Štev. 121. V Ljubljani, v petek, dne 26. mula 1905. Leto mm. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— U ietrt leta „ „ 6-50 za en mesec ;; ;; 2-20 V upravništvu: H celo leto naprej K 20'— U pol leta „ „ 10'— U ietrt leta „ • „ 5'— za vežem in pre-megom s svojih spremljajočih ladij, bi Togo ta trenutek jako srečno izbral; kajti brodovje je tedaj, ko se preskrbljuje s premogom, takorekoč nezmožno za boj. — Vest o bitki pa do opoldne še ni bila potrjena. Vsekakor moramo s precejšnjo reservo sprejeti te vest, ker je jako neverjetno, da bi previdni Tego vse zastavil na eno karto. O baltiškem brodovju. London, 24. maja. »Times" poročajo: Na isti črti, na kateri so včeraj videli 4 ruske ladje, namreč v kanalu med Formozo in Filipini, so sinoči zopet videli dve nadaljni ruski ladji. O brodovju samem ni nobene vesti, ker brzojavne zveze med brodovjem in celino niso varne in gotove ter časnikarji brodovja ne smejo spremljati. Od francosko kitajske obali se poroča, da tja neprenehoma dohajajo številni prevozni parniki s potrebščinami, ki potem v različnih lukah čakajo povelj. »Standard" poroča, da čaka ondi sedaj do 40 prevoznih ladij; največ jih plove pod francosko zastavo. Pod rusko zastavo sta v ondotnih vodah navzoči le dve ladji. Promet med prevoznimi parniki in ruskim brodovjem se vrši, kakor se najodločnejše trdi, s posre dovanjem ruske križarke BDiane", ki je sedaj razorožena in ne več aktivna. Manila 25. maja. Po uradnem poročilu iz Vigona (Lucon) so videli 20. t. m. nad 50 vojnih ladij na vzhodni obali otokov Batan pluti v severovzhodni smeri. Najbrže so bile to ruske vojne ladje. Roždestvenski. Peterburg, 25. maja Dopisniku »Rusi" se je izrazil upravitelj mornariškega ministrstva, admiral A v e 1 1 a n , da je vznemirjajoče vesti o bolezni admirala Roždestvenskega sprejeti z veliko previdnostjo. V svojem poročilu je dejal Roždestvenski, da se čuti, posebno vsled bolezni na ledvicah, utrujenega, vendar pa se bolezen med vožnjo ni shujšala. Admiral Fol-kersam pa je bolan. Roždestvenski stoji še vedno, kakor doslej na čelu brodovja, ter ga samozavestno vodi do cilja Pričakovati je imenovanja poveljnika brodovja, ker je Roždestvenski le poveljnik svojega brodovja. Admiral Avellan je izrazil prepričanje, da med Roždestvenskim in Birilevom ne bo na-sprotstev. Pomorske bitke je pričakovati kmalu Roždestvenski ima sredstva, da prisili J a p o n c e v b i t k o. NesrečaPort Arturja se ne bo ponovila. Vladivostok. London, 25. maja. Rusi že računajo baje z eventualnostjo, da bi Vladivostok utegnil biti odrezan od suhe strani, predno bi Roždestvenski dospel v luko. in bi potem bilo jako težavno, rusko brodovje zalagati z živili ter izpopolnjevati zaloge premoga. Vsled tega pripravljajo za ta slučaj N i k o 1 a j e v s k , luko ob reki Amur. V vzhodni Aziji, v Avstraliji, na zahodni obali Amerike so nakupili Rusi zadnje dni mnogo živil in premoga, ki naj se takoj odpravi v Nikolajevsk. D e v i n , 25. maja. »Magdeburger zeitung" poroča, da japonska poročila vkljub vsem dementijem vzdržujejo vest, da je general Kuroki pretrgal železniško z»ezo med Vladivostekom in Harbinom ter tako izoliral Vladivostok. Francoske odredbe v Indokini. London, 25. maja. Francoske oblasti v Anamu so prepovedale uvažati časopise in vojne slike iz Japonske ter zadržujejo poštne pošiljatve in brzojavke. Od začetka vojske se se francoske čete v Ton-kinu pomnožile na 20 000 mož in v Saigonu so napravljeni štiri novi forti. četrto rusko brodovje. „Rusko Slovo* piše: Do polovice junija bo popolnoma gotovo četrto brodevje, t. j. drugi del tretjega brodevja. Sredi septembra mora biti v Kitajskem morju, ako bo plulo take hitro ke prvi oddelek ped admiralom Nebogatovem, kar je popolnoma mogoče, ker je 4. brodovje nekoliko hitrejše vah in če se vestno gospodari, se še d£ izhajati, ker se bodo tudi glede rednih podpor razmere predrugačile. * * « Spregovoriti moramo še glede vodstva slovenskega gledališča. Tu bo treba radikalne izpremembe. Tako, kot doslej, ne gre: če ni vodstvo enotno, je uspeh podjetja že naprej izgubljen. Pri nas pa vleče eden odbornik voz naprej, drugi nazaj za seboj, tretji pride ed strani, pa voz prebrne. Pied vsem treba dobiti moža strokovnjaka, ki bo pa moral biti pač umetnik -igralec, ki naj se mu poveri vodstvo predstav, in sicer odgovorno vodstvo Ta naj bi v prvi vrsti sodoločal reper-toir, zato bi pa moral biti seveda podkovan v dramatični literaturi. Odsek petih odbornikov — igralski oddelek - naj kar odpade! Letes se je zadostno pokazalo, da ne ume svoje naloge. Ce odštejemo dva literata, imajo ostali gg. menda premalo pojma e dramatični literaturi, gotovo pa malo okusa. Tega se od „med." ali pa „iuris utrius que" doktorja tudi ne more zahtevati. .Ne sutor ultra crepidam!« Naj terej prevzame eden ali k večjemu dva odbornika, brezpogojno literata, naloge odgovornemu artističnemu vodji pomagati pri sestavi reperteirja. Ce se hoče obdržati predrago opero, je poleg tega neobhodno potreba, da se pridobi v odbor muzikalno izobražen gospod. Sicer je bil že v odboru g. H u b a d , a je naletel pri nemuzikih na odpor, da je pustil vse na miru. Že ve, zakaj! Nam pa je še danes v spominu 6ra Hubad Milčinski, žal, da je le bila ter se ni vzdržala! Vedno menjavanje intendance je tako v kvar gledališču, kot menjavanje vodstva ar made. Gledati bo treba, da bo nastavljen in plačan gospod, naj se že imenuje intendant ali drugače, ki bo igralcem za petami tudi pri vseh izkušnjah. Culi smo že večkrat, kake neredno se te vrše. Celo pri opernih so baje včasih — plesali, meste se vadili. K dramatičnim niso posamezniki niti zahajali, seveda naj bo petem dobra ko tretje. Tudi sposobnosti četrtega brodovja so nekoliko večje, ker v tem brodovju ni ladij z nizkim krovom L-i torpedna križarka »Abrek* zaostaja za ostalimi, ker je manjša po obsegu in ima premalo prostora za premog. Ako bo treba, bodo »Abrek" privezali za vrv. Ponos četrtega brodovja je oklop-nica »Slava", sestra »Kneza Suvarova", na kateri se vozi Roždestvenski. Ta ladja daje vrednost celemu brodovju; popolnoma dosega japonsko »Mikazo", o kateri pravijo, da se je ponesrečila. V tem brodovju bodo poleg »Slave" še oklopnica »Aleksander II ", oklopna križarka »Pamjat Azova", popravljena in prenovljena križarka z zavarovanim krovom »Admiral Kornilov". Peterburg, 24 maja. Za poveljnika četrtega brodovja, ki ima v kratkem odpluti, bo najbrže imenovan podadmiral Parenago. Boji v Mandžuniji. Peterburg, 25. maja. Linevič poroča carju 24. t. m.: Dne 22. t. m. so napadli naši oddelki vas Nančendzi ter sovražne postojanke na levem bregu reke Kaohe. Po dolgotrajnem streljanju so Japonci zapustili Nančendzi z izgubo več ko 20 mrtvih in ranjenih. Nadalje je napadel en ruski oddelek Japonce v njihovih postojankah južno od Sandaohe ter jih pregnal iz ene vasi pred temi postojankami. češki deželni zbor.' V včerajšnji seji klubovih načelnikov so sklenili postaviti na dnevni red več pred log o manjših melioracijskih delih, ki so bila pripravljena že leta 1903 Glede regulacijskih del Labe in Veltave so sklenili po-prašati za mnenje svoje klube in bodo poročati o sklepih v soboto. Kriza na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da je stavil Andrassy vladarju sledeče zahteve: Mažar-ski poveljni in službeni jezik ter grbe, ki naj izražajo, da je Ogrska v državnoprav-nem oziru samostojna. Opozicijski listi splošno pišejo, da se pričenja ustavni raz-por med krono in narodom. Grozijo z naj-odločnejšim odporom pe avtonomnih za-stopih, če ga ne bo mogoče izvesti v državnem zboru. Časopisje pravi, da se ustavi v celi deželi plačevanje davkov in da prepove državni zbor izplačati vsote za skupne potrebščine. Vest, ki so jo priobčili opozi-cienalni listi, da postane Khuen Hedervary načelnik poslovnega ministrstva, dementirajo liberalci. V novo ministrstvo ne vstopi noben član zdanje ogrske vlade in tudi ne kak liberalni poslanec, ker hočejo imeti liberalci v politiki, ko odstopi Tisza, proste reko. Tisza je naznanil svojim ministrskim tovarišem, da namerava svetovati vladarju, naj imenuje uradniško ministrstvo in sicer naj bi bil načelnik B u r i a n , honved. minister pa Fejervary. Balkan. Pogajanja glede trgovinskih pogodb med Bolgarijo, Srbije in Nemčijo dobro napredujejo. Petindvajsetletnica knjigotrštva D a n e v a se slovesno praznuje. Danev je kot oče bolgarskega knjigotrštva dobil čestitke iz vseh gimnazij in učenih društev. Makedonija. Belgrad, 25. maja. Iz Peči poročajo, da se zbirajo pri Peči in Mitrovici močne albanske čete, ki nameravajo napasti dučan-ski samostan, v katerem stanujejo ruski menihi. Boji in napadti na Ruskem. Na Ruskem še vedno ni popolnega miru. Oni krogi, ki vodijo boj proti zdanjemu predstava! Zato je bilo včasih treba po cele tedne čakati na dramsko, pa tudi operno noviteto (slednji sta bililedve celo sezono!). Tako ne gre dalje, to je v resnici že anarhija. Potreba torej, nastaviti artističnega vodjo, ki bi bil podrejen recimo intendantu, je tako očividna, da je ni treba več utemeljevati, saj jo je utemeljil tudi že sam odbor. Razdelitev vlog naj bi bila odvisna le od njega in režiserja, pri čemur bi bila pa vezana vestno postopati. Pretekle sezono so bile dostikrat vloge skrajno neumestno razdeljene. Sicer nam primanjkuje vseh mogočih interpretov za junaško - ljubimske, za komične, za intrigantske in druge vloge; nimamo spevokomika, niti dobre mladostne ljubimke, niti igralke za naivne vloge itd. itd Ce se potem še vloge ne razdele pe zmožnosti posameznih moči, je uspeh že a priori pekopan. Pravijo, da se si igralci letos kar v .Narodni kavarni" pri oknu med seboj po domače vloge delili, in če kateremu igralcu ni bila vloga všeč ter se je šel pritožit makar k petim odbornikom, vladnemu načinu, hočejo izkoristiti čas, ko se domovina bori za svoj obstanek. Povzročitelji nemirov in napadov so ponajveč židje ki hočejo ribariti v kalnem. O predvčerajš! njih krvavih bojih v Varšavi sme poročali med brzojavkami. Pripomnimo še, da je bil zvečer ustreljen inženir Schleier Včeraj popoldne so se ponovili nemiri. Ob 11. uri so se pričeli izgredi v starem mestu, kjer sta nujejo večinoma židje. Vlomili so v stanovanja, prodajalnice in žganjarne, kjer so plenili. Policija ni takoj nastopila Mnogo ranjenjcev so prepeljali v bolnišnice. Židje so oplenili in razrušili hiše strpnosti. Včeraj je bilo težko ranjenih nad štirideset oseb in več ubitih. V Rigi je bila napadena včeraj policij-ska patrulja. Ranjeni so bili neki vojak, neki policist in neki stražnik. Morilec velikega kneza Sergija je bil obešen v Sliesselburgu. Zadnje njegove besede so bile. »Povejte mojim tovarišem, da umrjem z veseljem in ostanem vedno med njimi.« Morilec je zahteval od svoje matere, naj priseže, da ne bo prosila za pomiloščenje. Ke je izvedel, da se govori o njegovem po-miloščenju, je pisal pravdosodnemu ministru: »Kot prekucuh, ki ostanem zvest načelu ljud-ike volje, izjavljam, da odklanjam pomiloščenje." Pred smrtjo ga je obiskal neki duhovnik, a le kot zasebnik. Kalajev je bil mehkega, a zaprtega značaja. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Posvetovanja glede zakonskega načrta o ločitvi cerkve od države še ne bodo tako hitro končana. V zbornici bo trajalo še ve5 tednov, predno rešijo predlogo. V senatu pa zadeva pred novembrom ne bo rešena. Ker ni izključeno, da izpremeni senat več točk, pride predloga še enkrat v zbornico. Ločitve najbrže ne bodo izpeljali do splcšnih volitev leta 1904. Pristop 1500 protestantov h katoličanstvu. Senat v Bremenu je sklenil, da so vsi krsti neveljavni, ki jih je izvršil liberalni protestanški pastor Mauritz zadnjih pet let. Mauritz je krščeval, kakor se mu je poljubilo, dostikrat brez vode in ne v imenu sv. Trojice Verno protest, prebivalstvo v Bremenu je razburjeno in je prestopilo 23. t. m. 1500 protestantov h katoličanstvu. Varstvo katoličanov v Orientu. Dementira se poročilo, da poizkuša Nemčija prevzeti pokroviteljstvo katoličanov v Orientu. V Rimu izjavljajo, da je izgubili Francoska svoje predpravice v Orientu načeloma že ko se sklepali berolinsko pogodbo. Apostolska stolica je že takrat dovolila katoliškim zavodom, da smejo prositi za varstvo svojega konzula, kadar se jim zdi potrebno. Najbolj osvetljuje to dejstvo, da je prevzel avstrijski cesar v svoje var stvo nove malteško bolnišnice v Tanturu pri Betlehemu Fancoska je sicer ugovarjala na videz, a pozneje dovolila malteškim redovnikom avstrijsko varstvo pod pogojem, da nosijo na roki znamenje samostojnega malteškega reda. Da sta se pedala benediktinski samostan in nemška katol. šola na Marijinem grobu pod nemško varstvo, pa Francoska niti ugovarjala ni Francoska ni ugovarjala, da je zastopala Nemčija koristi katoliških nemških misijonarjev o prepiru med frančiškani in pravoslavnimi menihi. Sploh pa ie Francoska, kar je sklenila zvezo z Rusijo, bolj pospeševala koristi pravoslavne, kakor pa katoliške cerkve To je jasno dokazala »Propaganda" francoskemu poslaniku Behainu. Ce se formelno preneha varstvo katoličanov v Orientu, se ne uvede nič sličnega več. Namesto Francoske, naj vsak mu je pritrdil in »pravo' priznal. P e t različnih mnenj! Tako postopanje je pač nesmisel! Dobite terej moža strokovnjaka, ki bo sam igralec umetnik, poverite mu vodstvo pod »adzerstvom, in bodočnost gledališča bo zasigurana ter letošnje anarhije konec. Če se enemu mora privoščiti dobra beseda, naj se pa še drugemu. K sklepu še nekaj opazk, da reagiramo na nekatera neopravičena očitanja. Najprej par besed g. tajniku dr. Novaku. Gosp. doktor se je osmelil nam očitati najivnost; dokazati je nam pa vkljub temu, da je iuris utriusque dr., ni niti mogel, da, niti poizkušal ni tega. Dobil je rezek odgovor tudi od g. G o v e -k a r j a, ki je med sedanjimi odborniki najbolj izvežban. Dr. Novaku povemo, kar smo tudi od drugih čuli, da je on sam v gledališki stroki najnajivnejša duša v najlepšem cvetu, ki ni vstanu nikomur vode izkaliti. Toliko, kolikor je dramatične »deloval* on, smo mi vsekakor tudi. Zato naj si g. doktor »najivnost" vtakne za klobuk, zastopajo koristi svojih podanikov velevlasti, ki itak od 1. 1878. nadalje z veliko gorečnostjo nastopajo za svoje podanike v Orientu. Slovanske vzporednice v Šleziji. »Nemško narodna korespondenca" poroča, da je potoval šleški deželni pred sednik grof Thun na Dunaj z ozirom na nemškim strankam obljubljeno premestitev slovanskih vzporednic v Opavi in Tešinu. Ker se bliža h koncu šolsko leto, ne da bi storila vlada kaj za premestitev, so jo nato spomnili nemški voditelji. Nemci se pripravljajo na demonstracijo, ki naj bi bila 18. avgusta. Dnevne novice. „Grazer Tagblatt" je priobčil nesramen podlistek o Slovencih Spisal je podlistek človek s psevdonimom Joh Gulli-ver. Slovence psuje z „opicami". Na take ljubeznjivosti bi bil najboljši odgovor, da razdere zveza liberalnih Slovencev s krogi, ki stoje za tem listom. »Narodova" resnicoljubnost. »Narod" je hud, ker smo mi govor g. dr. P o š č i c a na banketu v Opaiiji in odgovor župana gospoda Ivana Hribarja priobčili tako, kakor se je v resnici dogodilo. Tudi drugi listi so omenili to stvar, potlačilo jo je pa v prvi vrsti glasilo nem ško-slovenske zveze, ki je tako pokazalo, kako verodostojna se njegova poročila. Ce je pa „Neue Freie Presse" iz „Slo-vena" posnela oni dogodek, je to le priča, da je .Slovenec' radi svojih verodostojnih in hitrih poročil jako čitan list Mi smo poročali resnico in ne vemo, zakaj bi ta resnica onim, ki se časih radi lepšega odenejo z .narodnim radikalizmom", bila neljuba. Dvojnih vlog mi np poznamo, zato tudi ne umevamo vzrok .Narodovega" kričanja. Gospodom pri .Narodu" mora biti silno težavno v njihovih dvojnih vlogah, da ne sme pri njih vedeti levica, kar dela desnica. Se enkrat ravnatelj Lapajne. Da se ne bode slepilo občinstvo, ki se še nekaj zanima za slovenske razmere v deželi, češ, da uganjamo z g. Lapajnetom le narodno reklamo, hočemo razkriti tajnost, na kak podel način se je proti temu šolniku postopalo. Lapajne je bil ed početka Nemcem trn v peti, naravno, ker je bil delaven in zaveden Slovenec. Že nadzornik Pirker ga je pustil 5 let ^začasnega" in se je i2razil: „Solchen Leuten muss man den Brotkorb hoher hangen". Ko je dobil slednjič defini-tivno mesto, preganjali so ga i drugi nadzorniki navadno z jalovimi vzroki — in to do danes. Mož pa je bil do konca neupogljiv — imel je čisto vest. Vsled tega je tudi na ukaz dež. šol. sveta lansko leto, da naj predloži dokumente, g. Lapajne poslal dež. šol. svetu svoje zdravstveno izpričevalo in krstni list. Ker postavnih sredstev niso imeli pri vladi, je to držalo do letošnjega leta Letos pa, ko je odšel g. baron Hein v Italijo, je pričel g. okr. glavar klicati Lapajneta k sebi v pisarno — štirikrat se je to a na dan naj ne hodi ž njim, da še tega ne izgubi I Glede kritike se nam je očitalo, da delamo „zdražbe", pa niso povedali kdaj, kje in kako. Prosimo, to je najivnost! Vse mesto je bilo edino v tem, da so naša poročila bila popolnoma nepristranska, četudi ostra, a krivica se ni nikomur delala. Kako naj pa hvalimo neumnosti, ali pa igralce, če niso na mestu?! Kdor je zaslužil pohvalo, jo je dobil. G. dr. Novak je tudi trdil, da se za nas „nihče ne zmeni". Dvomimo! Preklicano ste nas uvaževali; to se je videlo na zadnjem občnem zboru, in to nam je v popolno zadoščenje Mi delamo za gledališče, ne pa za igralce ali za — pevke! Na očitanje, da hočemo zadušiti domačo dramatično literaturo, odgovarjamo le, da jenašnamenbaš nasproten, če pride na svetlo kaj dobrega. Dobro blago se samo hvali, slaba stvar se ubija sama. Res pa je, da je odbor že večkrat kazal animoznost do domačih del. Več ne bomo govorili, ker se razumemo itak. Kar se tiče razmerja med domač'ni in zgodilo. Pridržaval ga je vsakokrat po cele ure in še dalje in ga nagovarjal, da naj prosi za penzijo. Ko se pa Lapajne z lepa ni hotel udati, poizkušal je z nejevoljo in na zadnjič si je mogel sam protokol izpisati in tako sta dognala, da pojde koncem leta 1906. v pokoj Drugo jutro pa ga zopet pokliče in mu prigovarja, da stopi z 1. 1905 v pokoj, česar pa Lapajne ni hotel storiti. Nato piše gosp. dvorni svetnik Schaffgotsch sam privatno pismo, v katerem pismu tudi ta gospod prigovarja, da naj prosi Lapajne sam za upokojenje, ker bi bilo to zanj bolj častno. Odgovor na to pismo je bil, da naj ima še potrpljenje ž njim ker se mu je že velikokrat krivica zgodila Komaj se je pa povrnil g. dež. predsednik baron Hein, bil je Lapajne upokojen. Iz tega je razvidno, kako je c. kr. vlada postopala tu z učiteljem. Kričeče sodne razmere na Koroškem). Znane so tožbe proti „Miru". Preiskava se je vršila v uredništvu lista, na urednikovem domu, da uvedla se je celo proti uiedniku žepna preiskava. — Ker se pa vendarle ni dobilo nič, kar bi moglo dati le najmanjši podatek glede osebe pisca inkriminiranega sestavka, pozval je preiskovalni sodnik 23 naročnikov „Mira" iz vrbske okolice v občinsko pisarno v Vrbi, da pričajo o „dozdevnem piscu". Ker so pa zavedni naročniki „Mirovi" ostali doma vsi razun enega, zgodilo se je nekaj, česar se more človek nadejati edino le od c. kr sodišč na Koroškem. Vsi tisti naročniki „Mira", ki se niso odzvali prvemu vabilu, so bili iznova pozvani v Vrbo na dan 15. t. mes, toda na vabilu je bil pristavek, da jih bodo s silo pritirali, če izostanejo. Ali to še ni najlepše. Dve priči niste hoteli izpovedati. Vztrajali sta tudi na stališču, da se jih mora zaslišati slovenski, ln dasiravno je prej preiskovalni sodnik govoril z nekaterimi pričami slovenski, se je proti tema dvema pričami izrazil, da morata izpovedati nemški. Priči sploh niste hoteli ničesar izpovedati in — to je bilo v ponedeljek — v petek sta že imela poziv kot soobtoženca za v soboto, dne 20. t. m. ob 9 uri dopoldne pred preiskovalnim sodnikom v Celovcu Tako torej! Kdor noče izpovedati iz popolnoma umestnih razlogov, je takoj soobtožen! Na tak način bi se lahko skovalo obtožencev, kolikor je „Mirovih" naročnikov! — Res, krasne so te razmere na Koroškem! „Mir" opravičeno pristavlja da takega pravosodja ni niti tam doli med Culakafri in Hohentoti. — Tudi rekord. V Trstu je bil 23. t. m. obsoien Karol Bezek, pristojen v Ljubljano, zaradi tatvine in javnega nasilstva v šestmesečni zapor. — To je Bezkova 62 kazen. - Duhovniške in cerkvene stvari s Koroškega. Višje redove bodejo prejeli dne 16., 18. m 20 julija v bogoslovski kapelici sledeči gg.: Iz IV. leta: Ant. A 1 m e r iz Stubenberga na Štajar-skem, K. H a u s e r iz Riž, Alojz J e 1 e -n e c iz Krope na Kranjskem, Josip L i -n a s i iz Bistrice v Rožni dolini, Ignac M i 1 o n i g iz Eisenberga na Stajarskem. Iz III. leta gg.: Josip D i k e r iz Ljubna na Stajarskem, Flor. J o c h a m iz St. Le narta v Lavantinski dolini, Tom. K 1 a m -p f e r e r iz Huttenberga. Zdravko L a k -n e r iz Radiš, Fran Schoffmann iz Meiseldinga, Ivan S e k o 1 iz Dobrle vasi, tujimi močmi, smo že v začetku dovolj označili svoje stališče, torej smo na čistem glede tega vprašanja. Kar se tiče specielno letošnje sez6ne, ponovimo le sumarično to, kar smo pisali v posameznih oc nah. Da nam je g. Malovrh v .Slov. Narodu" nekaj glede tega očital, pripisujemo le osebnemu vplivanju in pa, ker je bil v tistem momentu gotovo slabe volje. Povedal pa je g. M. isto na obč zboru, kar smo mi vso sez6no pisali. Torej se strinjamo. Naposled naj pa izvestnim krogom še izbijemo iz glave misel, da je slovensko gledališče politično, t. j. liberalno podjetje. Gledališče dobiva podporo mesta in dežele, ki vlečeta svoje dohodke enako od davkoplačevalcev obeh strank! Podpora je tort j vsaj na polovico tudi „klerikalna"! Sicer pa: Pojdite se solit, saj najbolj liberalni krogi rajše pohajajo k nemškim, kot slovenskim predstavam. Ce bi nekateri liberalci s svojimi družinami ne podpirali Wolfa, bi ga že davno ne bilo več v Ljubljani I o to je naša želja! Tudi slovensko gledišče se naj začne upoštevati kot slovenski ljudski narodni kulturni zavod — pa bo konec marsikateremu nesporazumljenju! Tomaž U 1 b i n g iz Skočidola. I^med 12 gospodov je 5 Slovencev. — Mesreča v tovarni v Zdrav-ščini. Predvčeraj popoldne je šel nadde-lavec Birnaba Tomšič (po domače „Brna") iz Sovodenj. ki dela že celo vrsto let v tovarni v Zdravščini, k nekemu kolesu, da bi popravil pas, ki goni razne stroje. Vsled neprevidnosti ga zgrabi pas za jopo in te lovnik ter gi potegne z vso močjo do stropa, kake štiri mt-tre visoko. Ko ni mogel pas dalje vleči svoje žrtve radi trans-misijskega kole3a, se je jopa in telovnik raztrgal in Barnaba je pade) na tla. Sprva se je mislilo, da je že izdihnil, a pozneje je prišel malo k zavesti tako, da je bilo mogoče mu podeliti sv. zakramente in da je izrekel svojo poslednjo voljo Kmalu potem so najeli izvoščeka in vsega zavitega v razne odeje ga prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici. — Občinske volitve v Ško-cijanu pri Dobrovi so se vršile dne 26 oktobra 1904 Pritožbo nasprotne stranke je vlada rešila čez pol leta. Volitve so bile ovržene v I. in II. razredu vsled enega glasu, v III. razredu zmagala je spet kat,-narodna stranka. Dne 24. maja je bila volitev župana in starešinstva. Bil je tretjič spet izvoljen g. Jože Kopina, pristaš kat. narodne stranke. — Nov poštni urad. Dne 1 junija t. 1. odpre se na Savi na Gorenjskem, v političnem okraju Radoljca, nov poštni urad pod imenom Jesenice-Fužine", ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno-hranilničnega urada. Zvezo bede imel s poštnim omrežjem po železniških vlakih, ki vo zijo med Ljubljano in Trbižem — Slabo vreme. O nasledkih slabega vremena zadnjih dni pišejo z Goriškega: Ni potreba omenjati, da škoduje ta vedni dež neizrečeno poljskim pridelkom. O dobri vinski letini ne more biti skoraj več govora. Sadje se je večinoma poizgubilo. Ljudje, ki so se nadejali, da dobe lepe novce za čreš-nje, ki so tako Jepo kazale, so se v svoji nadi zelo varali, kajti črešnje pokajo ingni-jejo že na drevesu. Istotako gnjije detelja, katere so pri nas že mnoge pokosili. Poleg tega pa je še vse polno dela na polju, katerega ljudje ne morejo opraviti Jeden del slabe letine je torej že tu. Po Furlaniji naraščajo reke in potoki, ki so na več mestih že poplavili polje. Z jedno besedo: Slabo kaže. — V istrskem deželnem zboru je včeraj deželni glavar obžaloval, da deželni zbor ni bil sklican v zakonito mesto (Poreč). Govoril je samo italijanski. Vladni zastopnik je pozdravil deželni zbor v obeh jezikih. Nato se je vršila volitev dveh tajnikov in šestih revizorjev. Dr. Laginja je govoril hrvaški in italijanski ter predlagal, naj se en tajnik vzame iz manjšine, oziroma vsaj substitut, kar je pa večina odklonila. Med hrvaškim govorom vladnega zastopnika in dr. Laginje je bilo slišati na galeriji mrmljanje. V finančni odsek in v odsek za urejenje reke Mirne sta bila izmed sedmih članov izvoljena po dva iz manjšine. V šolski odsek so bili izvoljeni en član iz manjšine in štiri iz večine. — Na dnevnem redu so: zakonski načrt glede urejenja reke Mirne, zakonski načrt glede izpremembe paragrafa 27. šolskega zakona od 9. oktobra 1901 z ozirom na kvinkenalne doklade uči teljskega osobja in poročilo deželnega odseka glede vsprejetja garancije od strani dežele za izdajo prioritetnih akcij električne male želeinice Matulje-Opatija Lovran. Ti zakonski načrti se bili po prvem čitanju izročeni dotičnim odsekom. Prihodnjo sejo objavi deželni glavar pismenim potom. Od-nošaji med strankami, oziroma med vlado še niso pejsšnjeni. — Vest o črnih kozah v Trstu se ne potrjuje. Dotični mornarji so oboleli na tifusu. — Iz Radovljice se nam piše: Naš novi občinski odbor je že pokazal svoje delovanje. Nasadil je na svojem zemljišču ob novem šolskem poslopju lep kostanjev drevored. Baje namerava tudi odstraniti z občinskega urada nemški napis „S t a d t -gemeindeamt" in izvršiti več enakih izprememb ter tako biti zgled slovenskim občinam proti samovoljnosti mariborskega občinskega sveta. — Na sv. Višarjah opravljajo letos cerkvene pastirsko službo čč. gg. Jožef S v a t o n , Franc Uranšček in Ivan K o g e 1 n i k. — Umrl je župnik v Preteneggu na Koroškem č. g. dr. [ o ž e f P f o h 1. — Nesreča v Kropi. Kakor smo že včeraj omenili, je včeraj blizu Krope utonil upokojeni železniški strojevodja Leopold Zajec. Sel je okoli pol 10. ure dopoldne nasproti svoji soprogi, ki se je vračala iz Ljubljane. Kakih pet minut hoda iz Krope ga je božjast vrgla v jarek, po katerem se voda odteka ob cesti Ker ni | bilo hitre pomoči in si sam ni mogel po- j magati. je utonil v jarku, kjer ga je našla soproga. Pokojnik, rodom Ljubljančan, je bil zaradi bolezni kot strojevodja upokojen. Mir njegovi duši! — Silna burja divja, kakor poroča uradni list, po Postojni ter je napravila na sadju mnogo škode. — Uboj. V Volavljah pri Litiji je v prepiru posestnikov sin Jožef Rome ubil hlapca Janeza L j u b i č a. — Letošnji jesenski manevri se bodo vi šili na Gornjem Štajerskem in na Krasu. - II. izložba risarij v Zagrebu. Umetniški oddelek „Hrvatskoga društva za unapredjenje uzgoja" bo priredil početkom novega šolskega leta drugo izložbo prostega risanja. Za to izložbo se je že prijavilo vec raznih učnih zavodov iz Kranjske in Štajerske. Hrvatsko društvo želi, da se pridružijo Slovencem tudi Istrani, Dalmatinci, Srbi in Bulgari. Prijave za izložbo sprejemajo gospodje d r. H p 1. H r a n i 1 o v i c, kr. vseučilišni profesor in zagrebški učitelji Vjekoslav K o -ščevič in Ivan Tomašič. — Izseljevanje. „Cunard Line" parobrod „Slavonia* je dnč 23. t. m. iz New-Yorka v Trst odplul, parobrod „Pannonia" iz Trsta v New York dne 24. t. m, in parobrod „Ultonia" iz New Yorka v Trst dne 25. t. m. Gibraltar srečno pasiral. Glavna agencije „Cunard Line" je v Novi ulici št. 4 tu. — Predavanje o živinoreji in mlekarstvu bode 28. t. m. popoldne v šolskem poslopju v Borovnici. Predaval bode gospod J. Legvart, mlekarski nadzornik za Kranjsko. Ob tej priliki se ustanovi tudi mlekarska zadruga. K temu predavanju vabijo se tudi kmetovalci sosednih vasi. — Na Robu so imeli 21. t. mes. zabaven popoldan; igrali so igro „Lurška pa-stirica", ki se je kaj dobro obnesla. Nekatere igralke ne bi delale sramoto večjim odrom. Vsa čist njim! Tujca pa zlasti izne-nadi dekoracija, misli se, ker vidi slavolok in mlaje z zastavami, da smo imeli novo mašo Tudi v nedeljo, dne 28 t. m, bomo zopet ponovili igro a tudi petja ne bodemo pozabili. Vabimo naše bližnje sosede k obilni udeležbi. — Svojo lastno mater je pograbil v Gorici za vrat čevljar Jos. Cotič, ko se je vrnil ponoči domov pijan ter jo hotel tepsti. Razbijal je po h ši in kričal tako dolgo, da so prišli redarji ter spravili moža na varno da se mu kri pohladi. — Dobavni razpis. Intendanca c. in kr. 3 kora v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani seznam približne potrebščine predmetov, ki se bodo potrebovali v dobi 1905—1906 za oskrbo c. in kr. vojske in c. kr. demo-brambe v oskrbovalnih skladiščih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Trstu, Gorici in Pulju Dobaviti je pšenica, rž, oves, kruh, seno, slama, drva, premog. Seznam in splošni pogoji se lahko upogledajc v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljane. Dobavne obravnave se bodo s posebnimi razglasi naznanile — Rokovnjači. Iz Boštanja nam pišejo: Vas Lukovec, kjer sta se izvršili, kakor je že poročal »Slovenec", v noči med 12. in 13. t. mes. dve tatvini, živi še vedno v strahu pred neznanimi tatovi. Pred par dnevi so se sredi dneva prikazali v vasi ter izkušali izvršiti tatvino. Ko jih je zapazil neki mož so pobegnili v bližnji gozd. Orožništvo je preiskalo dotični gozd, a ni moglo priti na sled tatovom. — Poročil se je v Radovljici gosp. Karol B r ii f a c h , c. kr. davčni pristav z gdč. Anico Lavrenčakovo v Radovljici. — V Vel. Laščah se je poročil notarski uradnik g. Josip žlindra z gdč. Angelo Hočevarjeve — Planinske vesti. Novi podružnici „Slovenskega planinskega društva" se snujeta za Litijo in nje okolico s sedežem v Litiji terzadolenjoSavsko dolino s sedežem v Sevnici. — Nezgoda T r i 1-lerjeve koče. Trillerjeva koča na Krnu je letos preminila. Že lansko leto jo je sneg take skvaril, da ni bilo mogoče v njej prenočevati, in letos,, jo je popolnoma stisnil k tlom. — Žigertovega stolpa ne more še letos graditi Podrav-ska podružnica, postavi ga pa zanesljivo prihodnje leto. — Kadilnikove koče otvoritev se bo slovesno vršila v nedeljo, dne 18 junija, ob 11. uri dopoldne. Na splošne željo domačinov bo na vrhu Golice opravil sveto mašo društveni odbornik gospod Ivan Mlakar, potem pa blagoslovil koče. — Aljažev dom v Vratih se otvori o Binkoštih. Za dobro postrežbo je poskrbljeno. — Koča na javorniku bo postavljena do konec junija. — Vojni psi so morali v pondeljek napraviti na Dunaju svoj prvi izpit v navzočnosti nadvojvode Leopolda Salvatorja. Navzoči so bili tudi korni komandant grof Uexkiill-Gyllenband, odposlanec vojnega ministrstva, in več drugih vojaških dostojanstvenikov. Največ so poizkušali, koliko so psi izvežbani v poročevalski službi. Nek dreser je skril poročilo 700 korakov stran od postaje predstraž, ne da bi ga mogel videti pes. Ko se psa spustili, je napravil par polkrogov, da najde sled in je potem bliskoma hitel v smeri, kjer je bile skrito poročilo in ga prinesel predstraži. Potem so skrili več vojakov, ki so predstavljali ranjence po rovih in grmovju. Psi so jih vse našli in glasno lajali, ko so kakega ranjenca zasledili. Nadvojvoda se je koncem izpita pohvalil dreserje — Dopolnilna volitev v hrvaški sabor se je vršila včeraj v Pe-trinji. Izvoljen je vladni kandidat Budi-s a v 1 j e v i č z dvema glasovoma večine. Dobil je 192 glasov. Proti njemu sta nastopila dva opozicionalna kandidata, Potoč-n j a k in R a d i č. Potočnjak je dobil 111, Radič 79 g!asov. — Vsedijaška slavnost, združena s shodum vseslovanskega dijaštva, se bo vršila v kratkem v Pragi. — Sola v Sostrem. Komisijski ogled za razširjanje ljudske šole v Sostrem je bil že dne 3. avgusta 1903. Izdelali so se načrti in dne 4. marca 1.1. je bilo tudi delo razpisano. Toda dne 27. aprila t. 1. je c kr. deželni šolski svet v Ljubljani sklenil, da se razširjanje starega šolskega poslopja odgodi vsled nedostatnosti v zdravstvenem oziru in pa vsled tega, ker bi ta poprava stala okoli 22.000 K, katera svota bi bila prevelika z oziiom na to, kar bi se doseglo. In ker bi bili prizadeti prisiljeni vsled vedno večjega števila otrok, v teku 15 let zidati novo poslopje, se je uradoma odredila stavba za takojšno štirirazrednico s prihranjeno sobo za peti razred. — Srbi na Slovenskem. Bin-koštni ponedeljek pridejo Srbi iz Belgrada s posebnim vlakom ogledat si postojnsko jamo. — Poneverjenja pri Lloydu. Preiskava je dognala, da je bilo pri tržaškem Lloydu iz penzijskega zaklada pone-verjenih 62.233 K. — Potres. S Trebelnega pri Mokronogu se nam piše: Dne 23 t. m. popoldne se je čutil trikrat potres ob 1. uri 35 min., ob 2. uri 14 minut in ob 3 uri 10 minut. Dne 24 maia ponoči ob 2. uri 10 min. zopet potres. Škode ni bilo. Dežuje že 10 dni. — Iz kopališča Daruvar poročajo, da je ondotno kopališčno upravitelj-stvo priredilo dosedanje Anine kopeli v centralno kopališče v obliki velikega bazena za 40% C tople polnoblatne kopeli z mrzlimi tuši, opremljeno po najmodernejših zahtevah. Že lanske velike investicije so pokazale lepe sadove; tem večjega obiska je pričakovati sedaj v tem slovitem kopališču. Štajerske nouice. š Šolska okrožnica. Krajni šolski sveti in šolska vodstva v okrajih Arnož, Lipnica in Vildon so prejeli sledečo značilno okrožnico: .Opetovano se je že zgo dilo, da so krajni šolski sveti po pritisku učiteljev pa tudi vsega učiteljskega osobja podaljšali božične, binkoštne, velikonočne še celo velike počitnice s tem, da so preložili učni čas ali pa učne dni sploh oprostili, nekatera šolska vodstva so pa učiteljem sploh dala prosto. Zaradi tega je okrajni šolski svet primoran opozoriti glede počitnic na določila, po katerih smejo krajni šolski sveti le izjemoma in v posebnih važnih slučajih pouk preložiti na sicer prosti četrtek, kakor tudi opozoriti na § 10. šol. reda, po katerem smejo krajni šolski uradi le v izrednih slučajih k večjemu 3 proste dni v šolskem letu dovoliti. Pritisek posameznih učiteljev, da se jim podaljšajo počitnice — kar se je tudi zgodilo — vzbuja začudenje ne le pri okrajnih šol. svetih, ampak tudi pri ljudstvu, zlasti ker nobeden stan nima toliko prostih dni, kakor ravno učitelji in pa ker tako postopanje posameznih učiteljev in učiteljskega osobja kaže prav malo zavednosti o spolnovanju dolž nostij." š Družba tolovajev na Vidmu. Iz Vidma ob Savi se nam poroča: Poročali ste o »morilcih" onih dveh žensk, kateri sta zgoreli v Stari vasi pri Vidmu v noči od 9. na 10. maja. Res je, da so orožniki preiskovali, kaj je resnice na govorici, da sta bili Antonija Pleterski in Marija Nov-šak umorjeni in da so .tolovaji" na to hišo zažgali. Deklini ena 12, druga 15 let stara, sta imenovali orožnikom mnogo oseb, katere so bile baie pri umoru in požiganju navzoče. Te obdolžene osebe so orožniki zaprli najprej v Krškem; od ondot so jih gnali vklenjene 19. maja v brežiški zapor. Ena izmed njih je bila izpuščena ter došla domu; druge so gnali v Celje 24. maja. 24 maja so po naročilu celjskega okrožnega sodišča ostanke zgorelih žensk izkopali ter preiskavali, se li nahaja na njih kakšno znamenje zloiin-stva. So li obdolženi res kaj zakrivili, tega danes še nihče trditi ne more. Zato je pa tudi neodpustliivo, kaj vse pišejo nekove novine, n. pr. „W iener Neuig-keits W e 1 t b 1 a 11" o družbi „Videm- skih tolovajev". Ta list pripoveduje, da je videmska roparska banda vsepovsodi po Spodnjem Štajarskem kradla, požigala, ropala in morila; da se je pa zdaj posrečilo orožnikom, poloviti te .tolovaje". Tukajšnje pošteno prebivalstvo je res grozno vznemirjeno in razdraženo, ker se je zdaj ob najnujnejšem poljskem delu pozaprlo toliko delavnih mož, več gospodarjev, ki so na glasu neomadeževanih poštenjakov Vsi želimo in zahtevamo, da se preiskava nagloma vrši, da pride na svitlo resnica. — Aretovano društvo 16 mož in 4 ženske so odpeljali k okrajnemu sod šču v Celje. Glavni obdolženec je neki Jakob Kru-ševar Socialno-demokraško aka-demično društvo so nameravali po prizadevanju nekega dr. Slekoveca ustanoviti v Gradcu a ta namen je preprečilo nemško nacionalno dijaštvo, ki je na shodu imelo večino. Oklic sta podpisala tudi jurist Knapitsch in med. Linhart, bivša burša. Knapitschu so na shodu očitali da je bil radi neke nečastne stvari izključen iz buršovskega društva, Linhartu pa, da je bil izključen, ker ni razločeval med svojim in društvenim denarjem. š V Ljutomeru je umrl ondotni nemški odvetnik dr. J. Namesnig. š Odlikovani cerkovnik. Častno svetinjo za 40letno službovanje je dobil cerkovnik v Vitanju Mat P o k 1 i č. š Maščevanje dekle. V Gradcu je odpeljala v Spielfeld dekla Justina Wu-dler ženi mehanika Davoka njenega kletnega sina. Tako se je dekla hotela maščevati, ker je bila odpuščena iz službe. š Nesreča v Mariboru. Pri zgradbi nove Gajšekove hiše v Cdju se je včeraj podrl oder in ubil delavca Antona Osima, očeta peterih otrok. Delavec Franc Šišek je smrtnonevarno ranjen in neki drugi delavec nevarno ranjen. š Za teharsko cerkev. Da bi ne nastalo nemara nezaupanje do cerkvenih računov, naprošeni smo, da svojo trditev o vrlem narodnjaku g. Pečnaku v toliko popravimo, da za cerkev ni zapustil nobene vsote. š Velika narodna veselica v Mariboru. Znani slovenski skladatelj Aljaž je uglasbil Gregorč čevo pesem „D o m o v i n i" ter jo podaril pripravljav-nemu odboru. — Za veliko svečanost v Mariboru dne 2. julija sta obljubili svoje sodelovanje pevski društvi iz Jarenine in Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Posnemajte ! Ljubljanske nouice. lj Falirana Kantzeva pekarna. Današnji uradni list priobčuje razglas, da se je nad premoženjem g. Julija Kantza otvoril konkurz. Sestanek upnikov bo določil, kaj se zgodi s podjetjem. Pasiva znašajo nad 380 000 kron. Tako je napravil konec gosp. Kantz s svojim podjetjem, za katerega je bil začetkoma tako navdušen, da je z advoka tom grozil vsakemu obrtniku, ki je trdil, da to ni nič drugega nego umazana konkurenca. lj Izlet pevskega zbora,Glasbene Matice'. V nedeljo teden, dne 4. junija, poleti pevski zbor »Glasbene Matice" s svojimi rodbinskimi člani in prijatelj^ za cel dan na Gorenjsko. Izstopil bode v Žerovnici, obiskal na to V r b o , kjer bo počastil rojstveno hišo Prešernovo in šel potem čez Brez-nico v Begunje. Tam bode v gostilni gospoda A v s e n i k a skupni obed in popoldanska prosta zabava s petjem. Zvečer se bo vračal čez Lesce domov. — Jutri, v soboto, dne 27. maja, ima moški in ženski zbor zvečer ob 8 uri skupni sestanek v »Glasbeni Matici", da se končno določi vse, kar treba za izlet, osobito da se dožene točno število udeležnikov skupnega kosila. Člani in članice pevskega zbora se nujno prosijo, da pridejo sigurno na sestanek in prijavijo število udeležnikov. Za polovično voznino se je vložila prošnja. lj Umrl je italijanski delavec Bin Daniel. ki )e bil pretepen v Kosezah. lj Sumljiv Lah prijet. Prijet je bil sinoči neki sumljiv Lih, ki je hodil po Poljanski cesti zelo sumljiv o in ves raztrgan. Pri osebni raziskavi so našli pri njem 484 K zlatega denarja v frankih in delavsko knjižico glasečo se na ime Jožef Visintainer, brivec iz Novaledo okraj Borgo na Tirolskem. v katerih že 15 let nima nobenega izpričevala. Iščejo ga tudi vojaška oblastva. Oddali so ga c. kr. dež. sodišču. lj Brzovlak, ki bode vozil z Dunaja v Trst v 9. urah, je peljal sinoči skozi Ljubljano. Na njem je bila sama komisija. V Ljubljani je stal četrt ure. Ij Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje vrši se v torek, dne 30. t. mes. ob pol 6. uri zvečer v šolski sobi gineko-logičnega oddelka deželne bolnice. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. O hiper-plaziji žrelne bezgalke. Z demonstracijami. — Dr. Demeter vitez Ble.weis. 3. Slučajnosti V Ljubljani, dne 25. maja 1905. D r. K o p f i v a , t. č. predsednik. lj Tatvine. V noči od 22. na 23. t. m. je bilo ukradena pekovskemu mojstru g. Jožefu Okornu iz zaklenjene sobe črna, suknene obleka, vredna 40 K in zlat prston z modrim kamnom, vreden 8 kron. Tatvine je sumljiv njegov bivši vajenec, ki je pobegnil. — Danes ponoči je neznan tat vlomil v kovčeg hlapca Jerneja Hribarja v Bohoričevih ulicah št. 27 in mu ukradel iz njega srebrno uro in 5 K denarja. li Pogreša se od sobote 15-letni dijak Herman Schulz iz Reke. Navedenec je precej velik, šibak, bledega obraza, nosi temnoraivo obleko in bel slamnik. lj Zakaj se tožijo v Ljubljani. G. Oroslav Dolenc je opravljal svojo ženo, češ, da je ona zanj pripravila neki strup, ki ga je pa potem bajč izpila dekla Nežika Gorjanc. Gospa Dolenec pravi, da je njen najstarejši sin iz Gradca pisal, naj mu očetu odpusti, če prekliče inkriminirane besede. Gospod Dolenec odklanja poravnavo in izjavlja, da naj se ga obsodi, Če je kriv. Nazadnje pa vendar prosi, za poravnavo. Gospa tudi prosi sodnika, češ, da mu ona odpusti. G. Dolenec izjavlja, da stroškov nikakor ne bo plačal in tako je bil končni uspeh ta, da je bil gosp. Oroslav Dolenec obsojen na 100 K ali deset dni zapora. G. Dolenec vzdihne: „Bom pa raj zaprt!" In to se bo zgodilo. — — V kravo se je zaletel. Premogarski hlapec Fr. Lavrin na sv. Peterski cesti se je s tako silo zaletel s svojim vozom v Pirčevo kravo, da je voz na drugo stran odletel, ter so bili s tem drugi ljudje v nevarnosti. Obsojen je bil na 1 teden zapora. — Izpod polic, nadzorstva je pobegnil. Pavel Omejc iz črnega vrha pri Polh. gradcu vže 15krat zaradi tatvine kaznovan. Sodba: 4 dni strogega zapora. lj Društvena godba priredi jutri zvečer v hotelu „Iiirija" društveni koncert za člane. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina za člane orosta, nečlani plačajo 40 v. Ij Podoknico priredi danes zvečer ob 9. uri .Glasb. Matica" svoji dolgoletni članici gdč Miri D e v o v i povodom nje jutrišnje poroke. lj Za kruhom. Včeraj se je odpe ljalo z južnega kolodvora v Ameriko 34 Slovencev in 8 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 6 Hrvatov — 58 Makedoncev je šlo s Hru-šice domov. Razne stvari. Najnovejše. Obolel je poveljnik v Pulju admiral Minutillo. Nemški cesar povabi francoske častnike, ki se udeleže prestolonaslednikove poroke, k vojaškim vajam. Gozdi in travniki okolu Dunaja. Dunajski cbčinski svet je sklenil načeloma napraviti okolu Dunaja iz gozdov in travnikov obstoječ pas. Stroški za < dkup zemljišč so za prvo dobo proračunjeni na 25 milijonov kron. Ogrski primas kardinal Vaszari je praznoval 25 t. m. petdesetletnico svojega mašništva. Ob tej priliki je dobil mnogo čestitk, med drugimi tudi brzojavno papeževo. Stekli p s i so obgrizli v oseškem okraju 9 oseb. V Ameriko bo odpotoval češki poslanec K 1 o f a č. O ločitvi p o s 1 a n c a W o 1 f o-vega zakona bi se včeraj vnovič morala vršiti obravnava na.Dunaiu, a je bila na Wolfovo prošnjo odložena. Wolfova žena je zapustila Avstrijo in se ne ve, kje se sedaj nahaja. V obravnavi radi tržaških bomb je sodišče sklenilo zaslišati tudi ravnatelja tržaške policije B u s i c h a. Samočeške napise dobi tudi mestni svet v Kraljevem dvoru Iti v Ljubljani ? 600 vseučiliščnikovjere-1 e g i r a 1 senat s< fijske univerze radi stavke vseučiliščnikov Dijaki bodo sedaj skoro go tovo rrišli štud rat v Belgrad in Zagreb. Železničarji stavkajo na nekaterih progah na »panskem. Telefonska in brzojavna poročila. Rim, 26. maja „0>servatore Romano" objavlja sledečo notico: .Nekateri listi, ob-ravnajoč konference škofov iz goriške, za-derske in zagrebške škofije pod predsedstvom kardinala Serafina Vanutellija, se delajo, kakor da vedo o obravnah do-tičnih konferenc in o namerah škofov. Mi smo pa pooblaščeni izjaviti, da so konference tajne in da so vse notice v dotičnih listih fantastične. Brežice, 26. maja. Okrožno sodišče celjsko je ustavilo nadaljno preiskavo proti Videmčanom, obdolženim dvojnega umora in požiga. Dunaj, 26. maja. Nižjeavstrijski dež. zbor je sprejel danes z veliko večino nujni predlog poslanca Silbererja, da se osnuje mesto drugega namestnika dež. glavarja. Dr. Lueger je izjavil, da to ni nobena sine-kura, ker namestnik ne dobi nič plače. Dunaj, 26. maja. Danes je bil v razpravi o tržaških bombah zaslišan ravnatelj tržaške policije B u s i c h . ki je izjavil, da je laž trditev, da so iredentovci nekaj časa delovali pod plaščem policije. Dunaj, 26. maja. Dvornemu maršalu je izročil danes zastopnik princezinje Lujize Koburske izjavo pariških zdravnikov, da je princezinja normalno popolnoma zdrava. Dunaj, 26 maja. Na cestni železnici sta trčila dva voza. Štiri osebe so nevarno ranjene. Budimpešta, 26. maja. Primas Va-szary je povodom svoje zlate maše daroval 300.000 kron v dobrodelne namene. Pariz, 26 maja. Baron Alfonz Roth-schild je umrl Pariz, 26. maja. Policija je aretirala sedem sem došlih anarhistov. Pet anarhistov ni hotelo ničesar izjaviti kam so namenjeni in kaj je njihov namen. Dva anarhista sta pa izjavila, da so bili izžrebani, da umore španskega kralja Alfonza. Izjavila sta, da sta vesela aretacije, ker nimata poguma nalogo izvršiti. Sofija, 26. maja. Avstrijski zastopnik Muller pojde iz Soluna v Monastir. Hilmi paša se ne udeleži konference v Monastiru, ki bo preiskovala postopanje velevlasti. Izgovarja se, da je bolan. Med bolgarskimi in grškimi četami je prišlo zopet do bojev. Carigrad, 26. maja. Po sultanovem ukazu je sestavljena nova komisija, ki bo nadzirala vse Bolgare v Carigradu. 500 turških častnikov se odpravi v Makedonijo. New York, 26 maja. Kraj Cikago (ne mesto) v državi Teksas je vihar popolnoma razrušil. Tudi v drugih mestih je podrl mnogo hiš. London, 26. maja. Vest o japonskem porazu, da je potopljenih več japonskih bojnih ladij, a ostalo brodovje da je razpršeno, še vedno ni potrjena, vendar pa je tu napravila tak vtis, da so na borzi padli japonski papirji. Pariz, 26 maja. Doslej še ni nobenega cficielnega potrdila o bitki, ki se je baje vršila pri Formozi in kjer so baje zmagali Rusi. Pač pa pričakujejo v peterburških mornariških krogih vsak trenutek vesti o pomorski bitki. „Temps" poroča, da admiral Avellan nestrpno pričakuje poročila o bitki. Pariz, 26. maja. „Matin" poroča iz Peterburga: O Lineviču in Ojami se govori vse mogoče. Pričakovati je velike bitke, ker se Japonci zopet umikajo, kakor vedno pred veliko bitko. Japonci so dobili velika poja-čenja. Peta armada pod Kavamuro je izredno ojačena. Že dva meseca so se japonske čete vedno prevažale čez morje. Japonci bodo iz-kušali Ruse prisiliti k miru s tem, da jih bodo napadli na suhem in na morju obenem ter jih izkušali pobiti. Ojama in Togo bosta napadla istočasno. Pariz, 26. maja „Matin" poroča iz Peterburga: Tu trdijo, da je pred dvema dnevi odpotovalo iz Sebastopola 1600 mornarjev. Nekaj jih je odpotovalo tudi v Kron-stadt. - Moštvo bo na morju zasedlo neke skrivne lsdje. Že dolgo se govori, da je Rusija kupila brodovje republike Cile. To ni res; pač pa se to lahko zgodi sedaj, ko je cela stvar potihnila. —- Danes govore, da je Togo v korejski ožini, a gotovega se ne ve ničesar. Berolin, 26. maja. Iz Sofije so dobili nekateri listi poročila, da je Bolgarija po naročilu Rusije od Argentinije kupila 4 moderne oklopne križarice in 3 torpedovke, katere bodo pod bolgarsko zastavo priplule v Novo Gvinejo, kjer jih bo čakalo rusko moštvo. Bolgarija dobi zato od Rusije kot plačilo železniških potrebščin v vrednosti 5 milijonov rubljev. Tokio, 26. maja. Ruski zastopnik v Pekinu je od kitajske vlade zahteval t a-k o j š n j i odgovor glede kitajske nevtra-litete v Mongoliji in zagrozil, da sicer ruske čete pridejo na mongolsko ozemlje. Kolin, 26. maja. Iz Hajlunčena poročajo, da sedaj armada Kurokijeva miruje. Skoro gotovo ji določajo nova stališča. po krivdi Antona Prvi je bil T o s a n t e je 1 j e n j a krvi Costo od obtožbe Izpred sodišča. Mina r a z p o č i 1 a. Pri zgradbi Bo-hinskega predora so delavci razdeljeni v dva oddelka. Prvi oddelek dela od 6. ure zvečer do 2. ure popoldne, drugi oddelek nastopi v rov ob 6. uri zvečer ter ostane do dveh ponoči pri delu. Vodja prvega oddelka je bil Anton (J o s t a iz Drena na južno Tirolskem doma. Ta je odredil, da se je 26 min položilo in vžgalo. Obdolženec Costa je opustil se iti prepričat, če so se vse mine vžgale. Po dogovoru, je bila njegova dolžnost, zaznamovati tako nevžgano mino na ta način, da se bi moral vtakniti košček lesa v zavrtano luknjo. Ko je ob 6. uri drugi oddelek v predoru delo nastopil, ni bilo najti nikjer dogovorjenega znamenja, pač pa je tičal v neki luknji sveder, kar bi pomenilo, da jo je treba za polaganje mine še globeje prevrtati. Zaradi tega je vodja druzega oddelka Amadejo Cen-tellegher ukazal delavcema Petru Longo in Balduinu Tosante, da naj dalje vrtata, kar sta ta dva tudi storila. A naenkrat se mina vžge, ki je tičala brez vednosti delavcev in C sta že prej v luknji, težko ranjen, a vsled z a s t r u p -u m r I. Sodni dvor je oprostil. Predolgo se je v Ameriki mudil. Jurija Justina, posestnika sina v Cabračah, so dvakrat pogrešali pri naborni stavi. Zato je bil kaznovan s tremi tedni ostrega zapora in bo še vrhu tega plačal 20 K denarne globe. Nevaren tovariš. Laška delavca Antonio Nardi in Domeniko Scarzello sta neko noč meseca aprila v Hrušici skupaj popivala. Ker se je Scarzello pred svojim tovarišem iz krčme zgubil in šel spat, prišel je za njim Nardi, trkal na duri njegovega stanovanja, ter ga kričaje klical, naj gre še ž njim naprej piti. Za silo oblečen vstopil je Scarzello iz svojega stanovanja v temno vežo. A tu ga je Nardi napadel ter mu zadal z britvijo dve ureznini, eno preko vrata, drugo na glavo. Nardi je bil obsojen na 4 mestce težke ječe. Nečloveški sin. Franc Lovrač, delavec v Voljemdolu, je znan kot surovež, vsaj je bil že zaradi tepeža in že celo zaradi uboja kaznovan. Neki večer je prišel nekoliko pijan v rojstno hišo, ter silil v brata, češ, da naj mu da doto. Nato je očital očetu, zakaj da mu ni dote izgovoril. — Oče, ki se ga je hotel ogniti, stopil je preko duri, obdolženec ga je pa na to s podkve katero je imel v roki tako udaril pe glavi, da je oče vznak padel. Nečloveški sin je obsojen na 6 mesecev ječe. Sprijen fanti n. Zaradi hudodelstva nenaravnosti je bil 25 let stari delavec Ignacij Kračun iz Češnice na Štajerskem doma obsojen na 6 mesecev težke ječe. Darovi. stave 2 K 20 h; Ivan Kolenc v Gornjem gradu 5 K; Ivana Zgonc v Velikih Laščah 5 K; O. Lenart Vavpotič v Ptuju zbirko vesele družbe 6 K 90 h; za mladinske spise 4 K; za družbin koledar 45 K 50 h. — Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Književnost In umetnost. * VIII. štev. .Zone" glasila kat.- narodnega dijjaštva prinaša sledečo vsebino : Z.: Narod in dijaštvo II.; F. K : Mati; Jason Saviljev: Obrazi resni hodijo z menoj.; F r i d i n s k i: Slovensko gledišče.; I. B.: Necu da budem „strogi" katolik. G 1 a s i i k : f iur. Karol Ojstriž. — „Danica" in .Ilirija". — Slov. kat. akad. društvo .Zarja*. — Shod sloven skih graških akademikov. Listek: Predavanje hrvatskega politika. — Akad. liga proti dvoboju. — Schillerjevo slavlje. — „Živijo" — prepovedan. — Število slušatel jev na graškem vseučilišču. )N a platnicah: Listnica uredništva. Dijaška dopisnica. — Poziv. # Nove orgije Zupanove. Dobro znana tvrdka bratov Zupanov v Kamni gorici je postavila v kratkem dvoje novih orgelj, in sicer ene na Oslici koncem lanskega leta, letos pa v G r a č i š c u v Istri. ^Primorski list" in .Naša sloga" sta polna hvale o teh orgijah in priporočata tvrdko bratov Zupanov kot izboren, domač, res umetniški zavod, ki zasluži, da se obračajo nanj naši odjemalci. — Za cerkev v T o m i š 1 j u pa je napravil nove orgije g. I. M i 1 a v e c v Ljubljani. Veščaki hvalijo tudi to delo. Družbi sv, Cirila in Metoda so od 1 do 31. marca 1905 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Upravništvo „Slov. Naroda" v listih od 1., 4, 8., 11., 15., 18., 22., 24. in 29. marca izkazane zneske skupaj 470 K 92 h; upravništvo „Mira* 241 K 74 b; upravništvo .Slovenca" 42 K 20 h; podružnice: ženska v Sežaci preostanek veselice 249 K; za Celovec in okolico 100 K; moška v Mariboru 501 K 38 h; ženska v Mariboru 152 K 40 h; za Skocjan na Koroškem prebitek veselice 23 K 50 h; moška v Kamniku 160 K; slavni občinski svet ljubljanski 500 K; posojilnice; v Brežicah 40 K; v Trbovljah 30 K; v Framu 10 K; v Konjicah 50 K; ljudska v Gorici 100 K; hranilnica v Senožečah 20 K; r Žužemberku 50 K; glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani 30 K; okrajna v Mokronogu 10 K; hranilnica in posojilnica pri St. Ilju v Slov. goricah 21 K 10 h; v Črnomlju 30 K; društva: bralno pri sv. Antonu v Slov. goricah zbirko na društveni zabavi 13 K 14 h; Mohorjani: v Dražgošah 2 K 70 h; v Šmarju pri Jelšah 5 K; v Dev. Mariji v Polju 20 K; v Skofji Loki 50 K; frančiškanske župnije v Ljubljani 9 K 20 h; v B.ttah in Banjšicah 7 K; v Ribnici na Štajerskem 5 K 60 h; trnovske župnije v Ljubljani 11 K; šentjakobske župnije v Ljub ljani 23 K; tvrdka Ivan Jebačin v Ljubljani na račun 300 K; volila: f Ivan Žnider-šič iz Matenjevasi 300 K; f Ivan Rode iz Ljubljane 444 K 75 h; Razni: Milan Vršič pri sv. Miklavžu pri Ormožu skupilo licitirane portorike na Vogrinovi gostiji 7 K 72 h; Ivan Traun iz Luč mesto venca na krsto pok. Lsop Jerana 8 K; Ivan Murkovič v Mali vasi pri Možganjcih zbirko 7 K 20 h; Zvonimir Brajkovič zbirko gasilnega društva v Rudolfovem 9 K; Ana Burdych iz Škofje Lika zbirko g. Lavrenčiča in Biinšeka .Novi Panoniji" 14 K 40 h; Jurij Sibanec iz Konjiške vasi zbirko 4 K; Zelenkovi svatje v Selcah pri Sv. Rupertu 7 K; občani iz Koprivnice na Štajerskem v spomin pok Andreja Goloba 8 K 84 h; Hinko Magister zbirko amerikanskih Slovencev 9 K 64 h Ferdo Tomažič iz Ljubljane od izgubljene Po svetu. a m O Čas opazovanja Stnnje barometru T min Temperatura po Celzija Vetrori Nel>« at E ► * e rt . "O K ► rt P- 25 9. zveč. 736-4 +91 sr. sever obl. 09 26 7. zjutr. 2. pop. 738 4 738-1 +7 6 + 14-4 brezvetr. sr. jvzh. megla del. ja.sno 67 dni; 4. pivci iz navade 57 let 59 dni; 5. pijanci: 53 let 13 dni. To učenost je prodajala zadnji čas tudi neka tvrdka v Dancigu kot plakat naslovom: Tolažba za pijance. — Urednik lista .Abstinenz" v Berolinu je pa vprašal tvrdko, odkod je ta statistika? Odgovor: „Ža1, da nismo mogli najti vira, iz katerega je naš rajni oče zajel to statistiko, mislimo pa, da je „Britisch Med. Ass.", reki amerikanski (') list. Kdo ne vename? Abstinentje pa trdijo, da so glede dolgosti življenja 22-26 odstotkov ra boljem od pivcev, in angleške in Švicar ske zavarovalnice za življenje dajejo absti centom po 10 procentov popusta, in te mo rajo vedeti zakaj! ffleteorolojično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm Srednja včerajšnja temp. +9 4», norm. +15 2". Vabilo na Gostilniška koncesija io79 2 -i za Ljubljano se odda takoj ali s I. avgustom. Ponudbe pod „Gostilniška koncesija" pošta Spod. Šiška. VII. redni občni zbor „Kmetijskega društva" v Rovtah pri Logatcu registrovane zadruge z omejeno zavezo kateri sc bode vršil v nedeljo, dne 4. junija 1905 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrditev računov za 1. 1904. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. V Rovtah, dne 23. maja 1905. losi i-i Načclstvo. Stroj, ki žaga papir in jeklo, izdelala dunajska tvrdka Wimmer. Iznašel je avstrijski Italijan Alemanijan. Stroj dela kakor šivalni stroj. Kakor dene šivilja blago pod šivanko, tako se položi tu pod žago vsakovrstno gradivo: deske, papir, usnje kovinske plošče. Mali stroj ravno tako epo prereže papir, postavim za slikarske vzorce, kakor večji stroji režejo jeklene plošče, debele do 2 cm. Ta izrajdba bo vrlo dobro došla mizarjem, izdelovalcem klavir jev, graverjem, kovinskim delavcem in drugim. Premeten slepar. Berolinske hotele je obiskal zadnje čase zelo navihan sle par. Bil je elegantno oblečen ter nosU ličen kovčeg v roki. Dal si je v prvem hotelu odkazati sobo. Drugo jutro je sklical vse hotelske uslužbence z močnim zvonjenjem v svojo sobo ter jim ves razjarjen pripove-vedoval, da mu je nekdo ukradel hlače, ki jih je obesil pred vrata v svrho snaženja. Vse iskanje je bilo zaman. Da bi ne prišel hotel na slab glas, je prosil hotelir gost?, naj molči ter mu kupil nove hlače in tudi 90 mark mu je povrnil, o katerih je gost trdi', da jih je imel v hlačnem žepu. Seveda so vsi lepo molčali o tatvini. Pozneje pa se je hotelir sestal s tovarišem, ki ima tudi velik hotel, in ta mu je pravil, da se je pri njem zgodil enak slučaj, samo, da je moral gostu povrniti 120 mark, ki jih je baje imel v ukradenih hlačah. Sodi iz papirja. Popolnoma novo in posebne vrsti uporabo je našel papir v tem, da so pričeli delati iz njega sode. Vinogradniki na Grškem, ki so le z največjo te žavo zamogli dobivati les za sode, (ker so tudi stroški za dobavo lesa preveliki), so sklenili rabiti papir za sode in tega sredstva se poslužujejo sedaj skoro po vsej grški deželi. Sestre dobrega pastirja so zopet na vrsti v liberalnih in socialncde mokraških listih. Ta red si je stavil nalogo, di rcSuje nravno propadle ženske in jih spravlja zopet na poštena pota. V mnogih slučij;h se jim to posreči, vselej pa seveda ne; to ni nič čudnega če pomislimo, da sprejemajo te sestre najbolj propale osebe, mnogokrat prostitutke. Ce se taka oseba ncče poboljšati, gre iz hiše in pride seveda zopet v d'užbo svojih liberalnih in socialno demokratskih „prijateljev", ki poskrte, da pridejo njene laži v časnike. Tako je bilo tudi v Gradcu. Knezoškofijski ordinariat je pa odred:| strogo preiskavo v samostanu, ki je dognala, da niti eno objavljenih očitanj ni utemeljeno. Te sestre se same bore z revščino in morajo prositi m'lodarov, da morejo skrbeti še za druge osebe. K?ko pridejo liberalci do tega da napadajo tako plemenite ženske, ki se žrtvujejo za rešitev rravr'h propalic? Liberalci — prijatelji, uvanovniki in zaščitniki bordelov, v katerih se duševno in telesno ruinirajo nesrečne žrtve njih*ve pohotaosti — naj skrijejo sramu svoja lica in naj molče! Alkohol je življenje! ? „Deutsche Destillateur-Z^itung" je hotela pobiti — absiinente! R*zposlala je tudi drugim časopisom neko Statistiko bajč iz .Britisch Me-dical Association", po kateri žive: 1. ki nič alkohola ne vživajo: 51 let 22 dni; 2. ki ga zmerno: 63 let 13 dni; 3. ki ga ne z namenom vpijaniti se, „po pameti" pijo: 59 let Novo! Dunajska splošna Novo! vzajemna družba za zavarovanje pogrebnih stroškov zavaruje vsote po 50, 100, 150, 200, 250, 300, 400 kron, katere se izplačajo v slučaju zavarovančeve smrti M" v teku 24 ur U8 donašatelju polične knjižice. 1033 G—4 - Mesečne premije so jako nizke. - Natančneja pojasnila daje: Glavno zastopstvo za Kranjsko »Dunajske splošne vzajemne družbe za zavarovanje pogrebnih stroškov" v Kranju. Podzastopniki z mesečno plačo In provizijo si iščejo za mesta z okolicami: Črnomelj, Idrija, Kamnik, Kostanjevica, Krško, Lož, Metlika, Radoljica, Rudolfovo in Škofjaloka, kakor tudi za vse večje občine na deželi. — Dober in trajni postranski zaslužek za čast. duhovščino, gg. učitelje na deželi občinske tajnike itd. 1082 2—1 Razpis. 8tr Radi oddaje popravila zvonika "gfi pri podružnici M. B. v Šmarji pri Št. Jerneju vršila se bode dne 8. junija ob 10. uri dopoldne ofertna obravnava. Vsi stroški so preračunjeni na 237905 K. Tesarski na 1099 25 K, kleparski na 910 K. Troškovnik in načrt so na ogled od 27. maja do 8. junija pri farnem uradu v Št. Jerneju. Vadija 10 0/0. V Št. Jerneju, 27. maja 1905. Podruž. cerkveno predstojništvo. Otvoritev sostllnlsKeaa vrta. „Pod gozdom" O) na Dolenjski cesti štev. 53. 0 Vljudno naznanjava vsem cenjenim gostom znancem prijateljem in slavnemu občinstvu sploh, da m^r otvorivn v nedeljo, 28. majnika gostilniški vrt. Točila bova različna pristna vina, vedno sveže gossko, marčno in bavarsko pivo, skrbela za dobro kuhinjo ter pošteno in točno postrežbo. Dobival se bo tudi dober pelinkovec, domača suha slanina, pa tudi kava, čokolada, mleko in sirovo maslo itd. Na razpolago je tudi več vrst desertnih vin v steklenicah kakor tudi v kozarcih. Vinotoč pod Blejskim jezerom. Sodeluje tovarniška »turška godba" iz Vevč. Non plus ultra. Začetek ob 3. uri popoldan. Vstopnina prosta. Na razpolago je tudi otroško igrališče, 5 različnih gugalnic, rusko kegljišče, telovadni drog in prostor za balinanje. Za obilen obisk se priporočava z odličnim spoštovanjem. 1080 1 1 Josip in Antonija Plankar. Hlodi Nova parna žaga v Ljubljani kupuje, začenši od 15. maja t. I. hlode po sledeči ceni: I 11, Hrastovih hlodov od 25 cm debeline naprej K 31, 24 Bukovih „ „ 28 „ „ „ „ 15, 16 Jelkovih „ „ 24...... „ 17, 16 Smrekovih „ „ 20 „ „ „ „ 18, 17 Borovževih „ „ 22...... „ 17, 16 dolgost od 2 metra naprej. Cene se razumejo per kubik meter franko državni kolodvor, Ljubljana. 255 c (30) Za daljša pojasnila blagovolite se obrniti na A. Deghenghi v Ljubljani. Lepit birmansko darilo! Krasna darila za birmo, kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh najrazličnejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu, Fran Čuden urar in trgovec v Ljubljani, Prešernove ulice, filijalka na Mestnem trgu. 2562 52—18 Novi cenilci tudi po pošti brezplačno. tteliifea Tiskarna priporoča rainoTrzlnt vizitiiice" nitki c*nš. Uojaslil boncert se vrši vsako soboto v hotelu ,pri južnem kolodvoru4 ob prosti vstopnini. Začetek ob 8. uri zvečer. Z velespoštovanjem udani Lorber. 857 13 -4 F. P. Vidic & Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino opeke 742 40—11 (Strangfalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te vrste strežniki so patentovani v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola. uar Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. Dve kočiji lahki, na pol pokriti, in sicer ena nova in ena rabljena, sta na prodaj z konjsko opravo pri Franc Jarcu v Medvodah 1039 3-3 Potrebujem čim prej več železniških tirov -""V*- in vagončkov. Kdor hoče dobro prodati, oglasi naj se pri Fr. Kaudeli, stavb, mojstru Oorjupove ulice št. 3. 1054 6-6 »Katoliško bukvama" Po celem svetu « znani so naši čudovito po ceni cev m Moški štiljetni, trpežni, s čepico..... par gld. 2 90 Moški čevlji na tra- kove, trpežni in eleg. „ ,, 3-25 Damski čevlji na tra- kove, lični in trpežni „ ,, 2-90 Damski čevlji na tra- kove, črni in barvani, solidni in praktični „ „ 180 Otroški čevlji na tra- kove, črni in barvani, solidni in praktični 11 >» 1™— j prodajalno,Katol. M. društva' v Ljubljani priporoča nova oficijelna molitvenika: v Šolski molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet v Ljubljani. Cena: rudeča obreza 80 vin., zlata obreza K 120; pri naročilih na posamezne izvode po pošti 10 vin. več. Večno življenje. Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet v Ljubljani. Cena: rudeča obreza K 120, zlata obreza K 160; posamezni izvodi po pošti 10 vin. več. Častiti gospodje kateheti dobijo pri skupnih naročilih na 10 izvodov en izvod brezplačno; na vsakih 20 izvodov pa damo po tri iztise kot nameček. U južno nemški predilnici lep, katoliški kraj, dobi nekaj rodbin delo. Cena, zdrava stanovanja so na razpolago. Dobre šole v kraju. Stroški za selitev se lahko izplačajo na račun in vračajo po dogovoru. Priglasila z naznanilom za delo zmožnih oseb pod šifro „S. T. 7608" na tvrdko Rudolf Mosse, Stuttgart. 1084 3 _! Specialiteta: Goodyear svetovno blagoM Alfred Franfiel ™j>membnejL tvornice za čevlje komanditna družba. v monarhiji. Podružnica v Ljubljani le v Spital. ulicah 9. Zastopnica: Josipina Herrisch. Lepo posestvo, obstoječe iz 1 hiše s 6. sobami in vrtom, cca. 600 sežnjev2, se na Javorniku, kjer je zel9 dober promet, vled odpo- tovanja cenO proda. V istej hiši je gostilna, katera iztoči letno 17000 1 vina. Vec se poizve pri A. Sušniku, trgovcu v L;ubljani, Zaloška cesta. 1075 2-2 chicht-ovo Zahtevajte ptn nakupu 671 60-84 štedilno milo z znamko ,Jelen". ^ Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime ..SCHICHT" in varstveno znamko »JELEN". Ono Je W zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. Varstvena znamka. Dobiva! se povsod