*t. 24. V Gorici, dne 26. februvarja 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden * 4estih izdanjlh, in 3ioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjntranje Iz-damje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na doni pošiljana: Vse leto ........ 13 K 20 h. ali gld. 6-60 pol leto . . . . .*» . • • .6 , 60 , , , 3-30 četrt leta . .T j^r?~. "VW40v**p--."«-1*7«— Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »Goriški. Tiskarni* A. Gabtšček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 'i. do 12. ure. Na naročilu »rez doposlime naročnin? «e ne oziramo. »PltlHORECiUfcaaja neodvisno od «Soča» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aH gld. 1-60. »Soča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to- bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trata v tobakarni Lavrenčič na - trgu della Caserma in Pipan ruliciPonfe della Fabbra, SOČA -----------.......—l Večerno izdan je.) Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Bog in narod! UredniStr« se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Goribi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 11. »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlštvu. Oglasi In poslanic« se računijo po petit-vrstah, če tiskano l-jj-at 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „GorlSka TIskarna« A. OaDrscck tiska in zalaga razen »Soče. in »Primorca, še .Slovansko knjlsnleo*. katera izhaja mesečno v snopičih ohsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletao 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici, se računijo po 20 kr. pethVvn&oa. Občinske volitve ii - »politični uzmoviti". Kdo bi si mogel misliti, da na naš povsem mirno in stvarno pisani članek »Občinske volitve* v 18. številki »Soče* dne 12. t, m. odgovori »Goric** s člankom, kateremu je nadela naslov »Politični uzmoviči*. Skoro 14 dnij so »gruntali*, kako jo zasole »Soči* na članek, gori naveden, no, sedaj, ko so se najedli slanikov, so dobili toliko »soli", da so napisali odgovor — »politični u 7, m o v i C i"! Imeniten naslov, bobneč, bombastičen, kaj more biti še le pod naslovom. Cujrno, kako pričenjajo. Za uvod pišejo : »U z m o v i C je i n d i v i d u u in, ki steza prste po tem, kar ni njegovega. Tako je v socialnem življenju.* — Zares imeniten pricetek I Kaj le se pride? Cujnio! »V politiki pa pravimo uzmoviči onim, ki stezajo prste po narodni posesti družili narodov, kakor to delajo Nemci, Italijani in ftiadjari nasproti slovanskim narodom v nafti državi in Nemci tudi drugod po slovanskem svetu, To je jedila kategorija političnih uzmovicev. Politične uzmovice pa po vsej pravici imenujemo tudi one — elemente, ki v narodu samem uganjajo stvari, ki so v vsestransko Škodo narodu, ki pa merijo na to, da do-nesejo koristi posameznikom. Jedne kakor druge pa primerjamo družbi Ijudij, ki naskoči mirno naselbino ter ondi odnese, kar se odnesti da. Drugi kategoriji političnih uzmovicev, ki hočejo odnesti narodu na Goriškem, kar je bila njegova narodna posest, odkar ta narod živi na svoji rodni zemlji, primerjamo našo novo pečeno »napredno* stranko, ki se je porodila v glavi dveh domišljavih in sebičnih faktorjev na Goriškem, z namenom, da odneseta iz naroda kar najbogatejšega plena za svojo korist.* Tako! Hvala Bogu! Sedaj smo tam, kamor nas je hotel privesti čiankar v »Gorici*. Okoli raznih »uzmovicev" smo prijadrali srečno do »napredne* stranke in do »dveh domišljavih in sebičnih faktorjev na Goriškem*. Tu pa se ustavi barka in začne kazati na .Občinske volitve*. Ustavimo se ž njo tudi mi! (Mimogrede to: »Gorica* govori, da narodno - napredna stranka se je porodita v glavi dveh, včasih pa piše dru- «Gor. Tiskarna* A. Gabraček (odgov. Iv. Mt^javec) tiska in zal. gače, in »Primorski List* povdarja ob vsaki važnejši priliki, da načela so nas razdvojila, da zato je počil razkol. Kdo torej govori resnico?! »Gorica* pač se ravna po geslu, katero se smo imenovali njeno: »kakor jim kaže«. In kar dva »domišljava in sebična faktorja" sta poklicala v življenje narodno-napredno stranko, za katero stoji večina v deželi ? 1 Kdo vam to verjame ? Nihče! Pa denimo, da bi bilo to res ! Kaj potem? Ali ste tako onemogli, mogočni in vsevedni gospodje krog »Gorice" in »Prim. Lista*, da vas kar dva moža strahujeta? Kje je torej vaša moč?) ~-------- V* živo smo zideli s člankom »Občinske volitve*. To nam kaže jeza v »Gorici*. Povedali smo, kako si mislimo občinsko upravo, v kakih rokah, vsled česar smo dali mirno nasvete, pokazali pa tudi na rane občinske samouprave. V celem članku se ob nikogar nismo obregnili, marveč vso reč smo postavili v luč tako, kakor prince. »Gorica* pa prihaja s »sveto* jezo in z jczuvitskim loparjem nad nas. Zakaj vendar? Rekli smo v članku »Občinsko volitve*, da duhovniki so dubili »od zgoraj* nalogo, umešavati se povsodi v občin«k« volitve (česur »Gorica* ne zanika), delali stranke, itd., ker njim je do tega, imeti v starašinstvu in na županskih stotcih može, ki bodo plesali tako, kakor se bo godlo iz farovža. (In ključarji bodo za vedno le kimavci!) Potem pa smo se obrnili do veljakov po deželi, da naj se potrudijo, da spravimo v občinske zastopc naše može, katerim stoji v vseh važnejših in kočljivih rečeh na razpolago izvrševalni odbor narodno-napredne stranke. »Gorica* zagovarja najprvo duhovščino, češ, zopet se je zadrta »Soča* vanjo! Na to le kratek odgovor: Kar je storila duhovščina res dobrega za narod, tistega jej ne sme nihče odrekati, kako stališče pa zavzema naša stranka proti njej, smo povedali že opetovano, da namreč spoštujemo vsakega pravega duhovnika in bi ga videli radi tudi pri narodnem delu, ali roko v roki s po-svetnjakom, ne pa hotečega visoko stati nad vsemi lajifci! Upoštevati treba pa, da časi so se spremenili. V duhovščino je šinil iz palače v nadškofijski ulici v Gorici drug duh, kateri jih uči gospodovati še bolj nego doslej; pravi suvereni morajo bili v svojih dekanijah, župnijah, kuracijah in vikarijatih. Nov duh, novi časi, preobrnjena in nova duhovščina! Odtod odpor proti vsem tistim med njo, ki gredo proti nam, ki »pastirujejo" med našim ljudstvom v znamenju zdražb, zlorabe vere in cerkve ter si prizadevajo, biti absolutni gospodarji nad vsemi ovčicami, kar jih imajo pod seboj, na vse strani, torej tudi v občinski samoupravi. Proti temu se bojujemo in zato povzdigamo z nova svoj glas: Možje, pokažite se pri občinskih volitvah samostojno misleče volilce ter volite po svojem prepričanju narodno-napredne starešine in župane. Kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah, tako tudi sedaj recite odločno besedo: Proč s klerikalnim gospodarstvom, proč s komando iz farovža v naši občinski samoupravi! — Poleg tega, da »pere* duhovščino, so je, seveda, zaletela »Gorica« tudi v dr. Turno in v izvrševalni odbor narodno-napredne stranke. Kaj pa hočete, prijatelji? Organizacija narodno-napredne stranke je taka, da se vse želje, pritožbo, poročila itd. noših zaupnikov stekajo v izvrševalni odbor stranke, v katerem je lepo število odličnih naših rodoljubov. To jo popolnoma naravna in edino prava organizacija v deželi, da se steka po njej vie v središče. Tisti, ki prebiva na Predelu, kakor tisti, ki prebiva doli na Barki ob istrsko-kranjski meji, morata iskati pomoči, sveta itd. nekod, ker imata v slučajih jednake potrtLe, morala iti istočasno na folišča za enega moža, ter se morata oglašati po pomoč skupno, saj Živila v jedni in isti deželi. Vidite, tako lepo nalogo ima izvrševalni odbor narodno-napredne stranke, ki hoče spajati celo deželo v jedno vez in tako pomagati kmetu, obrtniku in delavcu. O kakem izkoriščanju govoriti tu, o kaki reklami za Tumovo pisarno, je neumestno, saj vendar on ni izvrševalni odbor. Da se noče od naše strani nikogar izkoriščati, to vedo najbolje naši zaupniki in vsi Usti, ki se obračajo do narodno-napredne stranke v taki ali taki zadevi. Prijazno govorimo z vsakomur, prijazno mu damo pojasnila itd., smatramo pač vsakega za samostojno mislečega moža, in nikogar ne gledamo čez ramena ali »od zgoraj doli*, kakor se to dogaja pri raznih gospodih okoli »Gorice" in »Prim. Lista". Odtod zaupanje v stranko in v izvrševalni odbor, ki je pripravljen našim županom in starešinstvom iti na roko, kadar treba. To je v naši orga- nizaciji, vsako izkoriščanje tu je izključeno. (Poznamo pa dolgoletno povest o izkoriščanju v raznih občinskih rečeh. Znani izkoriščevalec se nahaja v prvih vrstah med mefietarji v »Narodni tiskarni*.) To vse dobro vedo tudi naši klerikalci, ali baš ker so prepričani, da tu ni govora o kakei- izkoriščanju, bodo vedno trobili v svet o »koristoloveih*. Saj poznamo to njihovo metodo, H koncu še par besed o »političnem uzmovstvu*. Skoro v vsaki vrsti članka »Politični uzmovici* podtika »Gorica* narodno-napredni stranki »politično uzmovstvo". Da je tako podtikanje smešno, je umevno samo po sebi ? zato ne izgubljamo na to stran niti jedne besede. Poglejmo pa vendar nekega velikega političnega uzmoviča! Ali veste, go~ spoda, kaj se je zgodilo dne 3. jamivarija letos? Velikansko politično uzmovstvol Zdi se nam, da tisti dan sta se zlorabljala v klerikalnem smislu tista dva lepa stiha; „Ne samo, kar veleva mu slan, kar more, to mož je storiti dolžan", s katerima zaključujete članek v »Gorici* — zato pa recite prizadetemu začetne besede istega članka: »Uzmovič je individuum, ki steza prste po tem kar ni njegovega." . D O P I SI. Od beneške ineje. — V 6. štev. »Prismojenega lista* ponuja g. župnik v Kožbani 100 K onemu, oziroma dopisniku, ako mu dokaže, da je dne 3. jan. napil on kožbanske fante. Resnici na ljubo izjavimo, da je pred volitvijo povabil županovega sina v farovž ter nagovarjal, naj dela nato, da bodo izvoljeni zaupniki, ki bodo za Gregorčiča. Fante pa je županov sin menda napajal. Pomota od onih mož, ki so to povedali* je bila le v tem, da ne znajo ločiti imena »župan* in »župnik", ker so v navadi le besede: vikar, kurat, fajmošter, podeštat itd. Epiteton ornans »Patriarča* pa mu ni nadel dopisnik, ampak obmejno ljudstvo, in sicer vže od nekdaj. Ako hočete vedeti zakaj, se Vam lahko pove; t.j.zaradi vaših dolgih las, katere si menda vsako leto le enkrat slrižete. Saj ste morali slišati oni naslov na dan volitve zaupnikov. Rcman. Poljski spisal Henrik Sienkievvicz. Poslovenil Podravski. (Dalj*.) In otožno pogleda svojo roke, katere po oči vid no ostale poganske, med tem ko mu je dtJa prejela sveti krst. Na to postavi lonec na ognjišče ter, počepnivši poleg ognjišča, jame zamišljeno gledati v ogenj. »Tega si ti kriv, gospod,' reče naposled, »čemu pa si stegnil svojo roko po njej, po kraljevi hčeri?« Vinicij se v prvem hipu razsrdi radi tega, da si barbar in prostak drzne ne samo tako govoriti ž njim, marveč da mu še celo preti. K vsem čudnim in nenavadnim dogodkom, katere je bil doživel od minule noči, se je pridružil še jeden. Ker pa je bil slab ter ni imel pri rokah svojih sužnjev, se je premagal, zlasti Še radi tega, ker se je nadejal, da sedaj poizve nekatere podrobnosti iz Ligijinega Življenja. Pomirivši se, jame ga povpraševati o vojski Ligijcev s Svevi. Uršo je rad pripovedoval, toda ni mogel dodati ničesar novega k temu, kar je bil Vi-niciju povedal že Aulo Plaucij. Uršo ni bil v boju, ker je spremljal zastavnike v tabor Atelija Histra. Vedel je samo to, da so t i'«»»; v lauor stenja nisi.ru. veutfiju sumu w, ua su ljigiiui potolkli Sveve in Jaci^e, toda njihovega poveljnika in kralja so umorile jaciške pušice. Takoj na to so dobili novico, da so Semnonci zapalili gozde na nji- hovi meji in vrnili so se urno, da se maščujejo za ono krivico, in zastavniki so ostali pri Ateleju, ki je iz početka zapovedal, naj se jim skazuje kraljeva čast. Pozneje je Ligijina mati umrla. Rimski poveljnik ni vedel, kaj mu je početi z otrokom. Uršo se je hotel vrniti v domovino, toda to potovanje je bilo nevarno radi divjih zverin in divjih plemen. Ko pa je došla novica, da namerava nekako ligijsko poslanstvo dospeti k Pomponiju, da mu ponudi pomoč proti Marko-manom, pa jih odpošlje Hister k Pomponiju. Dospevši k njemu, so izvedeli, da pri njem ni bilo nikakih poslancev, radi česar so ostali v taboru, odkoder jih je Pomponij odpeljal v Rim in po dovršenem slovesnem vhodu je oddal kraljevo dete Pomponiji Grecini. Vinicij ga je pozorno poslušal, dasi mu v tej zadevi samo nekatere ijodrcbnosti niso bile znane. Njegovi ponosn* nravi je zlasti ugajalo to, da mu je potrdila živa priča, da je Ligija kraljevega rodu. Kot kraljeva hči bi mogla zavzeti na cesarjevem dvoru tako mesto, kakoršno so tam. zavzemale hčerke naj-odličnejših rodbin, a to tem bolj, ker narod, čegar vladar je bil njen oče, se doslej še nikdar ni bojeval z Rimom, in dasi je bil barbarski, je vendar mogel postati Rimljanom strašen, kajti po spričevanju Atelija Histra samega je imel .neizmerno število' bojevnikov. To trditev je potrdil tudi Uršo, ki je odgovoril na Vinicijevo vprašanje zastran Ligijcev: »Mi prebivamo v gozdih, a zemlje je pri nas toliko, da nihče ne ve\ kje jej je konec, pa tudi Ijudij je tam obilno. V stepi so tudi leseni gradovi, v katerih je najti vsega dovolj, kajti to, kar Semnoni, Marko: manje, Vandali in Kvadi po svetu naplenijo, jim mi poberemo. Oni si ne drznejo priti k nam, pač pa nam radi tega požigajo gozde. A mi se ne bojimo ne njih, niti rimskega cesarja. »Bogovi so dali Rimljanom vrhovno oblast nad zemljo,« reče Vinicij resno. »Bogovi, to so hudobni duhovi,« odvrne preprosto Uršo, »in kjer ni Rimljanov, tam ni vrhovne blasti.« Popravivši ogenj, je nadaljeval kakor sam sebi: »Ko je cesar vzel Kalino k sebi na dvor, sem si domislil, da bi jo tam vtegnila doleteti kaka nesreča; hotel sem iti v naše gozde ter pripeljati naši kraljici Lige na pomoč. In Ligijci bi bili gotovo prihiteli na Dunaj, ker so to dobri ljudje, dasi so pogani. Oh, donesel bi jim bil »dobro novico!« Na vsak način pa pojdem tjekaj, ko se Kalina vrne k Pomponiji; no-klonim se jej ter jo poprosim, da mi dovoli itn tjekaj, kajti Kristus se je rodil nekjo daleč, oni pa še mso nič slišali o Njem. On je vedel bolje nego jaz, kje se ima roditi; toda ko bi bil pri nas na stepi prišel na svet, bi ga gotovo ne bili mučili, marveč bi ga bili mi čuvali in skrbeli, da bi mu nikdar ne manjkalo divjih zverin, ni gob, ni dabrcvih kož, niti jantara. In vse, karkoli bi bili vzeli Svevom in Markomanom, bi dali Njemu, samo da bi živel v izobilju in ugodno.« Po teh besedah postavi k ognju posodo z jedjo, pripravljeno za Vinicija, ter umolkne. Njegove misli so očividno letele po ligijskih stepah, in ko je juha že začela vreti, jo vlije na pladnik, jo ohladi ter reče: »Glauko je svetoval, da le prav malo giblješ tudi ono roko, ki ti je ostala zdrava, in radi tega mi je Kalina naročila, naj te varujem.« (Dalje pride.) V 12. Štev. »Gorice" t. 1. je poslal g. I Gradenski (v dopisu od zahodnih Brd) neko J pojasnilo k »Sočinemu" dopisu od beneške J meje. Njegova pojasnila pa niso popolnoma j nič vredna, kajti namen njegov ni bil ravno, i odgovarjati dopisu, ampak udariti na gosp. I Mlekuža, učitelja v Višnjeviku, in tovariše. Odgovorimo pa po vrsti: i. Ni res, da je bil dopis skrpucan od 2—3 zarjavelih peres. Bilo pa je le eno novo pero, katero bode še za rabo. 2. Gradenski imenuje izvolitev Gredolčiča sijajno zmago. Kaj je to sijajna zmaga, da je bil voljen le od s silo skrpu-cane manjšine slov. ljudstva ter izvoljen pa s pomočjo naših največjih sovražnikov Lahov, a le s 5imi glasovi večine? Dragi g. Gradenski, to je sramotna zmaga a ne sijajna. 3. Koliko psovk (???) pa je na gosp. župnika v Kožbani? Prečitajte' dobro še enkrat dopis od beneške meje, pa se prepričate o množini psovk, Ne zavijajte ! O edinem vulgo-naslovu (a ne psovki) pa je zgoraj pojasuilo. 4. Kaj hočete zagovarjati štacunarja modrosti, katerega mi bolje poznamo nego Vi. O vsaki priliki razlaga svoje modrostne nauke, kakor misijonar. Gospod štaeunar modrosti, katero prodaja sedaj v sodih (ker v glavi ne stoji vsa), naj napaja ž njo le svoje odjemalce. Tumovci ne potrebujejo njegove puhlosti. Z markandelami in klobasami naj se sam pita, kajti iz tega namena mu jih je g. Tomaž poslal. 5. Gosp. Gradenski, ni res, da je bilo v dopisu zapisano, da pri- I haja v Mimik in okolico preveč »Prim. j Listov*, ampak več. Kateri so pa tisti irre-dentarji? Morda tisti, ki čitajo »Primorca" , ali »Sočo*. Dragi gospod, za tisto resnico, ki jo .Prismojeni List« razglaša, se lepo zahvaljujemo; nam ste dovolj glasili narodno-napredne stranke. Menite li, da kdor ne čita vaših klerikalnih listov, da je irredentar? Imamo več narodnega čuta nego vaš voditelj Gredolčič. (Proti Lahom so mu vezana usta) 1 6. Gosp. Gradenskemu se ni kratilo ne njegovih zaslug ne služb, zato je bahanje s predsedstvom, nadzorništvom itd. neumestno. 7. Kaj se zauirate ali zaletavate (po vaše) v Antona Kostanjevca, da nima še gospodarstva? Menite li, da samo klerikalci, ki davek plačujejo, smejo voliti, voljeni biti in agitirati. Kaj ne plačujejo tudi naprednjaki davkov? 'tudi tisti, ki davka ne plačujejo, kateri nimajo še gospodarstva v roki, smejo voliti, izvoljeni bili in agitirati. Saj je bi! uprav Kostanjevec zaupnikom voljen! Zato je opomba vaša glede tega mladenča prazna in puhla. Njegovi sotrudniki, pravite, živijo od rauje in zamude. To je popolnoma res, kajti ljudje ob beneški meji se žive vsi od truda (muje) lastnih rok, a ne tako kakor večina duhovnikov, kateri imajo po 24 ur časa na dan. 8. Ni res, da je napravilo vaše pismo na Kostanjevca dober utis, ampak ravno nasprotno. Kožbanci so vas slabo informirali, ker on ni ničesar razodel, pač pa se pošalil. Niso pisma pogruntali. Dalje ni res, da je bil v Gradišči zapeljan. Od koga ? Saj Turna ni imel v Gradišči agitatorjev kakor Gredolčič. Res je pa, da je ta mladenič iz lastnega nagiba in prepričanja oddal glas g. Turni. Čast mu! Oa je že večletni naročnik »Primorca" ter pristaš narodno-napredne stranke, torej nemogoče, da bi bil klerikalnega mnenja ter se dal zapeljati. Saj se je že iz tega namena že na dan volitve zaupnikov pazilo, "da zmaga protiklerikalna stranka. Prosimo, gosp. Gradenski, kateri so tisti ljudje, ki nasprotujejo Kostanjevčevim koristim ? Saj ne veste, kaj govorite! 9. Slednjič mislite, da ste res uganili, kdo je dopisnik od beneške meje; pa ste se grozovito blamirali. Gosp. Karol Mlekuž ni v nikaki zvezi z dopisom. Saj ga obmejni ljudje niti ne poznajo. V tem ozira je popolnoma nedolžen. Le Vi ga hočete spraviti v dotiko, d& imate priložnost po njem udrihati. Zopet vas moramo opominjati, da čitajte bolje dopis, kajti tam se organistu prav nič ne očita glede volitev. Akoopravlja pri vas častno službo, nam nič mari. Povedalo se je le, da je on pisal. Radi nas opravlja lahko še druge častne službe, n.- pr. da kuharicam Čevlje snažf ali krožnike briše itd. Nazadnje pridemo k poglavitni stvari, že v četrto obračate in zavijate besede dopisa. Govorite resnico! Tam se nihče ne zaletava v vašo plačo po pogodbi, nobeden vam na krati vaših pravic. Za oni jubilej ste pobrali en škafic vina več (po hiši) nego Vam je pritikalo. To se vam je očitalo. To je izsesavanje l Vsled tega je cel vaš zagovor ničev, ker ne odgovarjate stvari, ampak nekaj drugega. Kaj ni morda davek, kar kmet vam plačuje ? Le davek za druge, mislite, da nosi I kmet siljeno in težavno, kakor sami pripoz-navate, a le za Vas ga lahko" (?) plačuje, kaj ne da? Potem še Urjate več, nego Vam pri-tiče. Bruna v svojem očesu ne vidite, ampak le pezdir v očesu svojega bližnjega, n. pr. učitelja, kateremu očitate, kakor bi kmet samo zanj nosil davke v davkarijo. Nameček: Od dneva volitve zaupnikov nimajo obmejni ljudje (Mirničanje, GolobrSani in Skrljevci) miru pred blebetavim jezikom domišljavega kožbanskega župana Blažiča. Povsod in pri vsaki priliki, ko pride z nami v dotiko, počne pikati in dražiti. Ako je v krčmi ali občinski pisarni, tedaj nastopi kakor | pridigar proti liberalcem in gosp. dr. Turni! I Zadnjega gospoda, t. j. g. Turno, je že vsega | razmesaril in vsakovrstne izmišljotine o njem iznašel. Ta vam zna pridigati altro che Pavlice in pater Knavs. On brez nobene šole stavi vse slavne pridigarje v »žakelj*. Kaj i - vi, | dohlarji sv. pisma, z vsemi svojimi šolami j proli njemu I ? Prave ničle ste. Če ga vzamete v vašo pridigarsko službo, to je gotovo, da v eni noči zgine narodno-napredna stranka | in nje somišljeniki. Saj je plačal dne 3. jan. ; 2 gld. za smodnik, da so streljali oni dan na Vrhovlji. Menil je postreljati vse liberalce. Da je res dal denar za smodnik, je povedal sam njegov kmet in sicer na polna usta. Ime si prihranimo za slučaj, ako bode tudi on ponujal krone za dokaze, kajti to ime smemo ovaditi. Županu bi pa svetovali, da bi končal vendar enkrat pikati, dražili in zabavljati s svojim strupenim jezikom, drugače se bode še kedaj kesal, kajti vse se na tem svetu maščuje, če ne prej, pa slej. Naj ne misli, da je modrost že z veliko žlico pojedel, kakor tamošnji štaeunar. — M — Iz Cerkna. — Prav da ne vem kako, oziroma kje bi začel. Gradiva je namreč toliko, da bi lep čas lahko zalagal »Sočo" in »Primorca" z njim, vendar se moram omejiti, ker tega meni čas in listu prostor ne pripušča. Najprej mi kaže odgovoriti na popravek gg. kaplanov v 19. štev. »Soče". Poživljata namreč uredništvo, naj prekliče laž, da bi bila plesala na dan volitve zvečer. Dobro, gg. kaplana! Če smo vama krivico delali, damo vama tudi zadoščenje, vendar ne prej, dokler ne dokažete, da res niso plesale v kaplaniji omenjeni večer osebe v črnih suknjah, torej kdo (g. dekan vendar ne?!). To so videli popolnoma zanesljivi možje, ki vam jih z imenom navedem, da se z njimi zmenite, in če ti umaknejo svojo trditev, potem tudi »Soča* prekliče svojo. Omenjeni možje so: gg. Peter Jurman, Jak. Tauš in Vincenc Roje. Čudim se le, da sta kaplana o tem molčala, ko se je govorilo takoj drugi dan po Cerknem in se še sedaj po preteku toliko časa. Ne morem si drugače misliti, nego da sta bila sedaj od gotove strani prisiljena k temu. Za danes naj o tem zadostuje, ker rr« bode gotovo še poročati o tem. Pred mano ležijo tri številke »Gorice* z dopisi iz Cerkna, ki so pa tako plitvi, da se mi ni vredno zdelo odgovarjati na vsakega posebej. V 6. številki se je oglasil slavnoznani »resnicoljub* Blaž. Revež bi rad ovrgel trditev, da mu je dal gosp. dekan 2o kron za agitiranje, in se opravičuje s tem v »Gorici", da se je on sam lagal, ko je to trdil. Imenitna opravičba, kaj ne? Dalje pravi, da je zato premenil barvo, ker se ni mogel sporazumeti s poštenostjo in prepričanjem naše stranke. To mu radi verjamemo, ker njegova poštenost in prepričanje sta splošno znani.------------ Mi vemo neko povest o »poštenosti* nekega moža, kako je bil stisnil pleče iz lonca pod pazduho v tuji kuhinji, pa ga je samo izdalo, ker se je še kadilo, dalje o neki kokoši, ki pa ni bila njegova, in se mu ni pustila ujeti, in morda še drugih jed-nakihl----------— Resnicoljubu tudi naše prepričanje ni ugajalo, kar je popolnoma razumljivo, saj njegovo prepričanje je le tam, kjer je polna skleda in poln kozarec. Ker tudi tega pri nas ni, je prestopil k n .s arotni stranki, s katero se popolnoma str -ja v poštenju in prepričanju I Lepa stranka, caj?! V 7. štev. »Gorice* c ogovarja neki vo-lilec dopisniku v »Soči* z dne 12. januvarija. Pričakoval sem na to tudi odgovora, pa se dopisniku najbrže ni zdelo vredno odgovarjati. V prvi polovici omenjenega dopisa v »Norici* so same osebnosti, ki jih pobira, »akademično izobražen človek", kakor klerikalni špijon po naših gostilnah, in na katere ne bodem odgovarjal, ker se omenjeni človek sam imenuje nemčurja. S takimi pa mi nimamo nič opraviti. . Nadalje stoji v dopisu, da nismo napredni, ker ne. podpiramo njih društev in da nas njih napredek v oči bode. To vam je napredek v naši mlekarni v — dolgovih — ki jih je toliko, da nekateri trde, da se je celo bati katastrof*?! Ali je morda napredek to, da vara hodijo vrejevati zmede in bilance po vaših zadrugah tujci itd. Da to je napredek tak, kakor ga klerikalci razumejo, namreč nazadnjaštvo; mi pa zazu-memo pod napredkom vse kaj drugega, in zato tudi ne moremo podpirati naših društev, ki so za vse prej nego za ljudski blagor. Vprašujejo, kje je požarna bramba, ki smo jo ustanavljali ? To je hinavščina! Ali ni bila vaša stranka ravno tako zastopana v pripravljalnem odboru kakor naša, in kje »težijo* sedaj pravila, ali morda ne pri našem klerikalnem županstvu?! Vprašal bi pa vas, gospodje, kaj je s podružnico sv. Cirila in Metoda v Cerknem ? Ta je bila popolnoma v vaših rokah in je v vaših rokah tudi zaspala, kakur zaspijo prej ali slej tudi druga vaša društva, Ako ste res tako zavedni Slovenci, oživite jo, in popravite, kar ste v več letih zamudili! V 11. številki »Gorice" je tudi žalosten dopis iz Cerkna, ki me poživlja, naj se naznanim, da ne bodejo imeli gosp. Hrasta v »pajsah". Čudno to, zahtevati, da naj se kdo naznani, ali tisti, ki zahteva, je sam lepo skrit. Prijavijo naj se najpoprej oni dopisniki, ki so pisali laži v »Gorici*; oni naj se objavijo najprvo s polnim imenom! V »Prim. Listu* je pisal dne 7. t. m. poročevalec iz Cerkna, ki ga ni težko uganiti, o samomoru nekega P. B. v Gorjah. Žalostno za poročevalca, da omenjenega, ki je bil oči-vidno bolan na umu, ne more pustiti še po tako žalostni smrti v miru. Pravi, da ranjki ni poznal praznikov, in da je cerkev le malo-ketlaj od znotraj videl, kar pa ni res. Ne omenjal bi vsega tega, če bi poročevalec sam ne pisal, da je groza obhajala ljudi, ko so vlekli mrtveca kakor žival na neposvečen kraj. Zakaj ne poroča še, kako ga je grobokop valil kakor zaboj dojame in ga notri zvalil, da leži sedaj na ustih in od cerkve obrnjen, kakor je pravit grobokop sarr. Ali je to človeško, ne! Nobenega psa ne pokopljejo tako, kakor so tega umobol-nega. Klerikalni občinski in farni urad bi vendar imela paziti, da se človeka pokoplje kakor človeka in da se ljudje ne škandali-zirajo tako, kakor v omenjenem slučaju l Konečno naj omenim še nekaj veselega, namreč, da se je število naročnikov »Primorca'* v letošnjem letu zelo pomnožilo na Cerkljanskem, in to radi tega, ker so čezenj na prižnici zabavljali. Le naročajte ga in razširjajte med sovaščani. Duhovniki naj govorijo v cerkvi, kar hočejo, doma smo mi gospodarji in nihče nam ne bode zapovedoval kaj naj beremo in kaj ne. RuZjasniti se mora tudi v najzadnejšem kotu, da popravimo sramoto, ki smo si jo nakopali pri zadnjih volitvah na Cerkljanskem. Brali in razširjali bodemo svoje časopise in vanje dopisovali, kakor se bode nam zdelo, zakaj če imamo dolžnosti, imamo tudi pravice, kisi jih ne pustimo od nikogar zrnati in kratiti, | najmanj pa od onih, ki jih mi plačujemo in I ki se od naših žuljev debelijo. f »Ta čern..." Iz Srpeniee, 21. februvarija 1901. — Nesreča v ročinjskem klancu se je tako-Ie pripetila: Hlapec je hodil vštric voza; kar nakrat se mu zdrsne in leva noga mu pride v kolo, to ga prevrže, zavrti in mu nogo zlomi. — Ko se hoče hlapec rešiti iz kolesa, ga to še za roko zgrabi in od komolca do pesti zmečka, venda k sreči kosti ne zlomi. Ponesrečenca je prvi ugledal gospod I župnik iz Ročinja, kateri je hitro obvestil o I nesreči domačine, prepeljali so ga v Kanal I in odtod v goriško bolnišnico. Pri tej priliki je pohvalno omeniti ve- | liko požrtvovalnost slavnega županstva v Kanalu. — Obvestilo je nemudoma (brzo- I javno) gospodarja Izidor Ostan-a na Srpenici I in vse potrebno ukrenilo za ponesrečenca, I živino in blage. Tudi g. Križnic iz Kanala in g. Kregau iz Ročinja sta velikodušno postopala ter ne oziraje se na stroške in sitnosti preskrbela, da se je ponesrečenec kar bolj mogoče previdno in hitro v Gorico pripeljal. — Upanje je, da okreva. Domače in razne novice. I Cestni odbor cerkljanski. — V j Cerknem so izvoljeni v cestni odbor: Andrej | it e j e c, župan v Šebreljah, Janez S v e 11 i č i č, I podžupan v Jagerščah, Janez Laharnar, I podžupan na Št. Viški gori, Jakob P i r i h, I posestnik na Št. Viški gori, Ant. Kosmač, I župan v Cerknem, Ivan Mavri, podžupan #v Orehku, Jakob Jereb, podžupan v Ota-ležu; namestniki so: Tom. Valentinčič, podžupan v Zakojci, Miha Drl i ne v Gor. J Novakah, Andr. K ob al vCerknem.Kot naj* j večji davkoplačevalec ir nizkih cenah. i žepna ura Anker-Remontoir toCno regulirana in s Iri-letnim jamstvom. I krasno pozlačena verižica. I par gumbov z brilanti Similis. 1 eleganten prstan za gospode ali dame z drag. kamnom. 1 krasna kravalna igla iz double-zlata. 2 zapestni gumbi iz doublč-zlata. 3 naprsni gumbi , ¦ » I patentni naprsni gumb iz double-zlata. 1 verižico ,Colis" s srcem. I etui za uro Anker. Teh 15 krasnih komadov skupno z Anker-uro razpošilja eolnine prosto proti povzetju Ivrdka S. Scheuer, Krakovo, Oertrnda 21. Kar ne ugaja se sprejme nazaj. — IIu-5-trovani ceniki gratis in franko. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaŠtelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberžkega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetinjiee. — Kožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala m vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. " "" " t 35 MM Trgov.-abrtna registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. V GOBICI, scmeitišfca nI. št. 1., I. na d str. Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4V2 % in vloge na Conto - eorrent po 3"60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zamene lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-Ietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6-15%. Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Dunajski zobni atelje v Gorici, Raštelj št. 21, II. nadstropje. Vlagajo se naravnim potom, pri jedi popolnoma rabljivi umetni zobovi, brez nikakih bolečin ter brez od-stranjenja zobnih korenin. gl^~ Zobovje na zračni tlak (Speeijaliteta). Popravljanje in prenarejanje obrabljenega zobovja. Naročila izgotavlja dobro, hitro in v ceno. Govorne ure s od 9. ure dopoludne do 5. popoludne. Dobre ure in po eent! s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter Izvoz zlatnine Most (Češko). Dobra ura Rem, iz niklja II, 3 75; srebrna ura Rim. fl. 5-80; srebrna verižica il. 1 20; budilnik iz niklja fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinjo iz razstav ter tisot-c priznalnili pis