oođnslti _ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Markovič, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Glasilo izhaja v nakladi 12.700 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALK, 18. II. 1985, LETO XXIV, STKVILKA 3 Na februarskih zasedanjih skupščine Na februaskem zasedanju zborov skupščine sta bili osrednji temi razprava o gospodarskih gibanjih v občini Domžale v letu 1984 in ustanovitev nove osnovne šole Edvarda Kardelja v Trzinu, ter v -zvezi s tem, sprememba šolskih okolišev. Za začasnega poslovodnega organa šole v ustanavljanju je bil imenovan Franc Brečko iz Trzina. Zbor krajevnih skupnosti je poimenoval zaselek Stražo v naselje Straža pri Moravčah. In še kadrovska sprememba: zaradi upokojitve direktorice Uprave za inšpekcijske službe občine Domžale Almire Žemljic, je bil na to dolžnost imenovan Franc Korošec, dosedanji inšpektor dela. Zbori skupščine so razpravljali tudi o osnutku programa dela zborov skupščine za leto 1985. In kaj nam prinaša ta program? V letošnjem letu bo največ pozornosti posvečene planskim doku-.mentom, saj prehajamo v novo srednjeročno obdobje. Spregovorili bomo o problematiki s področja socialnega varstva, telesne kulture, požarne varnosti, raziskovalne dejavnosti in še kaj. Ponovno bomo spregovorili o organiziranosti in delovanju družbenih svetov. Občinski sindikalni svet pripravlja analizo stanja zaposlenih v zasebnem sektorju, socialistična zveza pa analizo uresničevanja delegatskega sistema. Ob uresničevanju vseh zastavljenih ciljev iz programa se nam obeta delovno in pestro delegatsko življenje. Kdo je (ne)odgovoren? Ce je babic preveč Več let je že tega, odkar so se na območju Doba do Zaloga ob potokih Rača in Čudna začela regulacijska dela, kasneje pa tudi melioracijska. Vsa ta dela naj bi vrnila za kmetijsko obdelavo 250 kmetom in drugim lastnikom več kot 500 ha doslej zamočvirjenega zemljišča. O teh načrtih in delih smo v našem časopisu že poročali. Kljub obetavnim začetkom, mnogim uglednim obiskovalcem, ki smo jim, naše načrte — pridobiti novo zemljo za obdelavo — pokazali, stvari ne tečejo tako, kot je treba. Potem, ko so nastopile mnoge težave (med drugim tudi različne sporne situacije z ribiči in lovci), se je zavlekla preko vseh razumnih meja še regulacija, četudi bi morala biti že zdavnaj končana. Prav tako so se zavlekla dela na melioracijskih posegih, istočasno pa se je neznansko vse podražilo, ocenjujejo da več kot za staro milijardo dinarjev. Mnogo je bilo že sestankov, dogovor je sledil dogovoru, vendar noben doslej še ni zdržal. O tej problematiki je razpravljalo že predsedstvo OK SZDL, izvršni svet, ki je tej temi posvetil že tudi več sej, o tem razpravlja tudi borčevska organizacija, ki zahteva obračun z doslej izkazano neodgovornostjo domala vseh, ki so tik) al' rirug-i' s oovemniv splet različnih okoliščin regulacije, melioracije m komasacije. Ta se doslej sploh še ni začela. Na zadnji seji domžalskega izvršnega sveta so podčrta/i, da se komasacije ne da preložiti še za eno leto in da je tudi ne bodo, saj bi bila ob vnovič neobdelanih zemljiščih prizadeta in drastično ogrožena živinorejska proizvodnja mnogih kmetijskih proizvajalcev. Četudi bo s komasacijo Izložbo) nastopilo še mnogo novih problemov, pa je potrebno začeti z obdelavo vsaj tistega področja, koder je kmetijska proizvodnja že mogoča. Ne glede na to, da bodo morda ponekod še vedno namenjena vprašanja zasuta ti. depresij, je treba izkoristiti vsak kvadratni meter obdelovalne zemlje, saj je gotovo, da v celoti vsa vprašanja do nove kmštijske sezone še ne bodo rešena. Na tej seji izvršnega sveta, ki jo omenjam, so bili vnovič (kolikič že) postavljeni novi termini. Vsi, zlasti upravičenci do zemljišč, pričakujejo, da bodo veljali vsaj tokrat. Sicer bo ob veliki gospodarski škodi treba med vsemi „babicamii tega otroka" (VGP Hidrotehnik TOZD Hidrogradnje, KZ Emona, IZITR Ljubljana, nadzor melioracijskih del. Območna vodna skupnost Ljubljana— Sava, Kmetijsko—zemljiška skupnost Domžale, Veko Velenje, Biotehniška fakulteta in- drugim) ugotoviti konkretno odgovornost, da do družbene škode z zavlačevanjem, prelaganjem odgovornosti, izgovori, podražitvami — že prihaja. Matjaž Brojan ■i Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Centralna občinska proslava ob kulturnem prazniku je bila v kinodvoruni v Domžalah. Nastopili so okteti s področja občine Domžale. r i i i i i i i i i i i i i Spominska slovesnost ob 41. obletnici bojev Okrožnega komiteta Kamnik Občinski odbor ZZB NOV Domžale, skupaj z KO ZB NOV in DPO Krajevne skupnosti Ihan, organizira spominsko slovesnost ob 41. obletnici bojev Okrožnega komiteta Kamnik in borcev KZ odreda. Slovesnost bo v nedeljo, 24. februarja 1985 ob 10. uri pri spomeniku na Oklem. Vabljeni so borci, aktivisti in drugi krajani iz bližnje in daljne okolice, predvsem pa mladina. Posebnih vabil na bo. Občinski odbor ZZB NO V Domžale rdeči križ Slovenije Spoštovani občani! v Ce želite pomagati stradajočim v Afriki, lahko nakažete prispevek na žiro račun št. 50101-678-51579 — „pomoč Afriki" * * * Ce želite pomagati prizadetim od potresa na Kopaoniku, lahko nakažete prispevek na žiro račun št. 50101-678-51579 — „pomoč Kopaoniku" trk: + Akcija za pomoč prebivalstvu Afrike Ze dlje časa lahko vsak dan v sredstvih obveščanja zasledimo obravnavo problematike prebivalstva nekaterih afriških držav, ki jih je katastrofalno prizadela velika lakota, posledica velike suše. Umirajo otroci in njihove matere, umirajo starčki in njihovi sinovi, dan za dnem se veča število umrlih, ki v današnjem civiliziranem svetu, ko ni denar za nadaljnji razvoj na področju oboroževanja in še česa, nikoli vprašanje, ker nimajo koščka kruha, krožnika riža ali močnika, lončka mleka ali vode. Te dni je tudi Občinski odbor Rdečega križa v Domžalah, prejel vrednostne lističe, ki jih je v pomoč široko zastavljeni akciji zbiranja pomoči lačni Afriki natisnil jugoslovanski Rdeči križ. To je le ena izmed aktivnosti, s katerimi ta humanitarna organizacija že dve leti skuša po najboljših močeh pomagati lačnim v Čadu, Etiopiji, Mavretaniji, Mozambiku in Maliju ter drugod ter na tak način pomagati ogroženemu prebivalstvu tega območja. Rdeči križ v Sloveniji je doslej že zbral pomoč v vrednosti 1,2 milijona din, kar je porabljeno za nakup mleka v prahu, odprt pa je bil tudi poseben žiro račun 50101-678-51579 „pomoč Afriki" pri Ljubljanski banki, na katerega lahko organizacije in posamezniki nakazujejo svoje prispevke. Posledice dolgoletne suše v nekaterih afriških državah so znane: več kot polovica rek v teh deželah je presahnila, zaradi žeje in lakote pa je na robu smrti okoli 197 milijonov ljudi, med njimi največ otrok. Stotisoči beguncev zapuščajo domove, da bi drugje našli hrano. V aktivnosti naj. bi se vključili vsi delovni ljudje in občani, mladi, v letošnjem letu mladine, ki mu tudi Rdeči križ namenja vso pozornost pod geslom '„MLADINA RK - SODELOVANJE, RAZVOJ, MIR", pa naj bi v aktivnostih, ki imajo tudi velik vzgojen pomen in učinek, spregovorili tudi o boljšem odnosu do hrane in varčevanja z njo. Družbenopolitične organizacije in Občinski odbor RK v naši občini pozivajo vse delovne ljudi in občane, da s svojimi prispevki, ki jih lahko oddajo aktivistom RK, izrazijo svojo solidarnost, humanost in pripravljer nost pomagati in preprečevati množično umiranje zaradi lakote. V Obrtniški ulici: Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale na podlagi 10. člena Odloka o podeljevanju priznanj skupščine občine Domžale in Sprememb in dopolnitev Odloka o podeljevanju priznanj Skupščine občine Domžale (Uradni vestnik št. 17/80 7/84), o bj a vi j a in POZIV za dostavo predlogov za podelitev Listine o priznanju in Plakete občine Domžale Listina o priznanju Listina o priznanju se podeli občanom, delovnim ljudem, OZD, skupnostim in društvom za dosežene uspehe pri delu, za prizadevanja v korist družbene skupnosti, za reševanje človeških življenj, za preprečevanje škode na premoženju ali za aktivno udeležbo v drugih humanitarnih akcijah. Plaketa občine Domžale Plaketa občine Domžale se podeljuje v treh stopnjah za uspehe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, razvoja samoupravljanja, delegatskih odnosov, družbenopolitičnega dela in dela v skupnostih in društvih. Plaketa občine Domžale se podeljuje, koje preteklo od prejšnje podelitve praviloma 10 let, vendar ne manj kot 7 let, s tem, da se upošteva postopnost pri podeljevanju in da je v predlogu opisana aktivnost, opravljena po prejetju zadnjega priznanja. Predlogi morajo biti obrazloženi v skladu z navedenimi kriteriji (glej zgoraj navedeno zakonodajo). Tako obrazložene predloge pošljite najkasneje do 18. marca 1985 na naslov: Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale, Ljubljanska 94, Domžale. Predlogov, ki ne bodo vsebovali naslednjih podatkov: točen naslov predlagatelja, priimek in ime predlaganega, rojstnih podatkov, stanovanja, zaposlitev, dosedanja prejeta občinska priznanja, popolno obrazložitev predloga ter za katero priznanje se predlaga ali pa bodo prispeli po 18. marcu 1985, komisije ne bo upoštevala pri oblikovanju predloga za podelitev priznanj ob občinskem prazniku - 23. maju 1985. Komisija za odlikovanja obvešča, da preko celega leta sprejema predloge za podelitev zveznih priznanj. Predlogi morajo biti temeljito obrazloženi, uporabljajte obrazce OD-I za posameznike ter OD-0 za OZD in druge organizacije; obrazce dobite v vseh prodajalnah Državne založbe Slovenije. Pri dajanju pobud za zvezna odlikovanja predvsem upoštevajte: - delavce v združenem delu (neposredne proizvajalce) - inovatorje, izumitelje - ženske, glede na njihovo število zaposlenih in njihov, prispevek k razvoju in napredku naše družbe - mlajše delavce - prosvetne, zdravstvene delavce itd. Predlagateljem ponovno priporočamo, da na podlagi pravilnikov o priznanjih in nagradah uredijo podeljevanje priznanj za svoje delavce, če tega še nimajo, ter da. ustanovijo komisijo za odlikovanja. KOMISUA ZA ODLIKOVANJA Skupščine občine Domžale »Jugoslovanski servis« ljubljanske Lesnine v Domžalah Malokomu je v naši občini znano, da se odnedavna nahaja v Domžalah na Obrtniški ulici Lesninin servis, ki sprejema v popravilo, reklamacije in za opravila drugih storitev različne lesnoobdelovalne stroje. O njihovem delu je spregovoril vodja servisa Slavko Cigler, ki dela v Lesnini že 12 let. Lesninin servis se nahaja v najemnih prostorih in meri 250 m2, v njem pa je šest zaposlenih delavcev, od teh sta dva terenska delavca. Posegi na lesnoobdelovalnih strojih so taki, da najbolj ustreza zaposlovanje strojnih tehnikov in elektromehanikov, ki so samo lani opravili v servisu 1.100 posegov, servisnih in drugih storitev. Kopica tujih proizvajalcev V popravilo Lesninini serviserji vzamejo vse mogoče stroje - nemške, švicarske, italijanske izdelave. Največ proizvajalcev strojev, ki jih v Domžalah popravljajo, je nemških. Tako je moč v servisu zaslediti nemške stroje firm OTT, FROMM, HARBS-HOLZMA, MAWEG, MARTIN, HVMMEN, ELU in DOLMAR, italijanske SICAR, francoske KITTY. Miro in Matjaž v sprejemnk-i servisa aparatov v popravilo. Servis za vso Jugoslavijo Strank ima servis ogromno, saj je edini v vsej Jugoslaviji, ini služi za potrebe jugoslovanske pohištvene industrije, velikih proizvajalcev Šipada, Treske in drugih, seveda tudi za potrebe celotne slovenske pohištvene industrije. V servisu pa ne opravljajo le servisiranja, temveč tudi montažo. Imajo pa v načrtu tudi odkupovanje rabljenih in pokvarjenih strojev, na katerih bodo opravili t.i. revitalizacijo (popolno obnovo) in kasneje te obnovljene stroje tudi prodali. Prav v času, ko smo jih obiskali, je bil tak popolen obnovitveni poseg na enem od najdražjih ameriških strojev za pohištveno industrijo že opravljen in so v servisu že čakali najavljene kupce zanj. Servisna dejavnost poteka v glavnem v tem prostoru. Slavko Cigler Domača pamet v rezervnih delih Tov. Slavko Cigler nam je na vprašanje glede rezervnih delov pojasnil, da se jih mnogo lahko dobi iz konsignacije, vendar pa ima servis to srečo, da je lociran v občini, kjer imamo razvito malo gospodarstvo. To malo gospodarstvo je tako hitro prilagodljivo, da lahko uresniči tudi zahtevna naročila izdelave rezervnih delov, ki bi bili iz uvoza tudi precej dražji, kot pa so, če jih naredi domača roka po domači pameti. Montaža tehnologije na Kitajskem V dejavnosti servisa je tudi montaža celotnih proizvodnih linij oz. " tehnologije z opremo. Tako bosta dva delavca servisa v prihodnjih mesecih opravila montažo strojev v tovarni stolov na Kitajskem ter montažo strojev v tovarni ploskovnega pohištva. Za obe tovarni je Lesnina prodala kitajskemu kupcu celotno tehnologijo, tako da se obseg in zahtevnost storitev sposobnih strokovnjakov Lesnine (zvečine naših domžalskih občanov) samo še povečujeta. B. O delu delovne skupnosti strokovnih služb 3 krajevnih skupnosti v Domžalah: Kaj delajo v KS? V domžalskih krajevnih skupnostih so že pred leti občutili potrebo, da se opredeli status delavcev, zaposlenih v krajt-nih skupnostih. V Domžalah je šlo predvsem za tajnika krajevnih skupnosti. Pridobili so potrebne akte, uredili normativno plat, finančno poslovanje, s tem pa pripravili raven za normalno samoupravno, družbenopolitično in siceršnje delovanje v treh domžalskih krajevnih skupnostih. Ob tem pa se je pokazalo, da iste ali enake probleme občutijo tudi tajniki drugih krajevnih skupnosti. Zato je bila pomoč delovne skupnosti in delovne povezave nekako normalna posledica. Tako danes delovna skupnost strokovnih služb deluje skupno interesno za področje urejanja in usklajevanja vprašanj samoupravnega sporazuma o delitvi OD, posreduje potrebne akte in podobno. Deluje torej skupno za ljudi, ki so sicer zaposleni pri svetih krajevnih skupnosti, koder sicer le ti urejajo vsa druga vprašanja. Sredstva za OD se zbirajo iz KS na posebnem žiro računu delovne skupnosti, ki vsa dela v zvezi z OD opravlja, vsa ostala finančna opravila pa še potekajo na ravni krajevnih skupnosti. Da ne bi bilo še vnaprej nesporazumov glede števila zaposlenih, je treba povedati, da so v 3 domžalskih krajevnih skupnostih zaposleni le 4 delavci, od tega 3 tajniki ter le ena sama skupna delavka v administraciji. To so torej vsi zaposleni za opravljanje konkretnih delovnih zadolžitev, ki jih prinaša plan razvoja vsake KS posebej in dinamično življenje med občani, ko se dobesedno vsak dan rojevajo problemi, ki jih je sproti treba reševati. V informacijo je treba reči, da imajo v KS Jarše-Rodica in na Viru, v Trzinu ter v Lukovici 1 zaposlenega, v KS Mengeš pa 2. Vsi ti delavci pa so seveda ob svojem profesionalnem delu deležni tudi spleta drugih zadolžitev, funkcij, opravil, ki jih prinašata delegatski sistem in razvejano javno družbeno delo na terenu. Ob vsem povedanem pa velja poudariti tudi strokovno pomoč upravnega organa. V Sekretariatu za občo upravo naj bi že zaposleni strokovni delavec, ki že nudi, tudi v prihodnje nudil pomoč pri urejanju upravnih postopkov in normativnih aktov ter drugih strokovnih zadev. „ . Brojan Letos mineva 75 let, odkar so na drugi mednarodni socialistični ženski konferenci 1910 v Kobenhavnu zastopnice socialist sprejele predlog sekretarke Mednarodnega ženskega sekretariata, Klare Zetkin in nekaterih njenih sodelavk ter proglasile'8. marec kot mednarodni dan žena. Odtlej naj bi ga socialistke praznovale vsako leto in v vseh državah z zahtevo po volilni pravici prikazani kot del družbenega vprašanja in v znamenju skupnega boja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi proti vsakršnemu izkoriščanju. Po 45 letih bomo lahko pretresli še vedno aktualne smernice o delovanju komunistične partije, o ženskem vprašanju kot splošnem družbenem vprašanju, ki je bilo sprejeto na V. državni konferenci leta 1940. Ob letošnjem 8. marcu bomo ocenili prehojenih 40 let osvoboditve naših narodov in zmage nad fašizmom. Kot nadaljevanje revolucionarnega delaskcga gibanja je borba proti okupatorju in revolucionarnemu boju za nove družbene odnose ženski prinesla resnično enakopravnost. Le-te so si kot borke, aktivitskc in sodelavke v NOB same priborile. V borbi, revoluciji in trpljenju osveščena se jc ženska po osvoboditvi vključila v obnovo porušene domovine in v graditev nove družbe in novih družbenih in ekonomskih odnosov. 8. marcu dajemo mednarodni značaj s tem, da smo solidarni z vsemi tistimi narodi, ki se borijo za mir, svobodo in neodvisnost, za lastno pot razvoja, za enakopravne in demokratične mednarodne odnose. Nasprotovanje neokonializmu in vsakršni agresivnosti je hkrati zvestoba idejam našega narodnoosvobodilnega in revolucionarnega boja. Organizacija združenih narodov, ki letos obeležuje svojo 40 letnico, je leto 1975 proglasila za mednarodno leto žensk, da bi pripomogla k hitrejšemu prehodu od zapisane do resnične enakopravnosti žensk. ^ y Jugoslaviji že tečejo priprave na zaklju-" cek Dekade OZN za ženske, katere geslo je: enakopravnost, razvoj, in mir s podtemami zaposlovanje, zdravje In izobraževanje. Naša vlada jc že posredovala svetovni organizaciji odgovore na vprašalnik državam članicam OZN, iz katerih so razvidni dosežki na področju družbenoekonomskega in političnega položaja žensk v naši družbi, kakor tudi odmiki od zastavljenih ciljev. V priprave na nastop nevladnih organizacij v Nairobiju junija letos se je vključila tudi Slovenija s ponovitvijo raziskave o položaju delavke v združenem delu in z izdelavo dveh monografij OZD. Zaključek desetletja žensk je hkrati tudi priložnost, da v slehernem okolju ocenimo stvarni položaj žensk in se dogovorimo za hitrejše razreševanje vseh perečih družbenih vprašanj, ki zadevajo položaj ženske delavke, samoupravljalke in matere. To je pomembno zlasti zaradi tega, ker se v današnjih zaostrenih gospodarskih in družbenih razmerah pogosto ponovno oživljajo stari pogledi na družbeni položaj žensk z bolj ali manj prikrito željo izriniti žensko iz javnega življenja. Ob letošnjem obeleževanju mednarodnega dneva žena je potrebno afirmirati vlogo in prispevek žensk v skupnih naporih za družbeni in gospodarski napredek naše samoupravne socialistične družbe. Zato naj bo 8. marec praznik pregleda dosežkov dela in načrtovanja bodočih akcij in nalog. Naša družbenopolitična aktivnost naj bo usmerjena v konkretne dogovore o: - razvoju možnosti za produktivno zaposlovanje, še posebej iskanju novih možnosti za zaposlovanje predvsem žensk |n mladine (uvajanju novih izvozno usmerjenih proizvodnih programov, razvijanje večstranskih aktivnosti kmečkih proizvajalk, razvoj obrti in drobnega gospodarstva, idr), - izboljševanju pogojev dela in položaja delavca v združenem delu - hitrejšemu razvoju družbene skrbi za razbremenjevanje družine tistih nalog, ki razbremenjujejo individualno gospodinjstvo i" omogoča staršem enakopravno in polno udeležbo v združenem delu in družbenopolitičnem življenju (skrb za kvalitetno družbeno prehrano otrok, razvoj storitvenih dejavnosti, razvoj sosedske pomoči in razvijanje najrazličnejših izveninstitucionalnih oblik družbene pomoči za otroke in starejše občane). Vse to zahteva večjo aktivnost žensk v Samoupravnih in družbenopolitičnih aktivnostih in vseh procesih upravljanja in odločanja v družbi. Aktivno se morajo vključiti v razreševanje konkretnih problemov, predvsem v združenem delu, KS in delegatskem sistemu. Obeleževanja mednarodnega dneva žena naJ bo povezano z oceno doseženih rezultatov na področju družbenega in politi-CI>ega položaja žensk v naši družbi. Hkrati Pa naj bo izhodišče za konkretne dogovore °.tem, kako z doslednim uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in uresničevanjem političnega siste-nja socialističnega samoupravljanja zagoto-nadaljnjo pot razvoja Titove Jugoslavije. Izhodišča za obeležitev 40-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom Predsedstvo ZK SZDL Jugoslavije je sprejelo izhodišča za obeležitev 40. letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom, ki naj bi jih uporabljali vsi organi in organizacije ter skupnosti, ki bodo v letošnjem letu pripravljali različne proslave in prireditve in z njimi obeleževali 40-letnico osvoboditve in zmage nad fašizmom. V letu 1985 mineva štirideset let od konca druge svetovne vojne, osvoboditve Jugoslavije in zmage nad fašizmom. Vsi naši narodi in narodnosti, delavski razred, delovni ljudje in občani, borci, mladin, žene in pripadniki naših oboroženih sil bodo obeležili ta zgodovinski jubilej kot dogodek, ki je pred štiridesetimi leti označil konec herojske oborožene borbe narodov in narodnosti Jugoslavije in začetek graditve socializma in novejše zgodovine jugoslovanskih narodov in narodnosti. Povsod v svetu se letošnje leto obeležuje kot 40. letnica druge svetovne vojne, med njimi ima Jugoslavija pomembno mesto, saj je dala velik prispevek k zmagi nad fašizmom. Nihče našim narodom in narodnostim ni od zunaj prinesel svobode, sami smo potrdili moč socialistične revolucije, hrabrost narodov in narodnosti Jugoslavije in predanost svobodi brez primere, zato je treba v jubilejnem letu mednarodni javnosti dati pravo sliko o naši NOB in revoluciji, o njenem milijonu in sedemstotisoč padlih Jugoslovanov ter na tak način uveljaviti naš prispevek k zmagi nad fašizmom v drugi svetovni vojni. S svojo avtentičnostjo, moralnimi in idejnimi vrednotami je socialistična revolucija v štiriletni borbi narodov in narodnosti Jugoslavije izrazila in utemeljila, kot je dejal njen strateg in vodja tovariš Tito, trajno enotnost resničnih interesov delavskega razreda in interesov delavskega razreda in interesov ljudstva. V 40-letnem razvoju socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije je to izhodiščna podlaga, ki jc vgrajena v temelje naše. družbene skupnosti in v zavesti sedanje in prihodnjih generacij. Tako se na najboljši način uresničujejo neprekinjenost socialistične revolucije in zmage s socialistično graditvijo dežele. Štiri desetletja od osvoboditve Jugoslavije so potrdila nepretrgano vez med socialistično revolucijo, ki je delo lastnih moči delovnih množic in neodtuljive pravice narodov in narodnosti, da sami določajo svojo usodo. Jubilejna obletnica nas obvezuje, da se spomnimo na strahote pretekle vojne, ki jc človeški civilizaciji zadala največje materialno ničenje v zgodovini človeštva in odnesla več kot petdeset milijonov človeških življenj, hkrati pa moramo poudariti dejstvo, da je tudi danes v svetu več kriznih žarišč, da se poglablja kriza odnosov med velikimi silami in tekma v oboroževanju, kar predstavlja vsakodnevno nevarnost za svetovni mir in varnost. Čeprav v preteklih 40 letih po obsegu in rušilni moči v svetu ni bilo vojne, kot je bila druga svetovna, je mir doživljal izzive kot še nikdar v dosedanji zgodovini. Današnji svetovni mir je varljiv in oddaljen od zahtev množic in naprednih sil. Z obeležitvijo 40-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom bodo naši delovni ljudje in občani poleg dolžne pietete do padlih borcev, žrtev fašističnega terorja in drugih žrtev v borbi za novo Jugoslavijo, dostojno izkazali požrtvovalno borbo za graditev socialistične samoupravne družbe, velike delovne zmage, dosežke in rezultate delavskega razreda in vseh organiziranih socialističnih sil. Obeleževanje te obletnice bo tudi spodbuda za našo nadaljnjo prizadevnost na vseh področjih dela in ustvarjalnega prizadevanja, družbenega in osebnega življenja in preizkus odnosa do dela, našega znanja, hotenja, pripravljenosti in odgovornosti, potrditev naše privrženosti slediti Titovo pot graditve samoupravne socialistične družbe, uporabe kritične izkušnje lastne prakse in drugo. Vsi se moramo dostojno angažirati, da bo v obeleževanju te obletnice prišla do polneg izraza širina naše socialistične revolucije in bogastvo ustvarjalnosti na vseh področjih družbenega življenja; bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, skovano v revoluciji in socialistični graditvi in nadaljnja potrditev poti, po kateri sta nas Partija in Tito vodila v revoluciji in v preteklih štirih desetletjih. Delo Društva za varstvo okolja: Jubilej je posebno pomemben za vs« naše narode in narodnosti, ker omogoča, d; -povezujemo revolucionarne in svobodnjaš ke tradicije s sedanjo etapo razvoja na št družbe. Najboljši izraz razvijanja in bogatitve revolucionarnih in svobodnjaških tradicij je nadaljnje gibanje same revolucije in uresni čevanje najenih ciljev. Če že denarja ni, bi morali okolje varovati vsaj z zavestjo V Mengšu so se zbrali člani komisije za vzgojo in izobraževanje pri Društvu za varstvo okolja Domžale— Kamnik. Izdelali so osnutek programa dela komisije v katerem je nekaj načelnih in splošnih nalog, precej pa tudi konkretnih. Od konkretnih so najpomembnejše organizacija predavanj in okroglih miz, razpis natečaja za najboljši likovni, literarni ali foto-^grafski izdelek s temo VARSTVO OKOLJA, sodelovanje z zelenimi stražami na šolah, opozarjanje na osebo, kraj ali pojav, ki je pozitiven ali negativen za okolje v občinskih glasilih. Po sprejemu programa se je razvila živahna razprava, katere skupni imenovalec je bil, da se premalo zavedamo pomena varstva okolja. Udeleženci so natresli kopico perečih problemov iz „domžalsko-kamniškega" okolja, ki pa niso le lepotni, ampak so življenjskega pomena za prihodnje generacije. In kje so vzroki? Prav gotovo nam bi v tej gospodarski situaciji stroški za Novi šolski okoliši Z ustanovitvijo nove osnovne šole Edvarda Kardelja v Trzinu, ki bo nadomestila podružnično osnovno šolo ter glede na hitro poseljevanje Trzina in okolice se kaže zahteva, da se tudi šolski okoliši. Vendar pa je sprememba potrebna ne le za šolo Matije Blejca Matevža, katere šolski okoliš je z novogradnjo šole v Trzinu (pričela bo s poukom v šolskem letu 1985/86), pač pa tudi šolski okoliš drugih osnovnih šol v občini. Splet vprašanj glede gradnje nove popolne osemletne šole v Trzinu in glede novih šolskih okolišev je bil predmet obravnave tudi na zadnjih zasedanjih zborov domžalske delegatske skupščine. Posebno živahna razprava se je razvila na zboru krajevnih skupnosti. O ustanovitvi nove osnovne šole v Trzinu je bil izdelan ustanovitveni akt, določeno ime, opredeljen sedež in tudi šolski okoliš, ki obsega za to šolo območja naselij Trzin, Depale vasi, Dobena in Loke pri Mengšu. To so navsezadnje tudi kraji, ki logično gravitirajo k Trzinu. Ustanovitveni akt, ki je bil sprejet, opredeljuje pristojnosti poslovodnega organa in sveta šole, ko bodo v njej zaposleni tudi delavci. Ob tem si je ustanovitelj - SO Domžale - pridržal pravico dati soglasje k določenim pravnim rešitvam poslovodnega organa. O poteku gradnje, dilemah pred dokončanjem gradnje ter o vidikih pomembne varnosti, je bilo doslej že mnogo obravnav na različnih sestankih z občani, družbenopolitično skupnostjo in drugimi. V Loki pri. Mengšu celo menijo, da je bilo informiranja, občanov doslej v zvezi z gradnjo, načrtovanjem šole in vsem, kar to gradnjo spremlja, premalo. V tej smeri je potekalo tudi zasedanje zbora krajevnih skupnosti. Predstavniki KS Mengeš je na zasedanju poudaril, da s* ljudje o tem doslej premalo vedeli in da jim ni bila nikoli predočena kritična situacija s prostori na matični šoli Matije Blejca Matevža v Mengšu. Prav tako menijo, da^precej otrok iz Loke tradicionalno, kulturno, dejavnostno in še kako drugače vezano docela na Mengeš ter da b-jim bilo zato treba omogočiti vsaj postopno prehajanje na novo šolo v Trzin. Kot težavo v Loki omenjajo tudi neprimerno cestno komunikacijo Loke s Trzinom. Navdušeni so V razgovoru z nekaj krajevnimi dejavniki in občani smo izvedeli, da so navdušeni nad idejo, naj bi usposobili zasuti most na glavni cesti za varno prehajanje otrok preko ceste: „Ta rešitev nas rešuje največje skrbi in mislim, da je usposobitev prehoda potrebna že do začetka pouka," je dejal občan F.K. „Pripravljeni smo, če bo treba, celo s prostovoljnim delom pomagati za njegovo usposobitev." Vendar pa ob teh pomislekih Ločanov velja pribito - in to so delegati tudi poudarili - da bo šola v Tr/jnu razvila celotno šolsko in tudi izvenšolsko življenje in vse dejavnosti ter možnosti, ki so jih bili učenci deležni v Mengšu. Celovec: nova šola v Trzinu bo razvijala svojo aktivnost celo na sodobnejših osnovah ob novih učno pedagoških zahtevah, kot jih razvijajo na šoli v Mengšu, koder poteka delo že 10 let. Sicer pa velja slejkoprej tudi načelo, ki ga velja ob razpravah o šolskih okoliših še posebej podčrtati: načelo fleksibilnosti, prilagajanja šolskih okolišev potrebam posameznikov, ki imajo za to tehten razlog. To načelo se je v preteklosti že spoštovalo, saj je mnogo primerov odstopanj od šolskega okoliša v primerih, ko so tehtni razlogi za to. Tudi v prihodnje bo tako. Še posebej pomembna je varnost. To zahtevo po zagotovitvi varnosti so zelo poudarili delegati iz KS Vencelj Perka in iz Depale vasi, od koder bodo otroci hodili v šolo čez glavno cesto. Prišla pa je tudi v sklepe. Povemo lahko, da se z usposobitvijo podhoda — nekdanjega mostu pri avtobusni postaji v Trzinu - obeta trajna in vama rešitev problema. Zanjo se bo posebej zavzela komisija za varnost in preventivo v cestnem prometu občine Domžale. Delegati zbora krajevnih skupnosti so ob koncu sprejeli odlok o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini Domžale, sklep o ustanavljanju, imenovali začasni poslovodni organ osnovne šole Edvard Kardelj v ustanavljanju, potrdili sklep o imenovanju članov nadzornega odbora in imenovanju članov v svet osnovne šole. Sicer pa ob tem lahko zapišemo le to, kar je dejal na zboru združenega dela eden od delegatov: „Šola je naša. Sami smo se na referendumu odločili zanjo. Kdo jo naj zasede, če ne naši otroci iz Trzina, Loke, Depale vasi. Veseli smo lahko, da bodo imeli naši otroci najsodobnejše pogoje za obogatitev znanja, ki ga vse bolj potrebujemo . .. B. varovanje okolja vsako investicije zamajali v temehih. To je objektivn vzrok, kot je objektiven tudi ta, ~ 91. Plimen Jelka, Simona Jenka 10, Mengeš 300.000- 92. Podobnik Rajko. Trzin, Zg hribom 15, Mengeš 250.000- 93. Pogačar(Užbanija) Irena, Zg.Petelinjek 5, Blagovica 320.000. - 94. Polanc Jožica. Velja Vlahoviča 11. Domžale 250.000- 95. Poljanšek Ivanka, Lukovica 35, Lukovica 250.000.- 96. Praprotnik Anton, Goričica 19, Ihan, Domžale 220.000.- 97. Prenar Janez. Krtina49/b. Dob 100.000- 98. Preskar Sonja, Veljka Vlahoviča 5. Domžale 200.000.- 99. Pungerčar Marjeta, Pelechova 5, Radomlje 150.000.- 100. Rabič Barbara, Veljka Vlahoviča 2/B, Domžale 320.000.- 101. Ravnikar Marjan, Pot za Bistrico 28, Domžale 320.000. - 102. Rejic Majda, Količevo 17, Domžale 300.000.- 103. Repič Marinka, Veljka Vlahoviča 4/D, Domžale 200.000.- 104. Repnik Janko, Homec V/5, Radomlje .320.000- 105. RibnikarErika, Krašnja 75, Krašnja •* 150.000- 106. Rode Sonja. Rova 62. Radomlje 300.000- 107. Rogan Marija. Pirš Jožeta-Luke 20, Radomlje 300.000.- 108. Rutar Jože, Kranjska 4/B, Kamnik 180.000.- 109. Savec Marta, Zupančičeva 9. Domžale 200.000.- 110. Savnik Janež. Savska 1, Domžale 200.000- PISMA BRALCEV Zap. štev. Priimek in ime — naslov Odobreno din 111. Seian Alojz, Kamniška 18, Mengeš 200.000.- 112. Sicherl Nataša, Kranjska 4/C, Kamnik 250.000. - 113. Slavinec Uroš, Ljubljanska 80, Domžale 150.000.- 114. Smolnikar Franc, Kraigherjeva 27, Domžale 200.000.- 115. Spreitzer Janez, Lobodova 9, Domžale 300.000.— 116. Starin Karol, Škrjančevo 20, Radomlje 320.000.- 117. Strehar Frančiška, V. Vlahoviča 4/C, Domžale 300.000.- 118. Sunesko Slobodan, M.Pijade 13, Kranj 200.000.- 119. Svoljšak Janez, Lukovica 15, Lukovica 320.000.- 120. Šenk Jelka, Sr.Jarše 47. Domžale 200.000.- 121. Šetina Ivica. Simona Jenka 8, Domžale 320.000.- 122. Spoljarič Ivan, Kamniška 13, Domžale 320.000- 123. Štuhec Ivan, Igriška 5, Radomlje 180.000.- 124. Tartara Josip, Ljubljanska 89, Domžale 320.000.- 125. Todorovič Uroš, Prešernova 32, Domžale 300.000.- 126. Udovič Anton, Kamniška 7, Domžale 320.000.- 127. Verbič Peter, Sr.Jarške 39, Domžale 250.000.- 128. Vilic Ivica, Toneta Tomšiča 9, Domžale 170.000.- 129. Vode Dunja, Glavarjeva 78, Komenda 300.000.- 130. Vodnik Vinko, Vir, Tolstojeva 12, Domžale 200.000.- 131. I/Veith Erna, Toneta Tomšiča 2, Domžale 250.000.- 132. Zalogar Stane, Kettejeva 10, Domžale 170.000.- 133. Ziernfeld Marija, Potrčeva 16, Ljubljana 250.000.- 134. Zorko Ivica, Katari ja 12, Moravče 300.000.- 135. Žagar Marjeta, Tolstojeva 12, Vir, Domžale 320.000.- 31.420.000.- V mesecu februarju 1985 so posojilo koristili naslednji prosilci: Zap. štev. Priimek in ime — naslov Odobreno din 1. Adamič Alojzija, Čopova 1/a. Dob 170.000.- 2. Avguštin Helena, Prešernova 18, Moravče 170.000.- 3. Bajde Francka, Marokova 9/a, Moravče 200.000.- 4. Banko Anton, Ljubljanska 87, Domžale 250.000.- 5. Bertalanič Marjana, Cankarjeva 8, Domžale 320.000.- 6. Bartol Janja, Homec V/6, Radomlje 100.000.- 7. Bonič Jana, Vrhpolje 1, Moravče 170.000.- 8. Cerar Bojan, Stegne 12, Moravče 300.000.- 9. Cerar Nuša, Škrjančevo 16, Radomlje 180.000.- 10. Cerar Olga, Mačkovci 4, Domžale 200.000.- 11. Cerar Viktor, Sp. Koseze 1, Lukovica 170.000.- 12. Cerar Vlado, Tunjiška 2, Kamnik 250.000.- 13. Cvetko Rajko. Dob 112, Dob 300.000. - 14. Čebul j Janez, Krašnja 36. Lukovica 300.000.- 15. ' Čemas Ana, Kersnikova 4, Mengeš 200.000. - 16. Dornik Danica, Veljka Vlahoviča 1/C, Domžale 250.000.- 17. Dornik Stanka, Partizanska 5, Mengeš 110.000. - 18. Drčar Mari, Gradišče 24, Lukovica 250.000.- 19. Drčar Milan, Zg.Prapreče 12, Lukovica 200.000.- 20. Ferjan Rado, Rakefova 38, Trzin, Mengeš 80.000.- 21. Fleischman Ivan, Proletarska 2, Mengeš 180.000.- 22. Gaberšek Mihaela, Kolovec 2/a, Radomlje 200.000.- 23. Gabor Slavka, Šentvid33/a. Lukovica 100.000.- 24. Golič Dana, Stobovska 10/a, Domžale 170.000.- 25. GračnerMiro, Veljka Vlahoviča 7, Domžale 100.000.- 26. Gregorin Vesna, Ihan 90/a, Domžale 200.000.- 27. Grošelj Frančiška, Krtina 25, Dob 150.000.- 28. GrošeljMarjanca, Češenik 8, Dob 100.000.- 29. Grmek Darinka, Ljubljanska 27, Domžale 200.000.- 30. Hace Marjan, Ljubljanska 83. Domžale 200.000- 31. Hace Rudi. Simona Jenka 3, Domžale 170.000. - 32. Harisch Katja, Zvezna 17, Ljubljana 100.000.- 33. Hlebec Olga, Trojane 2, Trojane 200.000.- 34. Hočevar Teodor, Gerbičeva 45, Ljubljana 150.000.- 35. Hribar Frido. Ihan 137, Domžale 100.000.- 36. Hribar Stane, Goričica 19. Ihan. Domžale 250.000- 37. Jančar Danica, Studenec 14, Dob 90.000.- 38. Jerman Marija, Prešernova 24, Radomlje 150.000- 39. Juras Franjo, Goričica 33, Ihan, Domžale 170.000- 40. Juvan Kristijan, Suhadole 46/a, Komenda 170.000.- 41. Kern Stane, Stritarjeva 13, Vir, Domžale 200.000.- 42. Kladnik Majda, Kajuhovapot 10, Kamnik 200.000.- 43. Klemene Erika, Sr. Jarše 57, Domžale 120.000.- 44. Kolbl Marta, Linhartova 1, Vir. Domžale 170.000.- 45. Koprivšek Anton, Vegova 30, Moravče 250.000.- 46. Koprivček Miro. Veljka Vlahoviča 1/A, Domžale 250.000,- 47. Košenina Anton, Zg.Jarše 22, Radomlje 150.000. - 48. Kotar Antonija, Češnjice 38, Moravče* 170.000- 49. Kovač Kazimir, Krtina 11, Dob 140.000.- 50. Kvas Drago, Prelog 150. Domžale 120.000.- 51. Lajovic Marjeta, Pot za Bistrico 60, Domžale 200.000. - 52. Lakosil Marija, Vegova 35/a, Moravče 150.000.- 53. Lautar Jožica, Homec, Bolkova 5/A, Radomlje 100.000.- 54. Lautar Marija. Zg. Jarše 29, D Radomlje 200.000.- 55. Lavrič Janez, Bukovčeva 32, Vir, Domžale 250.000. - 56. Luthar Nežka, Turnše 39, Dob 200.000.- 57. Mal Marija, Peče 10, Moravče 150.000- 58. Mal Štefka Peče 10, Moravče 170.000.- 59. Markovič Štefan, Prešernova 10, Mengeš 250.000. - 60. Mav Viktor, Šlandrova 7, Radomlje 120.000.- 61. Mavsar Dragica, Napredek Domžale 200.000.- 62. Medic Vida, Zg. Loke 12, Blagovica 200.000.- 63. Milic- Vidmar Danica, Sejmiška 5, Domžale 200.000. - 64. Miloševič Rado, Titova 164, Ljubljana 100.000.- 65. MulejKatarina, Vegova2/A, Domžale 100.000- 66. Novak Franc, Prikrnica 9, Moravče 110.000.-, 67. Novak Jože, Imenje 15, Moravče 200.000.- 68. Ocepek Magda, Prešernova 49, Domžale 250.000.- 69. Okoren Alojz, Nušičeva 3. Vir. Domžale 170.000.- 70. Orehek-Šircelj Jožica. Vodnikova 8. Dob 120.000.- 71. Orehek Vera. Dob 66. Dob 130.000.- 72. Orešnik Borića, Groblje 3, Domžale 200.000.- 73. Otorepec Zdenko, Pšata 72, Dol pri Ljubljani 200.000. - 74. Perme Jože. Simona Jenka 3, Domžale 170.000- 75. Perne Dušan, C.Radomeljske čete 38, Radomlje 150.000. - 76. Pirnat Miro, Po t heroja Trtnika 24. Lj. - Vevče 120.000. - 77. Pirnat Marija. Kovičeva 23. Domžale 150.000.- Zap. štev. Priimek in ime — naslov Odobreno din 78. Poljanšek Andrej. C. Radomelj, čete 41 .Radomlje 100.000.- 79. Prelovšek Breda, Količevo 20, Domžale 80.000.- 80. Prelovšek Mojca, Hudo 27, Radomlje 200.000.- 81. Prelovšek Milan, Podrečje 5, Domžale 200.000.- 82. Rahne Olga, Kersnikova 12, Mengeš 170.000.- 83. Rodica Marija, Groblje 3, Domžale . 160.000.- 84. Roje Dragi, C.Radomeljske čete 31, Radomlje 250.000.- 85. Slapar Martin, Breg 8, Komenda 250.000.- 86. Slatnar Marjan, Peternelova 17, Domžale 180.000.- 87. SmolejAndrej, Ljubljanska 71, Domžale 250.000.- 88. Stupica Tilka, Šentvid 13, Lukovica 200.000.- 89. Svetec Stanislav. Pohorskega batalj. 125, Lj. 150.000.- 90. Sušnik Sonja, Znidaršičeva 5, Domžale 150.000. - 91. Škrlj Janez, A.Skoka 9, Domžale 150.000.- 92. Štih-Meta, Sejmiška 23, Domžale 250.000.- 93. Tkalec Alojz, Lukovica 46, Lukovica 170.000.- 94. Tomše Milan, Zupančičeva 6, Domžale 300.000.- 95. Trdin Marija, Zg.Loke 12, Blagovica 230.000.- 96. Ule Nada, Zide 3, Trojane 200.000.- 97. Urbani ja Anton, Trzinska 26, Mengeš 250.000.- 98. Videnšek Antonija, Klavčičeva 7, Kamnik ' 100.000.- 99. Vidmar-Andrejašič Lidija, Lj. Šercerja4, Domž. 300.000- 100. Vodovnik Jože, Robbova 16, Domžale 200.000.- 101. Zri m Mirko, Slamnikarska 21 /b, Mengeš 180.000. - 102. Jamšek Gregor, Negastrn 11, Moravče 250.000.- 18,570.000.- V mesecu marcu pa bodo posojilo koristili še naslednji prosilci: Zap. štev. Priimek in ime - naslov Odobreno din 1. Ahčin Bojan, Šaranovičeva 6/A, Domžale 2. Armeni Silva, Šentvid 33, Lukovica 3. ArnušAvguština, Zrinjskega 15, Domžale 4. Bernot Brane, Prešernova 55, Domžale 5. Blaževič Rozalija, Brdo 5, Lukovica 6. Bon Vinko, Zormanova 15, Domžale 7. Breskvar Borut, Bergantova 5, Trzin, Mengeš 8. Brodar Marija, Dole pri Krašcah 12, Moravče 9. Cerar Elizabeta, Gradišče 43, Lukovica 10. Cerar Milena, Dob 198, Dob 11. Drolka Helena, Zupančičeva 5, Dob 12. Fortuna Ladislav, Maistrova 21, Vir, Domžale 13. Gardaševič Gordana, Zg. Jarše 21, Radomlje 14. Golob Janez, Podrečje 1, Domžale 15. Gorenc Vojko, Radio cesta 7/b, Domžale 16. Gostič Erika, Šentvid 100, Lukovica 17. Grum Egon, Kraigherjeva 2, Domžale 18. Gudlin Martina, Ihan 13, Domžale 19. Hafner Marjan, Češenik 11, Dob 20. Hostnik Alfonz, Trdinova 32, Domžale 21. Ivančič Tatjana, Šmarca 89, Kamnik 22. Jakovac Jožica, Veljka Vlahoviča 4/A, Domžale 23. Jarc Marija, Kranjska 3/C, Kamnik 24. Keržan Jože, Žeje 3, Dob 25. Kokalj-Limbek Breda, Rova 49, Radomlje 26. Komatar Tatjana, Koliška 1, Domžale 27. Kotolenko Marija, Antona Skoka 22, Domžale 28. Kramar Vera, Znidaršičeva 19, Vir, Domžale 29. Lekan Olga, Depala vas 74, Domžale 30. Maren Vanja, Glavarjeva 16, Komenda 31. Marolt Franc, Soteska 12, Moravče 32. Marolt Marjan, Pšata 30, Dol pri Ljubljani 33. Matko Nada, Koliška 6, Vir, Domžale 34. Maučec Ruža, Prelog 69, Domžale 35. Mav Janez, Rafolče 46, Lukovica 36. Meško Mirjana, Reboljeva 25, Trzin,Mengeš 37. Mihovilovič-Cerar M., Mala Loka 27, Domžale 38. Mikek Leon, Hubadova 6/A, Vir, Domžale 39. Mrva Nada, Vače 27, Vače 40. Murn Maruša, C. Radomeljske čete 26,Radomlje 41. Nestič Valentin, Ljubljanska 72, Domžale 42. Osenk Edvard, Prečna 2, Domžale 43. Osolnik-Avbelj Ivanka, Selce 2, Moravče 44. Orehek Marjan, Dob 152, Dob 45. Orehek Franc, Gorjuša 26, Dob 46. Pavli Ivanka, Bukovčeva 46, Vir; Domžale 47. Pavlic Marjan, Ihan 53, Domžale 48. Petek Ivanka, V. Vlahoviča 2/A, Domžale 49. PečnikJure, Prelog 151, Domžale 50. Pirnat Anton, Imenje 18, Moravče 51. Podbelšek Anica, Blagovica 6, Blagovica 52. Prusnik Ani, Študljanska 12/A, Domžale 53. Puntar Vinko, Jakopičeva 29, Kamnik 54. Radkovič Ida, Bukovčeva 15, Domžale 55. Ravnikar Nuška, Hribarjeva 13, Mengeš 56. Sever Janez, Krtina 86, Dob 57. Sršen Rajko ^Glavarjeva 46, Komenda 58. Skok Vladimira, Ulica vstaje 9, Mengeš 59. Sušnik Janez, Veljka Vlahoviča 4/B, Domžale 60. Sušnik Marija, Količevo 55, Domžale 61. Sušnik Marjan, Sp. Tustanj n.h.,Moravče 62. Šepetavc Jelka, Kovinarska 14/A, Kamnik 63. Šlibar Ana, Krtina 74, Dob 64. Štiftar Janez, C. Radomeljske čete 22,Radomlje 65. Uršič Sonja, Rova 64, Radomlje 66. Uštar Marija, Negastrn 13, Moravče ' 67. Vlaj Cvetka, Železniška 3, Domžale 68. Vrenjak Eli, Sončna 1, Vir, Domžale 69. Vrhovnik Janez, Tomšičeva 41, Mengeš 70. Vrhovnik Rozalija, Maistrova 15, Mengeš 71. Zakrajšek Brane, Cankarjeva 6, Trzin,Mengeš 170.000.-170.000.-100.000.-. 70.000.-220.000.-80.000.-70.000.-100.000.-100.000.-120.000.-200.000.-180.000.-170.000.-200.000.-100.000.-170.000.-160.000.-120.000.-150.000.-100.000.-100.000.-100.000-150.000.-200.000.-150.000.-200.000.-80.000.-200.000.-70.000.-80.000.-130.000.-180.000-80.000.-100.000-120.000.-150.000.^ 150.000-100.000.-.250.000.-70.000.-180.000.-150.000.- 150.000.-140.000.-150.000.-140.000.-200.000.-170.000.-150.000-150.000.-250.000.-100.000.-150.000.-100.000-200.000.-170.000.-200.000.-150.000.-200.000.-80.000.-180.000.-100.000.-90.000-100.000.-100.000.-200.000-250.000.-120.000.-120.000.-80.000:-80.000.- 10,010.000.- SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Cestarji, kje ste? Letošnja zima, četudi je nastopila z zamudo, ima toliko hitrih vremenskih sprememb, da velikokrat onemogoča varno vožnjo s prometnimi vozili. Posebno je to občutiti na hribovskih cestah, kjer so veliki vzponi. Zato bi morali biti vzdrževalci teh cest mnogo bolj budni pri posipanju cest zoper poledico. Pa le ni vselej tako. Poglejmo samo primet na cesti Sentvid-Zlato polje-Pšajno-vica. Ta cesta je letošnjo zimo marsikateremu vozniku povzročila nemalo sivih las, ko je po klancu navzdol njegov železni konjiček začel drseti svojo pot, voznik pa je le s strahom opazoval, kje se bo vozilo ustavilo in ali bo morda le še živ zlezel iz njega. Seveda pri tem brez precejšnje materialne škode ne gre, ki pa jo mora trpeti vsak sam. Na močni poledici tudi zimska oprema (verige) nič ne pomaga. Vsega tega pa le ne bi bilo, če bi vzdrževalci cesto pravočasno posuli - v tem primeru Cestno podjetje. Zavedati bi se morali, da smo krajani teh krajev, zaradi oddaljenosti od javnega prevoza, vezani na svoj prevoz glede prihoda na delo. Eden zadnjih primerov, ko cesta ni bila pravočasno posuta proti poledici, je bilo 8. feb. r985. Žal sem bil žrtev heposute ceste tudi sam. Ko sem se v dopoldanskih urah odpravil v dolino po nakupih, mi je na močno poledeneli cesti avto bo mil začelo zanašati sem ter tja, dokler nisem obstal v bližnjem drevesu. Se sreča, da v tem trenutku ni bilo nobenega vozila iz nasprotne smeri, kajti takrat bi bilo vse precej hutej. Zdi se mi, da je pred leti Komunalno podjetje glede tega veliko bolje vzdrževalo cesto. Ne glede na uro je bila ob nastopu poledice, cesta varna in posuta. To niso samo moje ugotovitve, ker sem pač ena izmed žrtev materialne škode, to ugotavljajo vsi tisti, ki cesto vsakodnevno uporabljajo. Priporočil bi Cestnemu podjetju oz. Komunalnemu podjetju - kdor pač pluži -da kritična mesta zoper poledico bolj kmalu in redno posipajo, kajti še pregovor lepo pravi: po toči zvoniti je prepozno. Imamo pa tudi vrcmcnoslovce, ki vse že vnaprej napovedo npr.: proti jutru nevarnost poledice. Zakaj se ne bi sedaj že v nočnih urah na cesti pojavih tovornjaki -posipalniki in vseh nevšečnosti bi bilo konec. Ali bo nas šele streznila kakšna hujša nesreča s smrtnim izidom. Tudi , prevoz učencev na centralno šolo na Brdo v takih primerih ni varen, saj gre za mlada življenja. Vprašam se: kdo bi jih imel v primeru nesreče na vesti: ali voznik kombija ali pristojni cestarji? V. Jeras Naš naravoslovni dan Pred nedavnim smo imeli učenci četrtih razredov naravoslovni dan. Namen tega dneva je bil, kako se lahko preživi v gozdu. Učenci smo se razdelili v šest skupin. Vsaka skupina je imela svojo nalogo. Prva skupina je imela s seboj izkušenega gobarja, saj je imela nalogo nabirati gobe. Nabirali so mlade užitne gobe. Ker je že jesen, so nabirali štorovke. Druga skupina je iskala zdravilna zelišča, iz katerih so nato skuhali čaj. Tretja skupina je imela za nalogo nabiranje gozdnih plodov. Nabirali so kostanj, žir in gozdne jagode. Četrta skupine je imela pogovor z lovcem, kjer sem sodelovala tudi jaz. Lovec nam je pokazal opazovalnico in krmilnico za srne. Peta skupina je postavila ognjišča in zakurila ogenj. Šesta skupina je poiskala pitno vodo in jo prečistila. Ko so vse skupine opravile svojo nalogo, so se zbrale- ob ognjišču. Učiteljica gospodinjstva nam ■ je skuhala gobovo juho, Peter je skuhal čaj iz zelišč in šipka, spekli smo kostanj, razrednik pa je pripravil polže. Učenci smo poiskusili vsake jedi malo. Seveda je bilo juhe in čaja toliko, da smo se kar dobro najedli in napili. Jaz sem poiskusila tudi polže. Čeprav sem jih jedla prvič;so se mi zdeli zelo okusni. Po končanem kosilu smo pospravili za seboj in odšli domov. Na tem naravoslovnem dnevu sem spoznala, da se v gozdu da preživeti tudi, če s seboj v gozdu nimamo nobene hrane. Natja DROLKA, 4.bj. OŠ Martin Koželj Dob Goričica pri Moravčah: Ivana Prašnikar, Vrbančeva mama je rodila enajst otrok Visoko nad asfaltirano cesto, ki pelje v Moravče, se dviga strm breg, ki so ga morda prav zato že v davnih časih poimenovali „Goričica". To je pravo kraško območje s skalovjem, kar je tudi ena najhujših ovir tamkajšnjih kmetov. Na vrhu brega leži Prašnikarjeva domačija. Res je, enajst otrok je rodila Ivana Prašnikar, Vrbančeva mama iz Goričice št. 10 v Krajevni skupnosti Vrhpolje-Zalog. Prvega s sedemindvajsetimi leti, zadnjega pa leta 1956. Devet je še živih, drugi so, kot pravi Ivana, smrt storili. Kar osem fantov je bilo in vsi so služili vojaški rok. Imela je hčer Marijo, ki se je poročila ha bližnjo kmetijo v vas Selo. Najstarejši med otroki je sin Janez, ki je kot ključavničar zaposlen na Viru. Kmetijo, ki je velika kakih 12 hektarov - skupaj z gozdom, pa je prevzel sin Martin. Ivani je bilo 26 let, ko se je omožila z Janezom; samo 44 let sta bila skupaj. Sedaj je vdova že tretje leto. Pravi,daje že 23 let bolna v nogah, težko hodi. Zdravi jo dr. Pevec iz Domžal. Povrhu vsega jo muči se „sklepna revma". Treba je postoriti se kaj v kuhinji, saj je pri hiši edina ženska; poleg nje so še trije sinovi, kateri so ji v pomoč. Kadar se pripravlja k slabemu vremenu, čuti bolečine v nogah in rokah. Seveda le s težavo opravlja gospodinjska dela, največ kar sede. Prejema tudi kmečko starostno pokojnino, za katero pravi, da je zdaleč premajhna. Med zadnjo vojno, pravi Ivana, je bilo pri njih dosti partizanov, saj so imeli „bunker", v katerem so se zadrževali borci in ranjenci. Te pa je bilo treba hraniti. Med vojno se je v družini rodilo šestero otrok, za katere je bilo treba skrbeti in jih vzgajati, saj Je bila sama doma. Mož Janez je bil v partizanih. Delno sta ji bila na kmetiji" v pomoč šestdesetletni oče in teta, le tako je kmetovanje lahko šlo naprej. Vztrajala je in tudi otroke je vzgajala kot je bilo treba. Otroci so radost zemlje in tudi velika Ivanina radost. Bih so njeno veselje skozi vse življenje. »Včasih si ženske nismo znale tako pomagati kot danes in je bilo pač več otrok. A meni se ni zdelo hudo. Tudi kmetija je bila trdna, da nismo stradah. Za zdravje pa je boljše veselje, kakor žalost," pravi Ivana Prašnikar, ki je najbolj vesela svojih otrok in sedem vnukov, ki jo redno obiskujejo. Posebno je deležna spoštovanja in ljubezni za rojstni dan - 3.maja in god, ko jo obdarijo njeni otroci. Kar veselo je takrat, ena potica ni dovolj za tak praznik. To pa pripravi in speče v kmečki peči sin Pavle, ki ji je glavna opora pri gospodinjstvu. „Otroci niso edini, ki me obiščejo, oglasijo se tudi sosedje, borci," ki jim je ničkolikokrat ponudila zavetje in hrano. Ob našem obisku (nekaj časa je že od tega) smo Ivano našli v kuhinji pri obtrgo-vanju fižola- preklarja. Pravi, da so ga precej posadili, da bo letošnji pridelek boljši od preteklega. Luščen fižol pa bodo večinoma porabili doma, saj ga imajo vsi radi. Ob snidenju se je 72. letna mati Ivana zahvalila za obisk, mi pa smo ji zaželeli srečo, zdravje in zadovoljstvo ob vstopu v novo leto 1985. . . Jože NOVAK Plesni venček v Dobu Mama Ivana Prašnikar z Goričke 10 tudi v starosti ne more brez dela; pridne roke nikoli ne mirujejo. Nova knjiga Jožeta Vidica: Učenci v osnovni šob Martina Koželja v Dobu so tudi letos pripravili plesni venček, zaključek nekaj tedenskih plesnih vaj, v katerih so učenci višjih razredov pridobivali osnovno znanje o plesnih korakih. Plesni venček, kateremu je prisostvovalo kar precej staršev nadobudnih plesalcev, njihovih sorodnikov in sošolcev, se je pričel s kratkim uvodom plesnega učitelja, kije nato blizu 30 tekmovalnih parov povabil, da pokažejo vsem prisotnim, kaj so se naučili. Prijetno je bilo pogledati mlade plesalce v ritmu angleškega valčka, blusa, fokstrota, polke in rock'n roll ter drugih plesov. Poželi so obilo aplavza, zlasti zanimiv pa je bil finalni del, v katerem sta zmagala Tanja Vojska in Andrej Videmšek, ki se bosta skupaj z ostalimi 5 finalisti udeležila tudi medšolskega plesnega tekmovanja. Će omenimo še pogostitev z domačim pecivom, ki je bilo delo pridnih rok samih učencev, nekaj družabnih iger potem lahko samo še zapišemo, da je bil to zelo prijeten večer, kakršnih si še želimo. (V.V.) Kaj je v knjigi zapisano s kamniško-domžalskega področja? Konec decembra 1984. leta je pri Založbi Borec izšla knjiga Jožeta Vidica KRIK V DRAGI. Avtor je doslej napisal. Založba Borec pa izdala tele njegove uspešnice: Beg z morišča. Zločin pri Lenartu, Po sledovih črne reke. Sedem krst za Ronkarjevo družino in Semenj v Bistrici. Kot v vseh dosedanjih pisec tudi v tej knjigi opisuje izključno samo resnične dogodke iz NOB S pravimi imeni, točnimi datumi in kraji. V knjigi, ki obsega 400 strani, na katerih je 132 slik in dokumentov, je sedem poglavij, vsako pa obravnava posebno snov iz NOB. V prvem nas pisec seznanja z nekaterimi doslej neznanimi dogodki v prvih dneh vojne aprila 1941. V drugem poglavju pisec obravnava prve aretacije in izgnance z Gorenjskega. Predno nadaljujemo z opisom vsebine knjige, naj povemo, da nam ni namen podati strokovno oceno, pač pa želimo bralce seznaniti, kaj je v knjigi z našega območja. S tem namenom "objavljamo odlomek iz drugega poglavja: .Julija 1941 se je na Gorenjskem razbohotilo pijančevanje, posebno med premožnimi kmeti in obrtniki. V trgovinah se je marsikaj še dobilo, na splošno presenečenje uradnikov okupacijske oblasti pa so ljudje Pokupili vse kovčke. Kaj je spodbudilo ljudi k takšnemu vedenju, zvemo iz dopisa političnega komisarja v Kamniku z dne, 9. julija 1941, ki ga je naslovil na voditelja Koroške ljudske zveze (Karntner Volksund); V zadnjih dneh mi je bilo ponovno sporočeno, da se razvija v okrožju Kamnik živahna komunistična dejavnost. Tako so od včeraj do danes v vseh občinah okrožja Kamnik komunisti nalepili letake na krajevne table. Letaki pozivajo komuniste v boj in k vztrajnosti. Zvedel sem tudi, da v občini Komenda, posebno v vasi Moste, kmetje in obrtniki čez dan popivajo in na vprašanje, zakaj»sc zalivajo, odgovarjajo, da jim bo tako ah drugače vse odvzeto in zato raje zapijejo ves svoj denar. Ugotovljena pobitost pri prebivalstvu je posledica komunističnega ro varjenja. Poleg tega smo opazili, da tukajšnje prebivalstvo čezmerno nakupuje kovčke ..." V tretjem poglavju, po katerem ima knjiga naslov Krik v Dragi, pisec opisuje razmere v begunjskem zaporu leta 1941 in zelo natančen opis streljanja vseh talcev v vseh krajih Slovenije leta 1941: v okolici Begunj, pri Smledniku, na Brezjah pri Dobu, v Ljubnem, v Gorjah, v Jaršah, v Domžalah, v Lescah, na Koroški Beli, v Vodicah, na Lancovem, v Mošnjah, v Trbovljah in v Šoštanju. Koliko vojakov je streljalo v enega talca, po koliko obsojencev hkrati, kdo so bile žrtve, zakaj so jih zaprli, česa obtoževali, kje so jih pokopali, itd. Le teh pa je toliko z našega območja, da jih v tem zapisu ne moremo imenovati. Posebno pa le moramo omeniti, da je Jože J/idic prvi, ki je objavil resnico u ustrelitvi petih talcev v Vodicah septembra leta 1941. Talce so ustrelili, ker so partizani v avtomobilu ubili Kamničanko Miro Stare. Zakaj so jo ubili? Je bila nemčurka, izdajalka? Ne, pomotoma, in toso Nemci zelo dobro vedeli. V naslednjem poglavju, z naslovom: Plačilo za izdajalce in vohune, je zelo veliko iz kamniškega okrožja. Pisec je nekatere izdaje nadrobno razčlenil, opisal izdaje in izdajalce ter koliko denarja so dobili za svoje umazano delo. Ah so Kamničani v začetku radi sodelovali z Nemci? Prva orožniška poročila, ki jih objavlja pisec knjige, pritrdilno odgovarjajo na to vprašanje. Policijska poročila pa tarnajo, da prebivalci nočejo sodelovati, da so na strani „banditov", če pa jih že prijavijo, jih po navadi prepozno, tako da so policijske akcije neuspešne. S kakšnimi podrobnostmi nas seznanja knjiga, spoznamo iz naslednjega odlomka: , Janez Koderman iz Dol pri Moravčah je v temi s kolesom hitel proti domu. Cesta je bila i prazna, vrata hiš zaprta, okna zastrta. Tedaj pa je zaslišal korake -dohitel je kolone vojakov. Mislil je, da so Nemci, pa je vljudno vzkliknil: Heil Hitler! ko je dohitel zadnjega v koloni. Za vse nadaljnje vemo iz ohranjenega poročila voditelja krajevne organizacije Koroške ljudske zveze „11. oktobra 1941 ob 14. uri seje pri meri zglasil Janez Koderman iz Dol pri Moravčah št. 35 in naznanil naslednje: Sinoči ob osmih zvečer sem srečal na poti proti domu iz Domžal na cesti med Sv. Andrejem in Selom oboroženo komunistično tolpo, ki je štela približno 15 mož. Na moj pozdrav Heil Hitler sem dobil od enega komunista tako močno klofuto, da sem padel s kolesa, se zakotaui štiri metre proti cestnemu robu in tam obležal. Komunisti so mi ukazali, naj pri priči izginem s Hitlerjem vred. Ker se je kolo pri padcu poškodovalo, sem moral peš domov . . ." V poglavju: Druschke, priče in pričevanja, bomo lahko prebrali tisto, kar nismo v časopisih. Kako so nekatere priče govorile neresnico, si izmišljali dogodke ah opise istih, pri tem pa v nekaterih primerih več pomagale Drushkejcvi obrambi kot obtožbi. Sicer pa je razumljivo in natančno opisana pot vojnega zločinca od rojstva do konca vojne. Tudi o Francu Koritniku, ki je z Wicscn tnalom odkril, kje živi Druschke, so sc iz ust „dobro poučenih aktivistov in nekdanjih obveščevalcev" po Gorenjski tja do Heidclberga širile govorice, da je bil agent gestapa „na višji ravni", da je po vojni kradel denar po cerkvah, da je ubil sina jeseniškega hotelirja Paara, pa še in še. KoUko je resnice v teh govoricah, ki še vedno niso utišane, pa bomo prebrali v knjigi, ki je izšla v nakladi 5000 izvodov, cena pa je 1550 din. ('etrtstoletni jubilant — pevski /bor Janez Cerar iz Domžal. Pevovodja Stane Habe (v sredini). 25 let pevskega zbora Janez Cerar: Petje — poživilo resnih let_ 15. marca 1985 bo ob 19.30 uri v šoli šlandrove brigade svečan trenutek. Pevci moškega pevskega zbora Janez Cerar iz Domžal bodo praznovali 25 let uspešnega delovanja, ki ga že nad 20 let vodi zborovodja Stane Habe. Z njim smo se ob četrtstoletnem jubileju zbora tudi pogovarjali. Zbor je bil pred 25 leti ustanovljen predvsem z namenom, da bo sodeloval na pogrebnih svečanostih, saj je bil v tedanjih razmerah v Domžalah prav tak zbor najbolj potreben. Zbor je bil ustanovljen na pobudo dolgoletnega javnega in družbenopolitičnega delavca ter kasneje funkcionarja v društvu - Mihe Štiftarja. Prva leta delovanja je zbor vodil pevovodja Rudolf Božič. V svojem dolgoletnem delovanju delo zbora ni nikoli zastalo. Redno so člani zbora s pevovodjo pripravili letni koncert in hkrati sodelovali na najmanj 10 drugih prireditvah, srečanjih, revijah. Pevci zbora, ki šteje 28-30 članov, sodelujejo tudi na vsakoletnem srečanju pevskih zborov v Šentvidu, sodelujejo na vseh revijah gorenjskih pevskih zborov društev upokojencev. Ob petindvajseuetnicj obstoja zbora bodo na slavnostnem koncertu zapeli 9 pesmi; 7 pesmi bo zapel ženski pevski zbor Društva upokojencev, nato pa bosta oba zbora zapela skupno še 4 pesmi. Na tej prireditvi bodo prvič zapeli tudi himno Društva upokojencev Domžale. Glasbo zanjo je napisal Tomaž Habe, besedilo pa Tomaž Bole. B. »Portret mojstra Vlastja«. To je bila prireditev, ki jo je pripravil h k k Mavrica v kulturnem centru Ivan Napolnil* v Titovem Velenju. Kecitatorji, flavtist in kitarist ter učinkovita scena so pesmi povzdignili v lep umetniški doživljaj. Fotokino klub Mavrica Z Vlastjem po Gorenjskem in Štajerskem Vlastja Simončič je mednarodni mojster fotografije; eden prvih, ki je novi Jugoslaviji prinesel fotografsko slavo na svetovnih razstavah. Že petnajst let je dober prijatelj radomeljske Mavrice: sodeluje in vodi tečaje za šolsko mladino, svetuje odraslim mav-ričarjem pri fotografiranju in filman-ju, pride vedno, ko ga pokličejo. Vlastja se je Radomljanom tako približal, da so odkrili njegovo skrivnost: piše poezijo, razmišljanja in utrinke spominov. Zato je Fotokino klub Mavrica pripravil kulturni večer PORTRET MOJSTRA VLASTJA, v katerem so razstavili njegove najuspešnejše in nagrajene fotografije, prikazali tri filme, ki so jih o njem posneli ma vri carji in izvedli recital njegovih pesmi, v katerih se skriva predvojni oficir, udeleženec NOB, povojni graditelj, ves čas pa rodoljub. Vlastjev portret so sredi decembra pokazali v Radomljah, v prednovolet-nih dneh pa še v Gorenji vasi in Zireh nad Skofjo Loko ter v kulturnem centru Ivan Napotnik v Titovem Velenju. Igor LIPOVSEK OBČINSKI POBnr^RVAI.Er DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA DOM2ALE-KAMNIK PREDSTAVLJA PROGRAM DELA: Se zavedamo ekološke ogroženosti? V današnjem času je človeštvo izpostavljeno hudemu onesnaževanju svojega naravnega okolja. V mnogih delih sveta se pojavljajo ekološke katastrofe, ki so posledica neznanja in neodgovornega ravnanja. Tudi v naši državi in v Sloveniji so taki pojavi pogosti, često živimo v okolju, ki je za zdravje zelo škodljivo in ogroža human način življenja. Varstvo okolja je prevečkrat le manipulacija z besedami, v praksi so kršitve ustave in zakonov vsakdanji pojav. Vzrokov za tako stanje je veliko, odpravi jih pa lahko le celotna družba s sodelovanjem vseh in vsakogar. V društvu za varstvo okolja se zbiramo ljudje, ki se zavedamo svojih obveznosti in potrebe po varstvu okolja. Zavedamo se daljnosežnosti povratnih vplivov iz onesnaženega okolja na zdravje ljudi, m rastline in živalstvo, na obnavljanje naravnega bogastva in na naravne prvine zraka, vode in zemlje. Zato želimo združiti naše znanje, nase delo in voljo z vsemi tistimi silami, ki imajo resničen interes za ohranitev in izboljšanje našega okolja. V društvu imamo sedem strokovnih komisij iz skoraj vseh področij varstva okolja. Za vsa področja smo izdelali programe za bodoče delo. Programi vsebujejo osnovni prikaz obstoječega stanja ter način bodočega delovanja posameznih komisij in društva. Program bodočega dela predstavljajo javnosti, organom in organizacijam z željo po kritični presoji in dobremu sodelovanju. Smotrno urejanje prostora in planiranje vseh dejavnosti v njem je ena najpomemb- nejših in najodgovornejših nalog nas vseh. Naša ustava nam to določa kot pravico in dolžnost. Zakoni in iz njih izhajajoči predpisi pa nam določajo način, pogoje in časovne roke za izvajanje te dejavnosti. Prostor, v katerem živimo, je nastal v zelo dolgem obdobju v naravnem procesu, katerega je dopolnjeval in usmerjal človek s svojim delom. Naši predniki so izkoristili naravno lego ravninskih predelov, zavetje dolin pa rudi primerne predele višinskega sveta in s premnogimi napori ustvarili današnjo rodovitno zemljo. Negovali in varovali so gozdove in jih ohranili današnji generaciji. Urejali so tokove rek in potokov, da bi bdi bolj koristni za naravo in v njej živečim ljudem. S svojim delom so soustvarjali videz naše slovenske krajine, ki je danes med najlepšimi v svetu. Vse to je človek dosegel s skromnimi tehničnimi sredstvi, toda z veliko voljo in zavestjo, da tako delo pomeni življenje njemu m prihodnjim rodovom. Tega človeka niso vodih predpisi, temveč zdrav razum in logika. Danes temu pravimo: smotrno urejanje CICIBANI, PRIDRUŽITE SE NAM PRI IZLETIH V NARAVO! Tole povabilo je namenjeno vsem mladim nadebudnežem domžalske občine od tretjega pa do sedmega leta starosti. Člani Mladinskega odseka Planinskega društva Domžale pripravimo vsako drugo soboto v mesecu izlet za cicibana v okviru akcije Planinske zveze Slovenije Ciciban - planinec. Namen akcije je usmeriti cicibane k zdravemu razvedrilu v naravi, jih vzpodbuditi k opazovanju, seznaniti z oanovami planinske dejavnosti in okrepiti v njih vrline, kot so tovarištvo, poštenost, vztrajnost, vzdržljivost. Izlete vodimo mladinski vodniki, ki smo za to usposobljeni, pomagajo pa nam pridni pionirji. Vsak vpisani ciciban brezplačno prejme knjižico Riga—raja. v katero mu vpisujemo opravljene izlete, sam pa nariše svoje vtise z izleta. Ko opravi zadovoljivo število izletov, mu PZS podeli tudi simbolično nagrado. Akcija v Domžalah poteka že peto leto in do sedaj je v njej sodelovalo preko 200 cicibanov. Se posebno pa smo veseli tistih malčkov, ki niso vključeni v vzgojno varstvene zavode, saj imajo tu priliko spoznati številne prijatelje. Starši in cicibani! Če ste se navdušili nad našim povabilom, nas obiščite v društveni sobi v Domu ZTKO (nova zgradba poleg gostišča Repovž), kjer smo vsak torek ob 20. uri. Dali vam bomo tudi podrobnejše informacije. In še predvideni izleti v tem letu: 9. marec: Limbarska gora 13. april: Sveti Primož 11. maj: Repov kot 8. junij: Šmarna gora 14. september: Slap Orglice 12. oktober: Stari grad nad Kamnikom 9. november: Pionirska koča in Postonjska jama 14. december: Miklavž In lep planinski pozdrav! Mladinski vodniki PLEZALNA ŠOLA Letošnja plezalna šola je krepko zastavila delo. Dokler je bilo vreme lepo, je bd redni trening vsako sredo v Trzinu, kjer imajo svoj plezalni vrtec. Sedaj bodo nadaljevali s teoretičnimi predavanji vsak četrtek v prostorih PD Janez Trdina Mengeš, vaje in treningi pa bodo zvečer v športni dvorani Tudi nekaj tur je bilo opravljenih: 2.11.1984 so opravili turi preko Zeleniških špic 3. in 4.11.1984 sta z alpinisti Kralj Tone in Božič Smiljan preplezala v Brani Levi in Desni steber in Zajedo. V planjavi pa Majsko smer in Jugovo poč ter Poševo zajedo. i Druga tura je bila 10. in 11.11.1984 na bivaku pod Skuto. Trije tečajniki so v spremstvu alpinistov opravili veliko kvalitetnih vzponov. Simona Škaria, Kralj in Božič so preplezali v Koglu Virjansovo smer. Božič v Štruci Srebrno Grivo m Rez, Kralj pa prav tako v Struci smer Pibernik-Černivec in Raz Štruce. Dare BOŽIČ prostora. To pomeni planiranje in izvajanje dejavnosti v naravnih in z delom ustvarjenih pogojih prostora z upoštevanjem dolgoročnih gospodarskih in strateških potreb celotne družbe. Smotrno urejen prostor je ena najpomembnejših osnov za uspešen gospodarski in drugi napredek naroda. Praviloma nobena dejavnost ne sme izkoriščati prostora na škodo drugih panog, še posebno, če imajo le-te v družbenih planih prednostni pomen. Posebno pdzornost je v prostoru potrebno posvetiti ohranitvi in izboljšanju naravnega okolja. Velikost, lega in kvaliteta našega prostora nam ob razumnem planiranju in delu še omogoča dosego teh ciljev. Hiter tehnološki razvoj po drugi svetovni vojni pa je pri nas povzročil nesluteno škodo pri izkoriščanju prostora. Vso prednost je imela industrija, kmetijstvo pa se ni ustrezno razvijalo. To se je neposredno odražalo pri posegih v prostor. Tovarne in spremljajoča stanovanjska naselja so se praviloma gradila na najboljši rodovitni zemlji. Ta zemlja je bila popolnoma razvrednotena, v Sloveniji je bilo pozidanih več deset tisoč hektarjev. Toda okrog leta 1970 so le začela prodirati spoznanja o nevzdržnosti takih posegov. Sprejeti so bili zakoni z jasnimi določili o zaščiti rodovitne zemlje, ki pa niso dosegli svojega namena. Najboljšo zemljo so pozidavah še naprej, ker so prevladovali kratkoročni interesi občin, skupin in posameznikov. Koncem leta 1982 je bil sprejet intervencijski zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je končno le zaustavil uničevanje najboljše zemlje. Po določbah tega zakona so vse občine dolžne preveriti svoje prostorsko-družbene plane in jih uskladiti z družbenim planom SR Slovenije. Kot organ Društva za varstvo okolja, si Strokovna komisija za urejanje prostora, upoštevajoč pravila društva, postavlja zlasti naslednje naloge in cilje: - varovanje rodovitne zemlje v skladu z Ustavo in zakoni v pogledu površine in kvalitete; - varovanje gozdov v pogledu ohranitve in kvalitete, predvsem na površinah, ki so za to najbolj primerne in na površinah, ki so določene za varovalne gozdove; - varovanje alpskega sveta v pogledu ohranitve naravnega ravnotežja, varstva pred erozijo in pred pretiranim komercialnim izkoriščanjem; - prizadevanje za smotrno razporeditev dejavnosti v celotnem prostoru z upoštevanjem naravne lege in kvalitete zemljišč ter možnostjo pozitivnega vpliva človekovega dela na namensko usmeritev z zahtevami: a) rodovitna kmetijska zemljišča naj služijo za pridelavo hrane, v druge namene se smejo uporabiti samo v izjemnih primerih, ko ni druge možnosti, b) gradnjo industrije in druge proizvodne dejavnosti je treba usmerjati v obrobne degradirane gozdove in na drugo nerodovitno zemljo, c) stanovanjska gradnja na mestnih področjih naj bo predvsem blokovna; individualna gradnja stanovanj naj se usmerja na pobočja in na drugi manj rodoviten prostor, d) storitvena in uslužnostna obrt naj bo v mestih in naseljih, proizvodna obrt pa na podobnih področjih kot industrija, e) pri gradnji prometnih in komunalnih objektov je treba čimbolj upoštevati varovanje rodovitne zemlje m okolja, 0 prostor v kmetijskih naseljih je kmetijski pridelovalni prostor (vasi in naselja, ki , imajo v zaledju kmetijsko zemljo) in naj bo namenjen predvsem za kmetijstvo, g) pri posegih v prostor je treba upoštevati varstvo in ohranitev zdravega naravnega okolja. Komisija bo za uresničevanje sprejetih nalog in ciljev delovala takole: - vodi pregled nad veljavnimi zakoni in predpisi s področja urejanja prostora, urbanizma in varstva okolja, jih proučuje ter ob sprejemanju le-teh v javni razpravi daje predloge in pripombe; - spremlja republiške usmeritve in družbene plane z vidika urejanja prostora in varstva okolja; ob sprejemanju le-teh daje predloge in pripombe preko Zveze društev za varstvo okolja SR Slovenije; - sodeluje s SZDL in družbenopolitičnimi skupnostmi pri urejanju prostora in varstva okolja; - sodeluje pri osnutkih prostorskih planov, urbanističnih in drugih načrtov z vidika varstva in izboljšanja okolja ter daje predloge in pripombe; - sodeluje s Kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi, krajevnimi skupndstmi, odbori za varstvo okolja, z delovnimi organizacijami, društvi in drugimi zainteresiranimi organi pri urejanju prostora in varstva okolja; - obvešča javnost o stališčih do odprtih in nerešenih vprašanj s svojega področja; - sodeluje z drugimi strokovnimi komisijami v društvu; - svojo dejavnost izvaja v soglasju z Izvršnim odborom društva. Mladi jamarji Jamarskega društva Simon Robič na urjenju in pridobivanju veščin. Jamarska šola v Osoletovi jami Že v septembru se je v Jamarskem domu na Gor juli začela jamarska Šola, ki so jo domžalski jamarji organizirali skupaj s kamniškimi jamarji, ki tudi sicer veliko sodelujejo z njimi. Jamarske šole se je redno udeleževalo deset mladih jamarjev. V tem času je jamarska šola povsem osvojila vrvno tehniko. Še pred leti so jamarji jame raziskovali z lestvami, ki jih je bilo težavno prenašati skozi rove, pasaže in brezna. To je sedaj precej lažje, saj to počenjajo samo z vrvmi. Udeleženci jamarske šole so se v tem času spustili tudi v več primorskih jam. 2c dalj časa so se mladi jamarji dogovarjali, da bodo organizirali akcijo v Osoletovo jamo. To je bilo v soboto, 2. februarja. 2e ob 8. uri se je osem jamarjev z društvenim kombijem odpeljalo proti Dešnu. Nekako ob pol desetih so že počasi drseli jamarji z zavorami proti dnu 40 m globokega brezna. Vsak pa je moral skozi jamarski krst. V spodnjem delu brezna, to je okrog 20 metrov v globino, je bil močan slap, ki je vsakega posebej do dobra opral in premočil do kože. Na dnu brezna, kjer je prostorna dvorana, so se nato zbrali jamarji Rok, Silvo, Marko, Toni, Matija, Samo, Aleš in Stane, medtem ko je moral najmlajši France ostati nad breznom. Ta se jim je namreč pridružil v Dešnu, in ni bil vešč vrvne tehnike. Na dnu brezna se je torej zbralo osem jamarjev. Kljub mrzlemu tušu, ki so ga doživeli vsi po vrsti, so se odločili, da pojdejo do. dna. Tu so se naužili lepot Jamarski šport je izjemno lep — in tudi nevaren. kapniškega nakita. Predvsem jih je prevzela okrog 30 cm stroka prozorna sigasta zavesa. Od tod je sedem mladih jamarjev hitelo naprej navzdol v notranjost 260 metrov globokemu dnu naproti. Hoja po jami je bila prijetna, le tu in tam so morah bresti majhen potoček, ponekod so jih ovirale ozke pasaže, medtem ko jih blato, ki ga ponekod odlaga podzemska struga, niti ni motilo. Majhno jezerce so jamarji, ki so bili obuti v škornje, lepo prebredli, medtem ko je moral Rok, ker je bil v čevljih, preplezati steno nad njem. Tako so se fantje v poznih popoldanskih urah približali dnu jame. Silvo in Marko sta se spustila prav do požiralnika v jami, kjer sta vodo barvala. V zvezi z Osoletovo jamo je še wuj ugank. Čeprav so jamo že leta 1971 izmerili in naredili načrt, še ne vedo, kje priteče na dan potoček, ki jih spremlja in jim kaže pot pri njihovih raziskovanjih. Jamarji so preiskali se nekaj stranskih rovov, potem pa so se začeli vračati proti površju. Okrog desete ure ponoči so se vrnili iz jame še zadnji trije jamarji, ki so pospravili tudi jamarsko opremo. Nato je bilo prijetno srečanje pri bližnjem' sosedu Osoletu. Domači so hudo utrujenim in premočenim jamarjem pripravili izdatno večerjo- Ko so si opomogli, so se odpravili v dolino. Nato je - bilo še nekaj težav z avtomobilom. Sredi noči pa so bili že vsi jamarji pod toplimi tuši na svojih domovih. Potrebno je bilo vso opremo očistitit in pripraviti za prihodnjo akcijo. To delo je to pot doletelo Marka Orehka. Akcija se je končala z nekaj prask na kolenih in rokah, ki so se večinoma že zacelile. Pokazalo se je tudi nekaj manjših pomanjkljivosti pri jamarski opremi, ki jih bodo odpravili. Oskrbeti si morajo več svedrovcev za sidrišča v jamah, kamor pritrjujejo plezalne vrvi. Potrebujejo tudi ie nekaj prsnih in ročnih prizem ter nepremočljive jamarske obleke. Seveda akcije s srečno vrnitvijo na domove še ni bUo konec. Potem so jamarji kar ves teden obiskovali studenec ob DrtJj-ščici in Rači, celo v Zasavju, da bi ugotovili, kje priteče na dan voda iz O so le to ve jame. Vendar z opazovanjem to pot niso imeli sreče. Obarvane vode nikjer niso opazili. Zato prosijo vse, ki so morda kjerkoli v okolici videli svetlo zeleno obarvano vodo, naj to sporoče na naslov Društvo za raziskovanje jam Simon Robič, Domžale, Kovičeva 19. Stane STR A 2 AR OBČINSKI POROČEVALEC __ KULTURA IH HUITUROE PRIREDITVE Alije vsem organizatorjem prireditev znano? Katera dovoljenja so potrebna za izvedbo javne prireditve? LITERARNI KOTIČEK Mirjam Novak: PAJACI Dva majhna pajaca, dva sitna možica, zmeraj se tepeta, suvata, ruvata. V isti hiSi živita, v eni postelji spita, pa zmeraj se tepeta, suvata, ruvata. Včasih prikrito — hinavsko zavito. Drugič naravnost — strašno ognjevito. Njun boj neodločen ostaja ves čas in včasih celo imata en sam obraz. Izbrala Cveta Zalokar-Oražem V zadnjem času prihaja do tega, da organizatorji javnih prireditev pred prireditvijo ne pridobijo potrebnih dovoljenj. Da ne bo prihajalo do ukrepov, dajemo vsem bodočim prirediteljem po tej poti informacijo o tem, katera dovoljenja so dolžni prej pridobiti. 1) poprejšnje soglasje sanitarne inšpekcije in 2) poprejšnje soglasje veterinarske inšpekcije — slednje v primeru, če gre za živila živalskega izvora. Ta soglasja se pridobijo na podlagi vloge prireditelja, ki jo mora vložiti na občini - vložišče - najkasneje 8 dni pred pričetkom prodaje živil (če se ta prodajajo) zunaj poslovnih prostorov (14. čl. Zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili - Ur.list SRS, št. 17/75). Vloga za pridobitev soglasja mora vsebovati naslednje elemente: - datum prireditve - kraj prireditve - čas trajanja prireditve - podatke o odgovorni osebi in - naslov dobavitelja živil. Poleg tega pa so zahtevani tudi sanitarno-tehnični ter higienski pogoji, ki so določeni v Odloku o pogojih za občasno opravljanje gostinske dejavnosti izven gostinskega obrata (Ur. vestnik občine Domžale, št. 8/75). To opozorilo velja za prireditelje, ki na prireditvah točijo pijače in prodajajo živila. Uprava za inšpekcijske službe I I I I I I I I I I i i i i i i i OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA DOMŽALE NEGATIVNI TOTAL Ah, kakor pot je naše življenje, zaprta, tesna, brez dalj, . prsi zabodeno hrepenenje, negativni total. OBČINSKA MAHCNA Y nji 7nt a IN ČITALNICA RACITACIJSKI KROŽEK SREDNJE KOVINARSKO-USNJARSKE ŠOLE IN OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA DOMŽALE VABITA na recital Kosovelove poezije in pogovor o njem, ki bo v torek, 5. marca 1985 ob 19. uri v prostorih knjižnice v Domžalah, Kolodvorska 8. Leta 1984 je bila 80-letnica rojstva pesnika Srečka Kosovela. VABLJENI! I I I I I I I I I I I I I I I I I I PREGLED NEKATERIH KULTURNIH PRIREDITEV V OBČINI DOMŽALE Od 25. februarja do 1. marca: v Delavskem domu na Viru. II. Občinsko srečanje „Naša beseda" Sobota, 2. marec: v kulturnem domu v Ihanu - Koncerti Domžalskega okteta in DPZ Sežana Četrtek, 7. marca ob 17. uri: v avli OS Slandrove brigade v Domžalah Revija otroških pevskih zborov občine Domžale - I. del - v počastitev Dneva žena Petek, 8. marca ob 17. uri: v Kulturnem domu v Mengšu, revija otroških pevskih zborov občine Domžale, II. del - v počastitev Dneva žena Petek, 15. marca: v avli OS Slandrove brigade v Domžalah, Koncert ob 25-letnici Moškega pevskega zbora DU Janez Cerar Petek, 22. marca ob 17. uri: v Kinodvorani v Domžalah, Revija mladinskih pevskih zborov občine Domžale; ob 20. uri: v Kulturnem domu v Mengšu, koncert pevskih zborov LEK in KRKA Petek, 29. marca ob 17. uri: v avli OS Josip Broz Tito, Srečanje otroških in mladinskih zborov gorenjske regije 29. - 31. marec: Srečanje gledaliških skupin Gorenjske v občini Domžale Petek 12. aprila: v Partizanskem domu v Moravčah, srečanje pevskih občine Domžale - I. del Sobota, 13. aprila: v Zadružnem domu v Lukovici, srečanje pevskih zborov občine Domžale - I. del Petek, 19. aprila: v Kinodvorani v Domžalah, koncert ob 10-letnici Stobljanskega okteta. Sobota, 20. aprila: v Delavskem domu na Viru, koncert ob 15-letnici okteta Tosama Četrtek, 25. aprila: občinska proslava ob obletnici ustanovitve OF in 1. maju ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ DOMŽALE Mengeški gasilci so v začetku februarja imeli svoj redni letni občni zbor, s katerim so pravzaprav že začeli praznovanje svoje 95-letnice. Prostovoljna požarna obramba je bila namreč v Mengšu ustanovljena v letu 1890, na pobudo Mihaela Stareta, čeprav imamo pisane vire o tem, da so Mengšani imeli organizirano požarno preventivo že v letu 1848, torej kmalu po katastrofalnem požaru v noči z 14. na 15. april 1834, ko je v naselju ogenj uničil kar 95 domačij. Pregled dela v minulem letu Mengeški gasilci so dobro vraščeni v svoje okolje, tako po številčnosti kakor po svojih akcijah. Aktivnih članov je 85, starejših članov 15, pionirjev 30, izredno veliko pa je podpornih članov, kar 310. Tako kot v vsaki organizaciji ali društvu je bilo tudi med mengeškimi gasilci čutiti v zadnjem času nekoliko manj zanimanja za delo, kaže pa, da bo prav okrogla obletnica nova vzpodbuda za vnaprej. Lado Kuralt, tajnik, je na občnem zboru poudaril misel, da je treba poostriti disciplino. Nobenega izmed članov ne želijo izključiti, radi pa bi ponovno oživeli vse dejavnosti, tako da bi mengeški gasilci spet prišli v sam vrh slovenskega gasilstva, kjer so bili pred leti. Sicer pa sta imela upravni in nadzorni odbor v preteklem letu 10 sej, ki niso izzvenele v prazno in je bilo med letom marsikaj storjenega, od preventivnih pregledov v severnem delu Mengša do nove garaže za dodatno avtocisterno, večina del pa je bilo opravljenega prostovoljno. Poveljnik mengeških gasilcev Franc Blejc je ocenil delovanje različnih skupin na tekmovanjih in pri samih akcijah. Doseženo je bilo kar precej uspehov, želeli pa bi, da bi bilo več zanimanja med mladinkami in nasploh ženskami. Koliko je bilo požarov? V minulem letu je bilo treba poaredovati devetkrat, na srečo pa ni šlo nikdar za večje škode, kar gre zagotovo zahvala tudi hitrim akcijam in dobri pripravljenosti. Gasilci so pomagali tudi pri nekaterih drugih nesrečah, navozili pa so potrebnim tudi 128 m3 vode. Odziv na tečaje gasilcev ni bil zadovoljiv, izredno pa so zadovoljni glede sodelovanja s osnovno šolo Matija Blejca-Matevža, kjer imajo prek 80 mladih gasilcev, kar pomeni, da jih za mladi rod ni treba skrbeti. Seveda pa so se gasilci aktivno vključili tudi v vsa družbenopolitična dogajanja v krajevni skupnosti in občini, od proslavljanja stoletnic obeh godb do drugih svečanosti. 95-letnica pred vrati Na občnem zboru so imenovali tudi pripravljalni odbor za organizacijo obletnice. V njem so Franc Blejc, Franc Pečnik, Lado Kuralt, Jože Žargi, Slavko Pišek st., Lojze Pišek, Peter Krušnik, Peter Gubane in Janez Dimec. Ob 95-letnici se bo odvil celote-denski program, s poudarkom na strokovni dejavnosti, vmes pa bo tudi nekaj družabnih srečanj, kar tudi druži gasilce. Jože Žargi, predsednik, je v pripravah na okroglo obletnico tudi poudaril, da morajo mengeški gasilci skupaj s KS, Stanovanjsko skupnostjo Domžale in SKIS-om Domžale storiti vse, da bomo v Mengšu končno le postavili temeljni kamen za tako potrebni gasilski dom. Trenutno se dodeluje lokacijska dokumentacija, ki mora biti deloma spremenjena zaradi neko- liko spremenjenega gradbenega načrta v bližini nove zdravstvene postaje. Kam gre denar od koledarjev? Mengeški gasilci vsako leto pTed novim letom podarjajo gospodinjstvom svoje koledarje, ob tem pa so krajani vedno izredno radodarni. Treba je povedati, da so do sedaj večina tega denarja porabili za nakup boljše opreme, nekaj gre za vzdrževanje voznega parka, nekaj pa za ureditev prostora. Na dražbi so tudi kupili še en kombi, ki ga bodo predali ob praznovanju oblenice v juniju svojemu namenu, tako da imajo sedaj še eno vozilo več, in se v primeru požara prvo vozilo lahko takoj odpelje gasit, druga dva pa čakata zamudnike. V Mengšu je tudi precej lesne industrije, zato so opremili tudi tako imenovane „trojke" pri Ipavcu in pri tesarstvu Kosec, tako da je gasilsko orodje takoj pri roki. Ob novem letu so mengeški gasilci raznosili po gospodinjstvih tudi telefonske številke petih naslovov, kamor naj krajani javijo požare, prav tako pa tudi posebno './ošunco z naslovom. Ko bi človek ravnal prav, s katero želijo še bolj dvigniti požarnovarnostno zavest, čeprav podatki kažejo, da prav dobra opremljenost in visoka osveščenost potrjujeta dejstvo, da rdeči petelin v preteklem letu ni naredil večje Škode v mengeški krajevni skupnosti. Ivan Sivec Mladi so navdušeno pozdravili nastope mladih dramskih izvajalcev v reviji »Naša beseda«. 5237 šport in TEiesnn kultur« Tekmovanje v nogometu v sezoni 1984/85—jesenski del Nogometni delavci vse premalokrat zapiše/o in javnosti prikažejo uspešno delovanje na področju nogometa od najmlajših pionirjev pa do tekmovanja v rekreaciji. Čeprav smo že v globoki zimi. tekmovanje v nogometu je že končano, izdelane so lestvice v tekmovalni sezoni 1984/8% zato jih tudi objavljamo v Občinskem poročevalcu. Tekmovanja v nogometu na območju Kamnika in Domžal vodi Medobčinska nogometna zveza Domžale-Kamnik. Pri Medobčinski nogometni zvezi so formirana telesa oz. komisije, ki vodijo celotno tekmovanje- V jesenskem delu tekmovalne sezone 1984/85 je v selekciji pionirjev tekmovalo 12 ekip, v selekciji kadetov 8 ekip in v članski rekreaciji 12 ekip. Selekcija mladincev Domžal ter selekcija članov tekmujeta v okviru Nogometne zveze Slovenije. O teh dveh ekipah smo bili seznanjeni v javnih občilih ..Dela" ter ..Ljubljanskega dnevnika" ob rednih kolih tekmovanja. Tekmovalna komisija Medobčinske nogometne zveze Domžale -Kamnik nam je posredovala uradne lestvice v tekmovalni sezoni. 1984/85 - jesenski del za naslednje selekcije oz. ekipe: PIONIRJI II SELEKCIJA 1. Domžale 11 11 0 0 57 - 4 22 točk 2. Kamnik 11 9 1 1 47 - 12 19 točk 3. Radomlje 11 8 0 3 44 - 15 16 točk 4. Moravče 11 7 0 4 61 - 14 14 točk 5. Dob 11 5 2 4 36 -20 12 točk 6. Komenda 11 5 0 6 24 - 17 10 točk 7. Enotnost 11 4 1 6 17 -22 9 točk 8. Ihan 11 4 1 6 18 -38 9 točk 9. Virtus 10 3 0 7 16 -49 6 točk 10. Mengeš 10 2 0 9 21 -38 4 točke 11. Vir 11 2 0 9 5 -68 4 točke 12. Induplati 11 1 1 9 10 -61 3 točke KADETI III SELEKCIJA 1 Domžale 7 7 0 0 25 - 3 14 točk 2. Radomlje 7 6 0 1 18 - 7 12 točk 3. Virtus 7 4 1 2 19 - 8 9 točk 4. Komenda 7 3 2 2 22 - 11 8 točk 5. Mengeš 7 3 0 4 15 - 22 6 točk 6. Dob 7 2 0 5 14- 18 4 točke 7. Ihan 7 1 0 6 ,4 - 21 2 točke 8. Enotnost 7 0 1 6 7 - 34 1 točka ČLANI V REKREACIJI 1. Radomlje 11 10 1 0 58 - 11 21 točk 2. Mengeš 10 9 0 1 35 - 8 18 točk 3. Komenda 11 6 3 2' 25 -21 15 točk 4 Lukovica 10 6 2 2 34 - 18 14 točk 5 Kamnik 10 4 3 3 22 -27 11 ročk 6 Ihan 10 4 2 4 25 -20 10 točk 7. Induplati 11 5 0 6 34 -36 10 točk 8 Enotnost 11 4 9 7 19 -31 8 točk 9. Moravče u 3 i 7 24 -29 7 točk 10. Vir u 3 l 7 14 -42 7 točk 1 1 Domžale u 1 2 8 9 -33 4 točke 12. Dob 11 1 1 9 17 -40 3 točke Nekaj razmišljanj o nogometu: - v občini Domžale je možnost razvoja nogometa dobra, saj je baza široka, veliko število nogometnih klubov oz. športnih društev z nogometnimi sekcijami omogoča kvaliteten in množičen razvoj nogometa; - nogometni klubi oz. sekcije bi se morali več posluževati izobraževanja strokovnih kadrov ter zagotoviti večje število vaditeljev, trenerjev ter ostalih strokovnih delavcev; - kljub nekaterim očitkom, da tekmovanje v nogometu ni zanimivoTo demantirajo tekme z precejšnim številom gledalcev; - ob strokovnem delu je potrebno posvetiti več pozornosti tudi vzgoji mladih nogometašev, da ne bo prihajalo do izgredov na posameznih tekmah; - v zimskem obdobju se dejavnost v nogometu nadaljuje v organiziranju turnirjev v malem nogometu, tako v dvorani Komunalnega centra Domžale kot na ostalih turnirjih. M. Gorza •••••••• •«•••••••••••••••••• •••• •••••••• •••• •••• •••• •••• •••••••••••••• •••• •••• •••••••• •••• •*•• •••••••• «*•• ••o««««« •••••••• „HELIOS" Kemična industrija Domžale išče na območju občine Domžale sobo s souporabo sanitarij ali garsonjero za dobo 6 mesecev do enega leta. Pismene ponudbe pošljite na naslov: HELIOS Kemična industrija Domžale, Ljubljanska cesta 114. O raziskovalni in inovativni dejavnosti Zavest, da je raziskovalna dejavnost eden temeljev za uspešen razvoj na vseh družbenih in gospodarskih področjih, je terjala razširitev raziskovalne dejavnosti v vsa okolja. Pomembno delo na tem področju organizirano opravlja Občinska raziskovalna skupnost, ki uspeva v svojih prizadevanjih, da tako v kvantitativnem pogledu kakor tudi glede strukture razširja raziskovalno dejavnost v občini oz. za njene potrebe. V te aktivnosti pa se s svojimi stališči, predlogi in pobudami uspešno vključuje tudi Svet za znanost Predsedstva OK SZDL Domžale, ki ob obravnavi razpisov raziskovalnih nalog posebej izpostavlja nalogo, da je potrebno pripraviti usmerjene programe, ki bodo temeljili na dolgoročnem realnem planiranju. Svet se tudi strinja in podpira «. dosedanjo politiko razdeljevanja finančnih sredstev, saj je to učinkovit selekcijski postopek, ki daje prednost tistim nalogam, ki so zanimive za nadaljnji razvoj našega območja in tistim, katerih rezultati so konkretne aplikacije. Svet za znanost je ob obravnavi dela Občinske raziskovalne skupnosti in tega področja nasploh, sprejel še naslednja stališča: - raziskovalnemu delu oz. organizacijam, ki se samostojno ukvarjajo s tem pdoročjem, je potrebno zagotoviti take možnosti, da izobražujejo kadre tako zase kot za druge proizvodnje organizacije. To pa pomeni dovolj ustrezne in kakovostne literature in opreme in ne nazadnje dovolj finančnih sredstev za nemoten razvoj tega področja, - več doslednega izvajanja svobodne menjave, - v vse stabilizacijske ukrepe je potrebno vključiti več strokovnosti in znanstvene utemeljenosti ukrepov, - več skrbi koordinaciji dela med posameznimi členi raziskovalnega dela, - planiranje na področju raziskovalnega dela naj bo postavljeno na realna tla, realno finančno ovrednotenje, rezultati naj bodo spremljani sproti in uporabljeni in preverjeni v gospodarstvu, - pretoka informacij skoraj ni, zato več skrbi nameniti informacijsko-dokumentacijskemu sistemu. Inovativna dejavnost je v naši občini sicer prisotna, vendar premalo evidentirana, saj ni organizirane ustrezne službe, ki bi celovito in strokovno na enem mestu evidentirala vso aktivnost na tem področju, kjer je v naši občini sicer veliko naredil DIATI. Ce vemo, da se od inovacij dohodek v OZD često dvigne tudi do 15 %, je svet za znanost mnenja, da bi bilo potrebno z ustreznimi aktivnostmi vodstva OZD prepričati, da je inovativna dejavnost še kako pomembna tudi znotraj sleherne OZD, ter daje to edini način še nadaljnjega približevanja gospodarsko razvitim državam. Dana je bila tudi pobuda za normativno ureditev tega področja ter organizaciji tako imenovanega „TEDNA INOVACIJ", v okviru katerega bi organizirali razstavo inovacij v občini, pripravili posvetovanje, seminarje, predavanja po šolah, predstavili najuspešnejše inovatorje ter jim dali tudi ustrezno družbeno priznanje. Razmišljati pa bi veljalo tudi o izdelavi kataloga inovacij, ki naj bi se vodil v okviru komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine ter izdelavi pregleda vse tehnične in strokovne literature, ki obstaja v občini. Svet za znanost je obravnaval tudi analizo delegatskega sistema v Občinski raziskovalni skupnosti, ob obravnavi dokumenta „Naloge SZDL pri graditvi in uresničevanju razvojne politike znanosti in tehnologije v naši državi pa je bil mnenja, da je potrebno krog odgovornih za to področje razširiti tuduna občinske družbenopolitične strukture in ORS ter več skrbi nameniti stvar-janju ..inovacijske klime" v OZD. Večina inovacijskih vlaganj mora biti zasnovana na osnovi domačega raziskovalnega dela, ki bo uspešno le, če bo še več skrbi namenjene ustrezno usposobljenim kadrom, katerih podiplomsko izobraževanje bi moralo biti vključeno tudi v plane kadrovanja v OZD, precej nejasnosti pa je še tudi na področju pridobivanja in razdelitvi dohodka v okviru raziskovalne dejavnosti. Tu bi se morah prizadevati, da se v okviru normativnih aktov oblikuje metodologija za zajemanje podatkov o vlaganjih v raziskovalne delo v OZD in o dohodku, ki izhaja iz uporabe raziskovalnih in inovacijskih dosežkov. Ti podatki so namreč le ocenjeni in ne dajejo možnosti za dejansko neposredno svobodno menjavo dela, v kateri bi bilo predvideno sodelovanje raziskovalnih organizacij in raziskovalnih skupnosti v dohodku, ki izhaja iz uporabljenih rezultatov raziskav. \ V. V. Atletski klub Domžale Občinska reprezentanca Domžal je bib sestavljena iz članov Atletskega klub« Domžale ter učencev in učenk nekateri)) osnovnih šol občine Domžale. Med skupne 45-timi reprezentancami občin, smo osvojili 11. mesto (čeprav smo imeli samo 13 ekip od možnih 17 ekip). Manjkale so naslednje ekipe: Starejši mladinci, Starejš* mladinke, Veterani B in Veteranke. V kategoriji pionirjev smo osvojili 7. mesto (lansko leto smo bih osmi), v mladinski kategoriji 17. mesto in v skupni članske veteranski kategoriji 12. mesto. V letu 1985 bo 20. jubilejni krof občinskih reprezentanc za pokale Dell verjetno v Novem mestu in upam, da bo ekipa popolnejša in da bo dosegla še višjo uvrstitev, kot v letošnjem letu. M. GOR Z/ Reprezentanca občine Domžale, po tekmovanju TOZD KEMIJA, proizvodnja kemičnih izdelkov r.o. Mengeš, Kolodvorska 27 objavlja prosta dela in naloge: VEČ KEMIJSKIH PROCESNIČARJEV ZA DELO V KEMIJSKI PROIZVODNJI Pogoji: — 3 letna kemijska ali druga ustrezna šola (poklicna) — starost nad 18 let — poskusno delo 60 dni — izmensko delo. VEČ DELA VCEVZA DELO V KEMIJSKI PROIZVODNJI Pogoji: — končana osnovna šola — starost nad 18 let — poskusno delo 30 dni — izmensko delo. Kandidatom nudimo možnost, da z izobraževanjem pridobijo ustrezno kemijsko znanje za opravljanje odgovornejših in zahtevnejših opravil v delovnem procesu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev - objave (prošnje) pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: LE K Ljubljana, Kadrovsko-splošni sektor, Verovškova 57, p.p. 81,61 107 LJUBLJANA. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po seji komisije za delovna razmerja. Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 737-338. AGROEMONA DOMŽALE TOZD POLJE DE LJSTVO - GOVEDOREJA DOMŽALE, Levstikova 39 Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge DVA DELAVCA za opravljanje živinorejsko poljedelskih del na OE Pšata. Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo, zaželjene so izkušnje v živinorejsko-poljedelski pmizvodnji. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za dobo šestih mesecev, s poskusno dobo dveh mesecev. Prijave naj kandidati pošljejo na naslov: Agroemona Domžale, TOZD Poljedeljstvo-Govedoreja, Levstikova 39, 61230 Domžale. Rok za sprejemanje prijav je 8 dni od dneva objave. 80 Mali oglasi Sprejmem v delovno razmerje ključavničarja, elektro varilca, strugarja. Za redno zaposlitev. OD po dogovoru. Prijave na naslov Košir Vido, Tone Tomšiča 12, DoriBle. Iščemo žensko za čiščenje gostinskega lokala med 8. in 10. uro dopoldne. Kava bar Leonardi, Vir, Šaranovičeva 18. V najem dajem 35 m2 stanovanjske površine za mirno obrt ali servis. Nahaja se med Domžalami in Kamnikom. V uporabo spomladi. Naslov v uredništvu. Iščeva sobo ali garsonjero v Domžalah ali okolici. Muršič Nataša, C. talcev 19/c, Domžale. Mlada družina najame stanovanje v Domžalah ali bližnji okolici. Tel. 722-124. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta PETRA URBANIJE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem in znancem za darovano cvetje, tolažilne besede in vso pomoč v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo Papirnici Količcvo za vsestransko pomoč. Žalujoči: žena Pavla, sinova Dušan in Peter ter hčerka Lilijana. Pomlad bo na tvoj grob prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rotnata tla ter jokale, ker te ni. V SPOMIN 16. februarja se izteče 30 let žalosti in praznine.od kar nas je za vedno zapustil naš dragi J02E JUHANT iz Jarš. Se vedno je težko spoznanje, da smo ostali sami. Sledovi tvojih pridnih rok, tvoja dobrota in iskrena ljubezen do nas vseh bo večno med nami. Obisk tvojega groba je zahvala in tolažba. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice AGATE CERAR 92-letnc Martinovčeve mame iz Trojice 10 * iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste "am stali ob strani in pomagali. Posebna hvala dr. Logarju za njegove obiske in ^bavljenje. Hvala ZB Krtina za venec in 8°vorniku za lepe besede. Najlepša hvala 8- župniku za zadnje spremstvo, ganljiv govor in lepo opravljen obred. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znan ^m in prijateljem, ki ste jo spremili na 2adnji poti, ji darovali lepo cvetje in nam ustno izrazili sožalje. kujoči: sinova, hčerke, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo. razglasi, objave, razpisi ZAHVALA Ob smrti našega moža, očeta in starega očeta ALOJZA SKETLJA španskega borca in interniranca Dachaua se zahvaljujemo vsem govornikom, praporščakom, prijateljem, sosedom, občinskemu odboru ZZB, vojakom in starešinam ljubljanske garnizije za pisno ah ustno izraženo sožalje. Hvala vam, ker ste poklonili cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju za dolgotrajno zdravljenje- Zena Irma, hčerki Anamarija in Monika ter vnukinja Sabina. 21. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je v tragični nesreči zapustil naš dragi mož, očka, sin m brat JANEZ JEMEC iz Prescrij pit Lukovici. Težko je življenje brez tebe, naš dom je prazen in otožen, odkar te ni več med nami. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, tvoje življenje in delovne sile, ostali so plodovi tvojih pridnih rok, kliče te polje, ki si ga obdeloval s tako ljubeznijo, a priklicalo te ne bo nikdar več. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu in krasite njegov prerani grob. Žena Milena, hčerki Petra in Veronika. ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage mame in stare mame MARIJE JAN KOVIC roj. Traven iz Loke se zahvaljujemo vsem sosedom, tov. Strgarju, Počivavšku in sodelavcem za nesebično pomoč in vence, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede, loškim gasilcem in pevcem, vsem, ki so namesto cvetja darovali za cerkev ter vsem ostalim za cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica VINKA BERLECA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem ostalim za podarjeno cvetje in izročeno sožalje. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred z bogoslužjem; hvala ostalim duhovnikom za sodelovanje ter pevcem. Hvala tudi zdravniku, medicinskim sestram - in negovalkam Doma počitka v Mengšu. Se enkrat vsem iskrena hvala! Vsi njegovi. ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata NIKOTA KROPIVSEK Imenje se iskreno zahvaljujemo sosedom za neizmerno pomoč, reševalcu Cerarju, dr. Novaku, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, Helios TOZD Količcvo, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga številno spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pevcem za zapete žalostin-ke in g. župniku za opravljen obred. Se enkrat hvala vsem. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, starega očeta, pradeda FRANCA KOSA posestnika iz Zaloga pod Trojico izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nastrga dragega pokojnika pospremili v tako velikem- številu na njegovi poti k večnemu počitku. Posebej naj veljajo izrazi naše iskrene zahvala vsem organizacijam, delovnim kolektivom in posameznikom, ki so njegovo krsto zasuli s cvetjem in venci in nam izrazili svoje sožalje. Zlasti še velja naša zahvala moravskim pevcem za zapete žalostinke na njegovem domu m grobu - saj je bila lepa slovenska pesem bistvo in del njegovega življenja - govorniku Antonu Peterka za v srce segajoče poslovilne besede in gospodu župniku iz Doba za tako lep pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej naj velja naša iskrena zahvala. Žalujoči: njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice in prababice IVANE STEBE roj. Sever se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti in ji poklonili cvetje. Zahvaljujemo se osebju Doma počitka Mengeš za skrbno nego ob njeni bolezni. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku iz Trzina za lepe poslovilne besede in opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevcem in članom Gasilskega društva »Trzin, Društvu upokojencev Mengeš ter vsem, ki so kakorkoli izrazih pozornost ob slovesu. Vsi njeni. Komisija za delovna razmerja TOZD Reja vabi k sodelovanju delavko za ČIŠČENJE PISARNIŠKIH PROSTOROV (na koncu Obrtniške ulice) v Domžalah delovnih Kandidatke morajo imeti končano osnovno šolo in 3 m izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Delo te bo opravljalo v popoldanski izmeni. Ponudbe s priloženimi dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba DO JATA, Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana Polje. Rok za sprejemanje ponudb je 8 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. tPL.B«*J, TRGOVINA PLINOM s neograničenom solidarnom odgovornošću OOUR-a Z a g r o b, Avenijo Voćoslava Holjovco 1 Na osnovi 32. člena Zakona o sistemu družbene kontrole cen (Ur. list SFRJ 64/84} ter določil 18., 23. in 24. člena Pravilnika o formiranju OOUR PLIN ZAGREB, je delavski svet OOUT dne 31.1.1985 sprejel naslednji CENIK 1. nova cena uparjenega plina za potrošnike plina iz PLINARNE TRZIN znaša din 93,67 za kg, kar znaša din 225,28 za m3 izparjenega plina. Nova cena velja od zadnjega popisa dalje. 2. Sklep o spremembi cene se objavi v Občinskem poročevalcu občine Domžale. Predsednik RS OOUR PLIN ZAGREB: Mišan Slobodan, l.r. Tlakovci, tople grede Pomlad se približuje, načrtujete tlakovanje dvorišča, urejanje vrta, postavitev tople gredel Izdelujemo tlakovce različnih oblik, elemente za tople grede, vrtne robnike, prane plošče in druge cementninarske izdelke. V//V/CO PUČKO. Vir, Šaranovičeva 10. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očka, sina in brata MARTINA GORJUPA iz Dol pri Krašcah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za pomoč in vsem ostalim za izraženo sožalje. Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala DO Toko, DO Tosama, oktetu Tosama, godbi, GD Krašce, sodelacem Tosame, ki so ga odnesli k zadnjemu počitku ter sodelavcu Bojanu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi župniku z Brda. Vsi njegovi. Motomehanika POPRAVILO MOTORJEV. KULTIVATORJEV. VRTNIH KOSILNIC ///,>/r'/ ■ //>r///rf'r> VIR. ŠARANOVIČEVA 17 61230 DOMŽALE ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljene mame, stare mame, prababice in tete MARIJE URBANIJA roj. Osolnik iz Mošenika 11 pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za njihovo nesebično pomoč v teh težkih trenutkih, za darovano cvetje in vence ter za izrečeno ustno ah pisn.-no sožalje. Prisrčno se zahvaljujemo gospodu župniku iz Vrhpotja za lepo opravljen poslovilni obred, dr. Duriču in sestri Slavki za njuno pomoč, Brodar Štefki za tople besede slovesa, moškemu pevskemu zboru iz Moravč s solistom in vsem, ki so našo ljubljeno mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: sinova, hčere z družinami. °BČ1NSKI POROČEVALEC ' C' t STRAN 11 OPRAVIČUJEMO SE Glede na to, da je bila nekajkrat omenjena prosula mengeška občina se kaže, da bodo Domžalčani morali Mengšanom še mnogokrat izreči opravičilo, preden bodo odpustili to, da smo jim „tišti iz centra" - ukradli občino .. . MARELE V CENTER! Na prizorišču so kraljevale tri mengeške marele. Bo že tako Mengša-ni, najmanj eno izmed njih bo treba kot kaže - poslati na popravilo v osovraženo središče. V dežnikarstvo Tajč. ZANIMANJE PA TAKO! Zanimanje Mengšanov in okoličanov je bilo tolikšno, da so pripravili kar 4 popolnoma razprodane predstave. Močno jih imamo na sumu, da jim je bilo bolj kot glasba všeč zabavljanje čez Domžalčane. Pri tem so si pa dali duška ... RAZUMEMO JIH V Domžalah gledamo na mnoge špičaste besede, ki so nam jih namenih na prireditvi popolnoma mirno: „Naj imajo svoj ventil, naj si zdravijo svoje komplekse .. . Kdor jih pač ima . ..' IZPOLNJEVANKA 1 2 3 4 5 6 7 s / { \ \ ) M k ) - O kam si Sla, oj kje si? Neznano kam se je izgubilo s terenov ob Rači in Čudni 2000 kubi-kov zemlje. Kdor jo najde, naj jo da nazaj ali pa naj pove komisiji za melioracije in drugim zaiteresiranim, ki jim jo v t.i. ..depresijah" manjka, saj jim ne bo treba več peti: „Kam si šla, oj kje si!" IŠČE SE VINKO Zvedeli smo, da tudi v Domžalah iščemo takšnega inšpektorja, kakršen je Vinke. V iskanje se vključujemo z napotkom: „Se bolj naiven kot Vinko!" NOV MENGEŠKI KLUB V Mengšu so ustanovili kolesarski klub. Ker je v tem kraju vse v znamenju kulture - so se tudi biciklisti organizirali v klub - na slovenski kulturni praznik. PO VODI NAM STREŽEJO Zvedeli smo, da nam želijo Kamni-čani z odprtjem smetiščne jame v Suhadolah (površina okrog 8 ha) svinjati našo podtalnico, ki jo izpod tega polja Domžalčani seveda uživamo. Če jim to uspe, tedaj bodo veliko bolj uspešni kot smo mi, ko jim svinjamo Kamniško Bistrico, Veliko planino, Malo planino in Menino. Ugankarski kotiček Rešitve iz 1. številke Občinskega poročevalca Logogrifni anagram v stavku: OBČINSKI POROČEVALEC. Anagram: TOSAMA Izpolnjevanka: 1. mrčes, 2. Priam, 3. Drtno, 4. kravi, 5. pelin, 6. Rossi, 7. potok, 8. torta, 9. boter; Mrtvi Stob, Smolnikar. 1. risana zgodba, 2. človeški i, 3. leseno pihalo, 4. predsednik ; SZDL Domžale (Miro), 5. mesto v Dalmaciji, 6. Puccinijeva opera, 7. kraj, kjer je bila III. konferenca KP Slovenije. Na označenih poljih dobite priljubljeno rubriko v Občinskem poročevalcu. NAGRAJENCI ..NOVOLETNE KRIŽANKE" Uredniški odbor je izmed 143 prispelih rešitev izžrebal naslednje dobitnike praktičnih nagrad: 1. Uroš STRUS, Marokova 1, 61251 Moravče 2. Rok LUŽAR, Postonjska 14, 61111 Ljubljana 3. Matija SI L AR . Trdinova 4, 61234 Mengeš 4. Andraž ARKO, Šercerjeva 4, 61230 Domžale S.Igor DOLINSEK, Ljubljanska 54,61230 Domžale • 6. Andrej VIDIC, Sjenka 9, 61230 Domžale 7. Mojca JANČAR, Prelog 23, 61230 Domžale . 8. Franci CUNJA, Kraigherjeva 13,61230 Domžale 9. Magdalena MRAK, Ljubljanska 101,61230 Domžale 10. Martinka LIMBEK. AJSkoka 4,61230 Domžale. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignete vsako sredo od 10. do 17. ure na uredništvu Občinskega poročevalca, Ljubljanska 94, Domžale (pri Fotostudio Majhenič). LOGOGRIFNI - ANAGRAM V VERZU L = N Blizu Lukovice SREČO gobjo DOMAČIN si v gozdu IŠČE, DOLG pa METER OBELEŽI kakšno v „gmajni" je središče? Pravilna rešitev palindromnega rebusoida vam dasta ime in priimek sestavljalca ugank. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA DOMŽALE Predzakonsko svetovanje URNIK ŠIRŠEGA PREDZAKONSKEGA SVETOVANJA V LETU 1985 I marec 6 in 7 ob 18. uri april 3in 4 ob 18. uri maj 8 in 9 ob 18. uri junij 5 in 6 ob 18. uri julij 10 in 11 ob 18. uri avgust 7 in 8 ob 18. uri september 4 in 5 ob 18. uri oktober 2 in 3 ob 18. uri november 6 in 7 ob 18. uri december 4 in 5 ob 18. uri Ker je število kandidatov omejeno, prosimo, da se zainteresirani kandidati pravočasno prijavijo na Centru za socialno delo Domžale Ljubljanska 70/11 ali osebno ali telefonsko 721-814. Zakonska svetovalnica OSNOVNA ŠOLA RADOMELJSKE ČETE PRESERJE 61235 RADOMLJE Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge SNAŽILKE (za nedoločen čas) pogoj: končana osemletka. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas z dvomesečnim poizkusnim delom in polnim delovnim časom. Kandidati naj oddajo prijave v roku 15 dni po objavi na naslov: OŠ Radomeljske čete Preserje, 61235 Radomlje. Tri razstave ob slovenskem kulturnem prazniku: Domžalsko-kamniški likovniki na Rudniku Kamniška in domžalska kulturna skupnost so skupaj z Galerijo Repanšek pripravili razstavo del kamniških in domžalskih likovnikov. Z deli v različnih tehnikah se je predstavilo 16 avtorjev in sicer: Črtomir Frelih, Danijel Fugger, Mario Petrić, Štefka Košir-Petric, Janez Praprotnik, Vera Trstenjak-Jovičić, Jože Tonig, Vinko Železnikar, Momo Lisić, Bogoslav Kolaš, Aladin Lanć, Levko Homer, Ferdo Maver, Janez Milkovič, Alojz Brleč in Janez Repanšek. V soboto, 9. februarja zvečer ob 20. uri se je udeležilo veliko število obiskovalcev, ki so prisostvovali tudi priložnostni prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku. V Galeriji Repanšek so se predstavili domžalsko-kamniški likovniki. Okteti za kulturni praznik: Strune, milo se glasite... Zveza kulturnih organizacij Domžale in oktet bratov Pirnat sta j priredila v počastitev slovenskega kulturnega praznika SREČANJE l OKTETOV , ki je bilo v kinodvorani 8. februarja 1985 ob 19. uri. Na tem srečanju so zapeli okteti Bratov Pirnat, Stobljanski oktet, Oktet Tosama, Domžalski oktet, predstavili pa so se tudi s skupnim petjem. Pod vodstvom dirigenta Toneta Juvana so ubrano zapeli Zdravico - .Ubalda Vrabca, Dolenjski furmani - Matije Tomca ter Svobodno Slovenijo v priredbi Pavla Šivica. Razstava slik in risb članov likovnega društva ,J?eter Loboda": ■ »Naša ljudska arhitektura« V ponedeljek, 11. februarja 1985. so v preddverju hale Komunalnega centra - prav tako v počastitev slovenskega kulturnega praznika - odprli razstavo slik in - risb članov likovnega društva Peter Loboda pod skupno tematsko zaokroženim geslom: „Naša ljudska arhitetkura". Z njo so tudi domžalski likovniki želeli opozoriti na žalostno usodo naše slovenske ljudske arhitekture Zaradi zmotne in pogubne miselnosti, da je vse staro odveč, smo tudi v domžalski občini v nekaj zadnjih letih izgubili večino spomenikov ljudske arhitekture, od skromnih lesenih bivališč, kritih s slamo ali skodlami do bogatihkmečkihdvorcev. Kot nadalje piše v priložnostnem tekstu Matjaž Mauser se „pred nami podirajo gospodarska poslopja, kašče, kozolci, pa -tudi kapelice in znamenja izginjajo s križišč poljskih poti. Še tisti -posamezni objekti ljudske arhitekture, ki so po naključju ostali, niso rešeni, ker so se mednje začeli vraščati povsem tuji gradbeni elementi in jih preplavljajo s svojo neprilagojenostjo, ki ruši nekdaj enovito podobo naše vasi. Zato naj bo razstava poleg estetskega užitka tudi povabilo k sodelovanju pri ohranjanju naše arhitekturne dediščine". Svoja dela so na tej tematsko zaokroženi razstavi pokazali: Vinko Božič, Drago Jerman, Matjaž Mauser, France Orehek, Janez Praprotnik, Tone Ravnikar, Ida Rebula, Brane Rihtar, Danica Smrdelj, Alenka Sovine, Marjana Tavčar, Tone Tomažič in Mojca Vilar. Likovno društvo Peter Loboda je s tematsko zaokroženo razstavo opozorilo na stare ljudske arhitekture. 12 STRAN občinski POROČEVALEC