovanju na Homu«, nam je povedala Karolina Brecl, ki je tudi letos zmagala v košnji žena. Ugnala je veliko mlajših tekmic, ki so urno vihtele kose, prek 500 ljubiteljev lepe narave pa jih je ob tem burno spodbujalo. Pri Karolini imajo danes tako traktor kot kosilnico, kljub temu pa je z dolgimi zamahi edina pokosila določeno mejo trave v manj kot dveh minutah. Sledile so ji Marija Drolc iz Matk (na sliki), Marija Bukovec iz Gornje vasi in druge. Moški so pomagali potem še v grabljenju, pa v trošenju, vendar pa vse kaže, da so za ekipno zmago največ le prispevale kosice, saj so zmagali predstavniki Matk, pred Gornjo vasjo, gostilno Gasilec, Grižami in tekmovalci iz Pongraca. Takšna tekmovanja so bila še pred drugo svetovno vojno stalna oblika srečanj društev kmečkih fantov in deklet, v spomin na te dogodke pa jih vsako leto pripravlja planinsko društvo iz Griž, pokrovitelj pa je bil žalski občinski sindikalni svet. EDI MASNEC 9. AVGUST 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Radio Celle oft morskih valovih Pirana Javna radijska oddaja Je Mla v znamenju preboldske črne mačke In Izvrstnega razpoloženja dopustnikov Radijska tehnika Bojan Pi- šek in Mitja Tatarevič ter vo- dja ansambla Šik iz Titovega Velenja so nekaj minut pred oddajo skorajda izgubili živ- ce. V ozvočenju je namreč ne- kaj neznansko šumelo in nih- če ni vedel, od česa. Neutru- dni Mišo je začel razdirati ozvočenje, sredi dela pa ga je ustavila novinarka Stopa Bo- gi Pretnarjeva ter ga povpra- šala, če mikrofoni morda ne love zvok ladje, ki je ravno takrat plula mimo Pirana v koprsko pristanišče. Mišo, Bojan in Mitja so se spogleda- li in planili v smeh. Da, to je bilo. Bil pa je to pravzaprav tudi edini zaplet na javni ra- dijski oddaji, ki smo jo prejš- nji petek pod pokrovi- teljstvom tekstilne tovarne Prebold pripravili pred nje- nim počitniškim domom v Pi- ranu, nastopajoči pa so priva- bili domala vse, ki v tem slo- venskem obmorskem meste- cu preživljajo svoj dopust. Zapisati je treba, da so prav vsi nastopajoči navdušili veli- ko množico obiskovalcev jav- ne radijske oddaje. Dostojno se je predstavil mlad celjski ansambel Cmok. Fantje an- sambla Sik iz Titovega Vele- nja so napravili takšen show, da so na zahtevo obiskovalcev morali igrati še dolgo v noč, oziroma rano v jutro. Sicer pa so bili takšni, kot jih poznamo z njihovih številnih nastopov. Do konca profesionalni in za vzgled prenekaterim. Humorist Celjski Poldek je poskrbel za smeh, novinar To- ne Vrabl pa za nagradne igre, ki so jih poleg tekstilne tovar- ne Prebold prispevali še pol- nilnica Coca Cole v Žalcu, ure- dništvo žalskega občinskega časopisa Savinjski občan, li- kovna umetnika Adi Arzenšek in Aco Markovič ter celjska Li- bela. Posebno pohvalo si zasluži voznik Izletnikovega avtobu- sa Emest Zidanski, ki nas je varno vozil v Piran in nazaj. Ves čas je bil dobre volje in. nasmejan ter ob koncu dejal, da le redkokdaj vozi tako ve- selo in razigrano druščino. O Eldi Viler in Otu Pestnerju takoali tako ni treba zapisati ničesar drugega kot to, da sta lahko vsem Slovencem v velik ponos. Za ubrano domačo pe- sem so tokrat poskrbeli člani vokalnega kvinteta Frankolov- čani, vse skupaj pa je povezo- val novinar Janez Vedenik. Zanimivi so bili tudi razgo- vori z direktorjem tozda lltani- ne preboldske tekstilne tovar- ne Zvonkom Brinarjem in upravnikoma doma prebold- ske in polzelske tovarne Malči Babičevo in Vojkom Becom. Ko je bilo radijsko snemanje že zdavnaj mimo, se je po Pira- nu še kar razlegala ubrana pe- sem iz ust Ota ter dueta Elde in Vlada Rančigaja. Predsednik turističnega društva z Vran- skega Vlado Ranči gaj namreč nikakor ni mogel, da z Eldo ne bi zapel dolg venček sloven- skih narodnih pesmi. Družno so potem obiskovalci zaplesali in celo eden izmed miličnikov, ki nas je prišel vljudno opozo- riti, da je treba poskrbeti tudi za nočni mir, si ni mogel kaj, da ne bi zamižal na eno oko in dovolil še nekaj minut zabave. Kakor koli že - tisti, ki so bili prejšnji teden v Piranu, so prav gotovo preživeli lep polet- ni večer. Ne samo po zaslugi radia Celje in nastopajočih, pač pa tudi v veliki meri po zaslugi tekstilne tovarne Pre- bold. Ob vsem tem pa seveda ne gre prezreti tudi prijaznih gostiteljic, delavk, ki skrbe za prijetno počutje v počitniškem domu tekstilne tovarne Pre- bold. Pa na svidenje prihodnje leto! JANEZ VEDENIK Slike: EDI MASNEC LJUBO KORBER Upravnika počitniških domov tekstilne tovarne Prebold in tovarne nogavic Polzela Malči Babic in Vojko Bec sta novinarju Janezu Vedeniku zaupala, da še tako trdo delo, od jutra do večera, vsak dan, tudi ob sobotah, praznikih in nedeljah ni odveč, ko vesta, da se delavci dobro počutijo na dopustu. Zvonko Brinar, Tekstilna tovarna Prebold: »Mislim, da je prireditev navdušila prav vse obiskovalce, ki so vztrajali vse tja do jutra. Ponosen sem, da smo jo omogočili delavci naše tek- stilne tovarne, ki se je tudi na ta način dostojno pred- stavila.* Ansambel Šik iz Titovega Velenja je tudi tokrat navdušil. Oto Pestner, filmske melo- dije in seveda navdušenje obiskovalcev. Elda Viler je tudi tokrat do- kazala, da sodi med najbolj- še jug^lovanske pevke. Humorist C^eljski Poldek se je tokrat predstavil kot tek- stilna Slavka Leopoidjna V fotoreporterjev objektiv je bilo nemogoče zajeti vso množico obiskovalcev, ki so se zbrali pred počitniškim domom tekstilne tovarne Prebold. Novinarka Stopa Bogi Pretnarjeva je Tonetu Vrabiu že popoldne priskočila na pomoč pri dekoraciji prostora, kjer je bila zvečer javna radijska oddaja. 12. STRAN - NOVI TEDNIK v Punatskem zalivu na Krku otoček Košljun, v ozadju obrobje kraja, posejan pretežno z vikendi KrK - otok za Slovence oa tistega malo, kot Jih ilopustuje. Jih Je veliko prav tam Največji otok v Jadranu, seveda tudi v Jugosla- viji, je s svojimi 400 kvadratnimi kilometri Sloven- cem najbližji, če izvzamemo Brione in tiste zaplate in čeri ob istrski obali. Ima velikost poprečne slo- venske občine in je še kar gosto naseljen s svojimi 16.000 prebivalci. Odkar je čezenj speljano več cest, ki jih s kopnim povezuje naš največji in najvišji most - Titov imenovan - pravijo nekateri, da Krk sploh ni več otok. Pa je in bo še dolgo. Če piha močna burja, ta pa je tod doma, ustavijo promet čez most, pa je Krk kar zanesljivo otok. Ko Je bil Krk še Kerk Na ,zemljovidu slovenskih dežel in pokrajin', ki ga je 1853. leta izdelal in na svitlo dal Peter Kozler, je Krk upravno-politično pripadal tržaški pokrajini in nadškofi- ji, ki je obsegala Slovensko primorje, vso Istro in otoke Cres ter Lošinj s pripadajoči- mi otočki Bogvaruj, da bi zaradi tega prišli na misel o kakšnem slovenskem Krku. Saj ima otok zgodovino, ki bi jo v ko- pijah zapisali vsem otokom in primorsko-dalmatinskim krajinam. Naseljen od neoli- tika, zanesljivo z ilirskimi Li- burni, pa z Grki, Rimljani in naposled s Hrvati, ki so ob- dobja neodvisni na njem, de- loma pa pod beneško in dol- go, kot tudi mi, pod avstrij- sko nadoblastjo. Po svoje tragična vez med Celjem in Krkom je svaštvo med celj- skimi knezi in Frankopani, hrvaškimi velikaši, ki so bili tudi krški knezi. No saj ve- mo; Frankopanka Elizabeta, Friderik in Veronika Deseni- ška. Krk je bil za turizem pozno odkrit - šele z razvojem množičnega turizm.a. Med mondeno Opatijo in Rabom je bil Krk kmečko-ribiški, s svojo prvo škofijo na jugo- slovanskih tleh otok poniž- nih in skromnih ljudi, ki pa se zdaj, odprti svetu, hitro ogledujejo po dolarjih in markah. V sezonskih mese- cih se čez Titov most v mo- derni obliki ponavlja prizor selitve narodov, ko se število prebivalcev v Krku, Baski, Omišlju, Vrbniku, Silu, Ma- linski in Punatu podvoji. Da niso zlizano uglajeni kot v nekaterih tradicionalnih tu- rističnih središčih jih izdaja- jo tudi nekatere začetniške nei-odnosti, največkrat v lastno škodo Kavarnica gre s kurami spat v Punatu, ki ima eno naj- večjih naravnih marin v svo- jem zaščitenem zalivu, je polno takih protislovij. Prva, da marina, ki privezuje več sto jaht, nima svojega črpali- šča za gorivo. Seveda morajo tudi avtomobilisti po bencin v Krk. Ko vas vrže na zadnji- co ob srečanju z znancem - Novim tednikom - v trafiki ob obali, boste spet zaman iskali po trafikah in kjerkoli v kraju film za foto-aparat. Prijazno te napotijo v Krk, če bo kaj sreče, sicer pa za gvišno v Reko. Je kaj čudne- ga, če motorizirani turisti privlečejo vse s seboj, tudi česen, ki je tam na Krku pri kramarjih po 10 novih dinar- jev glavica. Pri vsem prepričevanju, ugotavljanju, sEimouprav- nem analiziranju in dogovar- janju, je v Punatu na slikovi- tem prostorčku, prav tako čudovita kavarnica s slašči- čarno, ki jo zapirajo ko gredo kure spat, ko turisti prilezejo iz svojih sob, prikolic in šo- torov, okinčani in kot na raž- nju ožgani, da bi po ,šetali- šču' ali kje ob njem razkazo- vali svoj anonimni jaz. Zapr- to! Sorry. Finito. Auf wieder- sehen! Potlej ti konditorajka pove, da bi ji skoraj še ste- kleni pult odnesli s slaščica- mi vred in ti se vprašaš, za- kaj nisp spekli peciva več in če gostince sploh kdo sproti obvešča o plimi turistov, ki tja v julij in avgust narašča kot vzhajajoče testo. Polenili so se celo kosovski in make- donski slaščičarji. Kar naen- krat so baklave nekaj nedo- segljivega, čeprav so si jih tudi tujci od lani zapomnili in jih zahtevajo. Eh, kaj! Pre- več dela! Dvakrat dobrodošlo laško pivo Kar zadeva pivo je Krk ko- zmopolitski. Karlovačko, ožujsko, unionsko, talisovo in, bog mi šovinizem odpu- sti, tudi laško. Prisežem pri Marxovi bradi, da sem na lastne oči videl, kako pripe- ljejo laško pivo s prikoličarji v skladišče v Matuljah na- ravnost iz Laškega. Potlej ga razvažajo vse dol do Velike- ga Lošinja, do Karlobaga, na Rab in tudi na Krk... .. .na plači v kampu v Pu- natu sem ga srečcd prijatelja v evro-steklenici, rumenega zlatorogovca, ohlajenega in ga, čeprav nisem nor na pi- vo, pogoltno stresel vase. In veste po čem? Po šest starih jurjev steklenico. Za starega jurja ceneje kot v Laškem, kjer ga varijo. Bravo! Komu se v Laškem peni diferen- cialna renta (če Marxova kri- tika kapitalizma sploh še ima kaj početi pri nas)? Go- stincem z maržo, občini z davkom? Kar z besedo na dan. Za ožemanje potrošnika pri nas še nikogar nismo na pranger djali Hopsasa drajsasa v borovem gaju... Je pa nekaj v tem Punatu, kar bi za razumevanje terjalo hud možganski napor. Vsaj večer, od sredine junija in baje do oktobra, je ob hotelu v idiličnem borovem gaju paviljon, v paviljonu vsak večer glasba za ples, včasih tudi kakšna pevska »klapa« ali plesna skupina. Pod bo- rovci dolge veseliščne mize in klopi iz desk in okroglih rant, ob paviljonu samopo- strežna točilnica in žar. No- bene vstopnine, cene nor- malne. Natakarji samo pobi- rajo steklenino in posodo. Od devetih do polnoči s krat- kimi, zares kratkimi odmori. Kdo plača godbo? Baje si to delijo hoteli, kamp in turi- stično društvo iz turistične takse. Nezaslišano?! In ja- sno, da se tam kar tare ljudi, zlasti mladega sveta. Po glas- bi se pozna, kdo vse na ple- sni ploščadi krili z rokami po zraku, tresoriti, razgibava stopala in slani pot poti. Naj- pogosteje je čuti polke, valč- ke, če zanemarimo glavno »rihto«, ^popularne popevči- ce in ple*sne viže. Frančiškani so pristavili svoj lonček Zaliv Puntarski ima oto- ček, ki so ga podedovali se- danji frančiškani od bene- diktincev, le ti pa od nekda- njega rimskega velikaša, ki je imel tu svoj vikend. Nacio- nalizirali so ga najprej Vzho- dni Goti, za njimi pa Hrvati. Otok je pravi čudež narave. Na šestih hektarjih otoške ploščadi, okrogle kot krož- nik je klošter, dve cerkvi in gozd z zbirko drevja, grmov- ja in druge podrasti, kar si je morete zmisliti. Baje je celo okoli 100 vrst gob, kot trdi znan frančiškanski biolog, ki je napisal knjižico o Košljun- skem (Košljun se otočič ime- nuje) rastlinstvu. Frančiškani, ki imajo pre- cej podmladka, in kateri v kavboj kah pod kuto po oto- ku molitve žebrajo in skrivaj po čednih turistkah škilijo, so s kulturno dediščino, ki jo je njihov red zbral, pomemb- na »TOZD« krškega turizma. Z etnografsko, numizmatič- no, in ribiško muzejsko zbir- ko, s sakralnim muzejem, v katerem so dragocenosti sa- mostana od 14. stoletja sem, se menda kar lepo preživlja- jo. Vsak dan vozijo na otoček čolnarji, patri, pa se udinjajo za vodiče in čuvaje in seve- da, kar je prav, kasirajo. Ne- koč je bila tu tudi gimnazija, kjer so bistrili hrvaškim buč- manom pamet, pa tudi sicer je otok pomnik hrvaške lite- rarne, črkopisne zgodovine. Kot priča slovita baščanska daritvena plošča, je bil Krk središče glagčljaštva. V skrajnem kotu zaliva je bazilična starokrščanska cerkvica Sv. Donata, menda ena prvih krščanskih cerkva na hrvaškem tlu. Sploh pa je Krk škofija zase in kar ne- kam simpatično deluje v svoji skromnosti, saj škofij- ski sedež v mestu Krk ni več- ji in razkošnejši od kakega večjega slovenskega farovža. Po starosti, silni enovitosti pa seveda mnogo izvirnejši in umetnostno bogatejši od razkošnih palač v Trogirju, Splitu in Dubrovniku. Ker je bila cerkvena oblast približ- no enako organizirana kot posvetna, je bil tudi tu vpliv mešan. Eden zelo čislanih škofov Srebmič je bH doma iz Tolmina. O otoku za Slovence Celje ima v Baski, čeprav je bilo nekak pionir turizma, že svoje težave. Baje bi celj- sko otroško kolonijo radi zri- nili na obrobje, kajti, roko na srce, ima res prelep položaj ob plaži. Mariborčanom v Punatu kaj takega še ne gro- zi, ker so bolj ob strani, proč od slikovite plaže. Je pa otok poln slovenskih počitni car- jev. Prav v vseh krajih so do- movi, v vseh kampih pa pra- va prikoličarska naselja. Slo- venščina bo ob hrvaščini in nemščini bržkone tretji jezik poletnih dni na Krku. Krčani nas pravzaprav kar obrajta- jo, se potrudijo spregovoriti tudi kakšno slovensko bese- do samo zato, da bi s tem izkazali svojo pozornost, kar pri Dalmatincih bolj na jugu ne doživiš, narobe, zanje smo nekakšni »furešti« (tuj- qi) v istem košu z Nemci, Če- hi in drugimi. Krk ima s svojo dolgo, po vnanji strani za turizem ugo- dno obalo, bodočnost pred seboj. Zdajle je sicer vsak pogovor o investicijah hudo grešen, toda tudi tu bi se in- vesticije obnesle, če so se v Črni Gori. Tembolj, če pomi- slimo, da bi se kombinacije poletje-zima lahko pokrivcile s sprego zimski in obmorski turizem. Visoka matemati- ka? Se nimam hišnega raču- nalnika, pa samo namigu- jem. Goste zveze, štiri ure z avtom, pa vendarle otok z otoškim vremenom, je ven- darle zanimiva priložnost tu- di za podaljšane vikende Slovencev. In sploh če imajo prav Ci- gani z reklom, da za dežjem (krizo) sonce sije. JURE KRASOVEC Eni največjih marin v zalivu, varovani pred vsemi vetrovi, manjka bencinska črpalka pa morajo jahte v Krk. V luninem siju, v senci pod boriči se z deklinami vrtijo fantiči. Brez- plačno, ples je vštet v turistično takso. NOVI TEDNIK - STRAN 13 bčat smrti da vrednost življeiUu 0mmmmmimmmmmmmmmmmmmm ^ MlUa Iz stor s Sostiml otroki ob Ovob nesročah vztraja In se bori tJalJo 1^ našega obiska Milja Kneževič ni jja solze. Pričakovali smo jih, ko je ga o svojem pokojnem »mužu«, o svo- i za lastno življenje in zdravje. Ali jjlirat, ko je govorila o bodočnosti I otrok, ki so se ob obisku vesili na njo ^ko trsje ob oporo, jiniio živi dalje. Z lastno voljo in po- , družinskih članov, ki jo v obeh ne- jniso zapustili. Bedijo nad njo in njc- poci, saj so »njihovi.« [nožem, ki je bil livar v železarni v ,^ je Milja pred štirimi leti prišla v Slo- iz Prijedora v Bosni. ^rah sta si ustvarila prijeten dom, kjer fljevali otroci, eden za drugim. ^rej hčerka Zeljena, ki ima dvanajst let jeseni stopila v četrti razred osnovne fotlej Željko, eno leto mlajši od sestri- ista bila ob našem obisku odsotna, ker fživljala počitnice v Baski, kamor sta plskimi tovariši. lici Sladžani je sedem let in bo letos pila šolski prag, sledijo ji še šestletna 1, štiriletna Jelena in triletni Darko. nesreči v enem letu jd Kneževičeve družine, na katerem so jagode otrok, ki smo jih našteli, se je obrim letom osul V prometni nesreči 1 lani umrl oče Kneževič. V Žalcu ga je rti povozil avto. i Milja, takrat stara devetindvajset let, )rej od groze onemela, potlej zbolela, šokirana. A samo devet dni je ostala v lici. kajti skrb za male otročičke je iikšna, da jo je vleklo domov. Vedno si avljala. živeti moram naprej in poskr- otroke. Misel in ljubezen na pokojne- ga moža sta jo spremljali povsod. Zdržala je, ob pomoči gospodinjske pomočnice, ki ji jo je dodelilo socialno skrb.stvo. Ves čas so jo obiskovale tudi sestre, tn ima v Sloveniji, in tudi moževi sorodniki. Na njo niso pozabili niti moževi delovni tovariši iz Železarne, ki so ji ob tragičnem dogodku sporočili: poiščite nas, če nas boste potrebovali. Milja vse do zdaj ni potrebovala njihove pomoči, dobro pa se ji zdi, da nanjo in na njene otroke niso pozabili. Milja se še od ene nesreče ni opomogla, že je prišla druga. Ko je šla v trgovino, streljaj od doma, jo je na pločniku podrl motorist in jo hudo poškodoval, predvsem po glavi. To se je zgodilo 20. avgusta lani, od takrat je Milja še,Vedno v bolniški. Pred nesrečo je bila zaposlena v Topru kot priučena šivilja, potlej kot čistilka. Zdaj čaka na zdravniške izvide, rada bi že šla na deio. Malo zato, ker njena »bolniška« ne znaša več kot 7.000 dinarjev, največ pa zato, ker bi ob delu vsaj za nekaj časa pozabila na skrbi, ki jo čakajo doma. Veliko se jih je v tem času nabralo, od šoloobveznih otrok do najmlajšega Darka, ki matere ne spusti izpred oči. Pomoč tUdI Iz Topra Pokojnina po možu in otroški dodatki zne- sejo Milji mesečno tri stare milijone. Ce k temu prištejemo njeno plačo ali trenutno nizko »bolniško« je to znesek, ki je komaj dovolj za mesečno preživetje, zlasti, ker mo- ra Milja vse kupiti. Pred nesrečo je še obdelovala vrt, zdaj pa ji zdravje tega več ne dopušča. Pravi, da pomo- či ne rabi, dobro pa se ji je zdelo, ko so ji iz delovne organizacije poslali zavoj otroških oblekic, ki jih s pridom uporablja. Ne sme- mo pozabiti, da je v Topru Milja dobra delav- ka, radi jo imajo in radi ji bodo tudi pomaga- li, če bo potrebno. Tudi ta občutek je nekaj, dodatek za moč, ki jo potrebuje, če jo kdaj napadajo črne misli. Hitro jih odžene, ker ve, da v življenj- ski borbi mora zmagati. In tudi zmaguje, čeprav ji zdravje to komaj dopušča. »Imam šest otrok, petnajst mesecev sem sama, nočem drugega moža«, izpove v tele- grafskem slogu sedanje počutje. Slovenska beseda ji gre težko iz ust, po slovensko pa čebljajo njeni otroci, za katere pravi, da so »Kaj se pravi to - umrl? Kaj je umrlo? Ali je umrlo moje spoštovanje do moža, moja ljubezen do njega, tovariša, moj spomin na njegovo delo? Ali je umrlo to delo, ali so izginila čustva, ki jih je zbujal v mojem srcu, ali je razbita moja predstava o njem kot o možatem, poštenem človeku? Ali je vse to umrlo? To, najboljše v njem, ne bo zame nikoli umrlo, vem, da ne... Zdi se mi, da se nam preveč mudi reči o človeku: umrl je. Mrtva so njegova usta, njegova beseda bo pa živela v srcih živih ljudi!« (Maksim Gorki: Mati) ubogljivi in nagajivi. Takšni kot vsi drugi otroci, le s to razliko, da jim mati Milja hkrati nadomešča še očeta. Le starejši ga še pomni- jo, mlajšim o njem pripoveduje mati. Izredno čisto MUjino stanovanje in snažni otroci so dokaz, da je njena borba v življenju uspešna. Se krepak stisk roke ob slovesu in mili pogled ha četico, ki jo vzgaja z dvojno ljubeznijo - vse to je porok, da je Miljin pogled v bodočnost svetal in le za hipec kdaj pa kdaj prekrit s kopreno žalosti. To odpi- hne, ker šestero temnolasih glavic potrebuje njo - mater. ZDENKA STOPAR Mati Milja, Sladžena, Milena, Jelena, Darko.: motna koča ni osamljena 9ljanšek Iz Luč Je že šest let oskrbnik na Korošicl je sicer nekoliko rosilo, a U vzrok, da bi se ustrašila i me je doletela: povzpeti Korošice. Srečko je prev- fotografa in vodnika, pa oda na vrhu je bilo vreme Ulj prijazno, pot pa tako sem potiho že obžalovala Ig. Končno sva le zagleda- ko pričakovan cilj - kočo. je bila varljiva: čeprav se io, da bi se sive, kamnite iu kotanje skorajda lahko i roko, se je pot nad ro- - kakor imenujejo plano- >čo - vlekla še kar precej ločena obleka se mi je le- io, razbesneli veter me je Iz, z otrplimi rokami sem >ala nahrbtnika in z zad- Čmi premikala utrujene > je pač, kadar se ljubite- lj spravi v visokogorje. inšek, upokojenec, ki že bi za kočo na Korošici, je iičesa, pa naju je vendarle Pogledal, ko sva se prika- pa vidva v tem vremčnu? sem prepustila spremlje- a pa sem se olajšano zruši- ob peči, ki jo je Tone prav- il zakuriti. 5ila prazna. aj sem vse nagnal dol. Ve- la bo takšno vreme. Kar Se, če nameravate še danes Jem jim rekel.« j 'ste vedeli?« " | triuzne. Kaj bi ne vedel! 2e i nog je ljubitelj narave in i -učah, od koder je doma, 1 'azi po okoliških pobočjih. 'Vojega življenja je prebil 'ami. Po vojni se je zaposlil ''edil plezalni tečaj in po počez peš ali na smučeh bosansko gorovje. Iz tistih fiu ostali najbolj pri srcu , 'ri Treskavica. Prva zaradi druga zaradi čudovitih •^r. Ves ta čas se je učil Naravo in živeti z njo. ^rosici je Mokrica naš ba- *dar je obdana z meglami, '^es, ne kaže nič dobrega.« Medtem, ko klepetamo, se peč pri- jetno razgreje, po vročem čaju pa mi toplota prijetno zagomazi po udih. »Najbrž morate večkrat takole suši- ti in greti prezeble goste?« 6000 planincev Koča na Korošici ima devetdeset le- žišč, čeprav včasih prespi v njej mnogo več gostov. Takrat si pomagajo z zasilni- mi ležišči in žimnicami. Vsako leto obi- šče to postojanko približno 6000 planin- cev. »Ja,« se zasmeje. »Včasih se nabaše v to jedilnico tohko mokrih, da je notri prav soparno. No, več jih ven- darle pride v lepem vremenu. Poseb- no ob petkih in sobotah. Včasih mo- ramo zvleči na kup vse žimnice, kar jih premoramo, pa po dva spita v eni postelji. Zvečer moramo prav paziti, da koga ne pohodimo, tako so natla- čeni, celo po hodnikih.« »To najbrž pomeni, da ljudje radi prihajajo na Korošico?« »O, pa še kako! Tovariš Marine je vsaj enkrat na leto pri nas. Lani smo imeli na obisku nekega lovca, ki je prepotoval že pol sveta. Bil je v Ame- riki in Afriki, tako lepega kotička, kot je Korošica, pa pravi, da še ni videl.« Tudi Tone je vzljubil ta kotiček. »Ce bi do sem vodila avtomobilska cesta, potem me tu ne bi videli,« zatr- di. »Rad imam prave planince in takšnih pride sem gor največ. Z njimi se lahko pogovarjam ure in ure, ne da bi nam zmanjkalo teme za pogovor. Včasih pozno v noč prepevamo in klepetamo.« Tone je sicer že večkrat obljubil, da bo šel za zmeraj v dolino. Toda Koro- šica, kamor se je prvič povzpel že leta 1936, ga je menda neustavljivo oma- mila. Tako ga vsako leto znova pre- pričajo, da ostane. »Včasih mi je kar nerodno,« se za- smeje. »Pridejo planinci, ki me poz- najo in pravijo, ja. Tone, kaj si še vedno tu? Kaj hočem, težko je najti oskrbnika za takšno kočo. Uro in pol do doline, pa še malo več nazaj, je kar precej, če moraš tovoriti kot kakšen osliček.« Res, da zadnja leta skoraj vse pripe- lje helikopter, ampak kruh, jajca in druge hitro pokvarljive stvari morajo še vedno znositi do koče na ramenih. »Vsakič, ko grem gor nabašem v nahrbtnik, kolikor gre vanj« Tone jo mahne v dolino vsak teden. Prej je hodil dol vsake štirinajst dni, zdaj pa pogosteje, ker obiskuje ženo v zdravilišču. Pri preskrbi mu pomagajo tudi fantje iz Luč. Kadar pridejo, niso ni- koli prazni. »rajub temu se zgodi, da nam česa zmanjka. Letos spomladi še enolonč- nice nismo mogli skuhati, ker nismi imeli ničesar. Tudi kruha ni zmerom na pretek, zato ga ne morem gostom ponuditi toliko, kot bi ga želeli.« Tone si silno želi, da bi usposobili novo radijsko postajo, ki je še v škat- lah. »Pred časom smo- imeli radijsko zvezo z dolino, a je enkrat delala, dru- gič pa ne. In, kot se to najraje zgodi, je odpovedala ravno takrat, ko smo jo potrebovali.« Ce bi imeli dobro zvezo, bi sporočili v dolino, kaj potrebujejo, pa bi jim kdo, ki je namenjen gor, prinesel po- trebno. Prav pa bi prišla seveda tudi takrat, ko se kdo ponesreči. »Na srečo, se to ne dogaja pogosto, zgodi pa se,« pravi Tone. »Takrat mo- ram prositi koga od planincev, da po- maga ponesrečencu v dolino. Več je takih, ki zaidejo, vendar tudi to ni tako nedolžno, koti se zdi na prvi po- gled. Reševal sem dve takšni dekleti, ki sta' na večer omagali in ostali nad skalnim previsom. Ponoči bi lahko zgrmeli dol, če ju ne bi našel.« Skoraj 100 let tradicije Prvo kočo so na Korošici postavili že leta 1887 Ta je bila lesena in je pogorela. Leta 1912 so postavili novo, ki so jo potem večkrat prenavljali in dograjeva- li. Dokončno zunanjo podobo je dobila leta 1936. Kasneje je doživela še nekaj notranjih preureditev. Tone mora torej dobro paziti - na to kar se dogaja v koči in tudi na to, kar se dogaja zunaj nje. »O, ja. Paziti moram, da zunaj ne kurijo ognjev, lahko bi prišlo do po- žara, kadar je suša. Spomladi pa orga- niziramo tudi čistilno akcijo. Ne vem, zakaj se ljudje ne morejo in ne morejo naučiti tega, da ne bi odpadkov pu- ščali kjersibodi. Planinske poti sicer še niso ne vem kako onesnažene, v plezalnih smereh, med skalovjem pa je polno tetrapakov in papirja.« V koči pa... »Ja, vse moram znati narediti. Pri kuhi in strežbi mi sicer pomagata še dve dekleti. Petnajst let sta stari, šo- larki še, a sta res pridni. Sam pa mo- ram kar naprej popravljati to in ono. Koča je že stara, pred dvanajstimi leti so jo zadnjikrat obnovili... Ne vem, kako dolgo že opozarjam na streho, ki pušča na vseh koncih. Danes smo znosili na podstrešje vso posodo, da prestregamo deževnico, ki kaplja no- ter. Na društ\Ti pa kar obljubljajo... Saj vem, denarja ni ravno na pretek, ampak zdaj bi zadostovalo, če bi le streho na novo prekrili, če pa bomo dolgo odlašali, bo propadlo še ogro- dje. Potem bodo stroški še večji...« se huduje. Tonetov delovni dan (delovni dnevi pa so zanj tudi nedelje) torej ne pozna počitka. »Hja, za nas tu gori ni nobene ure. Vstanemo, ko slišimo, da se prebuja- jo prvi planinci, ležemo zadnji, ra- zumljivo. Pa še ponoči prisluškujem, če ni morda še kdo prišel, da ga spu- stim noter. Zato najslajše spim, kadar grmi in treska. Takrat vem, da ne bo nikogar.« »Pa ob vsem tem sploh še najdete čas za kakšen potep po okolici?« »Bolj malo, res. Letos ga še nisem. No, res da tudi veliko lepega vremena ni bilo.« Sicer pa dobro pozna vse vrhove in poti tod okoli, tudi tiste najbolj skri- te. Veliko jih je tudi sam označil. Nje- gov najljubši konjiček je lovstvo, to- da čeprav je lovec, divjadi ne lovi s puško ampak s fotoaparatom. »Tu je ogromno gamsov. Kar ču- dno je, da se ni razpasla že kakšna bolezen. Tudi kozorogi pridejo prav do koče, pa planinski zajci in belke - snežne jerebice. Celo divje prašiče sem že videl. Podlasico imamo pa skoraj udomačeno. Hranimo jo, ona pa nam lovi miši.« Ko smo pogledali skozi okno, smo opazili, da se Mokrica sicer še vedno zavija v bele meglene tančice, a dež je le ponehal. Ura je tudi že pozna, zato se morava s Srečkom podvizati v do- lino. Ob slovesu se Tone hudomušno na- smehne: * »Pa je kar prav, da sta prišla danes sem gor. Vsaj vidita, kako je pri nas, kadar besnita veter in dež.« Toda v njegovih očeh sije sonce, ko se mimogrede ozre na okoliške vrho- ve, sredi katerih je doma. Ta drobni žarek v njegovem pogledu mi prišep- ne, da bom Toneta na Korošici sreča- la tudi prihodnje leto, čeprav zatrjuje, da ga ne bo več. NADA KUMER 14. STRAN - NOVI TEDNIK g. AVGUST 1984 Veleblagovnica T, SALON T, NOVOST, OBLAČILA POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN 40% - ženska, moška in otroška konfekcija, pletenine, moške srajce in ženske torbice od 13. avgusta do 25. avgusta 1984. Ernest Tiran Razbojnik Guzaj 31; In je v dokaz, da niso kar tako, dal še sam za nov bokal. Guzaj je pridno nata- kal. Ven z njim! Eks velja! Nič se niso veliko pustili priganjati. Skozi vrata, ki jih je krčmar pustil odprta za seboj, sta se zdaj prikradli v hišo še dve mladi mucki in v srce sega- joče milo klicali mater. »Muc, muc, muc, na muc!« jih je Gu- zaj povabil bliže in jima porival s krož- nika drobce mesa na tlak. V tem tre- nutku se je spomnil, da je orožnik malo prej rekel, da je v Podsredi mačk za izvoz! In kakor vse velike misli, mu je tudi ta čisto nenadejano šinila v glavo. Bomo še že zvedeli katero. Široko se je zasmejal in poklical krčmarja: »Nič ne pomaga, zdaj bom pa moral iti. Koliko sem dolžan ?« Orožnika sta oba hrati obotavljaje se segla v smer žepa za denarnico in se oddahnila, ko je pristavil: »Vse skupaj gospod župan, gospoda sta bila moja gosta!« »To pa ne! To je pa preveč! Storila sva samo najino dolžnost!« »Je že v redu! Danes meni, jutri tebi, mar ni tako? Bosta pa vidva kdaj drugič plačala, saj se bomo še videli! Hahaha- ha! Kar lahko noč vsem skupaj!« In je šel. Komaj je bil zunaj, so vsi trije buš- knih v smeh. »E, hude so naše ženske, hude kakor hren! E, ne dajo se kar tako, Podsredčanke!« In župan je še pristavil: »Nismo mi kar tako, ne, hahahaha!« 15. POGLAVJE Mačli sejem v Podsredi Naj reče kdo, kar če, - maščevanje je sladko. Edinemu pametnemu človeku med samimi tepci se slabo godi. Mate- re, ki imajo doma otroka pri prsih naj ne hodijo daleč od doma. Po čem pla- čate mlade mucke? Hvaležnost je vča- sih nehvaležna. Kakor je že po navadi, se je tiste so- bote popoldne oglasil podsreški občin- ski birič Janez pri županu, da se pome- nita zaradi preklica jutri po maši. Ob- činska pisarna je bila skozi lopo druga vrata na desno. Poleg vrat je visela v svojih mlajših letih temno zelena ogla- sna deska, na njej pa nekaj zavihanih, scefranih in že davno orumenelih in zbledelih razglasov, pozivov, odlokov in vabil, opremljenih s štampiljkami in žigi in podpisanih od toliko rodov muh, bral jih itak ni nihče, na tem te- mačnem hodniku bi jih ne mogel niti, če bi sploh brati znal. Sicer pa za pisar- no sploh nihče nikoli ni spraševal, še župan sam je le poredkoma stopil va- njo, kvečjemu po pečat ah po živinski potni list ali kaj podobnega, ni bil prija- telj popisanega papirja, vsa čast mu! Večinoma je vse občinske zadeve nosil kar v glavi in se je nanjo še najbolj zanesel. Pa tudi očala so mu otroci ve- dno kam zapravili ravno takrat, ko jih bi najbolj nujno potreboval in je bila potem vsa hiša toliko časa v alarmnem stanju, dokler se niso našla. No, takih nujnih primerov je bilo k sreči le prav malo, navadno je župan ob taki prilož- nosti stranko pač prijazno povabil naj prid^ jutri danes, da zares nima časa, ker ima komisijo, ali pa naj malo poča- ka, čez dve, tri ure bo gotovo nazaj, saj je res, kar počaka naj! Janez tudi ni prišel pravi čas. ŽQpa- na ni bilo, v pisarni ga še iskal ni, pa tudi v mesariji ga ni bilo, niti na dvori- šču, torej sploh ne doma. V gostilni je na klopi pri preči sedel s poličkom ob sebi samo stari Nejček, po poklicu re- vež. Tudi on je čakal nanj. Občinski odborniki so mu bili po dolgem razpravljanju in oklevanju končno le priznali skromno podporo, le da v blagajni ni bilo denarja, da bi mu jo bili tudi res izplačali, pa je zdaj hodil vpraševat, kdaj bo kaj; drugega dela tako ni imel. Če že denarja ni bilo, gospod župan je bil dober človek in mu je skoro vsakokrat natočil poliček ja- holčnika. Nejček je prišel, po vsej obči- ni okrog in je vedel, ali lahko poizvedel marsikaj koristnega! »Gospod župan bodo hitro nazaj, so rekli!«, je Nejček pozdravil biriča. Ja- nez se je vsedel in se vdal v božjo voljo, da bo spet moral čakati do noči, žena pa bo sitnarila, da se dedci ne morejo in nikakor ne morejo odlepiti od gostil- niškega stola. Pa je župan tokrat le držal besedo in bil res hitro nazaj, še pol ure ga ni bilo treba čakati. »Aha, ti si! No, prav! Bova pa šla pogledat, kaj bo jutri kaj novega.« Samo v mesarijo je prej še skočil, potem sta pa šla. Ključ od pisarne je visel v kuhinji za vrati, o manjših zade- vah je polnomočno zastopala moža kar mati županja in se ne bi niti moglo reči, da kaj manj sposobno in uspešno ka- kor on sam. Potem je župan odklenil pisarno in sta šla noter. Na zaprašeni mizi je ležalo kup razmetanih papirjev in župan je pobrskal med njimi, odbral dva ali tri. »Nič posebnega ne bo. Strogi pasji kontumac, ta je kar naprej, pa tista stvar zaradi Boštjančkove njive, prisil- na javna dražba. Še ena rubežen. In Gašper iz Pečice prodaja svinjo, pro- stovoljna licitacija, kaj veš, kako pro- stovoljno! Davki mu tečejo v grlo! No, da, je že hudimar. Kaj pa je tole? Vidiš, vidiš, tole je pa menda danes prišlo. Pa poglejmo notri.« Vzel je pismo v roke, ga obrnil, še enkrat obrnil in z dvema prstoma odtr- gal vogal, odprl ovitek, razgrnil pisa- nje, se spomnil, da nima očal, očala takoj našel. Začel polglasno brati: »Slavno županstvo trške občine Pod- sreda...«, župan se je počaščeno na- smehnil. »Aha. Drži. To smo mi.« Bral naprej, bral z vedno večjim zanima- njem, se začel najprej po tihem, potem pa na ves glas smejati: »Kaj takega pa še ne! Temu seje prav gotovo zmešalo! Na, beri še ti, Janez! Mačke kupuje! In po goldinarju da jih. bo plačal! Naj mu jih čimveč priskrbi- mo! Hahahaha!« Nejček je bil sUšal županov krohot, pa je obstal in stopil v vežo, stopi bliže k vratom v pisarno, vrata je bil Janez pustil za ped široko odprta. Janez je nekoliko slabo bral, zato pa toliko bolj na glas. Slavno... župan- stvo. .. prosim za preklicilo... na kra- jevno običajni način... žive mačke vsa- ke barve... po goldinarju... v torek zvečer ob šestih ...da bodo pripravlje- ne... zvečer odpeljal... nagrada... Nejček je vedel dovolj. Samo obrnil se je od vrat in po prstih previdno izgi- nil... Še za podporo je pozabil vprašati župana kdaj bo. »Gospod župan,« je Janez ugotovil, »to nas je pa nekdo hotel potegniti. Ali pa ni pri zdravi pameti. Čemu bi mu pa bile mačke? Saj jih lahko dobi zastonj, kolikor hoče! Še veseli bi bili ljudje, če bi se jih mogli znebiti!« Župan ni bil tega mnenja in Janez tudi ni vztrajal pri svojem. »Mogoče pa kupčuje z njimi? Kako se že piše? La-hsenberger. To ime sem že večkrat bral v časopisu. Kak krznar mora biti, se ne spomnim natanko, ime mi je pa znano, se mi zdi.« Pa se mu je zazdelo vse skupaj le preveč never- jetno: »Bežite, bežite, ta je prazna. Bodite no pametni! Mačke po goldinarju, ha- hahahaha!« »I no«, je rekel župan, »kaj jaz vem! Me tudi nič ne briga! Samo če jih po- šteno plača. Kaj pa moremo zato, če je trčen?!« »Ljudje se bodo smejali, da bodo po- pokali, če jim dam to na znanje!« »Naj se pa smejijo! Kar razglasi! Saj ni nič prepovedanega. Po goldinarju jih ne bodo več prodajali!« Birič je skomizgnil z rameni: ^Kakor zapoveste, gospod župan, sa- mo da jaz potem ne bom kaj kriv, če ne bo prav -« »Nič se ne boj! To pa že prevzamem nase! Veš kaj, kar semle naj jih prineso, v občinsko pisarno. Tako preklici! Po- liček ga bo prav vsak popil na tako kupčijo! Hehehehe!« Janez je še enkrat skomizgnil z gla- vo, potem pa sta šla v gostilno in mu je župan natočil prvi poliček. Ko ga je popil, je spravil papirje v žep in odšel domov. Na Nejčka se nista niti spomnila. Nejček pa ni pozabil kaj je slišal. V torek je bil že navsezgodaj na občini. V roki je nosil staro ptičjo kletko, v njej sta bili dve veliki sivi mački. Župana je dobil v gostilni, ko je pravkar nekaj šaril med steklenino. Nejček seje ogle- dal po prazni gostilni in ga vprašal: »Gospod župan, .naj ne zamerijo... Kje pa so tisti gospod, ki mačke kupu- jejo? Joj meni, kako sem letel, čisto sam ob sapo!« Župan ga je začudeno pogledal: »Strela, - kaj ti tudi veš? Kdo ti je pa povedal?« Šele zdaj je zagledal kumik in se za- rezal: »Kje si jih pa dobil?!« Nejček je bil nekoliko v zadregi, ni vedel prav z besedo na dan. »E, gospod župan, saj vejo, da sem potreben... Starost pa naduha me da- je, jojmene, in tako po črevih zavija že vse jutro - pa sem rekel, naj gresta služit, ubogi živalci, povsod jima bo bolje, kakor pri moji bajti... Gospod župan, naj nikar nič ne zamerijo, ali bi mi dali enega na kredo? Tako me zavi- ja, res da me! Saj bom vse pošteno plačal, samo da spravim živinče v de- nar. ..« Župan se je naredil trdega: »Saj imaš še od zadnjič tri groše, kdaj boš pa tiste poravnal?« »E, hudimarček, gospod župan, naj no ne bojo taki! Kar dajo naj mi, saj sami vidijo, kako mi je hudo! Jim bom pa enega mačka tukaj pustil v za- stavo!« Župan se je muzal, se delal kakor da ne sliši, potem mu je pa le natočil fra- keljček žganega: »No, naj pa bo, ker si ti! Veš, podpora bo drugi teden, le pridi spet vprašat!« Nejček je zvrnil, kakor bi trenil, se očitno takoj bolje počutil, pobožno po- božal stekleničko v roki: »Tale pa, tale! Kar še enega bi, go- spod župan!« Župan še videti ni hotel Nejčkove iztegnjene roke, Nejček pa tudi ni imel privezanega jezika: »E spaka, saj pravim, da jim pustim mačka tukaj, če mi drugače ne verja- mejo! Kar kumik naj prinesejo, da ga bova predejala in prestavila, drugače nam mrha mačkinja zna še uiti, kdo ga bo potem lovil!« »No, no,« je rekel župan, »saj ti verja- mem, saj si pošten, kdo pa reče, da nisi. Boš že plačal!« In mu je natočil še en- krat. Nejček je nežno obrisal frakeljček z dlanjo, preden ga je nastavil na usta: »No, pa na njihovo zdravje, gospod župan! Da bi bila danes dobra ku- pčija!« Mačji sejem v Podsredi. g. AVGUST 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 15 predrzno obnašanje in izživllanle [zletnilcovega voznilca Ko sem se v sredo 1. avgu- sta 1984 ob 18 uri vračal iz službe z Izletnikovim avto- busom, ki vozi na relaciji Ce- Ije-Kozje, sem doživel nekaj omembe vrednega. Voznik avtobusa CE 162-903 Ivan Kunej ni hotel ustaviti v No- vi vasi, kjer bi morali izstopi- ti, temveč je svojo vožnjo tr- inoglavo nadaljeval. Naj vam na kratko opišem, kakšne stvari so se dogajale na tem avtobusu. Na službenem sedežu zra- ven šoferja, je kljub števil- nim praznim mestom v avto- busu, sedel njegov prijatelj, znanec, s katerim sta veselo izmenjavala svoja mnenja. Ko smo se približevali moji izstopni postaji, me je tova- riš na službenem sedežu vprašal, če nameravam izsto- piti. Odgovoril sem, da, na- kar se je s ciničnim nasme- hom oglasU šofer: »To bomo pa še videli, če bom jaz sploh ustavil«! ICljub dvala-atnemu opozorilu sprevodnika, naj zaustavi, je voznik trmogla- vo nadaljeval vožnjo. Prišla je naslednja postaja, Crnoli- ca. Tu bi tudi moral izstopiti potnik. Zopet se je po avto- busu zaslišal glas sprevodni- ka, ki pa na tem avtobusu ni imel velikega vpliva in po- mena. Med to neprijetno vožnjo je voznik dejal, da nas danes zapelje na Slivnico, kjer se bova lahko oglasila na pijačo, nato pa se nazaj zapeljala z Ančko. Ta na- mreč vozi lokalni avtobus Celje-Slivnica. Linija je v popoldanskem času že štiri- najst dni ukinjena, kar pa je seveda vedel tudi izživljajoči šofer. Pred izstopno postajo Slivnica je voznik še zagro- zil, da naju drugič zapelje še postajo dlje, to je do Turne- ga, seveda če bova še kdaj stopila na ta avtobus. Jezna sva s sopotnikom iz- stopila, si zapisala registrsko številko avtobusa. Tako sem pešačil po dvanajsturni služ- bi, že tam sem naredil precej kilometrov, še štiri kilome- tre nazaj v Novo vas. To moje pismo bi zaključil z željo, da Izletnik odgovori z rezultatom šoferjeve obrav- nave. Mislim, da tak šofer, ki v službi ne čuti odgovornosti in se ne zaveda posledic, ki bi po njegovem ravnanju morale slediti, ne more opravljati tega delovnega mesta, ki zahteva delo z ljud- mi. Posebno pa, ker je zapo- slen v podjetju, ki je za svoje usluge dobilo že najvišja priznanja. B. S. Se o nespodobnosti Kar na vsem lepem je ta presneti, nepoboljšljivi Novi tednik zopet začel objavljati »nespodobne« slike. Jaz bi jih niti ne opazU, ko me na to ne bi opozorila bralka iz Ro- gaške Slatine. Zdi se mi pa, da urednika pri tem ne zade- ne niti najmanjša krivda, saj so vsi misijonarji pri divja- kih v Afriki in torej tu pri nas doma ni žive duše, ki bi mu povedala, kaj je spodobno in kaj nespodobno. Sicer pa je še vprašanje, ali bi se ga tak lep nasvet sploh prijel. Mene pri vsem tem zanima samo to, keiko se kaj počutijo ubo- gi divjaki pri afriški vročini v do brade zapetih oblekah. Kar se tiče trditve, da obleka naredi človeka, menda še nihče ni trdil večjega nesmi- sla. Jaz osebno imam stokrat rajši popolnoma golega po- štenjaka, kot pa najbolj ele- gantno oblečenega lopova. Novi tednik bo pa po mo- jem najbolje sprejeti takšne- ga, kakršen pač bo, saj odpo- vedati ga samo zaradi teh slik, bi bilo le malo preveč »nespodobno«. CCE Odgovor na »Presenečenja disicotelce M- Iciub« Ostro naperjeno pisanje J. G. iz Celja, me je spodbu- dilo k naslednjim vrsticam. Že omenjeni tovariš je po pi- smu sodeč izredno nezado- voljen tako z vratarsko in re- darsko službo, kot tudi nad izvajanjem in načinom izva- janja glasbe v discoteki M- klub. Pa naj preidem k dej- stvom: izbrana vratarska služba ima nalogo da spreje- ma »dobre« in odklanja »sla- be« goste. Pod »slabe« goste spadajo predvsem vsi tisti, ki so že pred prihodom v lokal pre- globoko pogledali v kozarec, pa tudi tisti, ki zaradi katere- ga koli drugega razloga niso dobrodošli med ostalimi go- sti diskoteke. Izbiranje gostov pred vrati lokala ima več prednosti, predvsem pa se s tem izog- nemo kasnejšim posledi- cam, ki jih sicer povzročijo vinjeni gostje. Istočasno lah- ko gostom v lokalu nudimo mir in prijetno, nenapeto vzdušje. Kot dokaz za to naj navedem dejstvo, da v štirih mesecih, kolikor je sedaj od- prta naša diskoteka, v lokalu samem še ni prišlo do kakrš- nega koli izgreda. In kaj se je torej zgodilo z primerom J. G. Da dva izmed obiskoval- cev motita ostale plesalce, je tisti večer potožilo več go- stov, ki so sicer navajeni na mir v lokalu. In res je ta dvo- jica, par mlajših let, kar pre- več razigrano poskakovala po celi polovici plesišča in s tem ovirala ostale plesalce. Ko pa jih je redar mirno opozoril na interni red in je že kazalo, da bo vse v redu, se je nekje iz ozadja prerinil tovariš J. G. in se sredi plesi- šča postavil proti redarju v pozi za kung-fu. To pa je bilo preveč za naključnega gosta, ki je poznavalca borilnih ve- ščin odpeljal na svež zrak. Tudi ta vinjenemu J. G. ni kaj prida pomagal, saj je še naprej bentU in preklinjal vse, ki so mu bili napoti. Enemu izmed navzočih pa vzdevek za iztrebek živali le ni bil prehudo všečen in je vročekrvnežu pripeljal zauš- nico. Tako je torej bilo v zve- zi s primerom J. G. Sicer pa osebno menim, da pisanje po časopisju ni ravno najboljša reklama za uspeš- no delovanje nočnega lokala na nivoju, kot je discoteka M-klub. Zato vabim vse, ki berete te vrstice, da se sami prepričate o kvaliteti in po- nudbi našega nočnega lo- BOJAN RAZDEVSEK HOTEL EVROPA Naj najdražji telefon Živimo v takem času, da telefon ni luksuz, ampak po- treba. Krajane krajevne skupnosti Petrovče zanima, zakaj pride cena za priklju- ček in prispevek cca 9 starih milijonov. Cena je bila po- stavljena na krajevni skup- nosti Petrovče. Pogodba s krajevno skupnostjo pride 7 starih milijonov, potem po- godba s pošto 1,2 st. milijo- na, plus številčnica in nape- ljava ca. stari milijon. Mene zanima, ali tisti delegati, ki so sklepali o ceni izdobave telefona v naši krajevni skupnosti, imajo telefon. Imam občutek, da posa- mezniki krojijo ceno po svoji želji. Cena ni realna, saj ven- dar nismo na Triglavu Kaj menijo o tem inšpek- cijske službe. T. J. Koristno s priletnim •Ob Dnevu vstaje sloven- skega naroda, 22. juliju, so družbeno-politične organiza- cije Rogaške Slatine priredi- le spominski pohod po po- teh XIV. divizije ter proslavo pri spomeniku padlim bor- cem na Boču. O pomenu ljudske vstaje in današnjem političnem tre- nutku je govoril Alojz Kri- vec, predsednik ZB NOB, vlogo in delež borcev na tem področju pa je v preprostih besedah orisal njihov borec Luka Vidmar. V kulturnem programu, ki ga je vodila učiteljica Tatja- na Skorja ter ga povezovala z izbranimi recitacijami je na- stopil še pevski moški zbor s Kostrivnice, ki je pod vod- stvom A. Kampuša lepo za- pel nekaj borbenih in ljud- skih pesmi. Med programom so pred- stavniki planinskega druš- tva iz Rogaške Slatine polo- žili venec na grob padlih bor- cev XIV. divizije. Po progra- mu je bila razglasitev rezul- tatov tekmovanja članov društva rezervnih vojaških starešin, nakar so člani do- mače lovske družine postre- gli z okusnim golažem in drugimi okrepčili. KS in SZDL sta popoldne poskrbeli še za prijetno ra- zvedrilo na prostem, kjer so na ploščadi pred lovskim do- mom igrali za ples fantje s Kristan vrha. Tudi tokrat so društveno- politične organizacije iz Ro- gaške Slatine s številno ude- ležbo in izbranim progra- mom lepo počastile praznik vstaje ter pokazale zgledno sodelovanje. Lepo vreme pa ještevUne pohodnike izvabi- lo tudi v bližnjo gobarsko okolico, kjer so imeli planin- ci še posebno srečo, saj je samo njihov vodnik Stemar nabtal gobanov ^in karžljev za celo vrečko, da o drugih gobah in gobarjih niti ne go- vorimo. JOŽE GASPARIC Praznile v znameniu nogometa v praznovanje krajevnega praznika Nazarje sta se vključila tudi športno druš- tvo Dreta v Kokarjih in športno društvo Vrbovec v Nazarjih. Najprej sta se m.ed seboj pomerili gornji nogometni društvi, tekma se je končala v zadovoljstvo obeh in ni ra- zočarala gledalcev. Drugo nogometno tekmo v okviru praznovanja Gornje Savinjske doline sta odigrali nogometni društvi Dreta in Trnavče. Ta tekma je bila privlačna za številne gledal- ce, ker se je igra odvijala na novem igrišču. Najbolj zanimiva je bila tekma med starima nasprot- nikoma, med klubom Dreta Kokarje in nogometnim moštvom Vransko. Pred tek- mo so se sestali veterani obeh klubov, ki so obujali spomine na stare čase. Iz Vranskega je prišlo v Kokar- je poln avtobus navijačev, po končani lepi igri so se poza- bavali na skupnem pikniku. PERO GOLOB CENA MALIH OGLASOV - do 10 besed 300 din - vsaka nadaljnja beseda 25 din Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo mali oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da ga naro- čite najkasneje do ponedeljka do 9. ure zjutraj. Naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro, v uredništvu nimamo. Vsi interesenti morajo oddati pi- smene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in navedbo šifre v oglasni oddelek. Naročniki Novega tednika imajo pravico do enega brezplačnega oglasa, do deset besed, na leto. Računainiic prihaja 7. nadaUevattfe Društvo ZX Popoldan so Mihec, Marko in Blaž sestavljali besedilo obvestila, Flik pa je stikal po kotih. Dolgo so tuhtali, se tu- di malce pričkali, črtali, radi- rali pa spet pisali in nazadnje sestavili: ZBIRAMO STAR PAPIR. PRISLI BOMO PONJ JU- TRI POPOLDNE. HVALA »Morali bi se podpisati«, je rekel Marko, ko je še enkrat prebral besedilo. Ja, saj res! Kako bodo lju- dje sicer vedeli, kdo so? Am- pak kako naj se podpišejo? MARKO, BLAŽ. MIHEC, FLIK? Ne, to ni dobro. »Izmisliti bi si morsili I kakšno ime za našo skupi- no,« je menU Marko. Vsi so napeto tuhtali. »Mogoče svinčeni vojšča- ki?« se je oglasil Mihec. »Oh, ne! To diši po pravlji- cah.« »Otroci prihodnosti!« je predlagal Blaž. I »To je že bolje, ampak še Vedno ni dobro. Spet je v baraki zavladala tišina... Nenadoma je vzkliknil Marko: »Že vem! Imenujmo Se društvo ZX! Tako se ime- ''kujejo tudi nekateri računal- niki.« Mihec in Blaž bi sicer raje Videla, če bi se kateri od njiju spomnil česa podobnega. J^edno je imel Marko naj- boljše ideje. Prvič v zgodovini je imela skupina svoje ime. To je bila •"^s pomembna stvar. Zato so korali spet napisati zapi- snik. »Grozno, oh, grozno,« je ^stokal Blaž in obupano po- gledal prijatelja. »Grozno! Sem hoče!« »Kaj? Kdo?« Kdo, kdo,« je nejevoljno odvrnil Blaž. »ONA vendar!« ONA? No, to je bilo res grozno. Kdo je bila ta ona. Marko in Mihec seveda nista vedela, ampak dovolj je bilo to, da je bila ženska. »Kako sem, kako ona? Kaj se ti meša?!« sta nenadoma vzkliknila. »Nič se mi ne meša. Rekla je, da hoče biti tudi ona v društvu ZX.« Nezaslišano! »Ampak, govori, človek!« sta zdaj Marko in Mihec sko- rajda zarjula. »To je vse. Rekla je, da ho- če sem in pika. Drugače bo vse raztrobila doma.« Marko je videl, da tako ne bodo ničesar opravili, zato je mirno rekel Blažu: »Zdaj se pa zberi in povej vse od začetka.« »No, našla me je, ko sem pisal ta obvestila. Skril sem jih, pa je bilo že prepozno. Potem je tako dolgo silila va- me, da sem ji vse skupaj po- vedal.« »Ampak KDO, za božjo vo- ljo?« »Kdo! Polonca, moja se- stra vendar!« Punca Odkar so se poznali, so se Mihec, Blaž in Marko družili skoraj samo drug z drugim. Imeli so še nekaj bežnih pri- jateljev v šoli, ampak v nji- hovo barako ni smel vstopiti nihče drug. Samo še Flik. Pravzaprav nihče drug ni ni- ti vedel za njihovo skrivali- šče. Da pa bi vanj kdaj stopi- la kakšna ženska!... ne na kaj tako nezaslišanega še po- mislili niso nikoli. S punca- mi se sploh niso družili. Nji- hove sošolke so se jim zdele od prve do zadnje razvajene punčke, ki vse dneve preče- pijo pri zvezkih, pa še tožari- jo. In sploh, ženske... No, že res, očka je včasih Marku pripovedoval o pogumnih partizankah, ki so se borile med vojno, tudi na televiziji so jih videli, ampak takšnih deklet Mihec, Marko in Blaž niso poznali. Samo pomisli- te, kako bi bežala debela Majda, če bi na dvorišču za opečnim zidom zagledala trumo Indijancev, ki drvi proti baraki! In Suzana - ta, ki se cmeri za vsako figo! ... Ne, deklice tu res niso imele kaj početi. In vendar... Tistega jutra je prišel Blaž s kupčkom obvestile pod ro- ko in bil je nadvse slabe vo- lje. Se pozdravil ni. »Madonca!« je rekel in to je bil višek vseh kletvic. Res je bil jezen. Mihec in Marko sta se spogledala. Blaž pa je godrnjajo sedel v kot in še enkrat rekel: »Madonca!« Tako jeznega nista prijate- lja Blaža videla še nikoh. Marko, o, ta se je znal pošte- no ujeziti. Toda bil je kot ne- vihta. Hitro se je tudi unesel. Mihec je dlje časa kuhal za- mero, če so se sporekli. Blaž, ta pa je bil najbolj mirolju- ben med vsemi, če odšteje- mo Flika, ki se ni nikoli pre- piral. Ponavadi je govoril ti- ho, skorajda preplašeno in vedno je rad vsem ustregel, če je le mogel. Zgoditi se je moralo res ne- kaj pošastnega, če je bil Blaž tako togoten. Ampak, kaj??? ATEUE, TiSKARiM, TRGOVINA, RAZGLEDNICE Pionirji fotografirajo Ne samo v Celju, tudi v vašem kraju se morda ponavlja takšna slika, ki jo je lepo upodobil Simon Rezar. Ce ne, pa nam pošljite kakšno slikovito pokrajino, ki se poraja tam kje živite. Tu si včasih pomagamo s filtri, Simonu bi prišel prav rdeč, saj bi s tem še bolj povdaril sivino, dim, oblake. Vam pa priporočam, da upor.abite rumenega, saj bodo oblački lepo izrisani, polja pa bodo nekoliko izstopala, skratka nekoliko več kontrastov boste dob'h in seveda nekoliko povdarjene mehkobe, ki se nam pri razvijanju včasih kar izgubi. 16. STRAN - NOVI TEDNIK Naporna sezona z mnoolmi uspehi Končana je dolga in na- porna sezona v kateri so bili uspešni tudi celjski plaval- ci združeni v PK Neptun. Čeprav končne ocene še ni pa je jasno, da so mladi celj- ski plavalci pod skrbnim vodstvom trenerjev in ob dobrem delu članov klub- skega odbora dosegli več kot vsa zadnja leta skupaj. Iz prave anonimnosti so se takorekoč čez noč prebili v posameznih kategorijah med najboljše v Sloveniji in Jugoslaviji. Opozorili so na svoj talent, ki ga morajo ce- niti vsi, ki se s plavanjem ukvarjajo. Andrej Žnidaršič, trener celjskih plavalcev: »To je bila zelo naporna sezona z ozirom na pogoje, v kakršnih smo delali. Prav zato tudi menim, da smo od plavalcev, ki so sami otroci, verjetno preveliko zahtevali. Imeli smo daljše priprave v Splitu, teden dni smo se vsak dan vozili v Krško, najmlajši celo štirinajst dni v Titovo Vele- nje itd. Takšen sistem tre- ninga s stalnimi potovanji in še tekmovanji zahteva veliko volje in znanja od otrok, ki so stari do dvanajst let. Ob vsem tem so imeli otro- ci občutek, da veliko delajo, končnega željenega učinka pa, žal, ni bilo. Zlasti starejši plavalci niso uspeli ponoviti zimskih ekipnih uspehov, medtem ko so najmlajši (B) dosegli plan. Trenutno ima mo šest plavalcev, ki so do- segli naslov državnega prva- ka in postavili državne ter re- publiške rekorde, imamo Natašo Lavrič z zveznim raz- redom in še kaj. V bistvu gre za lep napredek. Otroci so tekmovali iz ne- delje v nedeljo in pri njih je problem, da so se kljub mla- dosti morali pojavljati na vseh tekmovanjih, tudi mla- dinskih in članskih, kajti za te dve kategoriji še nimamo tekmovalcev. Tudi zat« je bi-, la sezona izredno naporna. Naredili smo veliko. Mor- da smo postavili tudi nereal- ne norme glede na pogoje dela ter od tekmovalcev za- htevali več, kot so trenutno sposobni. Za novo sezono se bomo začeli pripravljati sep- tembra s telovadbo na baze- nu. Želimo si, da bi potem čimprej prešli v zimski ba- zen in da bi le tega v Golovcu odprli vsaj na začetku okto- bra. Imamo perspektivno in marljivo ekipo m mislim, da je to šele začetek resnega de- la in nadaljnih uspehov. Vsega tega pa ne bi bilo, če ne bi imeli resnično požrtvo- valnega odbora na čelu s predsednikom Dragom Vra- čunom, ki je storil vse, da so mladi plavalci lahko nemo- teno tekmovali.« TONE VRABL Za zaicilučeic Se osem medalj V Ljubljani je bilo zadnje letošnje uradno tekmovanje za državno prvenstvo v plavanju za mladince in mladinke, kjer je nastopilo tudi šest članov PK Neptun iz Celja: sestri Saša in Nataša Lavrič, Tanja Drezgič, Aleš Jašare- vič. Dejan Tešovič in Matjaž Stopinšek. Na ne preveč kakovostnem tekmovanju so se izkazale celjske pionirke: Saša Lavrič je osvojila tri medalje: zlato na 400 m mešano, srebrno na 200 m delfin in bronasto na 100 m delfin, Nataša Lavrič je bila trikrat druga (100 in 200 m prsno ter 200 m mešano) in Tanja Drezgič srebrna na 400 m kravi (rekord SFRJ za pionirke do 12 let) ter bronasta na 800 m kravi, osvojila pa je še četrto mesto na 200 m kravi (rekord SRS za pionirke do 12 let). Pionirji so osvajali mesta od petega do dvanajstega. Zal pa na tem tekmovanju ni uspelo Tešoviču in Drezgičevi osvo- jiti norme za dosego naziva »perspektivni 1. razred«. T. VRABL Marico icandidat za 01 Seul 88 Trener in vodja sekcije dviganja uteži pri Partizan Celje mesto Jože Urankar, olimpijec iz Muenchena 72, je dobil pomembno priznanje. Imenovali so ga za republiškega trenerja in selektorja članske ter mladinske vrste. Jože Urankar mora do 22. septembra pripraviti slovensko re- prezentanco za turnir Alpe-Adria, ki bo v Udinah v Italiji. Prav tako so pri Partizanu Celje dobili obvestilo, da je Marko Urankar imenovan kot kandidat za olimpiado v Seulu 1988 v poltežki kategoriji. Marko se mora udeležiti vseh preglednih tekmovanj v prihodnjih letih. Prvo takšno srečanje bo že 20. oktobra v Beogradu. Pri zvezi so namreč angažirali bolgarskega trenerja, ki bo delal z jugoslovan- skimi dvigalci naslednja štiri leta in zato je sedaj priložnost, da mladi Marko ob resnem delu ponovi uspeh očeta Jožeta in se udeleži olimpijskih iger. Trener Jože Urankar: »Pridno vadimo. Kljub temu, da sta odšla v vojsko Silvo Skomik in Branko Savič imamo močno vrsto. To so Marjan Papotnik, David Škornik, Marko in Slavko Urankar, Marjan Kranjc, Martin Bevc in Jože Gaš- perlin, ki morajo 9. septembra uspeti proti Titovem Velenju in 29. septembra še proti Domžalam v republiški ligi. Po morebitni osvojitvi naslova pa se bomo potegovali v kvalifi- kacijah za ponoven nastop v prvi zvezni ligi. Imamo kvali- tetne dvigalce za vse kategorije razen v super kategoriji, kjer bomo poskusili angažirati še enega.« J. KUZMA V LIbeii iirez liistvenili sprememb S pripravami na novo se- zono so začeli tudi košar- karji Libele. Vadijo dvakrat dnevno, dopoldne na sta- dionu, popoldne v telova- dnici Tehničnega centra pod vodstvom dosedanjega trenerja profesorja Mileta Cepina, je povedal tehnični vodja prve ekipe Franc Zor- ko. Ostale ekipe bodo s tre- ningi začele jutri, 10. avgu- sta. V igralskem kadru ni priš- lo do bistvenih sprememb in trener Mile Cepin ima na raz- polago naslednje igralce: Pi- pan, M. Sagadin (znova se je odločil, da bo pomagal Libe- li), Govc, Aničič, Urbanija, Tovornik, Muha, Medved, Pongrac, Turnšek, Gajšek in mladi igralci Cerar, Lesjak, Drobne in Terček. Zaradi bolezni bo začel s treningi čez mesec dni standarni član prve peterke Kahvedžič, v Maribor pa se bo skoraj goto- vo vrnil Mirt. Ta je sicer še član KK Libele, vendar je že zaprosil za izpisnico. V Ma- karsko se bo vrnil Prodan, v JLA sta šla Turk in Urbanija, februarja pa se bo vrnil Gole in tako tovarišem pomagal v zadnjih kolih v 1. B zvezni ligi. V drugi polovici avgusta bodo košarkarji Libele od- potovali na mini stabilizacij- ske priprave (trije dnevi) na Kope, da si bodo pljuča na- polnili s svežim zrakom za težavne tekme. Tehnični vodja Franc Zorko: »V avgustu imamo predvidenih sedem prijatelj- skih tekem in sicer po dve s Timo Maribor, Cometom iz Slovenskih Konjic ter ljub- ljanskim Slovanom. V Kranjski gori sta na pripra- vah Jugoplastika iz Splita in Sloboda Dita iz Tuzle, kateri bomo ob povratku s priprav poskušali dobiti v Celje. Septembra bomo sodelovali na Walasovem turnirju v Ljubljani (osem ekip) ter mednarodnem v Celovcu. Septembra bomo začeli z igranjem za pokal in upamo, da se bomo v jugoslovan- skem prostoru uvrstUi naj- manj med šestnajst ekip.« Prva B zvezna liga se bo začela 6. oktobra, ko bo v Ce- hu gostovala ekipa Borova. Že v 2. kolu pa bo republiški derbi v Ljubljani med biv- šim članom prve zvezne lige Olimpijo ter Libelo. Kdo bo močnejši v tem derbiju? Upajmo, da med tekmo ali že pred njo ne bo prišlo do ne- potrebnih težav, ki bi derbi pokvarile in še globje zako- pade sekiro med oba kluba in njuno sodelovanje. TONE VRABL Holcejiste na ledu tare denar Edini, ki bodo letos v ko- lektivnih igrah z žogo na- stopali v prvi zvezni ligi so hokejisti na ledu Cinkarne Celje. Žal pa se pri ekipi že vrsto zadnjih let kopičijo težave in vprašanje je, kako jih bodo hokejisti sami in brez ustrezne pomoči dru- gih zmogli. Hokejsko sekcijo na ledu Cinkarne Celje bo v tej se- zoni vodil kot predsednik direktor Topra Zvone Dež- nak: »Pod vodstvom trener- ja Tomaža Lepše se za novo naporno sezono pripravlja 28 igralcev. Nekateri starejši so zapustili Celje. Poskušali bo- mo sodelovati z Jesenicami, da bi nam dali kakšne okre- pitve pa bo težko, ker je kar precej igralcev odšlo k Voj- vodini in v Beograd. Tam so se klubi močno okrepili in to predstavlja past za Celjane. V Celju bi morali stopiti skupaj in zagotoviti vse za normalno delovanje. Zave- dati se moramo, da se je ob morebitnem izpadu zelo tež- ko vrniti med najboljše. Atraktivno igro v zimskem času pa Celjani potrebuje- mo. Sicer pa se v naslednji tekmovalni sezpni v jugoslo- vanskem hokeju na ledu obeta pravi cirkus. Naša želja je, da bi vsaj za teden dni odšli na priprave na Češkoslovaško. Stanovali bi v enem izmed njihovih to- varniških počitniških do- mov. Za protiuslugo bi mo- rali pri nas dobiti dom, kjer bi bili Cehoslovaki med pri- pravami pri nas. V Topru do- ma nimamo, pomagati nam bi moral kdo drug, če hoče- mo napredek in dobro pri- pravljeno ekipo. S prven- stvom bomo začeli oktobra. Upam, da bomo zmogli izpe- ljati še to tekmovanje, pa če- prav nimamo denarja, opre- me, dolga potovanja so dra- ga... Sicer pa je vse skupaj ena sama improvizacija in to ni dobro. Samo krpamo, na- mesto da bi gradili na dolgo- ročnem sodobno pripravlje- nem programu z željo po na- daljnjem razvoju hokeja na ledu.« T. VRABL NA KRATKO Se dva prvaica v malem nogometu Znana sta še zadnja dva prva- ka spomladanskega dela pr- venstva v osmih ligah malega nogometa v Celju. Tekmova- nje so Končali tudi v II. in III. ligi. V ligi so na vrhu trije Metal- na, Zelezar, in Aljažev hrib, ki imajo po 15 točk. Najboljšo gol razliko -1-18 ima Metalna, Zele- zar + 14 in Aljažev hrib +11. Sledijo Zagrad 14, Skorpioni 13, Galeb in Podgorje 12, Ob- nova 11, Kolegi 9, Otok 8, Tka- nina 4 in Savinja 3. V tej ligi so najbolj discipli- nirana moštva Metalna, Zele- zar, Aljažev hrib, Zagrad, Pod- gorje, Tkanina in Savinja, ki niso imeli niti ene izključitve! Najboljši strelci: Lojen (Alja- žev hrib) 18, Sevšek (Obnova) 14, Jereb (Galeb) 12, Eržen (Tkanina), Radič (Metalna) in Malgaj (Podgorje) vsi po 10 za- detkov, itd. Izletnik je najboljši v tretji ligi s 15. točkami. Sledijo Umetniki 14, Istok, Lopata in Obrtniki po 10, Borac 8, Julka in Pelikani 7, Pikapolonica 5 in Mladost 4 točke. Do manjše spremembe je prišlo v VII. ligi. Srečanje Voj- na pošta-Ingrad se je končalo 3:2 in ne 1:2! Vrstni red: 1. Voj- na Pošta, 2. Skofja vas, 3. Caka- ni, 4. Ingrad itd. J. K. Zmaga v uvodni tekmi Nogometaši Kladivarja so že odigrali prvo tekmo od načrto- vanih deset v pripravljalni do- bi. Na igrišču Olimpa so pre- magali Dravinjo iz Slovenskih Konjic 5:1 (2:0). Dobro je sodil Gračner iz Celja, strelci za Kla- divar pa so bili Gajzer in Pod- goršek po dvakrat in Bevc en- krat. Danes bodo Celjani igrali v Smartnem proti domačinom. J. K. Skromno v Kranju v Kranju je bilo 38. žensko šahovsko prvenstvo Slovenije na katerem sta med 24 igralka- mi nastopili tudi dve predstav- nici celjskega območja. Lojzka Pongrac iz Celja je po devetih kolih švicarskega sistema osvojila osmo mesto s petimi točkami, mlada Bojana Urisek iz Žalca pa je bila s štirimi toč- kami sedemnajsta. Medseboj- no srečanje, ki se je končalo z zmago Pongračeve, je prineslo v predzadnjem kolu prednost zmagovalki, drugače pa sta bUi popolnoma enaki in nekoliko slabši kot na podobnem prven- stvu lani v Celju. V drugI skupini Na Bledu je bil velik medna- rodni moštveni hitropotezni turnir na katerem je sodelova- lo 40 ekip, med njimi Celjani z eno in Zalčani z dvema ekipa- ma. Zal so vse tri ekipe igrale v drugi jakostni skupini od 9. do 16. mesta. Nekoliko boljši so bili Zalčani, ki so bili deseti, Celjani pa trinajsti. Za prvo ekipo Žalca so igrali Zorman, Slak, Ule in Brinovec, ki so v medsebojnem srečanju prema- gali Celjane (Bervar, Novak, Pertinač, Kovačič) 3,5:0,5, medtem ko so Celjani prema- gali drugo ekipo Žalca 4:0. J. K. Preko 1000 obrtnikov v Celju Ob 17. mednarodnem obrt- nem sejmu v Celju bodo na sporedu tudi 6. športne igre za pokal sejma, ki redno privab- ljajo preko 1000 športnikov obrtnikov zasebnega in zdru- ženega dela. Tudi letos bosta igre organi- zirala Obrtno združenje Celje in Zavod SRC Golovec Celje. Moški se bodo pomerili v atle- tiki, kegljanju, šahu, streljanju, malem nogometu, vlečenju vrvi, balinanju in namiznem tenisu, ženske pa v atletiki, kegljanju, šahu, streljanju in namiznem tenisu. Favoriti za osvojitev ekipne- ga prvaka so športniki obrtnih združenj Žalec, Celje in Mari- bor. _____________iK. Toprovl skakalci na Češkoslovaškem Sedem dni so trenirali na treh plastičnih skakalnicah v Freistadu na Češkoslova- škem skakalci SK Toper Ce- lje pod vodstvom dveh tre- nerjev Stanka Oprešnika in Ivana Kovačiča. Sodelova- lo je deset skakalcev: Bran- ko Kovačič, Matej Opreš- nik, Stanislav Grm, Tomaž in Jani Vrane, Igor Lukič, Slavko Vidmar, Primož Grča in Jani Lupše. Branko Kovačič se je med drugim okoli 60 krat spustil tudi preko 90 metrske ska- kalnice, na 45 metrski sta trenirala Primož Grča in Ja- ni Lupše, ostali pa na 25 me- trski. Najmlajši udeleženec osemletni Matej Oprešnik je uspešno opravil tudi tri sko- ke na 45 metrski skakalnici. Pri treningih jim je z nasveti pomagal nekdaj odlični ska- kalec Jirži Raška. Celjski skakalci so največ delali na pridobivanju telesnih spo- sobnosti, čemur veliko po- zornost posvečajo tudi Ceho- slovaški skakalci. »Vseh sedem dni smo re- snično intenzivno trenirali,« je ob povratku povedal eden izmed trenerjev Stanko Oprešnik. »Vstajali smo ob sedmi uri, imeli uro razgiba- vanja in dopoldanski trening dve uri in pol. Po kosilu smo do 15. ure počivah, nato pa opravili še tri in pol umi tre- ning. Vsak tekmovalec je opravil okoli 60 skokov, v ce- lotni pripravljalni dobi s tre- ningi doma pa jih ima že okoli 500. Doma smo začeli trenirati že sredi maja na Gričku ter sodelovali na tek- movanjih v Pesju, Mostecu v Ljubljani in Framu. Največji problem je denar, ki ga eno- stavno ni. Bivanje na Češko- slovaškem so si skakalci pla- čali sami, Toper pa nam je prodal skakalne kombinezo- ne po znižani ceni. So pa zelo kakovostni, kar so pohvalili tudi češkoslovaški tekmo- valci, ki jih nosijo.« V ponedeljek so na Gričku začeli z udarniškim delom pri obnovi največje, 50-metr- ske skakalnice. »Člani odbo- ra in starši so si vzeli dopust, da bomo opravili osnovna zemeljska dela za povečanje skakalnice, ki naj bi v bodo- če dovoljevala skoke do 60 metrov. To je potrebno tudi zaradi organizacije tekmova- nja za pokal Cocte. Načrte nam bo dala Smučarska zve- za Slovenije. Obnovitev ska- kalnice na Gričku mora biti gotova do začetka zime oz. prvega snega,« doda Stanko Oprešnik in zaključi: »Treni- ramo trikrat na teden ob po- nedeljkih, sredah in sobotah. Vabimo pionirje od šestega do osmega leta, da se udele- žijo naših treningov, si jih ogledajo in morda, če jih skakanje veseli, tudi med na- mi ostanejo.« TONE VRABL 9. AV6UST 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 17 NOČNE CVETKE • Prejšnjo sredo zvečer je v bifeju »Dalmacija« raz- grajala Dragica B. iz Celja. Ker ni dobila več pijače, je svojo jezo stresla na vrata in razbila šipo. Sicer pa to ni bil prvi tak izgred Dragi- ce B. • V noči s srede na četrtek so neznanci iz bloka »Plava laguna« odnesli sedem ga- silnih aparatov, jih ob bre- gu Ložnice spraznili in po- nnetali v vodo. Objestnost, ki pa verjetno ne bo ostala nekaznovana, saj so milič- niki nepridipravom že na sledi. • V četrtek je v restavra- ciji na Hudinji razgrajal in razbijal kozarce Jovan S. Tako kot njemu podobni se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Tre- zen, seveda. • Cveto A. je nekaj časa opazoval opeko v Saranovi- čevi 7. Tja jo je zložil neki obrtnik, Cveto pa je očitno nameraval še nekaj graditi, zato se je ponoči odločil, da jo bo zvozil v svojo garažo. Kup opeke v njegovi garaži je vidno rastel, ko so ga pre- senetili miličniki. Cveto bo pač moral graditi na bolj pošten način. • Fadil B. je v soboto razgrajal že na vlaku. Ko je na celjski železniški postaji izstopil, so ga že pričakali miličniki. Nič kaj vesel jih ni bil, pa tudi dokumentov ni hotel pokazati. Miličniki so ga vseeno spustili, a že dobri dve uri kasneje je Fa- dil spet razgrajal. Takrat v Kolodvorski restavraciji, kjer je grozil, da bo vse ra- zbil. No, drugič mu kazen ni ušla; prespal je na posta- ji milice, kazen pa bo zao- krožil sodnik za pnekrške. • V soboto, nekaj pred 23. uro so bili pred resta- vracijo »Ribič« preglasni Ejup N. in Jasmin K. iz Ce- lja ter Franc M. iz Selc pri Ponikvi. Prijava zoper vse tri je že romala k sodniku za prekrške. • V nedeljo sta se znašla v bolnišnici zakonca Rado- van in Velja S. iz Celja. Kriv je bil prepir, ko je mož najprej udaril ženo z desko po nosu. Velja pa mu je vr- nila in ga polila z vrelo vodo. S. S. Kraja srebrnega lota Celjski kriminalisti so ovadili javnemu tožilcu 32- letnega Stanislava Gabrca, strojnega tehnika iz Tito- vega Velenja. Gabre je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja velike tatvine, ker je v začetku tega leta iz Tovarne gospodinjske opreme, Tozd Hladilna tehnika odnesel najmanj 10 kilogramov srebrnega lota, vse skupaj v vrednosti nekaj manj kot 280.000 dinarjev. Srebrni lot je kasneje po zelo nizki ceni - za 80.000 dinarjev prodal zasebnemu obrtniku. Poleg njega so tako osumljeni za kazniva dejanja še obrtnik, ki je srebrni lot kupU pod ceno, posrednik, ki je prodajo organiziral in še pomočnik. S. S. Seznam Ferenčaicoirlh goljufij se Se Sin Poročali smo že o 19-letnem goljufu Borisu Ferenčaku iž Šentjurja, ki je izkoristil naivnost ljudi in izvedel več uspeš- nih goljufij ter na ta način prišel do več kot milijon dinarjev. Miličniki pa so te dni dobili še eno prijavo in sicer od Romana B., kateremu se je Ferenčak predstavil kot svobo- dni umetnik, ki kupuje stroje. Nekaj denarja je imel sam, manjkalo pa naj bi mu 40.000 dinarjev, ki mu jih je potem Roman B. tudi posodil. Ferenčak mu je obljubil, da mu bo denar vi-nil v dveh mesecih ali pa mu bo dal radio. No, po dveh mesecih ni bilo ne denarja, ne radia, pa tudi Ferenčaka ne. S.S. Kurilno olje v VoglaJnI v sredo dopoldne je prišlo do izliva kurilnega olja v EMO, tovarna kotlov v Šentjurju. Tam so ta dopoldan prejeli po- šiljko 27.500 litrov kurilnega olja, ki so ga natočih v dve med seboj povezani cisterni. V prvi, ki drži 100.000 litrov, je že bilo 90.000 litrov olja, zato se je olje začelo pretakati v drugo cisterno, ki so jo vkopali kasneje. Ker se je druga cicterna začela pogrezati, vmesni vodi niso več tako dobro tesnili. Nekaj kurilnega olja (koliko, še niso ugotovili), je izteklo v zemljo, opazili pa so ga kasneje tudi v Voglajni. Kolikšna je škoda, še ni ugotovljeno, ribiči pa tudi niso prijavili, da bi bila kakšna škoda v Voglajni in Savinji. S.S. OgenJ na traktorju Leopold Romih iz okolice Šmarja pri Jelšah je v nedeljo popoldne s traktorjem oral njivo. Med delom je opazil dim, ki se je valil iz traktorja, z-ato je poskušal ugasniti motor. Ni mu uspelo in izbruhnil je požar, ki so ga uspeli pogasiti prostovoljni gasilci iz Šentvida pri Grobelnem. Na traktorju je za približno 300.000 dinarjev škode. Le manJSe Škode v neurju, ki se je v začetku tega tedna nekajkrat razbesnelo na Celjskem, je nekajkrat udarila tudi strela, vendar so v vseh primerih k sreči zabeležili le manjše škode. Tako je v Šmarju pri Jelšah strela udarila v stanovanjsko hišo last 65-letne Ane Erja- vec. Uničena je električna napeljava, zgorel pa je kavč. Gasilci so pravočasno prihiteli in pogasili požar, tako da je škode le za približno 50.000 dinarjev. Tudi v več drugih, manjših požarih, ki so jih povzročile strele, so gasilci pravočasno posredovali in ni bilo večjih škod. Strela pa je udarila tudi v hlev v Smartnem v Rožni dolini in ubila enega prašiča. S.S. PROmETNE i NESREČE Kolesar liule ranlen Kolesar, 14-letni Danijel G. se je v petek peljal iz Žalca proti domu v Kaplji pri Vranskem, ko ga je v Cep- Ijah v blagem ovinku prehi- teval s traktorjem 19-letni Stanko Koderman iz Ljub- ljane. Traktorist je kolesarja zbil z vozilom v jarek, tako da so ga huje ranjenega pre- peljali v celjsko bolnišnico. Prehitra vožnja Iz Šentjurja proti Šmarju pri Jelšah je z osebnim avto- mobilom vozil 46-letni Ja- kob Kolar iz Šentjurja. V bli- žini Skopč je avtomobil v ostrem desnem ovinku zara- di prevelike hitrosti zaneslo s ceste, da se je zaletel v na- sip. Voznik Kolar je padel iz vozila in se huje ranil. Kolesar umrl v holnišnici v celjski bolnišnici je umrl 55-letni Franc Koštomaj s Proseniškega, ki se je huje ranil v nesreči, ki se je pripe- tila 1. avgusta ob približno 19.30 uri na regionalni cesti v Trnovcu pri Dramljah. Ko- štomaj se je peljal s kolesom z motorjem in vozU preveč po levi strani, tako da je trčil v leva vrata osebnega avto- mobila, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 54-letni Jože Zimšek z Ljubnega. V levo pred avtomobilom Po Rudniški cesti v Tito- vem Velenju se je vozil kole- sar STANKO LAVRIC, 18. iz T.Velenja. Ko je nasproti pripeljal osebni avtomobU, ki ga je vozil ANTON MI- KLAVC, 34, iz T. Velenja, je kolesar nenadoma zapeljal na levo stran ceste. Avto ga je zadel, pri čemer je Lavriča vrglo v vetrobransko steklo in nato še na streho avtomo- bila, od koder je padel po ce- stišču. Hudo ranjenega so prepeljali v celjsko bolniš- nico. PRAVNIKI ZA BRALCE Razporejaide delavcev ob reorganizaciji Ob reorganizacijah v organizacijah združenega dela večkrat nastanejo težave z razporejanjem delavcev. Takrat so namreč ukinjena vsa dela in naloge, z »razvi- dom del in nalog« pa so ustanovljena nova, kjer je opredeljena tudi strokovna izobrazba kot pogoj razpo- rejanja. Včasih se prav tu pojavijo težave. Delavec je namreč že vrsto let opravljal podobna dela, kot so predvidena tudi po reorganizaciji v »razvidu del in nalog«. Toda v novem aktu organizacija združenega dela zahteva za to delovno mesto višjo strokovno izo- brazbo, ki p)a je delavec nima. OZD je rešila ta problem tako, da je izdala začasno odločbo o razporeditvi. Je to pravilno? Delavec seveda ne more biti razporejen na nova dela in naloge za nedoločen čas oziroma trajno, ker nima ustrezne izobrazbe. Ce bi ga kljub temu razporedili, bi kršili 43. člen ZDR. Sklenitev delovnega razmerja za določen čas tudi ne pride v poštev, saj z reorganizacijo delavcu ni prene- halo delovno razmerje. Tudi začasna razporeditev ne pride v poštev, saj zakon točno določa, kdaj je začasna razporeditev možna: v primeru razporeditve v drjge TOZD zaradi zmanjšanega obsega dela, v primeru suspenza in v okoliščinsih, ko je posamezen delavec pooblaščen s samoupravnim splošnim aktom, da izda ustrezen sklep. Kot rešitev nevedenega problema ostane le to, da je delavec nerazporejen tako dolgo, dokler ne pristopi k preizkusu z delom pridobljene delovne zmožnosti in ga usp>ešno opravi ali pa si med tem časom s šolanjem pridobi ustrezno strokovno izobrazbo. Seveda mora samoupravni organ postaviti rok, do katerega je po- trebno izpolniti pogoj v eni aU drugi obliki s tem, da v prvem primeru opravljen preizkus velja le kot interna kvalifikacija za točno določena dela in naloge. Med tem časom pa delavec prejema osebni dohodek po delu, ki ga opravlja. Po preteku roka pa se delavec, če ne izpolni pogoja glede strikovne izobrazbe, razporedi na tista dela in naloge za katera izpolnjuje vse pogoje. DUSAN JEREB Izlet - srečanje - rekreacija - promenadni kon- cert - piknik - zabava s plesom in še kaj... OBIŠČITE DOBRNO Izlet ne le v enega najstarejših zdraviliških krajev Slove- nije, ampak istočasno v čudovito in oskrbovano okolje, povezano z neštetimi možnostmi rekreacije in vsekakor zdravljenja, predstavlja odlično izbran cilj vašega izleta. Vsak petek in nedeljo je od 16. do 18. ure promenadni koncert pred zdraviliškim domom. Vsak četrtek od 17. ure dalje je piknik pod kostanji. Za zabavo skrbi ansambel Pellagya. Ob neugodnih vremen- skih pogojih je v restavraciji Zdraviliškega doma družabni večer. Vsak večer, razen ob sredah in četrtkih, je v. letni kavarni plesna glasba. Na Dobrno vas popelje avtobus vsako uro. DO IGM »GRADNJA« ŽALEC OBJAVUA prosta dela in naloge 1. Obdelovalca kovin - varilca Pogoj: KV ali priučen ključavničar in sposobnost varenja. Po potrebi delo na terenu in na višini. 2. Delavca v proizvodnji Pogoj: Končana osnovna šola. Sprejeti delavec bo po potrebi nadomeščal delavce v službi zavarovanja premoženja. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: IGM »GRADNJA« Žaleo. Gasilska druStva v celjski občini 3 Piše: Franjo Mauer Za proslavo 10-letnice so nabavili novo Vozno brizgalno novejšega sistema in reše- valni prt. Proslava je bila 1. in 2. oktobra 1881. Vse mesto je bilo v zastavah. Na pro- slavo je prišlo preko 300 tujih gasilcev. Žu- pan Neckermann je pozdravil gasilce in slavnostne goste, nakar je sledila slovesna predaja nove vozne brizgalne. Na dvorišču magistrata, je bila javna vaja z brizgalno, vsem plezalnim orodjem, premično lestvijo in reševalnim prtom. 11. julija 1883 je Celje obiskal cesar Franc Jožef. Požarna bramba je prevzela skrb za vzdrževanje reda, pri čemer so jo podprle tudi sosednje gasilske čete. Za to priložnost so kupili 60 novih uniform. Leta 1885 se dr. Premschak omenja ko.t društveni zdravnik. Pri požaru pri Uršiču (18. februarja) so odpovedale brizgalne. Ves odbor si je prišel navzkriž, drug na drugega so valili krivdo. Po tem požaru so takoj fiaročili nove črpalne cevi. 24. oktobra 1886 so skromno praznovali 15-letni obstoj. Po pravilih deželne zveze požarnih Wmb so bile njene članice razdeljene v 'skrajne požarne brambe, da bi s tem dose- gli enotno organizacijo in enako urjenje. Celj^ska bramba je bila dodeljena 21. okraj- požarni hrambi Celje. Prvi okrajni gasil- dan je bil 27. novembra 1887 v Celju. 2. 5. 1887 je izbruhnil požar v Novi cerkvi. Pogorelo je 51 poslopij. Pri gašenju sta so- delovali požarni brambi iz Celja in Vojnika. hitro pomoč in požrtvovalno gašenje je Požarna bramba prejela pohvalno pismo od ^'^rajnega glavarstva. 12. decembra 1891 je bramba s slavnost- ^'fii banketom v hotelu Elefant proslavila ''O-letni obstoj. Leta 1892 je društvo štelo 60 članov. Na- bavili so dimno (plinsko) masko, kot novo opremo. Leta 1894 je občinski odbor dovohl, da se konji mestne občine ob požarih lahko upo- rabijo kot vprega brizgaln, vendar le na območju mestne občine. Na občnem zboru 12, januarja 1895 je skoraj prišlo do razpusta društva. Člani so izjavili, da so pripravljeni opravljati službo le še 6 tednov. Po županovem posredova- nju se je na zborovanju prijavilo 39 novih članov, zaradi tega so tudi stari člani pristo- pili k novemu društvu. 27. oktobra 1895 je Celje prizadela velika poplava in povzročila veliko škodo. Tako imenovanemu »kolera špitalu« je grozilo, da ga bo odnesla voda. S tveganjem lastne- ga življenja je Peter Derganc s pomočjo štirih gasilcev rešil iz ogrožene hiše 15 oseb. Leta 1896 so na Dunaju naročili novo par- no brizgalno za 3200 goldinarjev. Zaradi povodnji so čutili potrebo, da bi morali imeti posebno moštvo za reševanje ob poplavah. Priglasilo se je 9 gasilcev, ki so se urili za reševanje na vodi. Občina je dala izdelati 2 dolga rečna čolna in ju dala na razpolago požarni brambi. 12. septembra je bramba slavila 25-letni- co obstoja. Napredvečer je bila baklada s podoknicami. Naslednji dan so se gasilci zbrali na dvorišču magistrata, odkorakali do kolodvora in nazaj do magistrata. Slav- nostni govornik je bil mestni župan, najsta- rejšim gasilcem pa so podelili častna darila. Popoldne je bila na dvorišču magistrata velika vaja. 9. maja 1897 je požarna bramba, ob veliki slavnosti prevzela novo parno brizgalno. Za požarnega stražarja na Miklavškem hribu so nabavili govorno trobljo. 24. septembra 1899 je bil v Celju deželni gasilski dan. Pri javni vaji je parna brizgal- na povsem odpovedala. Strojnika so razre- šili, več drugih članov pa izključili, nekateri so pa tudi izstopili. Ob velikem požaru 7. 8. 1900 na Ostrož- nem so s parno brizgalno uspešno gasili. 1. septembra 1901. je bramba praznovala 30-letnico obstoja. Po javni vaji so imeli slavnostni banket v gozdni restavraciji. Va- jo je bramba opravila s parno brizgalno, vozno brizgalno, moštvenim vozom ter s premično in vtikalno lestvijo. Vaja je bila brezhibno izvedena in tako popravila po- razni vtis izpred dveh let. Leta 1904 je bila na Glaziji prva demon- stracija minimaks aparata za gašenje. Ob podpori mestne občine in štajerskega deželnega odbora je bramba v letu 1904 nabavila novo nosilno premično lestev, 500 m cevi z novimi patentnimi sklopkami, nov voz za cevi in drugo opremo. Leta 1905 je novo izvoljeni poveljnik Ka- rel Ferjen podaril brambi rešilni prt. Požarno signalizacijo na Miklavškem hri- bu so modernizirali. S prostovoljnimi pri- spevki so napeljali telefonsko zvezo z Mi- klavškega hriba v društvene prostore na magistratu. 9. novembra 1906 je izbruhnil velik požar v tovarni usnja v Šoštanju. Celjska požarna bramba se je odzvala klicu na pomoč. S svojim energičnim posegom je obvarovala ves trg Šoštanj pred grozečo nevarnostjo. Požarna bramba je urila 20 vojakov in 8 podčastnikov v gasilskih veščinah. 10. januarja 1908 je mestni odbor odobril brambi 3000 kron za nabavo novih cevi in opozoril na predvideno gradnjo vodovoda. Odklonil je plačilo stražarja na Miklavškem hribu, ker ta služi le krajem v okolici. Celotno brizgalno moštvo so opremili s sekirami in pasovi. Leta 1910 je bil za društvenega zdravnika izvoljen dr. Golič. Na njegov pr^^log so nabavili sanitetni voz, sam pa je prevzel šolanje sanitetnega oddelka. Ob 40-letnici požarne brambe (10. 7. 1912) je bilo na Glaziji veliko slavje. Za delovno moštvo so nabavili nove obleke. . Aprila 1914 so ustanovili reševalni odde- lek. Požarna bramba se je vključila v Rdeči križ kot sanitetni in reševalni pddelek. Pri- čeli so usposabljati kader in izvedli sanitet- ni tečaj. Poleg tega so izvedli še strojniški tečaj in imeli vaje za reševanje na vodi. Vsak član vodne obrambe je moral opraviti izpit za krmarja. Od 6. avgusta dalje je reševalna služba delovala na kolodvoru pri vsakem prihodu vlaka. Od 1. septembra dalje pa prevzame reševalno službo vojaška oblast. Leta 1916 so pričeli s kino stražami. Pri vsaki predstavi so bili 4 gasilci. V letih 1915 do 1918 je društveno življenje zamrlo. Imeli so le vaje, gledališke straže in odborove seje. Prostovoljno gasilsko društvo v Celju 1919-1945 Občni zbor društva je bil 8. 2. 1919. V društvu je 47 delovnih članov. Pri volitvah so bili izvoljeni prejšnji funkcionarji. V prvih letih po svetovni vojni ni bilo večjih gasilskih prireditev. Imeli so le skupne vaje, odborove seje, opravljali gle- dališke straže (od 38 do 60 na leto). Vaje s parno brizgalno so imeli le po trikrat na leto. 10. 5. 1925 so prevzeli novo motorno briz- galno in izvedli večjo gasilsko vajo. Ob tej priložnosti so se na dvorišču pred stolpom fotografirali. Na 54. občnem zboru 16. 5. je v društvu nastala velika sprememba. Do takrat so po- veljniško knjigo vodili še v nemškem jezi- ku, po občnem zboru pa že v slovenskem. Za načelnika so izvolili pekovskega moj- stra Franca Korena, ki je bil član društva od leta 1921. V gasilskem društvu je bilo 58 članov, ki so bili zelo aktivni, kar se vidi iz številnih vaj, gledaliških straž (31) in družabnih pri- reditev. Operativno so bili gasilci razdeljeni v plezalce, brizgalce in čuvarje. Novembra 1926 so razširili električne zvonce v stanovanja 10 gasilcev. 23. aprila 1927 so imeli poslovilni večer ob odhodu društvenega načelnika Franca Korena. Po njegovem odhodu so poveljni- ško knjigo vodili dvojezično, nekaj časa slovensko-nemško, nato nemško-sloven- sko, v posameznih primerih pa samo nem- ško. (Nadaljevanje prihodnjič) 20. STRAN - NOVI TEDNIK fl. AVGUST 1984 MODNI NASVETI Obleka LetoSnja moda se opira predvsem na eleganco in stil ter poudarja dober kroj m kvaliteto materia- Prlpravlla Duška Som la. Predvsem so letos za- nimivi kroji, ki so zelo za- htevno in lepo izdelani. Moda je postala zopet bolj »suha«, opušov na bokih (žepi so našiti že na zadnjem delu in segajo na prednjo stran). ZDRAVILNE RASTLINE JašCarIca Med kobulnicami je precej predstavnikov zdravilnih rastlin. Poleg vsem dobro poznanih, kot so janež, ku- mina, angelLka, je zdravilna tudi jaščarica (Imperatpria ostruthium L.). To je trajnica, ki ima v zemlji rumenka- sto rjavo koreniko, ki je znotraj bela. Iz nje F>ožene visoko, do 1,5 m visoko votlo steblo. Na napihnjenih listnih pecljih do zeleni listi, ki so trojnato razdeljeni. Majhni beli ali rdečkasti cvetovi so v velikih kobulih. Jaščarica cveti F>oleti od julija do avgusta in tudi zori do konca septembra. Rastlina je zelo aromatična in močno diši. Ce jo prelomimo, in pokusimo vidimo, da ima pekoč včasih ostro skeleč okus. Domovina jaščarice so Severne apneniške Alpe, od- koder pa se je razširila po vseh evropskih gorah, mar- sikje pa jo tudi usjješno gojijo. Pri jaščarici so najbolj zdravilne korenike, ki vsebu- jejo eterično olje, smolo, čreslovine, smole, pektine, rudninske soli raznih organskih kislin, grenčino imp)e- ratorin itd. Pri jaščaricinabiramo koreniko, ki jo kopljemo spo- mladi ali pozno v jeseni. Sušimo v senci, najbolje tako, da korenike naberemo na vrvico in vse skupaj obe- simo v zračnem, suhem prostoru. Nato posušene kore- nike razrežemo in shranimo v temnih, dobro zaprtih kozarcih. Pri nabiranju korenike moramo biti zelo pre- vidni, da ne zamenjamo s strupenimi korenikami bele čmerike, ali s preobjedo. Jaščarico priporoča predvsem ljudsko zdravilstvo in sicer jo uporabljajo zoper težave v prebavilih kot alko- holni izvleček ali tudi kot čaj. Tudi sveže liste uporab- ljajo v alpskih deželah in sicer jih polagajo na rane, ki se nerade celijo. Caj iz korenike jaščarice se uporablja kot o"bkladek pri oteklinah, pri nezrehh čirih, pri gnoj- nih ranah itd. Moderno zdravilstvo pa priporoča čaj oziroma uživa- nje tinkture pri presnovnih motnjah, pri zastrupitvi s hrano, ker zmanjšuje bolečino jo priporočajo zoper trebušne krče in ker pospešuje potenje, jo mnogi uži- vajo tudi pri vročici, pri protinu in revmi. Ljudsko zdravilstvo pa priporoča uživanje čaja iz korenike ja- ščarice tudi tam, kjer je nevarnost kapi oziroma je povečan holesterol. Pripravimo si čaj in sicer vza- memo eno veUko žlico drobno zrezanih korenike in jo prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in ohladimo in čaj precedimo. Pijemo ga čez dan po požirkih, ker eterično olje hladi in zmanjšuje tudi bolečine pri na- pihnjenosti, pri hudi čišči, ledvičnih kamnih itd. Za konec naj še povem to, da so v srednjem veku uporabljali jaščarico kot najboljše zdravilo zoper kužne bolezni in alkoholni izvleček je bil sestavni del slovitih Hoffmanovih kapljic, katerih uporaba zoper slabost in bolečine traja že skoraj tristo let. BORIS JAGODIC RECEPT TEDNA Splnačnl ponvičnik Potrebujemo: en kg špina- če, slan krop, 50 g masla, žlico sesekljane čebule, eno žlico sesekljanega zelenega peterši- Ija, eno žlico moke, sol, dva stroka česna, 4 žlice smetane, tri jajca, poper, sol in maščo- bo za pekač. Spinačo očistimo, operemo in v slanem kropu prevremo. Odcedimo in drobno zrežemo. Na surovem maslu prepražimo čebulo, zelen peteršUj in s soljo strt česen. Primešamo špinačo in še malo popražimo. Ohlajeni špinači dodamo smetano, ru- menjake, sneg iz beljakov, po- per in po potrebi sol. Zmes na- ložimo v pomaščen pekač za prst na debelo in spečemo v pečici. Pečene razrežemo na poljubne kose in ponudimo z gosto omako ali prikuho. FIžoiova Juha s kockami Potrebujemo: 300 g rjavega fižola, eno srednje veliko če- bulo, eno žlico paradižnikove mezge, tri stroke česna, tri ve- jice peteršilja, eno žlico moke. žličko kisa, so!, poper, lovo- rov list, baziliko, zeleno, ma- jaron, malo nastrganega mu- škatnega ore.ščka, eno zemljo in olje. Posebej skuhamo fižol, ki smo ga čez noč namočili v vo- di. Narežemo čebulo, česen in peteršilj. V večji posodi na olju zarumenimo moko. Vanjo stre- semo čebulo in počasi praži- mo, da se zmehča, nato doda- mo česen, paradižnikovo mez- go in peter.^ilj in pome.šarno. V posodo vsujemo kuhan fižol in zaliiemo s pol litra vode. Vse skupaj pretlačimo ali zmiksa- mo. Spel postavimo na ogenj, posolimo in začinimo z dvema ščepcema majarona, zelene, bazilike, iovorovim listom in muškalnim oreščkom. Kuha- mo še nekoliko časa na majh- nem ognju in zalivamo z vodo, če je potrebno. Na koncu do- damo žličko kisa. Na olju po- pražimo na kocke narezano zemljo m ponudimo k juhi. HlSNI RAČUNALNIKI Piše 10 J07E GRČ AR Ilanlwar8-ski dodatki Programator EPROM EPROM je zelo popularen termin med lastniki računalnikov. Naj poja- snim, za kaj sploh gre. Vsak računal- nik je opremljen z RAM-om, pomnilni- kom, v katerega uporabnik vpisuje svoje programe in ROM-om, pomnilni- kom, v katerem so trajno vpisani pro- grami, ki omogočajo normalno delova- nje računalnika. RAM se izbriše, ko izključimo računalnik, medtem, ko na vsebino ROM-a nimam vpliva. Poraja se vprašanje: ali obstaja pomnilnik, v katerega bi vpisali svoje programe, da se ne bi izgubili pri izključitvi računal- nika? Odgovor je pritrdilen, takšen po- mnilnik se imenuje EPROM (Eresable Programmable Rcad Only Mem.ory). Gre za chip, v katerega se vpisuje 2, 4, 6, 8 ali 16 kilobajtov strojnega progra- ma, zapis pa postane praktično neu- ničljiv. Programov ne moremo vpiso- vati v EPROM brez posebne priprave, ki se imenuje EPROM programator. V EPROM lahko vnesemo programe, s katerimi ROM ni opremljen, jih pa po- trebujemo pri svojem delu. Sintetizator glasu Ste si kdaj zaželeli, da komunicirate z računalniško z besedo'' To vam lah- ko omogoči firma DK TRONICS s sin- tetizator jem glasu, katerega cena je precej dostopna (40 funtov). Z nabavo te naprave bo računalnik spregovoril - ne samo določeno število standardnih angleških besed, ampak ga je mogoče programirati, da se pogovarja z nami. Optični svinčnik je že eden od proiz- vodov firme DK TRONICS. Z njegovo pomočjo lahko narišemo na ekran ris- be, ki ostanejo registrirane v spominu računalnika. Sistemski programi Tudi najdražji modeli računalnika, sami po sebi, ne znajo narediti ničesar koristnega. Da bi lastnik lahko upora- bil računalnik za reševanje proble- mov, ki so zanj pomembni, mora biti računalnik opremljen z ustreznimi programi. Ce uporabnik računalnika dobro programira, lahko sestavi pro- grame samostojno, s čimer na najbolj- ši način zadovolji svoje potrebe. Veli- ko pa je takšnih, ki nimajo časa ali pa ne znajo sestavljati potrebnih progra- mov. Za njih pa delajo skupine inže- nirjev, organiziranih v firmah za proiz- vodnjo programov (softvvare). Takšne firme ocenjujejo potrebe uporabnikov in sestavljajo programe, ki jih naj za- dovoljijo. Komercialni programi se ve- dno odlikujejo z velikimi možnostimi, ki jih prilagajajo potrebam najširšega kroga ljubiteljev računalnikov. Z na- bavo takega programa plačamo tudi tisto, česar včasih ne potrebuj«mo. Vsak računalnik je opremljen z obi- lico sistemskih programov. Ti so pisa- ni v strojnem jeziku in se razprostirajo v 10 kilobajtih spomina. Basic v večini primerov zadostuje svojemu uporabniku. Njegove možno- sti so dovolj velike za vse, kar uporab- niku »pade na pamet«. Vendar, basic je programski jezik, ki se interpretira, kar pomeni, da se programi izvršujejo počasi. Takšni problemi se lahko rešu- jejo s pisanjem programov v strojnem jeziku, vendar je takšna rešitev preveč zahtevna za neizkušenega uporabnika. Za njega je rešitev nabava sistemskega programa, ki omogoča računalniku delo s hitrejšim programskim jezikom (pasccd ali forth). Jezik za matematike Pascal je višji programski jezik, na- menjen v glavnem matematikom. Na- stal je kot sinteza nekaterih lastnosti algol-a, fortrana in basic-a (prva dva programska jezika sta precej starejša od basica in se uporabljata v glavnem na večjih računalnikih). Programerju, ki zna basic, pisanje programov v pas- cal-u ne predstavlja problema. Bistve- no je, da je pascal jezik, ki se prevaja. To pomeni, da uporabnik najprej od- tipka celoten program, popravi napa- ke pri tipkanju in posname program na kaseto. Potem uporabi poseben ukaz, ki ukaže računalniku, da preve- de program v strojni jezik. Takšen pro- gram se izvršuje 10 do 100 krat hitreje kot odgovarjajoči basic program. Čeprav je namenjen matematikom, nudi ta jezik velike možnosti pri se- stavljanju iger. Objavo je omogočil RAZVOJNI CENTER CELJE 24. STRAN - NOVI TEDNIK 9. AVGUST 19(1 Angelca Labohar le rolena za gostinstvo »Ko le luči zmaiUkalo, sem veOela, Oa bo buOa ura^ Poletni meseci so polni vseh mogočih želja in po- treb po tem, da se človek lahko kje osveži, spočije. Pa nam takšen ali drugačen počitek postane pravo neu- godje, če se pojavimo v go- stilni, kjer ni prave postrež- be, kaj šele prijazne besede. Z lučjo pri belem dnevu člo- vek danes takšen kotiček še lahko najde. Našli smo ga tudi mi, ko smo obiskali no- vo gostišče, pravzaprav bife z lepo urejenima salonoma, sanitarijami in kar je še najvažnejše, našli smo go- stilničarko, ki je zlepa ne najdeš. To je Angelca Labo- har. Ne samo prijaznost in iskrenost, iz nje veje vsa do- brota in ustrežljivost, kakrš- no si človek lahko samo želi. 2e ko stopiš v lokal ti prijaz- ni nasmeh in prisrčen poz- drav povesta, da so tu doma gostinci starega kova. Kako da ne. Angelca že 36 let dela v gostilni na Brezah. Dobro ve, kako se komu streže in kako se s kom ravna. Čeprav ni pri njej nobenih razlik med gosti, pa vendar ima še poseben posluh do tistih, ki so v kozarec pogledali malo preveč. Angelca se predobro zaveda, da je s pijanimi ljud- mi težko ravnati in da se zgrda pri njih ničesar ne do- seže. Že od nekdaj je bilo to §ostišče v še takratnem lentrupertu znano po tem, da so se fantje in možje radi ravsnili, včasih tudi preveč. še zlasti, če so se našli skupaj iz rcizličnih vasi. V takem pri- meru je morala Angeloa biti za razsodnika in večkrat ji je uspelo, da so se petelini po- mirili, kadar je zmanjkalo lu- či, pa je vedela, da se bliža huda ura. Daleč naokoli so bili Sent- ruperčani znani po tem, da so se z »aufbiksanjem« in še čim postavljali pred drugi- mi. Zato tudi ni bilo veselice, da tepež ne bi bil zraven. In zato še dandanašnji, če te kdo mimogrede vpraša od kod si, takoj povpraša še, če imaš nož zraven. Tisti časi, ko se je moč fantinov izkazo- vala na ta način so minili, zato je tudi takšnih ali dru- gačnih obračunov v gostilni pri Angelci vse manj. Zakaj je prišlo do prepira? Angelca pravi, da je najbolj hudo ta- krat, kadar se najdeta skupaj trezen in pijan, ki nista niko- li za skupaj. Za mir v tem primeru velja samo načelo, da pametnejši odneha. V zadnjem času je vse po- gosteje opaziti površne go- stinske usluge in nezado- voljstvo je upravičeno. An- gelca pravi, da je za vse to potrebna le dobra volja in malo več potrpežljivosti. Ce tega ni, tudi gostov drugič ni več. Zato se nikoli ni ustraši- la najbolj zahtevnih popotni- kov, ki so se pri njej oglasih. Ce ni mogla gostu vedno ustreči, mu je Angelca to znala razložiti, da sta bila oba zadovoljna. Poleg dela, ki ga vestno opravlja v bifeju, pa mora postoriti še to in ono na polju in v hlevu, ker je za vse bolj ali manj sama. Moža sta ji novogradnja in bolezen pri- klenila na posteljo. Vse to je tisto, kar bi lahko slabo vpli- valo na njeno voljo pri strež- bi, toda Angelca se preveč dobro zaveda, da za njene te- žave ni kriv gost. Da je dela kot kmečko dekle vajena od malih nog se ji pozna še dan- danes, čeprav prenaša že še- sti križ. Z dušo in srcem se je predala poklicu in veselja do dela z ljudmi ji ne zmanjka. VLADO MAROT Se je Cas ustavil? Pred mnogimi leti, ko sem bil še v osnovni šoli, je ura na zvoniku Marijine cerkve v Celju tekla tako, kot mora. Pri kemiji sem samo malce stegnil vrat, tako da sem skozi okno vsak trenutek lahko videl zvonik. In v dolgih urah kemije mi je ura na zvoniku z vsako novo minuto prinesla tudi nekaj olajšanja. Kemija se bliža h koncu. Ko pa sem šel popoldan s prijatelji v mesto in koga vprašal, koliko je ura, mi je v šali odvrnil: »Slišiš, za reveže je ura na zvoniku!« In res sem se ozrl navzgor. Nikoli nisem z neko čudno razigranostjo v srcu poza- bil pogledati navzgor na poti v mesto. Danes je vse drugače. Ni več osnovne šole, ura pa tudi ne dela več. Že več kot eno leto ne teče. Kot se zdi, ni nikogar, ki bi zanjo skrbel. Ali se je ura nepo- pravljivo pokvarila? Ali res ni človeka, ki bi jo po- pravil? Ah. koliko le je ura? Taka in podobna vpraša- nja se porajajo mnogim ljudem, ki v mestu tudi ne pozabijo pogledati kvišku. Pa čeprav imajo na levici uro, pa čeprav je le-ta modernejša, pa čeprav v njej plešejo tekoči kristali. Z NOVIM TEDNIKOM TUDI NA MORJU Novi tednilt poiščite v VJefinikovsti kioslcih Kdor ima denar in čas naj prebere ta oglas: Zaradi osebne krize zbiram le »trdne« devize. Ponudba pod: Kdor bo najbolj zagnan bo videl tudi drugo stran. Obiskali smo ilh na Debelem rtiču Potem, ko je občinska zveza DPM Žalec sredstva iz samoprispevka za izgradnjo i pionirskega letovišča, gre z.a osem mihjonov din, vložila v mladinsnko okrevališče i na Debelem rtiču, si je zagotovila potrebne kapacitete za letovanje otrok. Ob našem j obisku je bilo v tem lepem letovišču 195 otrok iz žalske občine, ki se bodo v\ ponedeljek vrnili z vlakom ob 18.30 v 2alec. j »Zelo smo zadovoljni, saj je letovišče lepo urejeno, blizu imamo plažo, otroci pa so I še posebej zadovoljni s hrano. Poskrbeli smo tudi za družabno življenje in organizi-: rali olimpiado ter si ogledali Piran. Nekaj otrok se je naučilo plavati. Prve dni je bilo i nekaj domotožja, sedaj tega ni več. Le starši nas z neprenehnim telefoniranjem | motijo pri delu,« nam je povedala Helena Kronovšek, ki že 28 let vodi letovanje] otrok v žalski občini. i JANEZ KROFLlCi Edi Masnec - Ob morju Alpinističn ifotiček Preteklo soboto in nedeljo alpinistični odsek Celje org niziral plezalni tabor na Kopi šici, s tem da je nedeljo nami nrl predvsem plezanju z mladi, mi alpinisti - tečajniki. Ostenja okoli Korošice so zelo primer- na za krajše toda zahtevne ple- zalne vzpone, pri čemer velja omeniti predvsem težko steno Dedca, Vežice in nekoliko laž- jih Vršičev. Ugodno za plezal- ce je to, da so pristopi do sten kratki (15 do 20 minut), tako da se lahko bolj posvečajo same- mu vzponu, ne pa pristopu in sestopu. || 4. 8. sta Smodiš Smiljan in Rajšter Boris v Vežici preple zala spominsko smer Draga Geršaka in Ceneta Grčarji Smer je ocenjena s V. težav nostno stopnjo in od alpinista zahteva nekajurno konstantne fizično in psihično zbranost. Istega dne sta Canžek Franc in Sah Marjana preplezala Levo smer v Dedcu (V) in Desno (V), Canžek, ki je kljub najdaljše- mu plezalskemu stažu še ve- dno med najboljšimi alpinisti v odseku, je ta dan preplezal še Sarino poč v navezi s plezalce- ma Povše Branetom in Rihter Marjanom. Smer je ocenjena s V-H. Rihter Marjan je s tečajni- co Robnik Liljano ponovil smer Mimo votline, z oceno III. Isto smer sta ponovili tudi navezi Povše Brane in Okrogar Polona ter Rajšter Boris in Ku- mer Dragica. Smodiš Smiljan je s tečajnico Stor Miljano pre- plezal Pinterjevo v Dedcu (ocena IV-i-). Isto smer je pre- plezala tudi mešana naveza Cankar Slavko in Centrih Zlata. 5. 8. pa so naveze Canžek Franc-Praprotnik Karolina, Golob Dušan-Sah Marjana-I- vakič Iztok in Rihter Marja; n-Robnik Liljana ponovili Pinterjevo v Dedcu (IV+). Na- vezi Povše Brane-Okrogar Po- lona ter Smodiš Smiljan-Stor Miljana sta ponovili Desno v Dedcu (V-), zadnja naveza pa še Kazalčevo smer v Vršičih (III-IV). Rajšter Boris, 2ogan Janko in Centrih Zlata so pre- plezali Lukmanovo smer v Vr- šičih - ocena III, Cankar Slav- ko in Zupane Jože pa Preložni- kovo (III) in 26-to (IV, I-II). V Štajerski Rinki nad Okreš- Ijem je 4. 8. plezal Srot Bojan s Supin Robijem (AS Mozirje) in ponovil spominsko smer Dra- ga Bregarja (V-i- A,/IV), nasled- njega dne pa sta ponovila še Direktno v Štajerski Rinki (V) Iz potepanja po Franciji sta se vrnila Horvat Frenk in Vo- lavšek Zdenka. Opravila sta 6 pristopov na vrhove visoke nad 3500 metrov, v Petit Ai- guillu pa sta ponovila dve sme- ri III. težavnostne stopnje iii sicer: Voie de la face nord ovest in Voie du tunel. V P. du Selle sta opravila vzpon preko vzhodnega, grebena, s sesto- pom po koluarju (30 do 45° na- klona). cM