JU GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE |j|| LETO XXI______ Celje, maj — junij 1974 ŠTEVILKA 5.-6. Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, interno 430. Tisk: »Papirkonfekci-ja« Krško. Po mnenju Sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72 z dne 5. ,. 1974). Kako smo poslovali v prvem četrtletju V prvem trimesečju je podjetje kot celota ustvarilo 9.822.311 din za bruto sklade. V tem zne-sku je zajet tudi del izgube, ki odpade na partnerja VVB — Lacke und Farben v znesku 2.700.390 din, katerega pokriva le-ta. Po izločitvi dela izgube partnerja iz NDR, ostaja Cinkarni za bruto sklade 12.522.701 dinarjev, kar predstavlja 29,54% letnega planiranega zneska za bruto sklade. Bruto skladi so v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta, ko so znašali 1.776.453 dinarjev porastli za 452% brez upoštevanega zneska, ki ga pokriva partner iz NDR. Temeljne organizacije in poslovne enote stare Cinkarne (brez titanovega dioksida) so ustvarile za bruto sklade 21.250.295 dinarjev, medtem je TOZD titanov dioksid poslovala z izgubo v skupnem znesku 11.427.985 dinarjev. Od te izgube odpade na Cinkarno 8.727.595 dinarjev brez upoštevanja pokrivanja sklada skupne porabe. Obveznice federacije že naprodaj V skladu z izvajanjem politike čimhitrejše stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva izdaja SFRJ obveznice federacije s katerimi bodo financirane določene potrebe, ki jih pokriva zvezni proračun. Obveznice lahko kupujejo ta-stev kot tudi vsi občani, ko uporabniki družbenih sred- Obveznice so izdane v dveh serijah. Prva serija bo v prodaji do 30. junija 1974, druga pa od 1. julija do konca letošnjega leta. Obveznice so izdane v apoenih po 100,00, 200,00 1000,00, 2000,00 in 10.000 din. Prva serija obveznic zapade v izplačilo po prvem juliju 1975, druga serija pa zapade v izplačilo po 1. januarju 1976. Izplačevale jih bodo enote službe družbenega knjigovodstva. Pri nakupu obveznic imajo kupci razne ugodnosti, kot so: 9 Obveznice se obrestujejo po 10% obrestni meri. 0 Kupci obveznic bodo lahko uveljavili olajšave pri davkih, ki zapadejo v plačilo po 1. januarju 1975. Znižanje davka se kupcu obveznic priznava v višini 6% od minimalne vrednosti kupljenih obveznic. 0 Kupci bodo lahko obveznice uporabljali kot udeležbo pologa pri najemanju potrošniških posojil. Delovne organizacije lahko za nakup obveznic uporabijo: — sredstva na žiro računih, — do 30% sredstev rezerv, sredstva iz drugih skladov, katerih uporaba ni omejena. Zaradi velikega pomena prodaje in nakupa obveznic, saj na ta način zagotavljajo sredstva zveznega proračuna brez ukrepov, ki vplivajo na povečanje inflacije in gre potemtakem resnično za proti inflacijski ukrep ter zaradi velike ugodnosti kupcem obveznic, je prav, da tudi v našem podjetju v čimvečji meri zagotovimo odkup, omenjenih obveznic. V ta namen je akcija za organizacijo odkupa obveznic organizirana takole: 0 Centralni delavski svet bo na svoji prvi naslednji seji razpravljal in sklepal o nakupu obveznic za podjetje. Višina vrednosti odkupa obveznic bo odvisna od višine razpoložljivih sredstev v te namene. (Nadaljevanje na 4. strani) Izguba, ki je nastala v prvem trimesečju pri proizvodnji titanovega dioksida je bila za to razdobje pričakovana spričo dinamike po osnovnem planu načrtovane proizvodnje za to razdobje in prodajnih cen, ki so bile dogovorjene za to razdobje s partnerjem iz NDR. Zaradi montaže filtrov smo za prve tri mesece planirali le 13,5% letne planirane proizvodnje, ki pa je bila dosežena le s 94,44 %, kar je predvideno izgubo povečalo. Izpad je nastal v januarju kot posledica okvar, ki so sledile redukciji električne energije. S povečevanjem proizvodnje po planu (kar se realizira) in doseganjem višjih prodajnih cen od onih, ki so bile dosežene v prvem trimesečju, bo v naslednjem razdobju izguba upadala. Kolikor bo proizvodnja potekala po osnovnem planu in bo ekonomičnost v okviru planirane, bo mogoče že v začetku tretjega trimesečja pokriti stroške poslovanja tekoče proizvodnje. Na boljše finančne rezultate od tistih, ki so bili za to razdobje planirani, so vplivali naslednji tokovi: ■ Intcnziviteta podražitev v pr- vem trimesečju še ni dosegla pričakovane po planu, saj je bilo v tem razdobju v merilu celotnega podjetja obračunano le 4.412.392 dinarjev odstopanj od planiranih nabavnih cen surovin, energije in ostalega materiala, kar je znatno manj od četrtine letnih predvidenih podražitev; do zelo občutnih podražitev je prišlo šele v aprilu, zaradi česar moramo pričakovati v naslednjih razdobjih zmernejši porast dohodka. ■ S povečevanjem obsega poslovanja nad planiranim v metalurgiji, je bila ustvarjena dodatna masa prvega pokritja. ■ Z doseganjem večjih cen od planiranih v metalurgiji je bila ustvarjena dodatna masa dohodka. ■ Stroški poslovnih enot vzdrževanja, transporta in glavne direkcije so bili manjši od realizacije. Da v tem razdobju niso bili rezultati še boljši so vplivali naslednji tokovi: — negativni rezultat TOZD titanov dioksid, — nedoseganje planiranega obsega poslovanja ostalih TOZD. OBSEG POSLOVANJA Gibanje realizacije Letna planirana vrednost bruto realizacije, kot jo vodi knjigovodstvo, je bila za to razdobje dosežena z 22,36% (25% = 100), medtem ko je bila planirana vrednost neto realizacije dosežena z 22,43%. Doseganje četrtine letne planirane vrednosti realizacije je nizko predvsem zaradi predvidene dinamike po osnovnem planu načrtovane proizvodnje titanovega dioksida, ki predvideva intenzivnejši porast proizvodnje in realizacije ter višje cene, šele od drugega trimesečja dalje. Zaradi (Nadaljevanje na 2. strani) Kolikšen regres za letni dopust Poslovni odbor je na zadnji seji v mesecu maju razpravljal med drugim tudi o višini regresa za letni dopust, ki naj bi ga prejeli delavci, zaposleni v naši organizaciji združenega dela. Po razpravi o predlogih osnovne organizacije sindikata in kadrovskega sektorja ter razširjenega političnega aktiva je poslovni odbor predlagal centralnemu delavskemu svetu odobritev regresa za letni dopust v višini 750,00 din za vsakega člana kolektiva, ki je upravičen do regresa, 150,00 din na zaposlenega člana kolektiva pa naj bi izločili za regresiranje organiziranega letovanja. Regres za letni dopust bodo predvidoma začeli izplačevati 15. junija 1974. leta. Cinkarna in Progres, podjetje za mednarodno trgovino iz Beograda sta podpisali samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju. Več o tem berite na 10. strani Kako smo poslovali v prvem četrtletju (Nadaljevanje s 1. strani) tega pa je bil osnovni plan prodaje dosežen s 103 %. din, zaradi povečanja obsega prodaje znaša torej povečana vrednost ralizaeije 16.600.725 din. nje titanovega dioksida, saj je za to tehnologijo potrebno vložiti manj živega dela. V preostalem delu podjetja (brez upoštevanja titanovega dioksida) produktivnost stagnira, ker niso bili v celoti doseženi planirani proizvodni rezultati. V metalurgiji in grafiki je sicer produktivonst dela porastla, zato pa je padla v kemiji in galva-ni. Vplivi na odstopanje po osnovnem planu načrtovane vrednosti prodaje. Doseganje palniranega obsega prodaje Zaradi povečanja obsega proizvodnje nad planiranim znaša porast 48.396.520 din, zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje pod planiranim znaša izpad 31.795.795 Vpliv cen na gibanje planirane realizacije Zaradi nižjih cen od planiranih znaša izpad 12.344.152 din, zaradi višjih cen od planiranih znaša povečanje 11.053.303 din, zaradi nižjih prodajnih cen znaša izpad 1.290.849 din. Zaradi navedenih vplivov znaša povečanje realizac. 15,309.876 dinarjev DOSEGANJE OSNOVNEGA PLANA REALIZACIJE IN VPLIVI NA LETO PO TOZD IN PE v dina TOZD — PE Iz naslova količin Iz naslova prodajnih cen Saldo več manj več manj več manj Metalurgija 28.361.029 5.451.733 9.291.051 1.657.158 30.543.189 — Kemija Grafika 10.131.453 11.169.040 840.613 1.525.033 — 1.722.007 3.436.413 4.097.143 920.163 840.097 — 580.064 Titanov dioksid 1.405.536 8.709.264 — 8.270.057 — 15.573.785 Transport Vzdrževanje, 1.596.126 893.446 876 51.807 646.749 — energetika — — — — — — GIBANJE PROIZVODNJE Primerjava s proizvodnjo, ki je bila odsežena v istem razdobju preteklega leta. V letošnjem prvem trimesečju ugotavljamo izredno visok porast vrednosti blagovne proizvodnje in to kar za 34,32 % v primerjavi z ono, ki je bila dosežena v istem razdobju preteklega leta. Na ta visok porast je v glavnem vplivala proizvodnja titanovega dioksida, ki je v prvih mesecih preteklega leta še ni bilo; saj je vrednost proizvodnje v ostalih TOZD porastla letos le za 5,67%. Posamezne TOZD in PE so letos v primerjavi s preteklim letom dosegle naslednje proizvodne rezultate: v 000 din TOZD — PE Vrednost ustvarjene proizvod, po lastnih cenah 1 — 111773 1 — III. 74 1 — 111.73 = 100 Metalurgija 40.324 42.796 106,13 Kemija 20.386 20.110 98,65 Grafika 13.805 16.400 118,80 Vzdrževanje-galvana 132 181 136,84 Cinkarna brez TiO, blagovna 64.273 67.920 100,67 Cinkarna skupaj — 18,411 — — blagovna proizvodnja 64.273 86.331 134,43 TOZD Kemija je dosegla manjšo vrednost proizvodnje od one v preteklem letu zaradi manjše proizvodnje naslednjih proizvodov: cinkovega belila za (8,11 %) cinkovega sulfata (za 6,75%), svinčevih oksidov (za 62,47 %), modrga bakra (za 45,93%), flo-vita (za 28,07%) in superfosfata, ki letos in več v proizvodnem programu. Doseganje planiranih proizvodnih nalog TOZD odnosno PE Doseganje planov v indeksih osn. za marec 74 osn. MII. 74 letnega l-lll. 74 Metalurgija 116,64 Kemija 107,09 Grafika 94,73 Vzdrževanje — galvana 71,85 Cinkarna brez Ti02 92,79 Titanov dioksid 117,20 Cinkarna skupaj 98,00 Iz gornjega pregleda je razvidno, da ne dosegamo planskih proizvodnih zadolžitev v merilu celotnega podjetja, ki se nanašajo na blagovno proizvodnjo. Kumulativni osnovni plan je v prvem trimesečju dosegla le TOZD metalurgija, medtem ostale organizacijske enote le-tega niso dosegle. V TOZD kemija je bil dosežen osnovni plan naslednjih proizvodov, cinkovega belila, natrijevega sulfida, zemeljskih in VOBA barv, osnovne antikorozijske barve, korocinka in betonskih vo-tlakov. Proizvodnja vseh ostalih 120,39 28,98 85,10 21,35 96,49 23,04 72,30 18,08 97,38 25,05 94,44 12,76 96,74 20,64 proizvodov pa ni dosegla plani- rane. V TOZD grafika ni bila dosežena planirana proizvodnja: folij za montažo, tiskarskih barv, pomožnih sredstev in organolov. Tiskarna prav tako ni dosegla planiranega prometa uslug. Zaostanek za planirano proizvodnjo v TOZD titanov dioksid izhaja iz meseca januarja. Produktivnost dela na zaposlenega v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Produktivnost dela je v merilu celotnega podjetja v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta porastla za 20,19 %. Ta visok porast produktivnosti dela izhaja v celoti iz nove proizvod- POVPREČNI OSEBNI DOHODEK NA ZAPOSLENEGA NA PODLAGI VKALKULIRANIH UR Leto 1973 I.-III. 1973 l.-lll. 1974 Indeksi l.-lll. 1974 ____Leto 73 l.-lll. 1973 Dinarjev 2.055,90 1.859,31 2.388,00 113,72 125,74 Finančna učinkovitost poslovanja Primerjava s planiranim rezultatom Kljub temu, da intenziviteta podražitev še ni dosegla tiste, ki je bila planirana v letnem merilu in kljub izredno dobrim rezultatom TOZD metalurgija, ni bil dosežen planirani dohodek. Porabljena sredstva so hitreje rast-la od neto realizacije, zaradi česar so le-ta porastla v strukturi prodajne cene od 80,49 % na 82,79 %. Na ta gibanja je vplival močan porast storitev in amortizacije (novi predpisi). Zaradi teh gibanj, ki so posledica poslovnega rezultata titanovega dioksida, je udeležba dohodka v strukturi prodajne cene padla od planiranih 17,67 % na 15,55 %. Ustvarjeno je bilo le 19,79 % let- ne planirane mase dohodka v merilu celotnega podjetja. Tudi stroški, ki se pokrivajo iz dohodka, so rastli hitreje od neto realizacije. Vendar pa je bila planirana masa za bruto sklade Cinkarne z upoštevanjem pokritja izgube, ki odpade na partnerja VVB Lacke und Farben vseeno dosežena. Primerjava z rezultati, doseženimi v istem razdobju preteklega leta. Celotni dohodek (z upoštevanjem interne realizacije je po-rastel za 158,59 %, dohodek jepo-rastel za 98,18 %, družbeni proizvod je porastel za 118,34%, sredstva za sklade so porastla za 452,92%, družbeni proizvod na zaposl. je porastel za 96,14 %. PREGLED DOSEGANJA BRUTO SKLADOV V POSAMEZNIH POSLOVNIH ENOTAH v dinarjih TOZD, PE Planirano za I. 1974 Dosež. l.-lll. 1974 Dos. letnega plana v % 11.994.880 10.669.523 88,95 Kemija Celje Kemija obrat Mozirje 16.982.317 5.078.920 29,91 110.701 819.056 739,88 Titanov dioksid 36.686.357 — 11.427.985 — Vzdrževanje — energetika — 454.507 + 2.006.280 — Transport — 276.713 + 884.214 — OSS — 447.780 + 1.018.530 — Celotno podjetje -f VVB Lacke u. Farben 71.972.526 9.822.311 13,65 PREGLED NEKATERIH STROŠKOV V PORABLJENIH SREDSTVIH Planirano za Vkalkulirano % doseganja leto 1974 jan. - marec 74 plana 248.613 59.366 23,88 398.976 123.032 30,84 Potni stroški v tujini 199.809 25.639 12.83 533.863 95.851 Dnevnice v tujini 255.034 26,426 10,36 Stroški reklame in propagande 1.629.901 217.437 13,34 Izdatki za preprezentanco 224.742 116.755 51,95 Ustanovljen solidarnostni sklad Centralni delavski svet je na svoji 7. redni seji dne 26. marca 1974 obravnaval sklepe delavskih svetov TOZD in OSS, da se v združenem podjetju Cinkarna ustanovi solidarnostno intervencijski sklad. Sklad se formira iz sredstev proste amortizacije za 1974. leto tako, da vsaka TOZD ali PE nameni v sklad 20% planiranih prostih sredstev amortizacije. Ob solidarnostnih investicijah se posojilo vrača s 3,5% obrestno mero. V primerih pa, ko bodo ta sredstva uporabljena za novo investicijo, se stopnja obrestne mere določi s posebnim dogovorom. Omenjena sredstva bodo uporabljena izključno v primerih, ko je posamezni enoti zaradi višje sile ali ob trenutno izrazito neugodnih pogojih potrebna intervencija. Istočasno zagotavljaj o tako zbrana sredstva možnost popolnejšega vsklajevanja poslovanja v posameznih delih podjetja. V normalnih pogojih služijo vložena sredstva kot kvalitetna obratna sredstva tisti enoti, ki je delež vložila. V primeru koriščenja pa s uveljavi takoimenova-ni posojilni odnos. Vložena sredstva se po zaključnem računu praviloma vrnejo TOZD in PE s tem, da se za naslednje leto ponovno določi način združevanja v solidarnostno intervencijski sklad. O uporabi sredstev sklada odloča Centralni delavski svet podjetja. Praznovanje 50. obletnice zloma ORJIINE v Zasavju V revirjih so pripravili praznovanje enega izmed najpomembnejših dogodkov iz bogate, revolucionarne zgodovine delavskega gibanja v revirjih. Prvega junija 1974. je poteklo namreč 50 let od zgodovinskega spopada slovenskega delavstva s fašistično organizacijo Orjuna. Tega dne je slovenski proletariat na čelu z revirskimi rudarji — delavci pod vodstvom Komunistične partije, skupno z delavskimi obrambnimi četami PAČ iz revirjev in Ljubljane zadal tej organizaciji odločilen udarec, od katerega se ta jugoslovanska fašistična organizacija ni več opomogla. Dogodki v Trbovljah so sestavni del boja jugoslovanskega delavskega razreda proti takratnemu centralističnemu režimu v Jugoslaviji ter jugoslovanskemu nacionalizmu, ki ga je ponujala Orjuna, prežetega z brutalnostjo fašizma ter so kot taki pripomogli, da je bil odbit prvi val fašizma v Jugoslaviji. Obnavljajoča se moč delavskega razreda je navedla centralistični režim, da odobri najavljeni pohod Orjune v Trbovlje, »v rdečo komunistično trdnjavo.« Pohod je pomenil predrzen izziv tako delavstvu kot nacionalnim opozicijskim silam, v prvi vrsti komunističnemu gibanju. Za ta pohod je Orjuna zbrala pristaše iz vse Slovenije, Zagreba, Splita in drugod s čimer je prerastel okvir slovenskega političnega dogajanja in prejel značaj akcije v vsedržavnem obsegu. Orjuna je v Trbovljah tako nastopila kot udarna pest centralističnih in hegemonističnih krogov srbske bružuazije. Pod vodstvom Komunistične partije v Sloveniji so se rdeči revirji zavestno in načrtno pripravljali na oborožen odpor proti Orjuni v Trbovljah. Delavstvo je v Trbovljah branilo svoj kraj, svoje domove, svoje pridobitve in svojo kulturo. Ravnalo je v skladu z opozo- rili in navodili Komunistične partije ,ki ji gre zasluga, da je zgodaj spoznala nevarnost fašizma — grožnjo slovenskemu narodu kot celoti. Po aprilski generalni stavki leta 1920 je bil to najhujši notra-nje-politični spopad v Sloveniji. V njem se je odrazila ostra razredna napetost in ostra nacionalna kriza v takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dan 1. junij 1924. leta zato označujemo v zgodovini boja delavskega razreda kot pomemben dogodek in zmago delavskega razreda v zaustavitvi fašistično-nacionalističnega pohoda v takratni Jugoslaviji. Zato tudi stališče Izvršnega biroja Predsedstva ZK Jugoslavije, da ob 50-letnici zloma Orjune v Zasavju tem akcijam in borbi delavskega razreda po vsej državi damo vsejugoslovansko obeležje in pomen. Priprave na praznovanje te pomembne obletnice, ki jih je vodil poseben 30 - članski republiški odbor pod vodstvom predsednika CK ZKS tov. Franceta Popita imajo zato vseslovenski in tudi jugoslovanski značaj. Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune so v Zasavju obeležili z vseslovensko delavsko proslavo, ki je bila na sam dan spopada, tj. 1. junij 1974 v Tr- bovljah. Na proslavi, ki se jo je udeležilo 25 do 30 tisoč ljudi iz vse Slovenije, je govoril sekretar Izvršnega biroja Predsedstva ZKJ tov. Stane Dolanc. Proslava je bila sklenjena s kulturnim programom v katrem je nastopilo 780 članov kulturnih skupin iz vsega Zasavja ter vseljudskim praznovanjem po končani proslavi. Vsebinski koncept praznovanja 50. obletnice zloma Orjune v revirjih izhaja od kontinuitete revolucionarnega delavskega gibanja od konca leta 1918 pa vse do današnjih dni. To ponjeni, da praznovanje te obletnice ni posvečeno samo -samemu spopadu rudarjev, revirskih delavcev z Orjuno, ampak da obsega čas in dogodke v letih med obema vojnama, ko je v rudarskih revirjih vznikla »Komunistična partija«, vznikla »trboveljska komuna«, ko je prišlo v dneh od 20. julija do 17. septembra 1923. leta do največje rudarske stavke, zasedbe rovov in gladovne stavke in ko so v zasavskih revirjih zrastla množična delavska kulturna društva, kakor tudi obdobje graditve nove Jugoslavije. Današnji čas daje vsemu temu poseben pečat, saj prav v tem obdobju s sprejetima ustavama nadalje razvijamo in poglabljamo razredno usmeritev naše družbe ter s tem vlogo in položaj delavskega razreda s tem, da dokončno uresničujemo težnje delavskega razreda® po osvoboditvi in oblasti«, cilje, za katere so se borili tudi rudarji, delavci iz rdečih revirjev. Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune v Zasavju tako pomenil manifestacijo delavstva iz vse Slovenije s čimer je izpričana vztrajna borba delavskega razreda za nov in drugačen svet, za nove družbene odnose na osnovah, ki so koncipirane v ustavi SFRJ in SRS. Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune pa so v Zasavju — Trbovljah trajno zabeležili z odkritjem novega spomenika. Novi spomenik, ki je postavljen na kraju samega spopada t. j. pred muzejem ljudske revolucije v Trbovljah, ima sicer vsa obeležja spopada z Orjuno, vendar pa v svoji zasnovi pomeni življenje in borbo delavskega razreda, ki jo je le-ta prehodil in doživljal v pretekli zgodovini. Spomenik izdeluje naš rojak kipar Stojan Batič. Pomembna kulturna pridobitev za Trbovlje in tudi Zasavje pomeni sedanja sanacija muzeja ljudske revolucije v Trbovljah. S preureditvijo tega objekta je v Trbovljah omogočeno, da bo muzej imel tisto vsebinsko vrednost in pomen, ki mu glede na preteklo bogato, revolucionarno zgodovino Trbovelj in revirjev tudi upravičeno pripada. Po programu praznovanja so imeli v Zasavju v zadnjem tednu meseca maja t. 1. vrsto kulturnih in športnih prireditev. Na teh prireditvah naj bi predvsem sodelovala kulturna in športna društva iz delavskih centrov Slovenije; vrsto prireditev pa so organizirala društva iz Zasavja. V program je vključena tudi šolska mladina iz Zasavja. S svojim programom pa se v praznovanje vključuje prav tako slovenska mladina, ki je 50. obletnico zloma Orjune določila kot svojo osrednjo proslavo v tem letu. Zanimivosti Obisk diplomatov iz NDR Pred dnevi so obiskali našo organizacijo združenega dela diplomatski predstavniki iz Nemške demokratične republike Helmut Ziebarth izredni in opolnomoče-ni ambasador DDR, Horst Scha-dow, generalni konzul DDR, VVolfgang Fichter, ataše ambasade in Wolfgang VVagner, dipl. ing., ekonomski svetnik ambasa- de DDR. Goste je v imenu Cinkarne sprejel namestnik generalnega direktorja Rudi Sibli, dipl. ing. V prisrčnem razgovoru, v katerem so sodelovali predstavniki občinske skupščine, samoupravnih organov, družbeno-političnih organizacij, vodstva OZD in TOZD, so gostje iz Nemške de- mokratične republike dejali, da je bilo dosedanje sodelovanje med obema državama pri izgradnji tovarne titanovega dioksida zelo uspešno, izrazili pa so tudi prepričanje, da se bodo taki odnosi med obema državama, zlasti pa med obema podjetjema še poglobili. Po končanih razgovorih so si gostje ogledali tovarno titanovega dioksida. Ali veste kako dolga je ena sekunda? Verjetno bo kdo rekel, da sploh ni dolga, in je nepomembna, a poglejmo nekaj zanimivih podatkov, ki nam kažejo, da se v pičli sekundi lahko marsikaj zgodi. Če se človek na vso moč trudi, preteče v eni sekundi 10 m, pes zmore v sekundi 8 metrov, noj 14 m, zebra 19 m, zajec 20 m, gepard, ki je najhitrejši na trdih tleh pa celo 33 m v sekundi ali 118 km na uro. Torej je gepard hitrejši od fička, ki v sekundi prevozi največ dobrih 30 m. Športni avtomobil npr. Porche 917 prevozi v največji hitrosti 61 m v sekundi, dirkalno vozilo »Blue Flame« pa kar 280 m v sekundi. Med ptiči je najhitrejša črna burjevka, ki preleti v sekundi 115 m ali 415 km v eni uri. Topovska granata preleti v eni sekundi 1600 m, medtem ko najhitrejša letala X-15 napravijo v eni sekundi pot dolgo 2 kilometra. Štirikrat hitrejša od najhitrejših letal pa je bila vesoljska ladja Apollo — 16, katere največja hitrost na poti proti luni je bila 8000 m v sekundi. Sicer pa se na svetu v vsaki sekundi rodijo 4 otroci, v isti sekundi pa umro trije. NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU ® NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU t V mesecu aprilu je bilo osemnajst nezgod pri delu, in v PE vzdrževanje in energetika: strojno vzdrževanje 5, (22); ele-ktro vzdrževanje 1, (2); ARM 1, (2); TOZD metalurgija: keramika 1, (4); valjarna 3, (8); TOZD grafika: tiskarske plošče 4, (7); TOZD titanov dioksid: proizvodnja 3, (7). Številka v oklepaju pomenijo skupno število nezgod v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Na poti so se poškodovali: Špi-ljak Anton — strojno vzdrževanje Butinar Lovro — transport; Jus Franc in Keres Buro oba iz titanovega dioksida. Brez nezgod v tem mesecu so bili: OSS — glavna direkcija; PE transport in TOZD kemija. PRI DELU SO SE POŠKODOVALI: PE VZDRŽEVANJE IN ENER-GETIKA Strojno vzdrževanje Curk Stanko (2. nezgoda). Pri podlaganju lesa pod grabilec se je zaškalil v kazalec desne roke; (naglica pri delu). Jutriša Anton (1. nezgoda). Pri popravilu lopute se je iz silosa vsulo cinkovo belilo, ponesrečenec je odskočil in z glavo udaril v drug silos; (nesmotrn način dela). Toman Adolf (5. nezgoda). Ko je odpiral vrata bunkarja se je sprožil cevni drog in ga udaril nad desnim ušesom; (nedisciplina sodelavcev). Velenšek Avgust (5. nezgoda). Pri rezanju pločevine se je urezal na zapestje leve roke; (naglica pri delu). Žnidaršič Peter (1. nezgoda). Pri razkladanju materiala mu je stisnilo prstanec desne roke; (slaba organizacija dela v skupini). Elektro vzdrževanje Šket Lado (1. nezgoda). Ko se je vračal z mopedom iz skadišča drobnega materiala je na dvorišču trčil v tovornjak in se poškodoval; (osebna neprevidnost). ARM Plevnik Anton (1. nezgoda). Pri dvigovanju uteži, si je poškodoval podlaket desne roke; (napor). TOZD METALURGIJA Keramika Varga Ljudevit (1. nezgoda). Zaradi neprimernega vlečenja vozička iz tunelske peči, si je poškodoval gleženj desne noge; (naglica pri delu). Valjarna Dečman Marjan (1. nezgoda). Pri obrezovanju pločevine ga je udaril ročaj Škarij v zgornjo u-stnico; (naglica pri delu). Fijačko Edvard (1. nezgoda). Pri valjanju mu je spodrsnila desna roka ob rob pločevine in se je urezal na kazalec; (naglica pri delu). Verbič Franc (7. nezgoda). Pri valjanju pločevine je začutil močno bolečino v desnem ramenu; (naglica pri delu). 4 CINKARNAR TOZD GRAFIKA Tiskarske plošče Bombek Irena (1. nezgoda). Slabo zapeta dvigalka je povzročila zdrsnitev stresalne mize, nosilna vrv pa jo je udarila po levem ramenu; (osebna nepazljivost). Bordevič Živanka (1. nezgoda). Slabo zapeta dvigalka je povzročila padec stresalne mize pri čemer jo je rob mize udaril v zapestje desne roke; (osebna nepazljivost). Pungeršek Viktor (3. nezgoda). Pri skoblanju poravnalne letve mu je spodrsnilo in si je poško- Osrednje prireditve se bo udeležilo iz Slovenije 100 delegatov temeljnih organizacij združenega dela in 50 delegatov krajevnih skupnosti, iz drugih republik in pokrajin pa bo na prireditvi 150 delegatov temeljnih organizacij združenega dela in 50 delegatov krajevnih skupnosti. (Nadaljevanje s 1. strani) # Za vse člane kolektiva, ki bodo želeli kupiti obveznice federacije bo naročila zbirala služba v prostorih družbeno-politič-nih organizacij in tajništvu sa-mupravnih organov. Ker pričakujemo, da bo nakup obveznic najbolj intenziven v dneh izplačila osebnih dohodkov, je prav, da se člani kolektiva telefonično ali na kak drug način informirajo o dejanskih pogojih nakupa obveznic. Odkup obveznic s strani članov, kolektiva bo mogoč s predložitvijo gotovine v znesku vrednosti obveznice. Tehnična opravila bo opravila omenjena služba. Ob sklepu obvestila želimo še enkrat opozoriti na dejstvo, da so obveznice I. serije v prodaji le do konca tega meseca in jih kasneje ne bo mogoče več kupiti, zato prosimo, da vsi zainteresirani upoštevate rok nakupa le-teh. doval palec in kazalec desne roke; (naglica pri delu). Pušnik Mihael (1. nezgoda). Zaradi neustrezne uporabe zaščitnih rokavic je dobil vnetje kože na desni roki; (nediscipliniranost). TOZD TITANOV DIOKSID Prozvodnja Golob Milan (1. nezgoda). Pri snemanju palete iz skladovnice je slednjo prehitro spustil na koleno in si ga poškodoval; (osebna nepazljivost). Kovačevič Boško (1. nezgoda). Pri prenosu tehtnice se je spotaknil in padel ter si pri tem poškodoval kazalec in sredinec leve roke; (nesmotern način dela). Vaclavek Slavko (1. nezgoda). Pri naravnavanju vreč na transporterju ni opazil, da na traku manjka letev kamor je stopil in si poškodoval gleženj desne noge; ((hiba na transporterju). PRIREDITVE NE LE V LJUBLJANI MARVEČ PO VSEJ SLOVENIJI Organizatorji letošnje osrednje prireditve ob dnevu samoupravljavcev — republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in republiški odbori sindikatov, svet Podatki nezgod nam kažejo še eno značilnost ,na katero želimo opozoriti t. j. da kar'50% vseh poškodovancev predstavljajo novinci. Iz tega lahko zanesljivo sklepamo, da je novincem pri uvajanju v delo posvečena premajhna skrb in da bodo morali zato skupinovodje predvsem pa delovodje posvetiti temu problemu več pozornosti. Izgubljeni dnevi zaradi nezgod pri delu in na poti: Pri delu Na poti april kumul. april kum. Gl. direkcija 52 187 26 157 Vzdr.ž in energ. 113 451 11 20 Transport 26 128 3 14 Metalurgija 40 167 19 51 Kemija 52 313 — 16 Grafika 81 158 — 20 Titanov dioksid 45 135 12 29 SKUPAJ 409 1539 71 307 Služba za varno delo Zveze sindikatov Jugoslavije, Asociacija klubov samoupravljavcev Jugoslavije, skupščina SRS, skupnost slovenskih občin in centralni komite ZKS — so se dogovorili z občinskimi organizacijami Zveze sindikatov, Zveze komunistov in skupščinami, da bodo v juniju in juliju tudi pri njih organizirali podobne prireditve, na katerih bodo med drugim tudi pripravili razpravo za svoje delegate, ki bodo sodelovali na osrednji prireditvi v Ljubljani, ali pa razpravljali o gradivu osrednje prireditve. Dogovorili so se tudi, da bodo prireditve organizirali kolikor bo mogoče medsebojno vsebinsko in časovno u-sklajeno in da bodo zagotovili njihov manifestativen značaj. Kaže torej, da bo letošnji junij v Sloveniji v znamenju razgibanega proslavljanja dosedanjih dosežkov jugoslovanskega samoupravljanja! TEDENSKI URNIK ŠPORTNO REKREACIJSKIH POPOLDNEVOV SREDA: kegljanje, v Štorah od 16. do 18. ure ČETRTEK: rekreacijski center na GRIČKU za cinkar-narje od 16. ure dalje; možna rekreacija: odbojka, mali nogomet, streljanje, lokostrelstvo, rusko kegljanje, mini golf, namizni tenis, TRIM steza, badminton, pikado, otroško igrišče (pesek) in košarka. SOBOTA: kegljanje na kegljišču Ingrad od 17. do 19. ure. TOREK IN PETEK: od 16. ure dalje igranje namiznega tenisa v dvorani (baraka) pri ambulanti. ČETRTEK: streljanje v dvorani pri ambulati od 16. ure dalje. Vabljeni! V LJUBLJANI BO 27. JUNIJA OSREDNJA JUGOSLOVANSKA PRIREDITEV OB DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV Preverili bodo našo samoupravno prakso Pripravljalni odbor za prireditve ob letošnjem dnevu samoupravljavcev 27. junija je že izdelal vsebinski in organizacijski okvir osrednje in vsejugoslovanske prireditve. Ta bo v Ljubljani, kjer se bodo dopoldne delegati in gostje zbrali v skupščini SRS in poslušali referat Franceta Popita o izkušnjah pri uresničevanju ustave v družbeno-ekonomskih odnosih ter prisostvovali podelitvi priznanj Zveze sindikatov Slovenije organizacijam in posameznikom za njihov prispevek v uveljavljanju samoupravljanja. Popoldne pa se bodo po lastnem izboru vključili v eno izmed 17 tematskih razprav o različnih vprašanjih v zvezi s samoupravljanjem v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in inštitucijah. Novice iz celjskega gledališča Proti koncu sezone Slovensko ljudsko gledališče Celje se naglo približuje koncu letošnje sezone. Prav na kratko preletimo igre, ki jih je do danes odigralo za najrazličnejše obiskovalce doma v Celju in drugod. V kratkem bo namreč zadnja premiera, postavljena je na 17. maj, nato pa bo v mesecu juniju in že v drugi polovici maja pripravljalo novo sezono, za katero so bila dela izbrana že ob Novem letu. sedno trga, ropa, uničuje vse, česar se dotakne. Nalaga dvojne, trojne davke, jih sam izterjuje, pobija plemiče, da bi se polastil njihovega premoženja, likvidira sodnike, ker ga pri priči ne ubogajo, v deželo v najkrajšem času zanese skrajno revščino, nered in nesrečo. Eden izmed sinov bivšega kralja se reši in osnuje odpor. Vsa zgodba do Ubujevega strahopetnega bega v Francijo je preprosta ,vse je na dlani, nič ni skrito podobno kakor v gledališču lutk, za katere mladega slovenskega dramatika Frančka Rudolfa. Pripoveduje o razmerju med grofom Hermanom in njegovim sinom Friderikom, o njunem sporu zavoljo Friderikove žene Veronike z Desnic. Zgodba se začne v zelo razigranem okolju sejmarskih glumačev, ki hodijo od sejma do sejma, kažejo slike in prikazujejo grozljive zgodbe. Sami tudi posegajo v spor, saj sta Herman in Friderik le dva od njihove komedijantske skupine. Z mnogo uspeha je bila odigrana tudi komedija »Kralj Malhus« Ervina Fritza, ki je povzel snov po Cankarju in jo docela po-svoje obrnil. Tudi »Požar« Igorja Torkarja je žel veliko hvale in igran je bil na festivalu malih odrov v Novi Gorici, povabljen pa je bil tudi v Beograd na festival monodrame. V tem delu je namreč glavni nosilec besede in dogajanja le en igralec, v našem primeru Sandi Krošl v uspešni vlogi klovna Valentina. Sredi sezone smo začeli igarti gledališko pravljico »Igra o zmaju«, ki jo je napisal celjski dramatik Juro Kislinger, in pa recital »Za staro pravdo«, posvečen kmečkim puntom na Slovenskem in Hrvaškem. Obe deli še uprizarjamo in ju toplo priporočamo. Sezono smo odprli s pesniško dramo Vena Tauferja »Prometej ali tema v zenici sonca«, ki obravnava klasično snov o prinašavcu ognja, počlovečnem bogu Prometeju. Naslednje delo je bilo tragikomedija velikega ruskega pisatelja Čehova »Utva« (Galebica). Vsa dela letošnje sezone so še na razpolago. Prihodnjič vas bomo seznanili z repertoarjem za naslednjo sezono. V njem bo manj slovenskih novitet, več komedij pa bo iz svetovne klasične zakladnice, med slovenskimi deli pa že zdaj omenimo popularno igro »Razvalina življenja« Franca S. Finžgarja. J. 2. Prizor iz Celjskega grofa na žrebcu (Ljuba Belakova in Bogomir Veras Ustavimo se najprej ob komediji »Ubu kralj in Poljaki«. Napisal jo je mlad francoski avtor ob koncu prejšnjega stoletja in še danes velja to delo za temeljni kamen vsega evropskega modernega iskanja v gledališčih. Alfred Jarry je umrl zelo mlad, ostal pa je njegov izum. Zgodba je otroško preprosta. Oče Ubu želi postati poljski kralj. Ni mu dovolj, kar ima, s pomočjo oprode in svoje žene matere Ubu napade Poljsko, premaga in ubije zakonitega kralja in zavlada. Zaradi svoje brezmejne požrešnosti pa ne vlada modro, ampak dobe- je bilo najprej delo tudi napisano. Komičnost dogajanja je ravno v tem, da lahko spremljamo dogodke tako, da že vnaprej vemo, kakšen razkroj prinašajo s sabo. Na eni strani grozovitost in na drugi smešenje tipično meščanske pohlepnosti in pogoltnosti, ki se lahko konča — in tu je pisatelj izredno bistrovidno že napovedoval prihod fašizma — le v krvavo nori soldateski. Zadnje delo, ki smo ga že videli (je pa še vedno na programu in si ga lahko še ogledate), je gledališko razgibana pripoved »Celjski grof na žrebcu« Prvo interno prvenstvo v kegljanju na 200 lučajev V soboto, dne 20. aprila je kegljaška sekcija Cinkarne organizirala interno prvenstvo v kegljanju na 200 lučajev, katerega se je udeležilo devetnajst tekmoval-cve in dve tekmovalki. Udeležba sama je bila dokaj slaba, saj se je tekmovanja udeležila le slaba polovica tekmovalcev in tekmovalk in še to samo tisti, ki več ali manj redno prihajajo na kegljišča in so fizično bolje pripravljeni. Tekmovanje je potekalo v najlepšem redu in gre vsa pohvala organizatorjem tekmovanja predvsem pa predsedniku sekcije tov. Kolšek Fricu. Med tekmovalci je imel največ uspeha Kukič Rado saj je podrl 995 lesov in tako postal prvak Vrstni red posameznikov je naslednji: (številke pomenijo število podrtih lesov): Kukič Rado 995, Grkovič Bu-dimir 891, Kolšek Fric 856, Šmon Polde 852, Červan Franc 817, Grizolt Miran 767, Farčnik Jože 756, Pečnik Maks 754, Horvat Bojan 745, Pavšner Vinko 742, Leban Marjan 733, Kukič 729, Žolger Tomo 679, Zagmajster Ludvik 671, Valenčak Jože 645, Tukarič Marko 630, Jezernik Stanko 627, Omersel Peter 613. Članice: Rovšnik Anica (100 lučajev) 353 in Justin Anica (50 lučajev) 119. Uspeh celjskega gledališča na festivalu v Zemunu Od 12. do vključno 14. aprila se je v zemunski gledališki hiši beograjskega narodnega gledališča odvijal lani ustanovljeni in letos prvič ponovljeni mednarodni »Festival monodrame in pantomime«. Zadnji festivalski večer je nastopil celjski igralec Sandi Krošl z monodramo Igorja Torkarja »Požar« in v režiji Jurija Kis-lingerja. Za nastop na festivalu je bila celjska uprizoritev izbrana izmed nad 30 prijavljenih iz vse države in zamejstva. Sandi Krošl je za svoj nastop v Zemunu prejel srebrno medaljo. Festival monodrame in panto-mine v Zemunu je svojska gledališka prireditev, ki se vse bolj uveljavlja s svojim osnovnim namenom — znova uveljaviti na odru predvsem igralca. O kakovosti festivala pa pričajo imena sodelujočih, kot na primer lanski zlati nagrajenec Slavko Simič, svetovno znani češki pantomimik Ladislav Fijalka itd. Letošnji dobitnik zlate medalje je Josip Pejakovič iz Sarajeva. Po končani celjski predstavi je bil zelo buren aplavz in številni navzoči kulturni in družbenopolitični delavci so se še po predstavi zadržali v foyerju gledališča. CINKARNAR 5 Nevarnosti, ki grozijo v sodobni vojni (Nadaljevanje) Se iz časa prve svetovne vojne obstajajo različne naprave za detekcijo šumov, katere ustvarja orodje za opravljanje zemeljskih del: hidrofon, geofon, telegeofon in seizmo — steteskop. Vendar ti aparati niso mogli registrirati komaj slišno grebenje in ječanje. Raziskovanja in praktične izkušnje so pripeljale do zaključka, da je potreba iznajti postopek za uporabljanje enega od navedenih aparatov s pogojem, da se odpravijo njegove slabosti. Raziskovanja v Franciji so v začetku bila usmerjena na navaden geofon, to je geofon brez e-lektričnega ojačevalca. To je naprava, ki s pomočjo uporabe metalne mase, tekočine ali zraka sprejema in mehanično ojača vibracije zemljišča ali materiala iz pod katerega se nahajajo zasuti. Postopek pri prisluškovanju z geofonom je naslednji: Najprej aparate postavijo na določeno mesto, kakor je to pokazano na sliki 1 pri čemer je potrebno zagotoviti dober stik sprejemnika z materialom, katerega raziskujemo. Po tem ugotavljajo, kateri sprejemnik registrira močnejši šum (A). Nato premeščajo drugi sprejemnik »B« v smer Si v sektor, katerega center je prvi sprejemnik vse do takrat dokler čutnost šuma ne bo identičen za normalen sluh. Skozi sredino smeri Bi — A potegnejo pod pravim kotom smer XO. Enak postopek se ponovi v obratni smeri »S2«, da se dobi smer X’0. Glede na to se izvor šuma nahaja v rajonu, kjer se sekata smeri XO in X’0. Da bi se dobila večja natančnost je potrebno uporabljati dva geofona, kot je prikazano na sliki št. 2. Ta postopek, ki daje dobre rezultate na homogenem terenu ni dovolj učinkovit pri preiskovanju ruševin. Po številnih poizkusih v raziskovalnem centru za hitro prospekcijo materiala, nastalega pri rušenju hiš uporabljajo geofon z enostavnim sprejemnikom, ki je v prodaji pod imenom — mehansko akustični detektor. Mehansko akustični detektor služi za odkrivanje izvora zvokov, signalov, šumov ali glasov, ki so na kakršenkoli način zapri-ti ali zakopani (pod plazovi, ruševinami od bomb ali potresa itd.). Na osnovi akustičnih prenosov in vibriranj ter jakosti zvoka, kar je seveda odvisno od medija prenosa vibracij, je mogoče s pomočjo geofona ugotoviti lego izvora teh akustičnih zvokov. Ker so običajno ti signali ali zvoki manjše jakosti, je te signale treba zbrati, ojačiti in prenesti v uho iskalca teh zvokov. Take aparate, ki ojačujejo akustične zvoke, proizvajajo v nekaj državah. Toda ti aparati so konstruirani tako, da ni mogoče ugotoviti njihove prave konstrukcije. V bistvu so to aparati, ki preko podnožja prenašajo zvok na membrano, ki zaniha v ritmu prejete frekvence, membrana pa ojačanje signale prenaša preko parabolično oblikovanega ohišja v svetloskop in v uho iskalca zvokov. Za iskanje zakopanih ponesrečencev je potrebno, da le-ti z u-darjanjem na kakršenkoli predmet povzročajo vibracije ali zvoke in to v enakomernih presledkih, da bi geofonist mogel poiskati zakopano osebo. Aparat geofon že občuti udarce 0,25 kpm, na razdaljo 25 m, kar je v ruševinah približna jakost 40 decimetrov (dB). Ekipa za reševanje ponesrečencev izpod ruševin ima običajno 20 ljudi, ki imajo na razpolago 7 do 8 aparatov. Materiali, ki prenašajo zvok, so: zrak tekočine in toga telesa. Od naštetih materialov je najzanesljivejši material v trdnem stanju. 6. Postopek odkrivanja z geofonom »SKOPJE« Francozi so s svojim geofonom reševali ljudi, ki so bili zasuti v ruševinah v Agadirju. Prišli so na pomoč tudi pri reševanju ljudi ob potresu v Skopju. Princip francoskega geofona ni znan, ker je konstrukcija naprave tajnost tovarne. Naš domači geofon deluje na principu zračnega pritiska. Glasnost aparata je podana z logaritmom razmerja pritiskov: CINK AR NAR kar pomeni: L = glasnost p = zračni pritisk, ki ga merimo po = osnovni, ali normalni zračni pritisk po = 0,2nb (nb = nanobar) = 2.10-4 mb (mb = mikrobar = 10-6 bara) (1 bar = atm = 1 kp/cm2) 1 mikrobar je srednja pogovorna glasnost na razdalji 1 m od ušesa. V električnem smislu je to 2,42 nW/cm2 (nanowat na cm2). Nominalni tlak 1 mikrobara znaša v phonih po formuli I 1.10* L = 20 log. ----- = 20 log. (5.103) 2 p = 1 mb; po = 2.10-4 L = 20 x 3 x 0,7 = 40 phonov = = 40 dB 1 phonov je spodnja meja slišnosti 120 phonov je rušilni zvok, pri katerem se lahko ogluši. Pripravljeni aparat registrira z jakostjo 40 dB udarec 0,1 kpm: — na razsutem terenu do 15 m globokoi, — na običajnih tleh 18 m globoko, — na trdih tleh 22 m globoko (stavbe iz betonskih okvirjev in skeletov) — v zadnjem terenu 30 m globoko. Stalni šumi, kot so veter, okoliški promet in podobno, so običajno v območju 15 do 30 dB. Te motnje z vajo in s pomočjo zaščite aparata zadovoljijo eliminiramo. Enostavno je treba tiste šume, ki jih ne želimo slišati, preslišati. iskati. Preiskovanje terena je treba začeti sistematično od določenega izhodišča v premah in pod določenimi koti. Razmak med posameznimi stojišči je okrog 3 m. (sl. 4). Primer: V smeri 1 A do 3 A smo dobili nejasne šume. Smer zakopanega ponesrečenca ni pravilna. V smeri 1, 2, 3, je šum izrazitejši, zato je možnost, da odkrijemo ponesrečenega večja. Seveda je to iskanje popolnoma odvisno od tega, ali zakopani daje znake življenja ali ne. Za iskanje ponesrečenih so primerne tri metode: — A: iskanje središča.jakosti zvokov — direktno — B: iskanje središča jakosti zvokov — indirektno — C: triangulacija jakosti zvo- kov. Iskanje središča jakosti zvokov — direktno (sl. 5) je možno le takrat, kadar je teren prehoden in površina sorazmerno ravna. Na ogroženem področju si izberemo dve druga na drugo pravokotni smeri, nato ugotovimo jakosti šumov na posameznih razdaljah. Jakost šumov ali signalov nanašamo kar v zvrnjeni sliki tlorisa terena. V sečišču najizrazitejših signalov se verjetno nahaja ponesrečenec, (točka A). Način uporabe instrumenta Mehansko akustični detektor lahko postavljamo na zemljišče z nagibom do 20 o. Aparat postavljamo na teren z za to prirejeno konico (za mehek teren), s trinožnikom ali pa s ploščo. Ko je instrument postavljen, ga je treba uglasiti, to je, ugotoviti je treba, da membrana ob udarcu na tla v neposredni bližini detektorja nemoteno zaniha. Ko je instrument postavljen, je treba ob njem na razdalji po 3 m spuščati krogle teže 1 kg z višine 0,5 m ali 0,5 kg z višine 1 metra (sl. 2). Jakost teh udarcev imenujemo »nominalna« jakost. Nominalna jakost predstavlja na koordinatnem sistemu krivulja, ki pa je zvezna le, če je teren enakomeren. Slišni diagram nominalne jakosti zvokov je prikazan na sl. 3. Iskanje ponesrečencev Ekipe geofonistov si najprej izberejo terene, ki jih je tretia pre- In.. aSlino.it \s di'j£rar: !—- ""rrc slišnosti —I—\ n-j-Jnatop-n teren 1 :m“r \ n .V« Ti# r*-** ji 1 d i r.r r\ ----;#lišno»tl • .-nJ- o in n.\ al iSnoat Ta metoda je možna tudi na neprehodnem in nevarnem terenu. Izberemo si dve smeri okrog področja, kjer mislimo, da se ponesrečenec nahaja. Prav tako nanašamo jakost signala na posameznih razdaljah. Sečišče pravo-kotnic naj intenzivnejših signalov nam daje mesto ponesrečenega, ki nas s signali opozarja na svojo prisotnost. (Nadaljevanje prihodnjič) III. tradicionalno tekmovanje strelcev Vsako leto organizira strelska sekcija CINKARNE tekmovanje z zračno puško v počastitev praznika dela. Letošnje tekmovanje je bilo združeno s tekmovanjem med TOZD in PE. Kljub temu, da je bilo v razpisu jasno napisano, da lahko nastopa za vsak TOZD ali PE neomejeno število tekmovalk in tekmovalcev in da se za ekipo upošteva 6 najboljših rezultatov članov in dva najboljša pri članicah, ravne tiste TOZD in PE, ki imajo največ članic nastopili brez njih in take zasedli nižje mesto kot nekompletne ekipe. Dopisujte v naše glasilo! Kje je iskati vzrok slabe udeležbe? Ali morda nezainteresiranost članstva ali slaba obveščenost članstva s strani posameznih animatorjev v TOZD, saj smo pravočasno razdelili 500 izvodov razpisa o tekmovanju. Prav gotovo bomo v prihodnje morali ob takšnih in podobnih množičnih akcijah — tekmovanjih posvetiti večjo skrb, da ne bo očitkov, da sredstva, ki so namenjena za enodnevno športno rekreacijo in izletništvo koristi samo ožji krog cinkar-narjev. Nikomur niso zaprta vrata, ravno nasprotno, saj obveščamo in vabimo vedno celoten ko lektiv in bi organizatorji, ki pripravljajo kakršno koli množično akcijo bili veseli in zadovoljni, če bi v svoji sredi videli maso ljud in med njimi tudi vodilne delavce, ki prav tako spadajo v kolektiv Cinkarne. Rezultati tekmovanja med TOZD in PE: 1. PE vzdrževanje 967 krogov, 6 točk; 2. TOZD metalurgija 841 krogov, 5 točk; 3. TOZD titanov dioksid 719 krogov, 4 točke; 4. TOZD grafika (brez članic) 971 krogov, 3 točke; 5. OOS (samo trije tekmovalci in dve tekmovalki) 544 krogov, 2 točki; 6. TOZD kemija (samo 3 tekmovalci) 319 krogov, 1 točko. Vrstni red posameznikov III. tradicionalnega tekmovanja v streljanju z zračno puško; člani so dosegli naslednje število krogov: Krajnc Ivan, vzdrževanje 154, Kramarič Franc, metalurgija 143, Pečnik Maks, metalurgija 141, Ulaga Damjan, vzdrževanje 139, Bombač Marjan, grafika 136, Repar Ivan, vzdrževanje 135, Žerjav Franc, grafika 134, Hrovatič Lenart, grafika 133, Krsnik Milan, grafika 132, Žekar Bogdan, vzdrževanje 132, Jonke Franc, grafika 129, Leban Marjan, OOS 129, Krajnc Bogdan, vzdrževanje 128, Mirnik Marjan, grafika 127, Grizolt Miran, vzdrževanje 126, Horvat Bojan, OOS 121, Smole Tone, titanov dio. 121, Kramberger ing. Boris, grafika 121, Mraz Rudi, metalurgija 121, Senčar ing. Jože, grafika 120, Kukovič Martin, titanov dio. 120, Cervan Franc, kemija 119, Krajnc Marjan, grafika 114, Strajnič Gojko, grafika 112, Celestina Stane, titanov dio. 109, Podpečan Vinko metalurgija 105, Vrečar Adi, grafika 104, Meze Andrej, grafika 104, Cmok ing. Drago, kemija 101, Veber ing. Mitja, kemija 99, Zunter Franc, metalurgija 97, Ramšak Janez, grafika 95, Janc Adolf, vzdrževanje 95, Ilibašič Rrade, metalurgija 91, Kapun Janez, OOS 89, Jovanovič Jovo, metalurgija, 87, Pelich Janko, titanov dio. 85, Tukarič ing. Marko, grafika 81, Vivod Bojan, grafika 75, Jakov Ludvik, titanov dio. 73, Vervega Viktor, vzdrževanje 69, Bračko Viktor, titanov dioksid 62, Sredovnik Franc, vzdrževanje 61. Članice: Jeram Marija, OOS 126, Mihelak Helena, titanov dioksid 99, Kolar Elvira, vzdrževanje 89, Špacapan Darinka, metalurgija 86, Gruškovnjak Dragica, OOS 79, Jager Jana, vzdrževanje 64, Jeseničnik Marija, metalurgija 57, Rančigaj Andreja, titanov dioksid 50, Fendre Vida, vzdrževanje 43. Naši sodelavci iz mozirskega obrata so se za 1. maj pomerili v streljanju Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali do 15. junija 1974. Kino Union Od 27. do 31. maja »PREISKOVA JE KONČANA« italijanski barvni film. Od 1. do 5. junija »ŠKORPION UBIJA« ameriški barvni film. Od 6. do 9. junija »»šOUNDER ALI PASJE ŽIVLJENJE« ameriški barvni film. Od 10. do 12. junija »DELAVSKI RAZRED GRE V RAJ« italijanski barvni film. Od 13. do 16. junija »LJUBIMCI IZ BENETK« italijanski barvni film. Kino Metropol Od 27. do 31. maja »BILO JE NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU« ameriški barvni film Od 1. do 4. junija »DANES MENI, JUTRI TEBI« italijanski barvni film. Od 8. do 10. junija »MURPHYJEVA VOJNA« ameriški barvni film. Od 13. do 16. junija »NABOJ ZA SPOMIN« italijansko-španski barvni film. Kino Dom L&tni kino Od 28. maja do 2. junija »PIKA, DOLGA NOGAVIČKA« nemško-švedski barvni film (ob 16. uri). Od 28. do 31. maja »DOBRA KUPČIJA V ITALIJI« angleški barvni film (ob 18. in 20. uri). Od 1. do 2. junija »ROBIN HUD, OGNJENI LOKOSTRELEC« italijanski barvni film. Od 3. do 5. junija »CUSTER Z ZAHODA« francoski barvni film. Od 6. do 7. junija »STANLIO IN OLIO, DVA BRATA, ameriški barvni film. Od 8. do 9. junija »RIO BRAVO« ameriški barvni film. Od 10. do 12. junija »REVOLVERAŠINJE« francoski barvni flim. Od 13. do 15. junija »SIERRA TORIDE« ameriški barvni film. Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20 uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. KADROVSKE VESTI V mesecu marcu so prišli v podjetje: Laznik Terezija, Milinovič Mišo, Feketija Josip, Mitrovič Ranko, Kersnik Vlasta. Ne-škovič Momir, Karakolev Dimitrije, Milič Životije, Pavlovič Nebojša, Jažovnik Iztok, Bokan Duro, Hočevar Marjana, Kisersber-ger Janez, Kovačič Ivan, Kovačič Josip, Iskrač Alojz, Varga Ljudevit, Marijan Dušan, Lavriha Vilko, Horvat Viljem, šiljak Mirko, Bosara Dorde, Toplak Ivan, Beneš Anton, Petrovič Janez. Nastič Zivomir, Na-vodnik Elfrida, Rodošek Anton, Vukovič Dušan, Ivanovič llija, Obrez Štefanija, Kam-upš Stanislava, šimanovlč Dušan, Macuh Olga, Leskovšek Slavica, Kojič Milan, Žnidaršič Peter, Žagar Jana. Vodopič Antun, Kop Branko, Duvnjak Ivan. Odšli iz podjetja: Borenovič llija, Ojstrič Leopold, Hodič Kemal, Ovčar Avgust, Spasojevič Milivoj, Šarič Vladislav, štruml Anton, Dovijaševič Bobrislav, Malečič Mi-lorad, Mitrovič Ranko, Tanasijevič Radmila, Voršnik Franc, Todorovič Miiorad, Lah Zvonko, Iskrač Alojz, Srše Branko, Hudoro-vič Zdenko, Antlej Anton, Ninkovič Milan, Humar Jože, Cizelj Bernard, Jurenec Drago, Pavlinec Milan, šarič Nikola, Mihelčič Ivan, Polanc Adofl, Mujkič Mirsad, Brinjak Ivan, Marič llija, Valečič Branko, Kores Danijel, Popovič Mijo, Brezovšek Ivan, Smiljkovič Milomir, Nikolič Radovan, Gajšek Danijel, Čater Karol. Upokojena sta bila: Bizjak Anton in Terglav Franc. V MESECU APRILU SO PRIŠLI V PODJETJE: BOSANAC Dorše, MOHORKO Marija, ŠKOBERNE Srečko, TROGAR Stanislav, FILO Zdravko. MESEC Branko, COLINAC Stevo, PRETNJACA Niko, KIRIN Stjepan, MARIC llija, KOŽENI Franjo, CIMUNOVIC Antun, HOCHENRIEDER Marija, JUHANT Nada. JOSIJEVIČ Radiša, ZMELJAK Rudolf, DOVUAŠEVIC Dobrislav, PUNGARTNIK Kristijan, GOLČER Drago, ZAGORŠCAK Valant, ŠPANICEK Stjepan, BABIČ Mlian, GRABAR Ivan, KOKORIC Dragutin. HORVAT Stjepan, VECKO Josip, MILIC Branko, PUŽ Izidor, PETROVIČ Marjan, KOVA-CEVCI Teufik, MAHMUTOVIC Mijo, SA-BOLIC Marjan, KATALENIC Stjepan, ŠU-MIGA Stjepan, REŽIC Pero, GRGURIC Josip, OCVIRK Rozalija, PUKMAJSTER Srečko, SPUDIŠ Drago, FILIPOVIČ Stevo, Žl-DAINK Srečko, JUS Anton, FERCEC Aleksander, VUZEM Martin, LEDINSKI Dragutin, KOŽULJ Dragutin. MRZLECKI Josip, ALPŠTAJNER Franc, KUZMAN Jelka, MEDVEŠEK Angela, PEČKO Silvo, KOPCAK Janko, TOMAN Martin, JESIH Ivan, ZDOLŠEK Cveto, BREBERIC Tomislav, FLOREANI Antun, JANKOVIČ Branislav, KAUFNER Željko, GUTENBERGER Marjetica, MLINARIC Antun, KURUN Inge, VIDAČEK Branko. SEKIRACA Jusuf, SVENŠEK Stanko, URH Bojana. ODŠLI IZ PODJETJA: GAVRILOVIC Zoran, PUŠNIK Milan. STANOJEVIČ Mikica, STUPIN Tomislav, OCEPEK Marija. ŽELEZNIK Jurij, HOTIČ Kemal, MARIC llija. BOŽIČEVI CMarko, NIKOLIČ Milan, ROGIC Boro, MOHORKO Marjan, PAUKOVIC Stanislav, LUKACEVIC Jožo, GRGIČ Slavko, BAŠIČ Ešef, PETRINJAK Juraj, PERC Jožef. PAPRICA Vasilije. STOJANOVSKI Ljubče, P1KL Zlatko. ZAGORŠCAK Valent, VEBLE Ivan, BAŽANT Drago, DIJANUŠ Vlado. ŠPANIC Duro. UHER Mato, SALAJ Zlatko, KARASAHANOVIC Ramiz, GROBLAR Miroslav, ŽOLGER Marjana, NASTIC Zivomir, PECL Herman. ŠTAUT Anton, DESPOTOVIC Aleksander, GERŠAK Ivan, PERTINAC Ivan, STOJMIROVIC Miodrag. REŽIC Pero, GRGURIC Josip. METLICAR Martin, KOP Branko, PANIČ Radovan, DUVJAK Ivan, STRES Milena. GORKIČ Dušan, PIGL Ven-česlav. KOVAČEVIČ Vinko, BREKALO Vinko. VUKOVIČ Dušan. ANDREJAŠ Martin, GOLOB Jana. ZELENBRZ Franjo, SEKIRA-CA Jusuf. V JLA SO ODŠLI: HORVAT Mirko, JURKOŠEK Bojan, VALANT Milan, KRIVEC Vincenc, SELIČ Franc, CIRAR Vladimir, KOROŠEC Marjan. V POKOJ JE ODŠEL: VELIC Rasim. CINK&RNARI7 Prvi znaki pred srčnim infarktom V tem sestavku ne bi govorili o tem, kako deluje srce oziroma kako je treba zdraviti številne srčne bolezni, ki napadajo ljudi tudi že v mlajših letih. Pač pa bi navedli nekaj opozorilnih znamenj srčnega infarkta ter navodil o tem, kaj je treba storiti pri prvih znamenjih. S slikami bomo skušali prikazati mesta na človeškem telesu, na katerih se pojavijo bolečine ali motnje tako, da si bo lahko tudi laik s tem primerno pomagal in ukrepal pred neposredno prvo pomočjo. Spoznati pravočasno zgodnja opozorilna znamenja srčnega infarkta pa je pogosto življenjskega pomena, kajti v določenih trenutkih gre lahko za nihanje med življenjem in smrtjo, zanesljivo pa določeni pojavi bolečine ali drugačno neugodje, ki se javlja, signalizira možnost infarkta, in to nekaj minut, ur ali dni (možno tudi tedne) pred njegovim neposrednim nastopom. Najprej si oglejmo slike, na katerih zaznamo opozorilna znamenja srčnega infarkta! Slika 3. Na slikah 1, 2 in 3 vidimo naslednje. Srce leži sredi prsnega koša. Neprijeten občutek v sredini (ne na levi strani) pod kravato je najpogosteje znamenje srčnega infarkta. Pojavlja se zbadajoča bolečna, ki navadno ni ostra, občutek pritiska, tesnobe Bolečina je lahko zmerna, rahla ali huda. Vzrok: pomanjkanje kisika v srčni mišici. Bolečina pa je lahko omejena na sredino prsi, lahko pa zajame celotni prsni koš. Značilno je to, da bolečina lahko popusti že po nekaj minutah, ali pa se občuti dlje, cele ure in se potem ponovi čez nekaj ur, dni ali tednov. Ne ostanimo brez skrbi če je bolečina začasno popustila; to so svarila! Mnogi so odlašali z ukrepanjem, čeprav so se podobna opozorilna znamenja večkrat ponovila, dokler niso doživeli hudega napada pa so umrli. Na slikah 1 — 3 vidimo, kako se zbadajoča bolečina vse bolj širi. Slika 4. Na sliki 4 opazimo, kako se je bolečina razširila na roko oziroma na obe roki. Značilno je to, da se bolečina lahko pojavi samo na rokah. S poskusom takoj ugotovimo naslednje: če roki dvignemo navzgor (nad glavo) se bolečine, ki izvirajo iz bolezni srca, ne povečajo! Neprijeten oziroma neugoden občutek se lahko pojavi na eni strani ali na obeh straneh vratu, spredaj ali zadaj (slika 5). Bolečine lahko nastopijo tudi na spodnji čeljusti. Bolečino je lahko zamenjati z zobobolom »otrdelim vratom« ali artritisom (bolezen vnetja sklepov). S takojšnjim poskusom — zasučite glavo ali jo nagnite naprej in nazaj — boste ugotovili, da je bolečina v zvezi z infarktom. Bolečine okoli srca se ne povečajo. Razlikovanje bolečine med zobobolom in srčnim infarktom pa je težje. Bolje je iti k zdravniku! Bolečine se pojavijo v zgornjem delu trebuha, (slika 6). Bolečina nastopi ko pritisk tesnoba, občutek polnosti ali kot topo Slika 5. Slika 6. vlečenje. Te vrste bolečin oziroma stanja navadno zamenjavamo s prebavnimi motnjami ali težavami. Bolečina pa se ne omeji samo na trebuh, marveč posega tudi v spodnji konec prsnega koša, tja kjer se cepijo rebra. Značilno je to, da bolečino spreminja občutek slabosti ali bruhanja. Med mnogimi možnostmi je tudi ta, da bolečina v hrbtu, pomeni svarilno znamenje srčnega infarkta. Praviloma se pojavi ta bolečina med lopaticami (slika 7). Bolečina spominja na utrujenost mišic po enoličnem delu z iztegnjenimi rokami in upognjenimi ramami. Srčne bolečine se pojavijo pogostokrat kombinirano. Slika 7. Na sliki 8. 9 in 10 vidimo te možnosti v kombinirani obliki. Na 8. sliki vidimo kombinacijo bolečin v prsih in rokah; na 9. sliki je kombinacija bolečin v deseti sliki pa se bolečine hkrati pojavljajo v prsih, na rokah, vratu in na čeljustih. Slika 8. 1 4- r j Slika 9. Hkrati se pojavlja ob navedenih bolečinah tudi težko dihanje občutek slabosti ali bruhanje ter močan hladen pot. Če se potenje ne da pojasniti, oziroma je povezano z bolečinami bodisi v prsih, rokah, vratu in čeljustih, bi morali pomisliti na možnost, da se pripravlja srčni infarkt. Na slikah 11 in 12 so označene bolečine oziroma zbadanja v bližini srca vendar bolj na levi strani prsnega koša. (Nadaljevanje na 9. strani) Cinkarna in Progres okrepili sodelovanje Pretekli mesec so predstavniki samoupravnih organov in generalna direktorja organizacij združenega dela Cinkarne iz Celja in Progresa, podjetja za mednarodno trgovino, zastopanje tujih firm in turizem iz Beograda podpisali samoupravni sporazum o nadalnjem poslovnem sodelovanju. Obe organizaciji združenega dela sta se sporazumeli o skupnem nastopu na posameznih tržiščih v vseh oblikah blagovne menjave, nadalje o skupnem načrtovanju proizvodnega programa in asortimenta, poslovno tehničnem sodelovanju z domačimi in tujimi firmami idr. To sodelovanje se lahko še poveča, o čemar se bosta organizaciji združenega dela še dogovorili. Do prvega sodelovanja med obema organizacijama združene-ag dela je prišlo že pred osmimi leti, ko je znašal promet okoli 500.000 $, ki se je v glavnem nanašal na uvoz cinka in izvoz naše cinkove pločevine. Sodelova- Prvi znaki pred srčnim infarktom (Nadaljevanje z 8. strani) Bolečine, ki se pojavljajo v levem delu koša, se osredotočijo okrog prsne bradavice. Bolečina je lahko v obliki ostrega, zbadajočega občutka, ki pa traja le ihalo časa (eno ali dve sekundi). Te bolečine ne napovedujejo srčnega infarkta. Razen te bole- Slika 11. V •hT’ Slika 12. čine pa se pojavlja v levem prsnem košu topa bolečina, ki pa je dolgotrajnejša (minute ali celo ure). Tudi topa bolečina ni znak srčnega obolenja. Bolečino zlasti občutijo ljudje, ki so z delom preobremenjeni. Zbadajoča bolečina in topa bolečina se lahko pojavita hkrati. Če le pride prepogosto do takšnih pojavov bolečin, se je treba posvetovati z zdravnikom. Kaj moramo ukreniti, ko nas je posvarilo? Če ste spoznali opozorilna znamenja, ki se pojavljajo pred srčnim infarktom oziroma ste že v stanju infarkta, naglo ukrepajte naslednje: 1. Telefonirajte zdravniku, da posreduje za takojšen sprejem v bolnišnico, če gre resnično za srčni infarkt. To bo spoznal zdravnik med telefonskim razgovorom, ko mu boste povedali znake bolezenskega (napada. 2. Ko kličete zdravnika oziroma vašo ambulanto, poudarite, da gre za nujen primer, ki ga je treba takoj obravnavati; ne podle-zite morebitnim ugovorom administracije. 3. Če svojega zdravnika ne morete dobiti, poiščite sprejemni oddelek najbližje bolnišnice. Ne tvegajte, da se vam bo bolezensko stanje popravilo. Če oklevate, se poslabšajo možnosti da preživite infarkt. Prava ura je najbolj kritična. V tej uri umre za infarktom 50 odstotkov vseh bolnikov. 4. Ko prispete v bolnišnico zahtevajte, da vas takoj sprejmejo. Če bi morali predolgo čakati na rešilni avto, vzemite drug avto. Ne skrbite če vas bo morda malo premetavalo v »neustreznem vozilu« saj zmerno slabša cesta vašega stanja verjetno ne bo poslabšala. Čakanje lahko pomeni smrt. Najdite še koga, ki vas bo spremljal. — Med vožnjo v bolnišnico sedite pokonci, razen če vam je preveč slabo. Bolečine so v ležečem stanju hujše. Odstranite obleko, če bi utesnjevala. Poskrbite, da boste imeli veliko svežega zraka. — Če imate pri roki nitroglicerinske tablete zaužijte eno. Napetost vam bo že po 1 — 2 minutah popustila. Ljudje, ki bolehajo za srčnimi bolezninami, bi morali že v naprej vedeti, kam se bodo zatekli v primeru srčnega napada. Ponatisnjeno iz varstveno vzgojnega strokovnega časnika »SREČNO«. nje med obema organizacijama se je iz leta v leto večalo, najbolj pa se je poglobilo med izgradnjo tovarne titanovega dioksida, ko sta sklenili pogodbi o u- vozu repromateriala za omenjeno tovarno in o izvozu titanovega dioksida; v zadnjem času je doseglo v zunanjetrgovinski menjavi že okoli 10 milijonov dolarjev. iliftliili . ' *'., V mozirskem obratu za 1. maj Osnovna organizacija sindikata cinkarniškega obrata v Mozirju, je dne 30. aprila 1974 organizirala ob praznovanju prvega maja športno srečanje za člane svojega kolektiva. S programom je samski proti poročenim. Rezultat pravzaprav ni bil važen, pomembno pa je to, da je lahko prišel do žoge vsak. Razvedrila in smeha je bilo ob žogi dovolj. Posamezniki so se lili Odbojkarsko srečanje poročenih in samcev pričel predsednik tamkajšnje sindikalne organizacije. V nekaj besedah je navzočim orisal krvavi štrajk delavcev 1. maja 1886. in dejal, da je bil prav zaradi tega dogodka prvi maj progla-leta v ameriškem mestu Chicagu šen za mednarodni praznik dela. Sledilo je interno športno tekmovanje v odbojki. Igrali so med sabo pomerili v streljanju z zračno puško. Zaključili so s skromno zakusko. Kolektiv cinkarniškega obrata v Mozirju zna poprijeti za delo, ko je to potrebno, prav radi pa se člani tega kolektiva tudi skupaj poveselijo, ko je primeren čas za to. Jože Punčuh Za razvedrilo Narišite to risbo z eno samo potezo, torej tako, da s konice svinčnika v nobenem primeru ne boste dvakrat potegnili po eni in isti črti in da nobene izmed črt ne boste prekrižali. Če ne bo šlo pa si oglejte rešitev v prihodnji številki. A KRAJ MET) LJU&LJANO IM CELJEM TEMEL1KJA 'ZO&BAZ SKUPKI OST OTOKJ ZEMVA KEM ZNAK ZA RADU SPLOŠNI DEU K STARIH GRKOV 100 m1 KIMIČNI znak za KISIK 3UNLSKI EP, OSEBNI ZAIMEK KAČA MAOtAPKA SLADOLED (nemŠKo) CUVKJO MESTO SLOVE MIJE PESNITEV kem.zuak ZA BUŠIK K.ILOVOLT POKRAJINA NA SE/.ZAM- SLOVEU^E 'ZNA3DVTEU UlBAMlTA NAVAL, ataka POLMER PESNITEV ENAKONOČJE AKADEMSKI NAZIV Ucnaticat NAŠ DENAR START, ZAČETEK POTI * N»C AMER»iKA VESOLJSKA AGENCIJA AVTOM OZN- SUBOTICE. NATURA UTEB SLOVNIČNI POJEH STRUPE KI BREZBARVNI alkaloid PRIPOMOČKI VZPEN JMOE PLEZANJE AVTOM. OZN-BELGIJE ZGODNJE. VINO IKRAVEC MEDMAR. OZ MAKA ZA VZHOD PLAČILNO SREDSTVO PODARJENI PREDMET« PBEDLOC. MALIK AVTOM- OZN ITALIJE. PODOKNlCAi VEČERNA PESEM KEMIČNI 2MAK ZA VODIK ZUPAN DOZE vrsta PRALNEGA PRAŠKA AFRIŠKA Ptica KEM. ZNAK. ZA BARO MEDNA*-OZNAKA ZA SEVER. ADRIA AVlOPROMET Žensko »ME VLEČNA _ Domača žival SAMOGLASNIK AVTOM. OZN. AVSTRIJE HRVAŠKI VEZN'K KEM. ZNAK ZA FOSFOR BAR »ERA, zapreka SMUČAR31CI CtNTER NA PRIMORSKEM AVTOM OZN. LUKSEMBURGA ameriško moIkO »me GRŠKA ČRKA mizarsko lepilo LJUBKOVALNO ŽENSKO »ME ELIZADC TH TA^LOtt OČE TMDDETN a udar Amper A VDARCC.SUNE PRETRES KEM- ZNAK ZA ALUMINIJ •ZUMPLO DIVJE GOVEDO 1000 kg itaMTAN. MuMO 0& REKI SAN TK UNO v pokrajini BOLOGNO Sestavila-Morija A. Skupina osmim PEVCEV DEL TELEVIZORJA PBEDLOC cc ŠOLSKI REDi NAPQA VE, instrumenti ELEKTRjcua MORSKA RIBA Rl&JA JAJCECA JUGO SLOV Reka VZDEVEK PREDSEDNIKA EiSENHOVER- UKADni *Plj> V *'ZIK| znak ZA EUKTR NEZNANEC Attom. OZN-HUR5«£ 50 e,o r£ SkANDlN OROfti£ ŽVAB,ZVARJENO MESTO TUJE £. 'M£ MLAČNI IZDELEK KOŠIR TOMAŽ DELO, OPRAVEK SRHALiuiMOl. pijača KARDELJ EDVARD KOMUNALNA BANKA TEKOČE VODE. naplacilo, NA&AV LATINSKI PREDLOG OKRAJŠAVA ZA kilogram KRATICA ZA JESLA* hlapljiva TEKOČINA ZA MARKOZO VRSTA Kozmetični n PREPARATOV ožji SORODNIK ^EV£C UNGAR E MA IZMED človekov^ Slabosti bojama ČADE. BVA bAMOQLASM. J?»WSKA 5 ^'TRDiLKJiCA deli obleke PRVE tri ČRKE AKCEPE RIMSKA 50 avtom. Ozn. MEmČij£ ZEKISKO IME