RM #ЈЛ
Ндшшап(шШо(е
Verlaf uBd SchrUtlettun;: Klagenlurt, Bismarelcrliig 13, Postfach 116 t Bezugspret* (ип ronue cahlbar) топаШсћ RM 1— frel Haiia (einecblleSllcb RM 0.20 ZuatellgebUbi A.bbe«telhiBgen der Zeitung fUr den Bachfolgrendes Monat werdea aur sehriftUcb and but Mb 26. dea laufendeo Honate angenommen
\г. M.
KraJnburg, den 16. Augurt 1944.
strogo se izraja totalna тојпа
Nadaljnje naredbe za pojačanje vojne službe - Bistvene omejitve kulturnega življenja - Pojačanje dela na domu
Berlin, 15. avgusta. Reichib«Tollmichtigt*r Шг den totalen Kriegieinsatz (državni poverjenik za totalno vojno iluibo), Helchiminiater dr. Goebbels sporoča:
Z ozirom na to, da je ie pretekli teden bila izdana naredba o obveznosti ženskega dela do 50. leta, kakor tudi naredba proti navideznemu delu, smo pridobili znatne delovne moči, ki jih bodo sedaj ArbeitsSmter (uradi dela) dodelili vojnovažni oboroževalni produkciji. V teku so, oz. se pripravljajo nadaljnje naredbe za totalizacijo vojne službe.
Tu gre deloma za improvizatorična, deloma pa tudi načelna in globoko segajoča vprašanja Prišlo bo na različnih področjih lavnega iivljenla do bistvenih omejitev, Icl
)ih mora udeležiti celokupno prebivalstvo.
Državni poverjenik za totalno vojno službo bo pri teh naredbah pazil, da bodo bremena podeljena'V kolikor mogoče pravično. Smisel in namen teh naredb je, da se pridobe delovne moči za oboroževanje in vojno produkcijo, ter vojaki za fronto. V okviru teh naredb so bile izdane sledeče odredbe:
1 Vse domače ih gospodinjske pomočnice tujih narodnosti se bodo dodelile oboroževalni Industriji. Točasno še v svojih poklicih zaposlene nemške delovne moči, kot na-stavljenci na dom-u, ali v gospodinjstvu, se bodo delno dodelile oboroževanju, delno gospodinjstvu, v katerih se nujno rabijo. Torej v prvi vrsti družinam, ki imajo mnogo otrok.
2.	Več letnikov (UK-Gestellter) onih, ki so s« dosedaj smatrali kot neobhodno potrebni, ki pa jih fronta posebno nujno rabi, bo izločenih Iz vsega javnega življenja, po sporazumu z Reichsministrom ftir ROstung Kriegsprodukcion (za oboroževanje in volno produkcijo) Albertom Sp.«rom bodo večinoma Izločeni tudi	JntT Sirije ko bodo tam priučene oziroma privajene delu nadomestne mo«. ^ .
3.	Krogi prebivalstva, ki do seda; niso imeli dovolj priložnosti, da bi se udeležili ■kupnih vojnih naporov, bodo radi v kolikor mogoče pojačenega dela na domu dodeljeni v delo oboroževalni produkciji. Za delo na domu pridejo v prvi vrsti v poitev moči, ki ne podležejo delovni obveznosti.
4.	Kulturno življenje v vseh svojih panogah se bistveno omeji. Tozadevne posamezne naredbe so pripravljene. Med drugim bo že v prihodnjih dneh celokupen nemški naraščaj za Him m
uka dodeljen v delo oborože)^W indu^rljL
5.	Nadaljnje naredbe na PO^ročju JP'o™*
notranje uprave državnih	nrina-
pošte In kulturnega življenja, ki bod P P ' mogle, da se prlštedl kolikor mogoče d 1 • nih moči, so v teku, ali se pripravljajo^Ob-javljene bodo od primera do primera prea-no bodo atopile v veljavo.
6.	Kar se tiče načina javnega življenja, se
mor. seda) načelno P^'-r-^'^Ale oTediT talne volne. Ne zunanji blesk neke priredit-
ve nai bo v bodoče merilo njene važ-
temveč njena nost. Vsa javne prireditve. I''	t?®"
membna, kakor sprejemi,	y '
slavnostni m gledališki tedni, dnevi glasbe, otvoritve razstav in spominske svečanMtl,. ki niso koristne neposredno vojnim nap rom, na) izostanejo.
V kolikor so take prireditve še vedno potrebne, naj pri njih izostane vsaka času neprimerna potrata in naj se v vsem izvedejo, kakor to odgovarja njihovemu namenu.
Ce od seda) naprej v prihodnjih tednih in mesecih vsak rojak v vedno večji meri stavi v službo vse svote moči nacDl In bo radi
tega njegov posebni način življenja nujno postal vedno bolj odgovarjajoč vojnim razmeram, tako mora tudi iz javnega življenja izginiti sedaj vse, kar ni v soglasju s trdoto našega usodnega boja. Nemški narod bo v vseh svojih življenjskih pojavih pokazal le še neupogljivo voljo, da vzdrži ta boj za ogrožen obstoj naroda, naj stane kar hoče,
do zmagovitega konca.
*
Izdane odredbe proti navideznemu delu in o zvišanju starosti žen, ki podležejo obveznosti dela, ki niso zahtevale nobenih dolgih predpriprav, so pokazale potrebo, da se nadaljnje naredbe, ki segajo globoko v strukturo naše narodne skupnosti skrbno preskusijo. Na nekaterih področjih se je to sedaj storilo, kakor se to vidi iz današnjih objav. Na drugih področjih preskušnja še ni dokončana. Ali treba je s tem računati, da bo v prihodnjih dneh in tednih izdana že cela vrsta zadevnih odredb.
Kar se je do sedaj na posameznih področ-
jih oboroževalne industrije preskusilo, to se mora sedaj izvesti s celokupnim nemškim ljudskim potencialom. Izvršila se bo prevr-stitev v takem obsegu, ki se dosedaj v evropskih državah še ni dogodila.
Do sedaj naznanjene naredbe radi izvedbe totalne vojne bo vsak razumel tako, kakor SO: kot samo ob sebi umevne zahteve, ki se danes morajo postaviti. Tako zvana »optika« ne sme in ne bo imela nobene vloge. Mi vsi se bomo počutili, kakor bi ob vsakem času nosili sivo vojaško suknjo.
Da tudi duševno delujoč človek na takih mestih lahko polnovredno uspe, to so dokazali že leta in leta nemški dijaki in dijakinje, ki so bili zaposleni v letih po letu 1918. kot delovni dijaki, ali ki jih od leta 1938. dalje Reichsstudentenfiihrung (državno vodstvo dijakov) v semestralnih počitnicah vedno zaposli na važnih delovnih področjih.
Ves nemški narod bo svojo pripravljenost in svoje delo stopnjeval do najvišje mere, vsak bo v tem trenutku v katerem ne gre za navidezno priznanje, ampak v katerem odloča samo dejanje, zastavil vse, da bo na njemu dodeljenem mestu naredil svoje in nobenega ne bo, ki ne bi bil z veseljem pripravljen, sprejeti na sebe vsako osebno omejitev in vsako žrtev. V tem smislu čakamo na nadaljnje smernice, ki jih bo izdalo državnc) vodstvo.
Dalpkn^ežnn omriilife i posln«'iii iironielv
Posebne uredbe v območju justične uprave - Poziv javnosti
Berlin, iS. avgusta. ReichsbevoUmachlig-ter iUr den totalen Kriegseinsatz (državni poverjenik la totalno-vojno službo) obznanja;
Prve pred kratkim obznanjene naredbe načelne in globokosežne prirodiyradi izena,-čenja našega javnega življenja z zahtevami totalne vojne so bile sedaj že izdane od nekaterih centralnih oblasti.
Reichsminister dr. Ohnesorge, obratovodja enega največjih nemških podjetij je s pravo nacionalsoclalistlčno dejavnostjo v najkrajšem času skupno z ReichsbevollmSchtigten lOr den totalen Kriegseansaiz izdelal načrt poenostavljenja svojega obrata, ki je postal zrel za izvedbo in ki daje oboroževanju in vojski na mah mn o g o d e setisočev visoko kvalificiranih delovnih moči in v o j a kov na razpolago.
Ta doprinos nemške državne pošte k skupnim vojnim naporom zahteva prirodno tudi od celokupnega prebivalstva, da se odreče nekaterim ustanovam, ki so se do sedaj izvajale deloma ie v obsegu kakor v mirnih časih.
Kot takojšnje naredbe se izvrše:
Ustavitev pošiljanja tiskovin, trgovskih papirjev, robnih vzorcev in mešanih pošiljk.
2.	Ustavitev pošiljanja zavojčkov.
3.	Dalekosežne omejitve paketne službe, da pri tem ostane nedotaknjeno pošiljanje za oboroževanje in življenjskovažnega Maga.
4.	Ustavitev dostave pisem ob nedeljah, aH kakšen drugi dan v tednu.
5.	V vseh mestih se bodo pisma dostavljala samo enkrat na dan.
6.	Nadaljnja bistvena omejitev izpraznitve poštnih nabiralnikov.
7.	Ustavitev privatnih telefonskih priključkov v razmerju z vsakokratnimi krajevnimi
,'potrebami.
#. Ustavitev odjemalske službe (K u n d e n-d i e n s t) In določenih vrst telefonskih razgovorov n. pr, z naprejšnjo prijavo.
9. Odpošiljatev telefonskih računov v razmahih od treh aH več mesecev.
• 0. Ustavitev določenih vrst brzojavk.
Posamezne naredbe stopijo v veljavo ž e v prihodnjih dneh in bodo objavljene od strani Reichspostdirektion (državnega poštnega ravnateljstva) s točnimi predpisi o iz- _ vršitvi. Da bi one dosegle namen stopnje- ' Vanja naših vojnih naporov je potrebna s o-pomoč celokupnega prebivalstva. Vsak naj pomisli pri uporabi ustanov državne pošte, da je obrat brez trenja niogoč samo, ako bo javnost uporabljala te Ustanove res samo v primeru nujne potre-be. To je posebno važno pri pošiljanju navadnih dopisnic in pisem in pri uporabi telefona v krajevnem 4n predvsem v medkrajevnem prometu; ako bi poziv javnosti ne imel. uapeha, bi pač morale slediti nadaljnje bistvene omejitve.
Tudi Reichsjustizminister (minister za pravosodje) dr. Thlerack je v svojem delokrogu odredil dalekosežne omejitve, skozi ka-few bo pridobljenih več desettisočev delovnih moči. Te naredbe se bodo v javnosti manj poznale, kakor one državne pošte. Ali tudi tukaj bo moralo prebivalstvo pomagati
uspehu teh naredb ■ tem, da se bo obračalo na sodišča res le v nujnih zadevah, posebno kar se tiče civilnega sodstva.
Hrvatski letalci odšli na bojišče
■•rila, 15. avguita. Te dni )• гарил.Ла jata hrvatiklh bojnih letalcev ivojo domovino ter |e odšla k hrvaški letalaki legiji na vzhodnem bojišču. S tem *o dobile edlnlce hrvatake 'etalske legij«, ki »o bile ie večkrat omenjene v nemškem vojnem poročilu, močno okrepitev. Leglonarji. ki to odšl na vzhod, »o Droitovoljcl. ki o bili »krbno Izvežbanl v Nemčiji Z njimi odhaja na bojišče tudi. polkovnik Džal, ki je dalj čaaa poveljeval hrvat-•kim lovtkim letalcem na vzhodu.
Poglavnlk je iprejel pred odhodom odpo-•lanVtvo leglonarjev ter mu e izrazil naj-boljše želje domovine pri boju preti akup, nemu sovrainlku. _
$e vedno nI prijet
Berlin, 15. avgusta. »Bivši nadžupan dr. Karel Coerdeler, ledaj ra begu, rojen dne 31. julija 1884 v SchneldemOhlu, nazadnje »tanu-loč v Leipzigu, še vedno nI prijet. Z opozorilom na nagrado 1 milijon RM me znova naprošajo vae oaebe, ki bi lahko dale podatke o njegovem domnevnem bivališču, da to takoj javijo najbližji pollcljakl postaji. Kdor b prQavo opuitll aH kakor koli pomagal pri Begu, bo težko kaznovan «
Ogromen požar v ]%ew Yorku
Pristaniške naprave pri Hoboken uničene - vzrok še nI pojasnjen
v.^bona, 15. avgusta. Ogromen požar je izbruhnil v foboto v pristaniščnih napravah v Hoboken, nasproti New Yorku in je zavzel velik obseg. Med požarom se je dogodila eksplozija, katera je hoboško ladjedelnico, eno največjih na vzhodni obali Zedinjenih severnoamerlkantklh držav popolnoma ипГ čila. Kljub temu, da so prišli na pomoč vsi razpoložljivi gasilci in gasilne ladje, je nastala ogromna, neprecenljiva škoda. Mnogo tisočev ton'vojnega materiala, ki je čakal na odpravo, je bilo po požaru uničeno. Vrednost tega materiala se drži v tajnosti. Ostale škoda se že sedaj ceni na 4 milijarde dolarjev. Policiji do sedaj še nI uspelo, da bi ugotovila vzrok požara. Tudi v Brooklynu je nastal v soboto velepožar. ki je zajel železnico in več naprav Lunaparka na Coney-lslandu Ves Lunapark Ir sosednja poslopja so v nevarnosti, da bodo uničena.
Položaj v zasedeni Italiji
^•neva, 15. avgusta Komunizem cvete in uspeva v Italiji piše diplomatski sodelavec angleškega tednika »ChathoHc Herald«. PoH-tičnl položaj v delu. ki so ga zasedli zavez-
"'•ti. pa nikakor nI tako enostaven, kot si ga predstavljajo v nekaterih angleških krogih. Predvsem ne odgovarja prikazom tako zva-nlh italijanskih demokratov, ki so bivali v Angliji in ki so Izgubili stik s svojo domovino. Nobenega dvoma ni. da je danes najmočnejša politična oseba komunistični vodja Togliatti. V AngHjl se vse premalo zavedajo, da TogHattl nI običajni Italijan, ki je komunističnega prepričanja in spričo tega simpa-tlzira s komunizmom, temv*č je obratno to mož, ki je 15 let pred svojo vrnitvijo v Italijo igral v Sovjetski zvezi vodilno vlogo. Bil je član komlnternskega predsedstva Veliko zaupanje. ki ga imajo vanj Sovjetl, nam dokazuje. da hoče TogHattl ustvariti vlado, ki bo zelo tesno sodelovala z Moskvo. Doslej so imeli Sovjetl že največji diplomatski del pri vplivu na zasedeno Italijo. Dočim delajo Angleži In Amerlkancl — med njimi zlasti demokratski Idealisti — le razburjene kretnje. Imajo komunisti točno začrtano pot. Ostale protilašlstlčne politične osebnosti, kot n pr stari BonomI, se odlikujejo s svojo neenot nostjo, z dvomi in z nesigurnostjo. KomunUtl Izkoriščajo to priložnost za to. da združijo v svojih rokah čim več oblasti.
4. lahrKung
Tri gesla
Pod zgornjim naslovom razpravlja tednik »Das Reich« o metodah moskovske politike v jugovzhodni Evropi. V članku, ki vsebuje mnoge zanimive ugotovitve, označuje pisec tri glavna gesla, ki jih boljševiška imperialistična politika uporablja za slepljenje narodov evropskega jugovzhoda in za plasiranje svojih interesov na tem področju. Med drugim pravi pisec:
Množica gesel in idej, s katerimi je operirala in operira Moskva v jugovzhodni Evropi, je jasen znak njenih stremljenj v tem delu Evrope. V raznih razvojnih obdobjih je Moskva postavljala v ospredje zdaj to, zdaj ono geslo: vsa skupaj pa predstavljajo danes ar ženal, iz katerega po potrebi jemlje ono, ki se ji zdi v trenutku najprimernejše.
Prvo takšno geslo predstavlja poskus poudariti enotnost pravoslavja in ga spraviti v službo ciljev moskovske politike. To geslo izvira iz dobe velike Katarine, ko so se med Rusijo in osmansko Turčijo pojavili dolgotrajni spori, tekom katerih je Rusija svoje osvajalske namene rada zavijala v plašč vodstva vzhodnega krščanstva. V enaki meri. kakor so v novem veku obledele verske ideje. je tudi Rusija to svoje proti Turčiji naperjeno geslo nadomestila z geslom osvoboditve balkanskih narodov izpod turškega jarma ... Po veličastnem nastopu v junaški vlogi osvoboditelja, pa se je potem pojavljala Rusija na Balkanu kot intrigant. Najbolj je šla v cvetje ta metoda v. Srbiji.
Dobro je služilo pri tem tudi nadaljnje geslo: panslavizem. Svoj izvor je imelo v romantičnih idejah zapada. Rusija qa je pograbila in ga prekovala v sredstvo svojih osVa-jalskih stremljenj. Četudi v primeri s pravoslavno zamislijo ni imelo takšne prednosti, ker ga ni bilo moči uporabiti proti vsem balkanskim narodom, je pa bolj odgovarjalo duhu časa in bilo poleg tega orožje, ki je dobro učinkovalo zlasti v taboru nasprotnikov Avstro-Ogrske z njenim pestrim prebivalstvom.
Poslednje in najbolj moderno geslo, geslo komunizma, se je po vojni .najučinkoviteje prehodno uveljavilo v Madžarski, ki je ni bilo moči pridobiti s kakim drugim geslom.
Ta gesla predstavljajo arzenal političnih ideologij iz katerega današnja moskovska politika po potrebi izbira primerna sredstva. Bilo bi razumljivo, če bi se izključno opirala na privlačno silo komunizma, ki predstavlja današnjo življe,njsko obliko Sovjetske unije. Komunizem je od početka nastopal z zahtevo po mednarodnosti in zgodovinsko še ni bil v enaki meri, kakor ostala ruska gesla, razkrinkan in kompromitiran kot ideologija prikrivanja imperialističnih ciljev. Zakaj se Moskva kljub temu ni osredotočila samo na to geslo, je dovolj znano; pretežna večina prebivalstva jugovzhodne Evrope boljševizem z gnusom odklanja. Madžarska ga je občutila na lastni koži in ni pozabila, kaj pomeni; Rumunija, ki je bila od njega ogrožena v zmedenih letih po prvi svetovni vojni, mu je spodmaknila tla s svojo agrarno reformo; Bolgarija, Hrvatska in Srbija so dežele malih kmetov in v nobeni teh dežel ljudstvo ni naklonjeno boljševiškim oblikam življenja. Isto lahko rečemo o Grčiji.
Moskva je poživila tudi staro geslo enotnosti vzhodnega krščanstva, kar je tiste, ki imperialistične uporabe sredstva ideologij niso v dovoljni meri izpregledali. spočetka presenečalo. Navidezna obnovitev verske svobode in verskega življenja v Sovjetski uniji ni stremela samo za tem, da bi se odpravili pomisleki, ki so marsikateremu Angležu otežkočali zvezo z boljševizmom, marveč je hotela Sovjetska unija novodobno po-Hkati tudi staro, zmečkano zagrinjalo ruske Interesne politike.
Da se boljševikl tudi tej vatel niso odrekli, dasi so bili gotovo dovolj pametni in nišo previsoko cenili njene privlačne moči. ima morda svoj razlog v tem. da je sorodna, na celo skupino narodov in držav naperjena parola. ki je v času prve svetovne vojne igrala pomembno vlogo, na svoji reklamni moči precKj izgubila. Svet se je danes oddaljil od romanticizma. na čigar tleh je nekoč počivala pansiovanska zamisel. Narodi, ki se prištevajo k slovanskim, so dobili ostrejše lastne profile. Njih nacionalizem je postal samo-zavestnejšl in vsak poedlni narod se vedno jasnejše odraža od drugega. Poleg tega se je tudi izkazalo aH prišlo jasneje d® zavesti, da dva naroda, ki so ju v preteklosti brez nadaljnjega smatrali za slovanska, pripadata drugim rasam: Bolgari so tatarsko pleme. Hrvati pa se nagibajo danes k tezi. ki je podprta z drobriml argumenti in ki stoji na stališču. da tudi oni niso slovanskega porekla, ampak izvirajo iz gotske veje, ki je tukaj ostala za časa preseljevanja narodov.
Edino realno geslo je torej v nove oblike moskovskega imperializma vključeni komunizem. Ta Imperializem je druge velesile, ki so mu pred prvo svetovno vojno osporavale njegove zahteve In na katere so se torej lahko opirali narodi jugovzhoda izključil in zasedel položaje tako rekoč za hrbtom Balkanskega polotoka ob Sredozemskem morju.
etru s. — iter. M.
K A R A \V A N K B N B O 1 E
Sreda, 16. avguste 1944.
Nevarnost nemških podmornic
IS. avgusta. Se vedno ne moremo reči, da bi zavezniki odločili podmorniško vojno iebi T prid, pripominja britanski kon-traadmiral Thursfield v strokovnem časopisu »Shipbuilding and Shipping Record«, kajti Nemci imajo ie vedno mnogo podmornic. Cim bi bili zaVezniki prisiljeni, zmanjšati število zaščitnih ladij ali oslabiti spremstvo ladijskih spremljav bi se podmorniška nevarnost takoj zopet pojavila v polnem obsegu ter bi imela lahko nevarne posledice za vojaške napore zaveznikov. Invazijska armada je močno odvisna od neprestanega izpopolnjevanja svojih zalog. Vsa zavezniška ofenziva v Franciji je odvisna od angloameriške mornarice. Letalstvo samo namreč ne more zagotoviti stalnega oskrbovanja. To velja zlasti v boju s tako spretnim in odločnim nasprotnikom kot so Nemci. Nemci imajo tudi mnogo hitrih čolnov, ki dajo zavezniškim prevoznim ladjam mnogo opraviti. Spričo bliskovite naglice, s katero operirajo, jim ni mogoče preprečiti, da ne bi pravilno izstrelili svojih torpedov. Splošno je znano, da jim je uspflo potopiti »nekaj« zavezniških vozil.
* Položa) v Florenci
Benetke, 15. avgusta. Ce prav so nemške čete, da bi obvarovale nenadomestljive umetnije in kulturne spomenike pred uničenjem, zapustile mesto, sovražnik še ni prekoračil Ama in zasedel severno od Arna ležečega dela. On ie nadalje neprestano obstreljuje z granatami vseh kalibrov stanovanjske četrti in kulturne ustanove v Florenci. Da bi prestrašeno, v kleteh se nahajajoče prebivalstvo ne trpelo lakote, je prevzela nemška oborožena sila skrb za pre-hranitev prebivalstva, ker sovražnik je kljub letakom in propagandnim spisom opustil, da bi do sedaj tudi v najmanjši meri pomagal prebivalstvu. Edino njegovo darilo je neprestano obstreljevanje mesta z granatami, če prav se nobeden nemški vojak ne nahaja v tej »ničiji deželi«.
„Patriotizem s tempiranim vžigalom"
Pariz, 15. avg. V poročilu o položaju piše »Oeuvre«: »Govore o „četah poljskih rodoljubov", koga mislijo s tem? One, ki jih plačuje Moskva in ki so njej pokorni, ali one, ki jih plačuje London in ki so njemu pokorni? Isto velja za tako zvane ,,notranje-francoske čete", ki jih plačujeta deloma London in de loma.Washin^on in ki so podrejene generalu Eisenhowerju, na drugi strani pa so zopet plačane od Moskve ter se morajo pokoravati boljševiškim vodjem «
»Oeuvre« vprašuje nadalje: »Kaj so storili ti „rodoljubi" v vojni 1939-40, ko so imeli res možnost, da Poljske in Francije ne bi bilo treba nekega dne „osvojevati"? To je patriotizem s tempiranim vžigalom, ki nosi pečat rublja, šterlinga in dolarja, zaključuje list.
šlioda v Ferrari in Mantovi
Benetke, 15. avgusta. Pri letalskih napadih na Ferraro in Mantovo je bila povzročena v obeh mestih velika škoda. V Ferrari je bila težko poškodovana znamenita Palazzo »Schl-fangia«, ker se reče »uničevalec skrbi«, ki je bila grad Estov. Palačo so pričeli graditi 1391 ter jo je v letih 1466 do 1469 dokončal Pietro Benvenucci. Od leta 1898 je v njej nameščena mestna zbirka starin. V njej se nahaja več fresk, med njimi tudi freske Francesca Cossa. Pri istem napadu je padla neka bomba, ki pa k sreči ni eksplodirala, na star samostan »Corpus Domini«, v katerem je več nagrobnih spomenikov rodbine Este, med njimi tudi nagrobni spomenik Lukrecije Borgie.
Mofni \oirii/iii |irill»k v IVoriiiamliii Iraja dalje
Nobenih posebnih uspehov nasprotniiia - Hudi boji severno od Aiencona
Oberkommando der Wehrmacht je dne 14. avgusta objavilo:'
Na normandljski fronti je ie nadalje trajal sovražni priti»k, brez da bi dosegel kakšne posebne uspehe. V prostoru ■ severno od Aiencona so se skupine oklopnjakov zoper-stavile prodirajočemu sovražnikovemu od zračnih bojnih 'sil podprtemu prodiranju. Razvili so se hudi boji, ki še trajajo. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 12 štirimotor-nih bombnikov. Branilci St. Malo so tudi včeraj odbili vse sovražne napade. Južno od otoka Guernsey so iskalci min poškodovali s številnimi topniškimi zadetki sovražnega rušilca. V francoskem prostoru je bilo v boju uničenih 122 teroristov.
Težko obstreljevanje Londona in njegovih zunanflh okrajev z »V 1« se nadaljuje.
Iz Italije ne javljajo o posebnih bojnih dogodkih.
v predzemlju Karpatov do Vlile lo bili krajevni napadi Sovjetov zaustavljeni in deloma z nasprotnim napadom razbiti. Na mostiščih Visle, zapadno od Baranova in jugovzhodno od Varke so v teku hudi boji. Severovzhodno od Varšave in jugozapadno od Byalistoka smo odbili številne sovražne napade in krajevne vdore zajezili. Severno-zapadno od Byalistoka so porinili boljševiki podprti po številnih oklopnjakih in bojnih letalcih naše čete v hudih bojih nekaj kilometrov nazaj proti zapadu. Na letonski fronti so spodleteli z nadmočnimi silam! vodeni prodorni poskusi sovražnika ob trdovratnem odporu naših divizij. V vdornem prostoru jugozapadno od Pleskovskega jezera se hudi boji z napredujočim sovražnikom nadaljujejo.
Posamezna sovražna letala so odvrgla ponoči bombe na Hannover.
IVepredstavlnvI učinki „V i"
Dramatični opisi angiešl(ili časopisov - Neučinliovitost obrambe
ženeva, 15. avgusta. Obstreljevanje južne Angleške In Londona po »V 1« se vedno bolj stopnjuje. Protiletalsko , topništvo ne more proti temu nemškemu orožju na daljavo nič opraviti, ker prileti »V 1« z mnogo preveli ko hitrostjo. Se celo najhitrejši britanski lovski stroji niso dorasli »V 1«, posebno takrat ne, če »V 1« brzi v samo mali višini nad pokrajino, ker pilot mora računati s tem, da bi ga pri uspešnem obstreljevanju »V 1« sila sledeče eksplozije z njegovim letalom vr-tlnčila po zraku. Večina lovcev, ki so jih enkrat uoorabili proti »V i« so padli z letalom vred, ali bili zažgani. To ugotavlja londonski časopis »Daily Worker«.
Sedaj na Angleškem se mudeči dopisnik za Ameriko »Daily Mali«, Pon Iddon, dramatično opisuje svoje vtise o učinkih »V 1«. Tri četrtine angleškega prebivalstva, tako piše Iddon, si morejo komaj predstaviti grozovite stvari, ki jih preživlja ostala četrtina. Deset dni je bil v Londonu in nadaljnje dni je potoval po provinci in mora reči; »Leteči bomba je najbolj dalekosežno poročilo Angleške, o kateri pa se ne ooroča v večjem obsegu. Mene je že razžalilo, ko so Amerikanci bagatelizirali »V 1«. Ali ker so Zediniene severnoameriške države oddaljene 3000 milj se to še nekako lahko oprosti, ne more pa se oprostiti, če se vsa Angleška izven območja učinka »V 1« tako malo zanima, kaj se dogaja z rojaki na jugu in v Londonu. Mislim, da je skrajni čas, da se že enkrat objavi enostavno dejstvo: miljoni Londončanov in južnih Angležev spe vsako noč v zakloniščih, ali vsaj to poskušajo, oni se dnevno bojujejo proti ogromni obremenitvi z od nespečnosti rdečimi očmi. Stotisoči ljudi so popolnoma izkoreninjeni in desettisoč stanovanj in hiš Je porušenih ali poškodovanih. Letača bomba je velik vtis, ali vtis le za to zfelđ' reven pojem.
»Daily Telegraph« javlja iz kmetijskih krajev južne Anglije, ki so v območju proge poleta »V 1«, tako zvane »aleje bomb«, da primanjkuje žetvenih delavcev. Prostovoljni žetveni pomagači iz drugih krajev države, na katere so računali, so radi nevarnosti »V I« Izostali.
Londonski dopisnik časopisa »South Africa« se ponovno pritožuje radi zmede v celokupnem južnoangleSkem opozorilnem sistemu. Prugl časopisi najbolj ostro kritizirajo naredbe o evakuaciji. Pri železniškem prometu je popolna zmeda In katastrofalno pomanjkanje vagonov Železnice so dale v promet najslabše vagone Re celo HvornI vlaV
Roll Lannari
NEZAŽELENI GOST
'IliniOrUlif-rn ГПП1НП
»Kaj pa je vendar jllo lakiet?« sto/з Chri-»ta.
»Takrat nisem imel denarja. Prosim, ledl, Christa«.
Mala Christa j« močno prestrašena.
Spomni •• na zle slutnje tvojega očeta, da je Anton znanstvenik brez premoženja, in od vede same si ne more opremiti nobenegs stanovanja. To stane denar. Toda Anton je vse začudil in si kupil lastni dom!
V duhu vidi Antona, ko skoči v tihi stranski ulici okrog poldneva v neko prodajalno. Uboga, na smrt prestrašena lastnica radi prevelike debelosti ne more takoj pobegniti ali prijeti telefon. Ostro nabasan samokres |i moli pred nos Toda Anton vendar nima nobenega samokresa? Tu pograbi tujec za kaseto z mnogim denarjem In |o pobriše. Zunaj se mu pridruži še nek drug z visoko xavlKa-nim ovratnikom plašča.
»Ali imaš denar?« vpraša in oba zbežita.
Policijske poizvedbe niso imele nobenega uspeha.
Kaj takega beremo vsak dan v časopisih.
Chriata se plašno ozira po Antonu.
Toda Kottenkamp oznanja popolnoma drugo rešitev. Ralf Robert pride. Ralf Robert.
Ralf Robert Kottenkamp je pozornost vzbu jajoča osebnost. S štiridesetimi leti je že dosegel čin ministrskega svetnika Toda radi omajanega zdravja je moral kmalu odpovedati službo in predčasno stopiti v pokoj.
Ker je Imel veliko premoženje, !• potoval In dal prednost milejšemu podnebju.
Sorodnikov ni Imel posebno rad.
Svojo družbo si je sam Izbral. NI maral da bi mu vsilili takšno, ki nastaja po sorod niških vezeh
Najenerglčneje pa si |e prepovedal, da bi ga njegoTl načakl In nečakinje Imenovali »triCM.
ki je bil zgrajen ob diamantnem jubileju via: danja kraljice Viktorije, to stavili v obrat, kakor poroča »Dally Mali«. »Daily Express« ugotavlja, da ljudje sedaj v večjem številu, kakor leta 1940. zapuščajo London. »Yorks-shire Post« piše, da tisti, ki dosedaj ie niso spoznali nemškega tajnega orožja, bi morali biti tako veseli, da bi z veseljem sprejemali južne Angleže in Londončane. Ti ljudje so v zadnjih dveh mesecih doživeli grozne stvari in tudi sedaj morata London in južna Angleška potrpeti zelo mnogo.
„Berliner Biirsenzeitung" o položaiu
Berlin, 15. avg. »V tem trenutku ni na svetu nobenega bojišča, na katerem se ne bi pokazala zavezniška premoč « To izjavo v Chur-chillovem zadnjem govoru komentira »Berliner BOrsenzeitung«, ki opozarja na razdejanje, ki ga je povzročil »V 1«, ter na možnost še mnogo udarnejšega nemškega orožja. List pravi, da je ta izjava britanskega ministrskega predsednika pravilna, a le za ta »trenutek«, ter nadaljuje, da je sedaj pač glavno vprašanje, kako dolgo bo ta trenutek še trajal. Kdor ga bo Izgubil, ga ne bo mogel več dobiti nazaj. To velja v isti meri za Nemčijo kot za zaveznike. Nervozna naglica v zavezniškem taboru, forslranje nasprotnih ofenziv in angloameriškega letalskega terorja pričajo, da so tam preko mnenja, da bo sedanji položaj trajal le še kratek čas. Kažejo se že jasni znaki, da gre h koncu. Zlasti očitno je to na vzhodnem bojišču. Bilo bi sicer še prezgodaj, ako bi govorili o stabilizaciji tega bojišča, vendar lahko ugotovimo, da udarja drveča boljieviika poplava sedaj ne odločilnih točkah ob trdne jezova ter da postajajo Nemci vedno bolj gospodarji položaja. Krepki In uspeinl nemški protlsunkt, ki nimajo 1* "RraTevnega pomena, so popolnoma izpodbill Churchlllovo trditev, da so boljševiki zlomili nemški armadi hrbtenico. »Berliner Bčrsen-zeitung« nadaljuje dobesedno: »V tej nastopajoči Izpremembl položaja na vzhodu se ž« čutijo posledice ukrepov In dejanj, ki jih je odredilo naše vodstvo po '20. juliju ter jih takoj pričelo izvajati. Sovražnik je svoje nade v notranji nemški zlom tako ojačll, da se jih britanski ministrski predsednik še sedaj ni mogel popolnoma znebiti. Dejansko pa pomeni Incident, ki so ga izvajali nekateri veleizdajalcl v domovini, Izgubo za nasprotnike, za nemško vojaško vodstvo pa* predstavlja dobiček izredno velikega pomena. Kar naj bi pomenilo naš konec, bo postalo Hoi*n«ko na* novi nrlčet»k?«
„Huni divjajo"
Severna Italija, 15. avg. Kakor ]arIjajo W italijanskega glavnega stana, so strahovalnl letalci v zadnjih dneh ponovno napadli ж bombami Toskano, Piemont in Lombardljo ter odvrgli bombe na nevojaške cilje. Straho* valni značaj teh napadov se vidi tudi 1ж dejstva, da so soyražnl letalci večkrat s stroj« ničnim ognjem napadli osebne vlake iz nizke višine. Pri tem so bile ranjene številne civilne osebe. Pred kratkim so pričeli sovražni letalci pravcate love na posameznike, predvsem na kolesarje in delavce na polju. Poleg tega je bilo napadenih več tovornih voz, več posameznih stanovanjskih hiš ali cerkev. Angloameriški letalci so znova pokazali, da zasledujejo izključno strahovalne cilje in da skušajo čim bolj preplašiti prebivalstvo.
Milan, 15. avg. Angloameriški letalski gang-sterji so o priliki napada v turinsič pokrajini v nizkem poletu s strojnicami sistematično, obstreljevali kmete na polju ter ljudi, ki so IskaJl zavetja na prostem. V Ligurijl, Emiliji, Piemontu, Toskanl in Lombardiji so s strojnicami obstreljevali kraje, ki nimajo nobenega vojaškega pomena.
Tudi Norveška v boljševiški interesi sleri
Oslo, 15. avg. Boljševiški načrt za ustanovitev sovjetske pomorske sile, ki ga je razkril londonski »Weekly Review*, je še vedno v središču zanimanja norveške javnosti. »Fritt Folk« razpravlja v uvodniku o tem, da so tudi sedaj že v Londonu pripoznali, da spada Norveška v boljševiško Interesno sfero. Časopis ugotavlja, da so Anglija In Zedlnjene države to potrdile ter da je norveška vlada v Londonu s tem sporazumna. Verjetno hočejo pridobiti boljševiki na Norveškem najprej oporišča, odkoder bi prodirali nato dalje v deželo. Značilno je, da omenjajo v Londonu s tem v zvezi Tromsč, Narvik in druge norveške ter finske luke. »Natlonen« smatra, da so z objavo teh vesti v londonskem časopisu samo potrdili že dolgo znano dejstvo. Boljševiki poskušajo z vsemi sredstvi prodreti na severni Atlantik. Posebno zanimivo je, da so sedaj tudi že londonski časopisi priznali, da nameravajo boljševiki ustanoviti na Lapon-skem posebno sovjetsko republiko.
„Za čuda normalno ]e bilo Hlvlienje v Normandiji"
Ženeva, 15. avgusta. V angleškem tedniku »Truth« piše sir Ernest Benn, da so zavezniki naleteli v Normandiji na »za čuda normalno« življenje prebivalstva. "Vsi zastopniki AMGOT-a in UNRRA, ki so seveda prišli z invazijsko vojsko, so bili nad tem zelo začudeni, ker so si domišljevall, da prihajajo kot osvoboditelji francoskega naroda, ki že umira od lakote, je zapostavljen ter obupan, naleteli pa so nasprotno na prebivalstvo, ki se mu je prav dobro godilo. Nihče v zavezniškem taboru nI tega verjel in zato so bili tudi tako začudeni. Opazili so kako so laž-njiv« poročil* lastna propagand«, kajti Nemci niso le dobro ћгвЛТП frahCbSkfe^a flarođa, marveč so imeli Francozi z Nemci tudi prijateljske odnošaje. Iz tega je tudi že razvidno, da Nemcem nikakor ne gre slabo v vprašanjih prehrane in oborožitve. V ostalem se je boril nasprotnik odločno, spretno in pogumno. To pomeni, da bodo morali zavezniki uporabiti vse sile, če bodo hoteli kaj doseči. Ob Invaziji pa je postalo vsakemu jas-no, kako je zavezniška propaganda razširjala leta in leta ažnjlva poročila, ki niti najmanj niso v skladu z resničnostjo.
VerliiK on ti Drurk' NH.-Osuvtrlsc und Uruokerai SSrntsn (ImbH. KlsMtifurt. Verlair«leit«r: Пг. Rmil H"it l»n UuniiHrhrlftlmttrr- rri»Hneh
Hoče. da ga imenujejo Halt Robert.
Za njegovim hrbtom so se mu sicer smejali, toda >.eljo so mu izpolnili.
V Kottenkampovem življenju je bil velikega pomena Kottenkamp se je narodil kot zadnji peti otrok %elo pozno, ko je bil njegov zadnji predldočl brat že sedemnajst let star. Bil je torej nekakšno iznenadenje za rodbino. Vse sorodstvo je slavilo rojstvo kot velik dogodek. Cel6 Ralf Robert je prišel.
Ogledal si je dečka, prevzel botrstvo in dal zapisati otroku sedem tisoč mark.
Denar naj se izroči malemu Kottenkampu takrat, ko se bo poročil. Njegov nastarejšl sin naj dobi ime Robert.
Nato je zopet odpotoval.
Zakaj je ustanovil ravno sedem tisoč mark, ni bilo nobenemu jasno. Gotovo tudi njemu samemu ne.
Leta in leta potem nI dal nobenega glasu od sebe. Nihče nI vedel, kje je prebival. Zgubil se je. Pozneje so prišle redke vesti iz raznih dežel, Iz katerih Je izhajalo, da se je najraje mudil v zdraviliščih in sanatorijih.
Kottenkamp ga nikoli več nI videl.
Spomnil pa se je čudaškega ministrskega svetnika, ko se je Anton oženil in kakor je samo ob sebi razumljivo, s svojo »akademsko« plačo nI mogel Chrlsti opremiti dostol nega doma.
Takrat sta se Kottenkamp In Anton posvetovala o tem in шет Prvi se je prvi do-• mislil tudi ministrskega svetnika. Vendar je Kottenkamp smatral, da je botrov dor objestna Sala botra.
Vsekakor pa bi se le moglo enkfat poskusiti. To ne nalaga nobene dolžnosti.
Slovesno In kratko je torej Kottenkamp sporočil ministrskemu svetniku (pismo ]• romalo za njim), da se je oženil In da jp srečen, da mu lahko predloži to vest. Ce ne varajo vsi znaki, je že potorpec spotoma.
»To SiP mu pisali?« <=.■ =qro7l Christa.
»Da •
»In dcnai
»Je prišel «
Christa Ima spet svojo barvo obličja. An-*wi 1# samo majčkeno ilaparll. To J» ženam
všeč Seveda samo če se to zgodi zaradi njih To je nov dokaz ljubezni. Dokaze ljubezni pa marajo vsak dan.
»Zdaj pa pride ministrski svetnik In hoče pogledati vaš zakonski stan«, ga Ima Christa za norca.
Niti malo ni v skrbeh. »Mar bi se bili oženili«, se norčuje. »Saj jih vendar poznate toliko. Elll, Elfride, Melanie In Hannedore^«
Ampak složnost teh treh je bila trdna kakor zarota In lahko so se zanašali drug na drugega. Samo ob sebi je bilo razumljivo, da Kotenkampa niso pustili na cedilu. Christa je takoj privolila, ko sta ji predlagala, naj bo za nekaj dni, kar bo gotovo trajal obisk ministrskega svetnika, Kottenkampove žena. Ko bodo strica pozdravili, naj Christa pod kakšno pretvezo odpotuje k In tam prebiva v Kottenkampovi sobi, ki lo Ims najeto in plačano še la dvajset dni I
Bila je vsa navdušena!	, ,,
K sv Antonu jo je že vedno	®- *
duhu |e že spravljala v kovčege in že sliša(a zvončkanje svojih voženj na	. V,
se ni znala posebno, toda smu^ jI tudi nI bilo treba. Z n|lml človek na gladkem snegu le prehitro spodrkne. Ce je Anton ne sprem Ija bi jo potem pobirali drugI, in ti včasih tako komično primajo pod pazduhe. Teg# || pa kot omoženi ženi nI več treba trpeti.
O stvari pouče še Susanno
»Susannel«
Ze pride.
»Obisk dobimo.«
»Da •
»Mar že veste o tem?
»Ne«
»Ministrskega svetnika.«
»01«
»Toda on j* mnenja, da letjd jai olanjen i Christo, jazi« reče Kotenkamp.
»Vi?«
•Toliko da se boste spoznalll«
Kottenkamp preuredi il*novtn|e Stari tni nlttrikl ivetntk na| Ima teh nekaj dni tak« udobno kolUcar }• U швоод«. Š#v#d« м
_ preudobiio, d« ne pride morda ie enkrat ali ' pa cel6 ostane.
Stari mož )e gotovo star najmanl sedej"' deset aH šestdeset let To |e svetopisemska starost In za tako je že treba nekaj storiti. Susanno pode Iz kuhinje v klet *•
In jo gonilo iz kleti za premog v podetre«)e.
K Inventarju hl»e spada tudi z barlunom prevlečen gugalnl sfol. Ko so spravljali staro Saro iz podstrešne izbe, je zašel med črne brikete in niso ga več videli.
Tega |e treba »praviti na dan.
Gugalnlk j* kakor nalašč za starajočega se ministrskega svetnika. V njegovem pliiu le bo lahko udobno pretegnil. Tudi noge lahko potegne kvišku. Cugalni stol je na-rejen tako. On Ima ves »komfort*.
Suzanne pomete saje z njega, ga očeti s sredstvom Iml in najboljšim toaletnim milom, Kottenkamp ga voha od vseh strani in ga posadi pred kamin.
Vreme je megleno in mokrotno. Ministrskega svetnika bo gotovo zeblo v noge. Anton Ima' tople, močne, težke čevlje Iz klobu-čevine z debelim opažem. Т^ stavi na razpolago za mlnistrsl^ega svi.tnika. Kdo ve, če mu kri Se pravilno kroži. Do nog gotovo ne prodre več. Ponoči mu bodo morali položiti grejačo na kraj postelje. Kdor ima mrzle noge, je slabe volje.
Anton lista med tem v leksikonu pod »ml. nistr«tvo«, s čim bi lahko zaposlil nezaželenega gosta Kal bo hotel brati* Anton pri-nravi debel žlvllpnlepls Bismercka ter »Zgodovino In slovstvo državoznanstev« v dveh zvezkih 1*a je bil doslej uporabljal za stiskanje travnih bilk in nenavadnih cvetic, ker sta Imela potrebno težo za to. Zdaj jih ven« dar končno lahko spravi tja, kamor ita ргат za prav namenjena, da se jih kdo usmili in lu bere
Kottemkamp na»proino misli bolj na praktično plat Preskrbi tobak. ^ se vrste in po vseh cenah.
On misli na va«.
Sreda, 16. avjriwta 1M4.
KARAWANREN BOTE
Ktran S. — RteT. 64.
Lukiije v Loiiiloiiski kulisi /
IVapisal Hails Uendl, Meikholm
»Moj mož je že nad itirl leta vpoklican In se bojuje sedaj v Normandiji. Ker pričakujem sedaj drugega otroka — prvi je star dve in pol leta — sem zapustila London. Sedaj sem dobila sporočilo, po katerem so ml podporo za 3,50 šilinge tedensko znižali, ker ne stanujem več v Londonu. Naša vlada je vsem, ki so kakorkoli mogli iz Londona, svetovala evakuacijo, aH vojno ministrstvo misli, da je to pravilno, da ženi v mojem položaju, ki je sedaj odvisna od tujcev, odtrga 3.50 šilinge. Plačati moram najemnino v Londonu in imam še druge posebne izdatke, ker sem šla od doma. Ali hoče vojno ministrstvo po tem kazenskem odtegljaju primoratl ženo vojaka, da se vrne v London? Mislim, da to ni dobro za moralo mož na fronti.«
Tako se glasi dopis na londonsko »News Chronicle«, ki spada k tistemu poročevalskemu materialu angleškega časopisja, ki ne dovoli nobenih vpogledov za oflcialno londonsko kuliso o sedanjem razvoju vojne. Je mnogo tovrstnih dopisov, dasiravno časopisi njih dotok očigledno odbijajo. Po posameznih fotografijah o bombnih škodah r dnevnem časopisju in ilustriranih listih lahko skleoamo, kako izgleda danes v glavnem angleškem mestu na nekaterih krajih.
»To nikakor ni slika bojišča kakor Caen, Cherbourg ali v Italiji, izvira iz bojišča London« nam pove besedilo pod neko sliko v »Daily Express« ki predstavlja tako škodo. Ona nam prikazuje ruševine hiš in žrtve, neko ženo, ki se jI vidi obup na obrazu in v ozadju ostanke osebnega avtomobila. Pripis se glasi: »In potem se sliši, da se nekim ljudem zdi nadležno, da bi sprejeli londonske otroke, ki se pred takimi nevarnostmi evakuirajo.
Serija slik v »Picture Post« z naslovom »leteča bomba je vpadla« opisuje kaj se j* zgodilo nekemu možu. ki je »šel mirno svojo pot«. On gotovo nI mislil na vojno, bolj verjetno na kosilo, aH hudoBen »robot« je padel blizu njega in ga je usmrtil, ter mnoge druge ranil. Te slike so samo zato, da bi vzbudile usmiljenje in vse predstavile t^ko, kakor da so Angleži miroljuben narod in da so skoraj brez vojne, v katero sedaj naenkrat vpadajo v množicah hudobni Izstrelki »V I«. Besedilo pa včasih nagaja uradni agitaciji in vsebuje izpade proti nekim vladnim mestom, ki so jih leteče bombe Iznenadno napadle In čijih politika objavljanja se mora označiti kot napačna. Smatrali so »V I« pač kot neASko šalo, popolnoma nepravilno. Res te In slične fotografije ne delajo vtisa, dt gre tukaj za nemške šale. Nadaljnje fotografije predstavljajo nočni ognjemet, protiletalskega In obrambnega topništva proti dozdevnim izhodiščem »V I« na kopnem. »Zapora proti letečim bombam iz samih svetilnih granat, pod črto podatek švedskega dopisnika v Londonu, po katerem se Angleži res ne ustrašijo pred nobenim obrambnim sredstvom — seveda samo z malim uspehom. Prav tako je z pokrajino na luni, ki predstavlja cilj za napad angleških bombnikov, pri izkanju. izhodišč »V I«. Kakšna potrata na jeklu In eksplozivih je bila porabljena za ta košček francoske obale, ki je bil dobesedno preorani Ali kljub temu »V-i« te vedno prihajajo n« Angleško.
Krasna risba v »Illustrated London News« nam skuša opisati, zakaj »V-I« bombe še ve dno lahko prihajajo. Ona navaja, kako se po fantaziji risarja domnevno Izhodišč* »V-l« т izvrstnem kritju nahaja: »v sredi gozdov, kot navidezna miroljubna kmetija«. Ce smo videli te risbe, dobro razumemo njih nameni One na) drastično dajo vedeti angleškemu narodu, da prav za prav skoraj ni mogoče, da bi se tako urejene priprave uničile.
Druga risba hvali ženlalne obrambne priprave. Vidi se kontrolna centrala angleškega . zračnega orožja, dojmljivo urejena okoli velikega zemljevida. Od tukaj, se torej dirigirajo lovski letalci In protiletalsko topništvo, AH dekleta, ki se z dolgimi grabljami ukvarjajo t karto, imajo mnogo dela. Očigledno je mnogo »V-1« na poti, če tudi sem in tja kakšno izpade. Večinoma pridejo na cilj.
Na nadaljnje znake obrambnih naporov naj opozore notice angleškega časopisja o odlikovanjih letalcev, ki so baje sestrelili »robote«. Nevarna obrt, ki se mora primerno nagraditi. Za vsakih deset sestrelov se dobi odličje. Kako se lahko zgodi topnlčarju, ki se je udeležil vojne proti »V-1« in domnevno z enim udarcem od treh letečih bomb sestre-■ lil dve, pove ganljiva zgodba o Ceorqu Bu-geeu. Pri vrnitvi na don), ki je bil uničen, je doletelo njega samega. Patetično pove poro člloi Georg Bugei ne poje več solo v vaški cerkvi. Njegovo Ime je bilo vpisano v spi-sek onih, ki so bili v ničijl deželi med Londonom In jugovzhodno obalo po letečih bombah umorjeni«. Poročilo v ostalem opisuje, kako tsm »V-1« v stalnem sprevodu lete čez deželo, katere številni prebivalci — po Šved-* fkih podatkih — so baje že hudo protestirali proti imenu »ničlja dežela«. Poročila omenjajo vedno spet primere, pri katerih so bili prebivalci tega ozemlja v svojih hišah ubiti, ker nimajo več možnosti, da bi poiskali zaklonišča, V Londonu samem so številne žrtve radi nezadostnih zaklonišč.
»Nekaj značilnih podrobnosti, ki smo jih
povzeli iz britanskega časopisja pestro pomešanih: »Policijsko poročilo svari pred avtomobilskimi izvoščki, ki zahtevajo ogromna doplačila kot »nevarnostno pristojbino«, ako bi morali voziti skozi ogrožene okraje. Svetuje gostom, da priznajo vse zahteve, ali na kraju naj odklonijo plačilo. Industrijci se pritožujejo, dfl delo v mnogih obratih v Južni Angliji nazaduje, ne samo radi alarmov, ampak tudi radi pojave radovednosti po napadih. Potrebne so naredbe, da se delavstvo takoj obvesti, kje so vpadle bombe, da bi se preprečili nemiri in dolgi odmori med delom.
Veliko vlogo imajo v javni diskuziji še vedno znaki alarma, zaklonišča in — plenilci. Stalne so pritožbe, da so večkrat leteče bombe hitrejše od uradnih opozoril. Mnogo hvaljena london.ska globoka zaklonišča so sem in tja podvržena zajedljivi kritiki radi slabega zraka In radi... možkih uzurpatorjev, ki so sposobni, de ženam In otrokom odvzamejo mesta. Zavarovalni obroki se povečajo, ali plenltev po zavarovalnini ni krita. Povsod v časopisju so tožbe radi premallh kazni plertllcev. Dopisi listom vprašujejo: »Ali je pravično, da je tu posebna nevarnost z gube popolnoma nezavarovana? Ali naj cel dan sam pazim na svojo čajno žličko?«
Časopisje zahteva: Nobene sentimentalne popustljivosti nasproti plenilcem! Poostrene kazni in uporaba vojaških »patrulj« proti plenilcem se omenja. Tudi kazenske odredbe proti nesocialnim elementom, ki nočejo sprejeti evakuirancev, bi bile potrebne. Židovska podjetja vozijo okoli z avtomobili, da bi kupila poceni pod roko staro pohištvo in pokvarjene stvari. AH ^prepovedano je reči, da so to Zldje. To bi se smatralo kot rasno sovraštvo.
Komunizem sovraži svoj narod
Ljubljanskt »Domoljub« j« prlneiel pred kratkim sledeči članek:
Pravilno bi bilo prav za prav reči, da komunizem sovraži vse narode, najbolj pa svoj narod. Tudi to,nam dokazuje zgodovina najnovejših časov in bojev. Preden je prišel do oblasti v Rusiji, je moralo pasti več milijonov ruskih ljudi. Ko je prišel do oblasti, so morali pasti novi milijoni, da je komunizem lahko izvedel svoje načrte.
Isto smo doživeli na Madžarskem, kjer tt je komunizem po prvi svetovni vojni za kratko dobo polastil oblasti. Tudi tam so padali tisoči nedolžnih ljudi, katere j* dal moriti znani komunistični agent Jud Bela Kun. Rav. no tisto strahotno prelivanje krvi je dotlej zaslepljenim ljudem odprlo oči, da so spoznali vso zlobo komunizma. Za tem je prišla Mehika, kjer je v državljanski vojski tekla kri v potokih. Špansko državljansko vojsko pa še vsi poznamo, kako krvava je bila. Začela pa se je zaradi bratomornega klanja, ki so ga komunisti začeli nad Spanci.
Znana )e pri nas knjiga »Ukrajina joka«, kjer je očividec tako пмсгпо popisal vs« trpljenje dobrega rusinskega naroda, kakor se Ukrajinci včasih nazlvljejo. Ukrajinec namreč sam seb« navadno imenuje »Rusina«, Ruse pa imenuje Moskale, Moskalov Rusinl nikoli niso mogli trpeti, zlasti pa jim je postal oduren moskovski komunizem. Toda komunistični Moskall so vsak odpor zadušili v potokih ukrajinske krvi. Vsi ti vzgledi kakor tudi zgodovina Georgije In drugih krajev nam pričajo, da komunizem jpoblja vsak na-. rod, kjer je dobil kako moč.
Z grozo smo brali poročila v listih, da je moskovski komunistični bes v tej vojski dal naenkrat poklati kar 12.000 poljskih častnikov, ki niso Imeli na sebi druge krivde, kakor to, da so bili Poljaki, ki so le za svojo domovino borili, pa bili od komunističnih Moskalov zi^jetl. Istočasno je ta zver dala
pomoriti nad 3 milijone civilnih Poljakov. Kaj takega zgodovina ne pozna, zlasti v zgodovini evropskih narodov je kaj takega doslej bilo neznano. V zgodovini sta le mongolska osvojalca azijatska divjaka Džingis-kan in Timur-Lenk včasih tudi klala svoje jetnike kar v množicah. Zato pa ju zgodovina imenuje največja kruteia, kar jih "je svet doslej poznal. In komunizem stopa v njune stopinje povsod, kjer se pokaže.
Ta azijatski in divjaški komunizem pozna samo svojo politiko In sebe. Ce kdaj govori tudi o narodu, je to gola krinka. Komunizem pri nas zdaj tako rad govoriči o narodni osvoboditvi, da bi voditelje ločil o4 naroda ter se sam polastil vodstva. Tako naj bi potem svoj narod speljal v komunistične vode. Samo zaradi tega brenka na komunistične strune, da bi kaj slepih sonarodnjakov ujel v svoje mreže
Pa, kaj bi govorili. Le poglejte danes po svoji slovenski zemlji ter se zamlslllel Vse deseUisoče človeških življenj, ki so padla v zadnjih treh letih, vse tisoče slovenskih domov, ki so bili požganl, vsa uničena slovenska premoženja, vse uničeno slovensko kulturno bogastvo — vse to ima na vesti edino le azijatski komunizem, ki ga k nam vsiljujejo od moskovskih komunističnih plačancev najeti akvarjeni — slovenski ilnovl. To j* ko-munlzem v dejanjul
%z	gospodarskih krogov t* ved-
no bolj pogosto slišijo pritožb«, da so celo 'odllnl angleški zunanji trgovci izgubili kon-t*kt z inozemskimi trgi. Celo tekstilni tovar-'^si'ji ne morejo dobiti dovoljenja za potova-"i* v Inozemstvo. Istočasno pa so navezali Amerikancl stike na vseh večjih zunanjih 'rgih ter uživajo pri tem vso podporo svoje vlade.
( ZIRCAIO ČASA )
FUhrtr i« podelil viteški Icriiec k vojnemu zaslužnemu križcu z meči ministerijalne-mu direktorju dr. Friedriciju Schurerju, šefu oddelka za gradnjo vojnlli ladij v vrhovnem poveljstvu vojne mornarice. Po zaslugi dr. SchOrerja Ima nemška mornarica najboljše podmornice sveta".
Kakor poročajo It Ankare, se je turška ladja aMerkure«, ki je ^iia z 250 Židi na poti v Turčijo, v zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek potopila v Črnem morju. Vsi razen štirih potnikov so utonili.
136 mrtvih, 65 te-2ko rasjen'.h in nad 100 Irkko ranjenih so zahtevali številni napadi s krovnim orožjtm, ki so jih spet izvršili anglo-amerikanski letalci pri nizkem poletu 4. in 5. avgusta v različnih krajih Nizozemske na vozeče osebne vlake, avtomobile in na pasante.
»Indija, kakršno vidim danes, )e ena sama velika jetnišnica, v kateri koprni 400 milijonov ljudi. Angleži ste pa v njej jetničarji«, je izjavil indijski voditelj- Gandhi, ko so ga Angleži po dolgih mesecih izpustili iz zapora.
Ameriški vojni minister Stlmson }e dopo-
toval v Rim. Trdijo, da zaradi tega, da se bo na lastne oči prepričal o neizmernem razdejanju, ki ga je angleško ameriško letalstvo povzročilo na raznih nenadomestljivih kulturnih spomenikih v Italiji.
Kljub poskusom umika so tolovaji izgubili zadnji čas nad 2000 padlih samo na sevemo-zahodnem Balkanu.
Komunistične tolpe v Bosni imajo neredko do 500 mrtvih na dan.
Prvi tolminski junak, ki je daroval svoj« 23 letno življenje za vero in domovino, j« Albert Štrukelj iz Kanalskega Loma. Slava njegovemu spominu!
Z nedavnim odlokom Duceja je bil letalski polkovnik Moliese imenovan za državnega podtajnika v letalskem ministrstvu. Načelnik generalnega štaba letalstva je ostal general Tassarl.
Kakor j« izvedel DNB, so zaplenile nemške čete pri bojih v vzhodni Bosni nek učni načrt za šole, ki se nahajajo na področju komunističnih tolp, ki predvideva že za otroke prvih razredov dnevno večurni pouk zgodovine komunizma, Sovjetske zveze in tako imenovanega »narodnega osvobodilnega boja«. Nasprotno pa je izrecno prepovedan verouk.
Kakor javlja »Informaciones« iz Buenos Airesa, je Izginil v Argentini}! aretirani mul-timilljonar Žid Maurlcio Hochschild. Pogrešajo ga od pretekle nedelje.
Vicemarschal letalstva Elliot je bil imenovan za poveljnika balkanskih letalskih' sil.
VSA urad za prehrano je sporočil, da so dobave živil in drugih kmetijskih proizvodov po zakonu o posoji in zakupu v juniju bile za približno 24 odstotkov manjše ko v maju.
V иГА primanjkuje papirja in več ko 700 papirnic si mora pomagati s starim papirjem, ker dodeljene količine papirne tvarin«-ne zadostujejo za ohranitev sedanje proizvodnje.
Trgovinska industrijska banka v Zagrebu
je pri glavnici 81 milijonov kun dosegla lani s prenosom Iz prejšnjega leta 8.54 milijona kun čistega dobička (1. 1942. je dosegla 10.76 milijona kun).
Romunsko finančno ministrstvo jezil bankami sklenilo dogovor o kupčevanju z državnimi plačilnimi izkaznicami, da se prepreči morebitno razvrednotenje teh izkaznic. Tečaj teh plačilnih izkaznic je bil določen na 95 odstotkov njih nominalne vrednosti, banke pa smejo poleg tega pobirati en odstotek kot svoj provizijo.
Pesniki napovedujejo propad Anglije
»Kramkrji so. Iztrgajte jim denar iz pmti pa niso nič.«
Narod živi večno, če je to določeno po večnih postavah, če j{ kos veliki, ogromni nalogi v službi nekega višjega cilja. Ali raz-krojeni narod, ki hoče, ne iz bojevite domovinske ljubezni, temveč, iz poželenja po zavojevanjih in pustolovščinah, ustanoviti svetovno gospostvo, narod ki Važe zaradi poželenja po uživanju. Imperialistične politike, ropa, in mešanja ras pojave narodnega propadanja, propada, ker ima rad posest zemeljskih dobrin in vidi življenjsko srečo v nemoteni, cvetoči kupčiji. Za nje veljajo besede Grabbeja v njegovi drami »Cesar Helnrich šesti«! Kramarji so. NI hrabrosti, ne dnha v njih. Potgite jim bale, iztrgajte denar Iz njih pesti, pa niso nič!
Ernst Morltz Arndt, kot patrlotičen pesnik In političen pisec z resnično preroško silo, je razkril V svoji leta ,807. Izišll knjigi .Duh Česa«, duhovne in nravne vz oke o propadu Anglije In jim izrekel smrtno obsodbo, v nenasitljivem brltskem egoizmu sile In Sentodrštvu je videl »najbolj ogabno zalego«, ki jo je kdaj rodila zemlja,- zaradi njene grabežljivosti sta bila sreča In mir ljudi pregnana s sveta: »Nizkotno zaničevanje naj-plemenitejšega, ocenjevanje vseh stvari na podlagi zlata, uvaževanje narodov po bo-gastvih zatiranje uboštva In objestnost va-Slh nabobov, izrekajo vašo smrtno obsodbo. Narod, ki ne mara sam Iz sebe znajti in storiti nič več genialnega, temveč skopo In malenkostno kakor trgovec radi bahaštva nakopičuje In razstavlja, kar so \eč|l narodi znašli In storili — če tak narod ne postane suženjski in prostaški, kakor suženjsko In Prostaiko gleda na stvari in ljudi in jih uva-*uje, bi nas varali vsi znaki zgodovine.«
Opominjajoč se oglaša u svojim preroškim glasom: »Anglija pade po svojih pregrehah In zločinih, kakor večina narodov. Ponosni oločani, ko ne bo več nobenega na-boba, da bi vam plačeval obresti, nobene de«
žele, da bi jo opleniU, ko bo pri vas več meičanov, ki so na prodaj kakor kupcev, in bodo nizkotni sužnji brez časti in domovine tulili s hripaviml grli svojo, Britanla rule the wayes' — potem, navezani na samega sebe, na vaio lastno sramoto in nesrečo, ki ste si jo sami priprtvlll, potem se boste ogorčeni spoznali lu boste preslabi, da bi se obnovili v sijaju, ki je preiel. Potem je Britanija pri kraju in je v resnici padla ...«
Emamul Ceibel je Izlll celo skledo svoje politične jeze na perildtil Albion, ko je s pesniškim pogledom vidca objavil čas povračila za to deželo. Kakor da so pisane za svet razgibajoča politična dogajanja seda, njostl, se nam zdijo njegove besede.
»Osvetnik bo poteptal njihova mesta In Iz razpadajočih streh bo visoko ivlgal plamen. Tuljenje bo po ulicah In lakota pri vsaki hiJi, ko se bodo med tem gostili volkl in jastrebi.«
Theodor Fontan«, pesnik »Effle Brlest«, je bil trikrat v Angliji zadnjič skoraj tri leta In pol od 1855. do 1859. On je v beležkah svojega dnevnika, ki jih je s trezno stvarnostjo pisal v svoj dnevnik prerokoval prihajajoče stvari z gotovostjo, ki jo je treba občudovati. Kakor duševni zdravnik položi preiskovalno Iglo na bolno mesto angleškeg* naroda In ustanovi vzroke početnega propadat »Je rumena zlata mrzlica, je prodariost vseh dul hudiču mamona.kar je položilo sekiro na to ропошпо drevo. Bolezen je tu In uničujoč rije kakor strup v telesu, ali ne da se Izra-'• razkroj pokazal na površini. Anglija v zunanje, zel6 nesrečne vojne zapletena, naj kaže svoje rdecelično zdrav-e le stoletje ali več, ali taborišče pri Boulogne (od tukaj <e hotel Napoleon 1805. leta prepeljati svojo vojsko v Anglijo) v megleni noči deset mil) severno postavljeno, in Go-Hat )• na tleh,,.«
Nič manj bliže sedanjemu času se nam zde sledeče vrstice Fontana: »London nI sedež arhitektonske lepote. Ko bo prišla nekoč roka uničenja nad le vrste hiš, bo milje dolg kup kamenja pripovedoval o svetovnem me-ali pomanjkanje razvalin, stebrov In jonskih kapitlov, torzov (odlomkov kipov) In s slikami okrašenih frlzov bo kazalo na to, da to nI bil svet lepote, ki je podlegel času.
Kakor Arndt ugotavlja Fontane, da radi mamonističnega In hinavskega obnašanja preti nevarnost propada. Tudi Klaus Groth, pisec »Ouickborna« pove v svoji pesmi »Ti-""es. Globa In tovariši«!
Kdor je sejil sovraštvo —
Postaja že zrel.
Kdor maščevanje je k6sil,
Za plačilo kri bo žel.
Dr. Wllhelm School
Turški petorčki
Turško javnost je prve dni letošnjega julija iznenadlla vest, da se je turškemu zakonskemu paru v bližini Adane narodllo petero otrok moškega spola. Vest je učinkovala presenetljivo že zaradi tega, ker so s tem dogodkom kanadske petorčlce dobile tekmece, katerih se pač niso nadejali v Turčiji. In je Amerika na svetu samo ena, nI bilo nobenih neprijetnosti In potov z reporterjl in filmskimi posnemalcl, ki bi stvar z besedo In sliko na široko raztroblll v svet. Pač pa se je država takoj pobrigala za otroke ter obvestila očeta, da bo ona prevzela skrb za novorojence. Društvo za zaščito otrok je sporočilo staršem svojo pripravljenost, da prevzame skrb za mlade občane. Rdeči polumesec pa je takoj nakazal staršem 1000 funtov podpore. Tam namreč skoro nI bilo žive duše, ki bi bila poučena o tej sen-zaclll. Slednjič le Izlavll tudi župan južnega anatolskega mesteca Mardina, v tigar okolici so prišli petorčki na svet, da mu o tej stvari nI prav nič znanega.
Mali Mardlnskl lokalni Ust, ki je natisnil vest Anatolske agencije, da so se na pod-
ročju tega kraja naredili petorčki, tudi nI vedel ničesar o dogodku razen tega, da je prišla vest med ljudi po zaslugi nekega meniha. Tako se je začelo raziskovanje te zadeve, ki je stopnjevala radovednost ljudi od ure do ure. Toda pojasnila so bila v začetku tako skromna, da so ljudje prav resno govorili, da je vse skupaj samo grda potegavščina. Sele podrobnejše Informacije so pokazale, da temu ni tako. V resnici se je namreč zgodilo, da so petorčki prišli na svet ž« pred dvema mesecema In sicer v mali južni anatolskl vasici Birivanu, ki je oddaljena kakšnih 100 km od mesta Mardina.
Oče petorčkov je turški kmet z imenom Rifat Aga. Mož je na dobrem glasu in ko so ga vprašali, kje Ima otroke, je izjavil, da lahko pokaže samo dva, to pa zaradi tega, ker je ostale tri izročil beduinom, ki se klatijo po deželi. Cemu je to storil? Zato. da bi zavezal hudobne jezike, ki so ga obrekovall ter pomagali širiti zaničljive vesti o njegovi ženi, češ da je rodovitna kakor psica. Tako je Rifat Aga prosil vse sorodnik«., prijatelje In znance, naj nikomur ne povedo, da je njegova žena rodila petorčke, marveč samo dvojčke. Samo menih, ki je sporočil mar-dlnskemu listu prvi to novico, ni ravnal v skladu z očetovimi željami. In tako je prišel dogodek v svet.
Sedaj piše o petorčkih že ves evropski In tudi Izvenevropskl tisk. Stvar vzbuja posebno v Ameriki razumljivo zanimanje. Kakšen bo konec zadeve s turškimi petorčki, še nI mogoče povedati. Vsekakor pa so v Turčiji napeli vse sile, da bi odkrili tri otro-č'.če, ki jih je Rifat Aga poklonil beduinom. Sele potem, ko bodo ti trije otroci vrnjeni očetu, se bo začelo novo poglavje turških petorčkov za vso svetovno javnost.
Iz družbe
»Kaj le imate proti Juiičevi Stani?«
»Njena preteklost ml ni po voljll«
»Saj je vendar neomadeževanal« »Res 1« to, toda — prertolgal«
Selte 4. — Hr. M.
K A « A W A N K B M BOTB
MlUwonli, M. Атчгп"* 1W4.
„V I" zeigt immer mehr Wirkung
Englische Regierung unterdriickt weiter
Genf, 15. August. Cber die Auswirkunpen des achfwodiigen „V-1"-Beschusses iu London und Siidengland erfahren wir von einem zu-Terlassigen ueutralen Berichterstatter fol-Kende Einzelheiten^
Churchill halte un^eacfatet dessen, dafl ihni viele Erwagungen entjcegenstehen, au seiner Weigerung fčst, den Sitz der Regierune aiis London beraiis in siuhere Gegenden Englands zu verlegen Praklisdi aber sei das nur ein Spiel mit Worten, da sich in diesem Aiijien-blidt nur noch Skelette der einzelnen Mini-sterien in London befanden.
Die Londoner seien dariiber emport, dafi infolpe mangelhafter Nachridiiengebung iiber die „V-r'-Auswirknngen das in England und in der Welt unter den Scheffel ge-stellt werde, was in diesen Wochen die Be-volkerung auszuhalten habe. [nsbesondere stimme es nidit, wenn die Churdiill-Regie-rung der Welt weismachen wolle, dafl „V 1" stets Kirdien, Hospitaler, und Sdiulen treffe, sondern ee sei yielmehr -wahr. dafl eine grofie
die Wahrheit iiber wirkliche SchMen
Zahl kriegswiditiger Betriebe wie VeiWelii> einrichtuiigen Docks,-Lagt-rhauser uiid Vor ratskammern mil fiir den Ernstfall beiseite (.'estellten Lebensmitteln dem „V-i" Feuei zum Opfer fieleu. Immer wieder tauehleo im Bezirk von Grofl-London Versorguujfsman-sel auf. Das gleiche gelte vom Verkehrs-system. Das Warnsystem sei noch immer nidit vereinheitlicht Die Flucht der aus Loudon Unabkommlichen in die tiefer gele-eenen U-Bahnbofe sei grofier als in den Tagen der schweren deutschen Luftangriffe von 194041
Die Offentlicfakeit bedriicke es sehr, dafi es den militarischen Behorden noch immer nichf srelang, ein wirksames Gegenmittel zu erfinden. sondern dafl sie sich daranf be-schrankten, eine .,neue Waffe mil alten" zu bekampfen. Selbst die schnellsten Jager konn-ten „V 1" im Fluge. nidit einholen. Die ton der Flak erzielten „V-l"-AbscfaUs8e standem in keinem Verhaltnisse zum Gesdiofi-, Ge-schiitz- und Menschenanfwand. Man konne nnr von Zafallstreffern sprecfaea.
'. "
Funkspnich aus Kowel: „Wir sind enlwafinel
Wie Moskau die polnischen Aufstandischen belohnt
Im Mlttelabschii itt der Oslfront Deutacbe Artlllerle imd Infanterie geht auf einer Rollbahn In ateMtmg V« erednjem od>eku vzhodne fronte	>
Kemšk« topništvo k pehota zavzemata položaj ob tekočI progi
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Buschgen*,	Z.)
Berlin, 15. August. Der exilpolnisdie „Mi-nisterprasident" Mikolajczyk verhandelte in Moskau. Was will ег eigentliA? 1st ihm der Funksprudi der polnischen Aufstandischen-Terbande aus Kowel поЉ nidit iibermittelt worden: „Wir sind von den Russen entwaff-net, das ist das Ende der polnischen Armee, es lebe Polen!?" Dieser Absdiiedsgrufi soH laut Bitte der Absender von der Rundfunk-»tation Bari weiterverbreitet werden. Wenn ihn Bari nidit weitergibt, wird die Welt-offentlidikeit wissen, warum. Katyn wieder-holt sich in diesen Tagen in mannigfadieu Variationen. Von den polnischen Illusionisten in London aufgeputscht, glaubten polnische Elemente im Heimatgebiet anlafilich des bol-sdiewistischen Vordringens nach Westen die Stunde zum Losschlagen gekommen. Sie haben durdi den an verschiedenen Stellen auflodernden Untergrundkampf Tersucht, die deutsche Verteidigung zu sdiwachen. Moskan verhilft ihnen nun zu ihrem „Lohn".
Wie die britische Presse festgtellcn muR, iind die Vorgange in Kowel, wie sie durdi den Funksprudi bekannt wurden, nidit ver-einzelt. „Observer" weifl zu berichten, an mehreren Orten westlich der Curzoh-Linie, also in dem von Moskau den Polen vjer-sprochenea Raum, seien Reibungen zwischen den polnischen Aufstandischentruppen und den Bolsdiewisten zu beobachten. Polnisdie Militarabteilungen in Lublin und an einigen anderen Stellen seien ..voriibergehend" ent-waffnet worden. Mikolajczyk aber wird nadi London reisen und der Exil-„Regieriing" ge-wisee „VorsdilSge" nnterbreiten. Theorie und Praxis prallen aufrinander. Von Churchill •war der Emigrant Mikolajczyk iiadi Moskau entsatidt worden. Sein Auftrag lautete, auf jeden Fall eine „Versohnung" mit dem Kremi zu errcichen. Aber Stalin wirft den diploma-tisdien Faschingsplunder, dm London ins Kuricrgepadc des Polen einschmuggein liefl, hohnisdi zur Seite.
Im Augenblick stocken die Fronten. Die b()Is(hewistis(he Fiihruiig weifi. dafi entsdiei-dende Sthlachten bevorstehen. Wer gfnge auf Dummenfang aus hinter den deutsdien Li-nien in Polen? Wer reizte verschlapene und ehrgeizige Elemente auf, sich gegen die Deutschen zu erheben? Wenn einmal der
Bolsdiewismus Eingang gefundea hat, be-pinnt das Erwadien. Der Funksprudi von Kowel hallt iiber Europe, ein Anfruf znr Besinnung, eine Anklage gegen London und Moskau, eine lodernde Brandfadcel der War-nung fiir alle, die die Ordnung im Europe zerstoren wollen und nidit wissen, wohin inr Weg sie fiihrt.
Bestialisfbe Leidiensdiandung an gefallenen Japanern
Tokio, 15. August. Von der Front in Nord-Birma wird durdi Frontberidite eine Reihe unmensdilidier Akte von Leidiensdiandungen bekannt. Die Japaiier mufiten erfahren, dafl die Englander solchen Roheitsdelikten ihrer Verbiindeten aus USA in keiner Weiee nadi-stehen.
Bei den Kampfen gegen iuftgelandete Truppen im Norden von Birma, so wird in den Frontberiditen gesagt, sdieuten sidi die Englander nidit, beim Riid:zug Lodier in dem unwegsamen Gelande mit toten japanisdien Soldaten zu fiillen, um ihre Fahrzeuge vor-warts zu bringen. Selbst Gefallene aus den Reihen ihrer eigenen Tsdiungking - Bundes-genossen erfuhren das gleidie Schidcsal, nadidem »ie ihr Leben fiir England geopfert batten.
Die bestialisdien Gegner gingen sogar so weit, Minen an gefallenen Japanern zu be-festigen und Lei&en mit Sprengladungen zu fiillen. Sobald japanisdie Soldaten ihre toten Kameraden bergen wollten, kamen die La-dungen dann zur Explosion. Audi wurden Lei&en gefallener Japaner von den Englan-dere an Baumen aufgehangt und als Ziel-sdieiben benutzt. bis sie von Hunderten von Sdttissen vollig zerfetzt waren.
Ausdrudc, wird von Radio Ankara berichtet. Auf Anraten seiner Mitarbeiter hat Bonomi allerdings vorlaufig davon Abstand genom-men. Er hat seinen Riicktritt deshalb < be-scfalossen, well er keine Madit besitzt, um die erforderlicfaen Maflnahmen bei der der-zeitigen Lage Italiens treffen zu konnen. Die wichtigsten dieser MaQnahmen waren die Er-nahrung des Volkes zu sidiern, die ver« wirrte Preiskrise zu heben, Mittel gegen die taglicfa zunehmende Arbeitslosigkeit zn fin-den und' die offentlithe Ruhe und Sidierheit wiederherzustellen. Was die italienische Re-picrung bisher als einzige MalJnahme durch-fiihren konnte, war die teilweise Sauberung der Behorden von FasAisten.
Unerhorte Verleizung des Volkenechls
Protest gegen dwi Meuchelmord von USA-Soldaten an deutschen. Gefangenen
Berlin, 15. August. Vor einigen Tapen erhielt das deutsche Volk durch Pressemeldun-fton Kenntnis von einem unerhiirten Kriegsver-bredien amerikanisdier Soldaten an der Ita-lienfront. Sedis deutsdie Soldaten, darunter ein Sdiwerverwundeter, die bei Catellina Maritima паЛ Versdiufi ihrer letzteii Munition in amerikanisdie Gefaneenschaft ge-raten waren, wurden von AnfehbriKcn eiaer amerikanisdien Infanteriedivision in einen Stall getrieben und dort mit Handgranaten und Karabinersdiiissen meudilings gemordet.
Nach griindlidier Untersudiung de» Fi^ee, die den Beridit in alien Einzelheiten bestatigte, hat das Auswartige Amt diesen unglaublidiea Volkerrcditsbrudi nunmehr zum Gegenstand einer Note gemadit, die dem eidgendxsisdien uulitisdien Departement in Bern zur Waiter-leitung an die Regierung der USA Hbergeben wurde. Nadi einer genauen Wiedergabe d<* bnrbarisdien Vcrbre&ens sdilieflt die Mit-teilung mit den Worten: Dieser Vorpang, der diirdj die eidlidie kriegsgeriditlidie Ver-nehmung des iiberlebenden deutsdien Ge-freiten einwandfrei erwiesen ist, etellt eine
unerhorte Verletznng des Volkerredites dur.b die amerikanisdie Wehrmadit dar. Die Reidis-rcgierung erwartet, da8 die sdiuldipen amerikanisdien Soldaten wegen dieses nadcten Mordes bestraft werden und dafl die nord-amerikanisdie Regiemng MaHnahmen trifft. die eine Wiederho)«ng derartiger Mordtaten ause^IieBen.
M&trlttsabsimten Bonomls
ic. Rom, 15. Aupust. Am Freitag bradite der italipnisdie Ministerprasident Bonomi Reinen Wunsdi nadi sofortipem Riidctritt zum
Eidienlaub mit Sdiwertern Mr drel FQhrer der mffen-ff
Berlin, 15. August, Der Fiihrer verlieh das Eidienlaub mit Sdiwertern zum Ritterkrenx des Eisernen Krenzes an If-Gruppenfiihrer und Generalleutnant der Waffen-ff Fritz von Sdiolz, Komniandeur der ff-Freiwilli-gen-Panzergrenadier-Division „Nordland", am 8. August 1944 als 85. Soldaten der deutsdien Wehrmadit; f^-Gruppenfiihrer und General der Waffen-ff Felix S t einer, Kommandierenden General des III. (germ.)
jff-Panzerkorps am 10. AuMsl 1944 als Soldaten der deutsdien Wehrmacht;
Generallentnant
■soldaten der deutsdien Gruppenfiihrer und Waffen-ff Hermann F e g e I e: n
t
mm 50.
Jul: 1944 aU 83. Soldaten der dentaeheB WehrmeAt.	т
Mit dem Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes wurde ausgezeidinet fl-Sturmbannfiihrer Eridi 01 b o e t e r, Bataillonskommandeur ia der f^-Panzerdivision „Hitler-Jugend".
Explosionswolke iiber dem Markusplalz
Bolschewistische Umtriebe und Attentate in Venedig
1>г 1< I Liikax
DeutBch fiir Forlgeschrillene
25. STUNDE Wie Eulenepiegel vorgab, daU er in Magdeburg von dem Turme des Rathaiises niegen wollte vmd Oann die Zuechauer mit Spottreden aibwlM.
Eulenepiegel kam nach Magdeburg und trleb da manche Strelche, durch die scln Name eehr bekannt wurde. Er wurde von den beflten BUrgern der Stadt aufgefordert, irgend eine Gaukelel auszufUhren. Er aagte. er wolle
• ee tun und wollte von dem Turm des Rat-haiuea fliegen. Die Kunde verbreitete mlch bald in der ganzen Stadt und alt und jung veeam-nielte sich auf dem Markt, um zu sehen, wie er fliegen wUrde. Eulenspiegel stand aleo auf dcm Turme dee Ra'hauees bewegte sich mit den Armen und gebttrdete sich, ale oh er fliegen wollte. Die Leute atanden und sperrten die Augen und die Mftuler auf und glaubten nicht ander*, als daB er herabfliegen wUrde. Da konnte sich Eulenepiegel vor Lachen nicht langpr halten und sprach:
»Ich melnte, es sel auBpr mir kein Narr mehr auf der Welt, nun seh ich aber wohl, daS hier beinah die ganze Stadt voll Narren ist. Und wenn ihr mir alle sagtet, daB ihr fliegen wolltet, ich glaubt' es euch nicht und ihr gtaubt mir als einem Narren. Wie sollt' Ich fliegen kftnnen? Ich bin doch keine Gane und hab' keine FlUgel und ohne FlUgel kann niemand fliegen.<
Damit stieg er von dem Turme herunter und liefl das Volk etehen von dem ein Tell fluchte, der andere la<;hte. »Das let ein Srhalk,« spra-chen sie, ^abrr er hat wahr gesagt.«
vorgeben, gab, ich habe vorgegeben — trditi, hliniti
die Zuechauer m it Spottreden abweisen — gledalce zavrniti s posmehljivimi besedami Stielche trelben ■ smešne uganjati tlnc Gaukeltl auafUhrea — glumltl, aUplW
die Kunde verbreitete sich — vest se je raz-.4 rila
er gebftrdete sich ale ob — v«<M (delal) м Je, kakor da bi
Augcn und Mftuler aufperren — debele gledati in zijati er konnte sich vor Lachen nicht helten — sme-
smejal se je, da bi počil Narr, der — norec, blaznik, blazne* heruntei-steigen — stopiti z (navzdot)
Schalk, der — hudomutalk, navlhanec, preme-tenec, lisjak
10 Wert«r, die Sle lemeti eollen:
1.	regeln (etwas) urediti, uravnati
2.	Regen, der — dež, deževje, plohe
3.	Regenwurm, der — deževnik, gliste
4.	regnen — deževati
6. regneriech — deževen
6.	regungelos — negiben, negibljiv
7.	Rehleder — srnje usnje
8.	relben, ich rleb, Ich habe gerlebea — tretl, meti, drgniti
9.	reich — bogat, premožen, obilen
10. relchen — seči, segati, pode (je) ti, pro*ltl, zadostovati
uiid nun die S&tze dwu:
1.	Ich werde dlese Angelegenheit selbet regeln. — To zadevo bom sam uredil.
2.	Er kam aus dem Regen In die Traufe. — PriSel je z dežja pod kap.
Auf Regen fol^ Sonnenschein. — Po dežju s.je sonce.
3.	Dieser Fi*cher fischt mit, einem Regenwurm. — Ta ribič lovi ribe z glletami.
4.	Heute regnet es den ganzen Tag. — Danes леа dan dežuje.
Seit Tagen Is* das Wetter regnerlsch. — 2e več dni je deževno vreme.
6.	Er lag regungelos wie tot auf dem Hoden.
_ Lega* je na tleh negibno, kakor da je
mrtev. .
7.	DlAse Handschuhe sind aus Rehleder. — Te rokavice so Iz srnjega usnja.
8.	Ich werde es Ihm unter die Naee relben. — Dal mu bom to pod noe (zasolil mu jo bom).
Venedic, 15. Aupust. Seit Wochen rept sich rter boUdhewistische Mob in den enpen Gas-sen iind Kanalen Venedips. Arboits- und lichtsAeues Gesindel glaubt, sich der herr-sdienden Ordnung entpcpcnsti^mmcn zu konnen und durch Gewaltakte jenes Chaos zu sdiaffcn, aus dem allein der Bolsdiewismus aufwadisen und zur Macht gelaupen kann. Venedig war bisher trotz Kriep eine verhiiltnismaflig ruhige Stadt gcbliebeu. In den vergangenen Wochen aber ficlen stiiudig Fasdiisten bci heimtUdcischen nacht-liAen Čberfallen. Einen ge wissen Hohe-punkt erreichte der bolschewistische Terror mit einem Ansdilap auf den Palazzo Giusiinian und das H aus der Fasdiistisdien Partei. Eine briillende Detonation durch-zitterte plotzlich die Stadt. Cber den dem Markusplatz nahegelegenen Palastfronten def Canak Grande stieg eine gewaltige
braungraue Staubwolke in den blmuta llimmcl. Nadi kurzen Sdiredcenssekunden jagten bcreits die ersten Boote mit Rettunge-pcrsonal tibcr den Kanal heran. Die Bombe, (lie in dcm Haiise der Faschistisdien PartM explodierte, hatte dariiber hinaus nodi die Hiidtwand einer deutsdien Dienststelle durdisdilagen. Die ersten Toten und Ver-letzten wurden geborgen.
Ein bestialisdicr Ansdilag ist Wirklidikeit gcworden. Und wiederum hat er kaum jene gctroffen, gegen die er pcplant war. Un-sdiuldigo wurden das Opfer de# BoUdi mus. Grauhaarige Reincmacbefraue^ ei-Rige Arbeiter. Aufwarterinnen und MUttet, Augehorige jener Srmsten der Armen. von dcnen die Sprengetoffhelden des roten Sdireckens glaubten. nan sie von ihnen be-freit werden milfiten und wollten.
Die Folgen de: Einnahme Hengynngs
VolUge Kontrolle Tsohungking-Chinas bald erreicht
Tokio, 15. August. Der SpreAer j"««
.Л____.rWliipie zuin tall Hengyang
mationsamtes erklarte zmn
" nl, F.1I HpiiKvanire iet cine trcffende Antwort auf all die faledien GerilAte, die ^on Tsdiungking und den Vereinigten Staa-ten in Umlauf gesetzt worden waren. ts sci ietzt nur nodi eine Frage der Zeit, bis die kaiserliA japanisdien Truppen durdi die Finnahme der Kanton-Hankau-Eisenbahn н"е Tttllige Kontrolle ttber Tidiungkin g-C h i n a erreidien wUrden. Trotz dcm erbitterten Widerstaud des Fein-deS sei es den japanisdien Truppen gelungen, die eingesdilosscpe Stadt binnen weniger Tage. nadidem die Generaloffeniive eing*-leilet war. einzunehmen.
Der Spredier wies feriier daraf hin, daH llengyaag die am weitesten vorgesdiobene Luftbasis der VereiiiigJen Slaaten in China uod glcidizeitig eine Nadisdiubbasis erslcr Ordnung fUr aie Tsdiiiugkinglrupprn war. Aus diest'.m Griiiide hat audi die »mtirikuni-sdie Luftwaffe die I'sdiiiiigking-Arnioen bci ihreii Op»-rationon um llengyang wcilgchciui iinli'islul/t Diirdi den Fall llengyang liabc der I'eiiid einen lodlichen RUdisifilag eriitlen. dm ihm dadurdi dio RtidtzugstraRea in w*'t-
lidier Richtung abgesdinitten wurden.
Der Sprechcr wies dann auf die kiirzlidj von President Roosevelt abpegebene Erklft-rung, dafl cine vOllige Niederlage Tschung-kings den Kricg gegen Japan veriangern wUrde. Die japunische Offensive, die sich /.um Ziel gesetzt hat. die anicrikanische Luftwaffe zu verniditcD wird intensiviert werilen.
Igutschi fiihrte dann weiter aus. dau das nicht nur die Niederlage Tschungking* "e-deute, sondern gleichzeitig audi die Mieaer-
tage der Vereinigten Staaten in China.
*
Wie (las KaiHcrlidie Haupjquartier Toklo am Freitag bekanntgab, Uberflogen riind zwanzig feindlidie Fli'.gzeuge ^ Freiteg morgen um ein Uhr, von dem chin^isdten Kontinent kommend. vereinzelt u. a. Gcbiete von Korea und den westlidien Teil der Ilauptinsi'l Hondo. Die feindiidien Flugzeuge orgriffrn aber angesiihts der energisdien Angriffe der jnpanisd:en Luftabwehr di# Fludit, so dull f«"' keine Rodehsdiaden ent-Htaiidon. Der Fcind konnte wie bei dem beiden voriiergehenden Pinfliigen inch dies-mal keinen weiteren Nul/en aus dem Angriff Ziehen, ml# dafl er darau mm S«3»tiontmtlduaf macfat.
Sred«, 16. avputa 1914.
H A K .4 U A .N H Б N B O 1 Б
stran &. — štev. 64.
Konec koniunislitncga gusposlva v Beli Kralinl
Lastno poročilo >Karawanken Bote«
Kr«is Krainburg
Krainburg. (Nogometna tekma.1 Dne 6. avgusta je bila na Športnem igrišču v Krainburg - Wart povračilna tekma med moStvom Turn und Sportgemelnschaft Kratnburg in policijo. Kralnburiani so pokazali nasproti športno dobro uvežbanemu moštvu policije, lepo -•^kupno Igro. Vratar policije, ki se je izvrstno izkazal, je vjel skoraj vse žoge Krainburžanov, Strel Krainburžaoov v gol ni bil posebno srečen. Igra ki je bila v znaku dobrega tovarl-šksga sporazumevanja, se je končala z 2:1 za policijo. Kljub odročnostl športnega igriSča v Wartu ae lahko označi obisk kot dober, posebno po športnih prijateljih Krainburga, ki so X velikim zanimanjem sledili poteku igre.
Preteklo soboto je minilo 140 let, odkar
se je rodil v Selcah nad Skoijo Loko Lovrenc Košir, oče poštne znamke, ki je od leta 1848. do leta 1858. služboval na Dun&ju nato pa ▼ Zagrebu, kjer )e postal predsednik državnega računovodttva za Hrvatsko in Slavonije. Umrl je menda leta 1868. v starosti 64 let.
Novi zahrbtni umori tolovajev
Lastno poročilo
r. H. Krainburg 15. avgusta. V noči dne 28. julija je bila v Wutachnach, občina Peiland, Krel* Krainburg, ustreljena od tolovajev 64 letna babica Franziska Moschina. Ko so prišli morilci, je ležala stara žena, ki je bila popolnoma sama, ▼ postelji In spala. Tako so banditi lahko nemoteno usmrtili svojo žrtev in pobegnili.
Franziek» Moechin* je bila kljub precejšnji staro«ti še »elo apoaobna in je Se vedno Izvrševala avoj poklic. Kot inteligentna in skuše-na žena je spregledala lažnjivo propagando OF in je ostro in javno kritizirala njih proti-dižavno in protinarodno delovanje. Zato so jo tolovaji sovražili.
Po tem strahopetnem zahrbtnem umoru žene, ki je bila brez zaščite, eo tolovaji OF ponovno dokazali, da »o vse kaj drugega kot pošteni In domovino ljubeči ljudje in da so sposobni, da Izvršijo svoja junaška dela samo za oglom in v temi, a da v odprtem boju sramotno pobegnejo pred nasprotnikom.
Vesti ix Ljubliane in okolice
Pri Aefu pokrajinske uprave v LJubljani se je ustanovil oddelek «a določanje in kontrolo cen (oddelek XI.). V pristojnost novega oddelka spadajo vsi posli ki so se do sedaj obravnavali pri odseku za kontrolo cen v sestavu oddelka za trgovino, obrt In industrijo (УИХ.), i%vzemši zadev, ki se tičejo prestopkov oskrbovalnih predpisov, kateri preidejo na odsek
oskrbo In notranji blagovni promet pri oddelku za trgovino, obrt In Industrijo. Oddelek za določanje in kontrolo cen je nastanjen v prostorih trgoveke akademije, Bleiweisova cesta, in. nadatropje. In je že pričel poslovati. Telefonske številke 26-21 do 26-27 (centrala pokrajinske uprave) : notranjimi številkami; odsek za določanje cen 81 do 84, odsek za kontrolo cen 85 do 86. — Uradne ure za stranke .so vsak dan.
Uprav« policije v LJubljani najstrožje svari vsakogar, da te brez upravičenega vzroka ne zadržuje na katerikoli ulici okrog poslopja .4odnljsklh zaporov In se ne skuša kakorkoli sporazumevati z zaporniki. Vsak količkaj sumljiv pasant bo takoj aretiran In stavljen v zapor, a razen tega bo trpel še vse druge neizogibne posledice.
NoH ohfineki kimilyar v Novem mestu je dr. Maks Vimik. ki je prejšnji teden prevzel posle. Predvsem je pokazal skrb za begunce. Posebna komisija je pregledala stanovanja, da bodo pregnanci z domov našli vsaj nekaj gostoljubja v Novem mestu.
Mnogu beguncev je poiskalo zatočišča v Novem mestu, posebno mnogo je žen in otrok ki s o bili brez sredstev pregnani s svojih domov. Okrajno glavarstvo je pozvalo meščane, da karkoli darujejo za begunce.
Domobramd hi Stične so se nedavno odpravili na pohod proti Metnaju, da očistijo ta-mošnje področje, še zlasti zato, ker so komunisti pri Metnaju lahrbno umorili dva domača fanta Albina Gironlja In Ignaca Kamnikarja, ki sta prišla z Gorenjskega na obisk k svojim domačim. Pri vaeicl Debečah je patrulja kmalu našla taborišče komunistov, ki pa so se na strele razbežall. Krvavi sledovi so pričali, da jih je bilo več ranjenih. Ko so domobranci preiskali grmovje, ao naćll v njem štiri mrtve komuniste In dve komunistki. Med njimi so bill 32 letni bataljonski politični komisar Ivan Melik Iz Črne vasi na Barju, 31 letni MIlan. Ažman * Jesenic, enako stara Marija Peter-nelova Iz okolice Domžal In 32 leta Minka Be-nedikova 1* okolice Kranja.
Lektorat nemške akademije v Ljubljani bo priredil tudi v mesecih avgustu In septembru nemške i%*lk0VBe tečaje. In sicer en tečaj ta začetnike in vHJ' Lekcije ^ po eno uro — bodo trikrat tedensko. Za obisk tega dvo-'"••ečaera tečaja »e pls'ča pristojbina 50 lir. ^'Pl»ovalnlna za nove udeležence znaša 25 lir.
Pr.4l nonelHilni wiUiW' in se Je тогн1 zago. varjati neki kmet iz okollcc Ljubljane, ki je kunll od nekega posestnika ukradenega vola, člgw meso je prodal pod roko. Obsojen je bil na dve leti zapora in 10.000 Ur denarne kazni. Ustn^r ukradenega vol. mora plačaU 15 Ш ur odškodnine. Sodba Je postala takoj
Pravomočna	..	. , . .i.
Drmliii (clefiMiskl lim-nik zh mi Nto l.jubljnnii let« I:)I4. PoAtnm direkcija objavlja, da pri-i*i'avlja Izdajo telet. Imenika za mesto Ljub-1.1ano za leto 1944 in da je %ato treba vsaj do avgusta pismeno prijaviti vse spremembe, 'Ч se nanaiajo na besedilo In ki so nastale po %%dnjl Izdaji telefonskega Imenika. Naročniki, PH kotrrih 10 bilo t>esedtlo v prejSnjem Imeniku ^ i leto l!41 (.lull,1an.sl 'i MlovotfVke izdiijm »e-i'U^r.n ii.iilunimo. all |iii kiilrrlli чч bile ulice 1'relniciiovune, nuj Izvolijo lo pismeno spoi i-'itl. Ker bo novi telefonski Imenik dvojezičen (nenUko-sloveaakl), morajo vat tlsU aaroćnikl
vH. Krainburg, 16. avgusta. Od Badoglijeve izdaje dalj«, j* bila Bala krajina popolnoma v rokah komunistov. Tam so imel« vse komunistične vrhovne organizacije Slovenije svoj sadež. Tako je bil v vasi Rutečno centralni komite slovenske komunistične stranke s svojim generalnim tajnikom Kidričem, »poveljnikom« slovenskih tolp OF Rožmanom in drugimi komunističnimi dostojanstveniki. Ti dostojanstveniki so si znali v Rutečnu urediti prav neprisiljeno življenje. Za njihovo varnost je skrbel poseben oddelek tolovajev od 300 mož. Da nižje ljudstvo ne bi moglo opaziti, kako razkošno žive »gospodje« in kako se hranijo, si niso preskrbeli živila v samem kraju, temveč so jih dobivali v oddaljenih vaseh pod komunističnim gospostvom se nahajajočega ozemlja. Zloglasna Zdenka Kidrič, žena generalnega tajnika slovenske komunistične stranke in bivša voditeljica »VOS«, slovenske čeke je vsak dan jahala v te vasi v spremstvu sluge. V Rutečnu je bilo tudi »najvišje sodišče« tolovajev in tiskarna, ki je tiskala denarne bone OF. V sosednih vaseh Radaloviče, Kast, Do, buska in Sekuliči so imeli komunisti muni-cliska skladišča in skladišča za hrano, laza-rete, propagandno centralo in podružnice itd.
V Bell krajini so bile nastanjene najboljše
Ljubljanski »Slovenski Narod« poroča;
Po usodnem porazu komunističnih tolp na Dvoru pri Žužemberku, se vrstijo nadaljnji hudi porazi, ki kažejo popolno demoralizacljo v vrstah komunistov. Neprijeten jim je bil do-mobranaki obisk na Veseli gori Tukaj sta padla dva komunista, njuni »tovariSi« pa so se bliskoma razbežall na vse strani. Z begom so se skušali rešiti tudi ob pohodu domobrancev po Gorjancih. Zapuščah so Planino, Brezje in črnečo vas s panično naglico. Dne 10. julija so nemške in hrvatske čete prepodile komuniste iz Metlike, Črnomlja, in Sošice. Tudi okolica Kočevja je temeljito prečiščena. Domobranci so krenili proti Staremu Logu. W ustvarja stike med Belo in Suho Krajino. Komunisti so zopet bežali, kar se je dalo. Nič jim ni pomagalo, da so položili preko ccste drevesa. Padlo je 5 komunistov, eden Je bil ujet. V roke domobrancev je prišlo mnogo orožja. Temeljite akcije, ki Jih bodo komunisti dobro pomnili so Izvedli domobranci tudi v Mozlju in Livoldu. — Tržišče Je bilo tudi prizorišče obračuna s komunisti. Tudi tukaj so si pomagali ob hrabrem domobranskem napadu z begom. Na bojišču je obležalo pet mrtvih komunistov. število ranjenih nI ugotovljeno, ker so jih odpeljali s seboj
Neprijetno presenečenje so pripravili domobranci komuni«lom pri. Metnaju. Bornt*rančem je bilo znano, da se skrivajo v tamkajšnji bližini terencl, ki so do smrti mučili Ignacija Kamnikarja in.Albina Gironlja, ki sta obiskala svoje domače. Prišla sta iz Gorenjskega. Do-
(uradl, ustanove tvrdke in dr.). ki Imajo svoj naziv dvojezičen (nemško - slovenski), predložiti točno besedilo v nemščini in slovenščini.. Tudi ostale telef. naročnike prosimo, da nam pošljejo nemški prevod besedila, ki ga, imajo poleg svojega imena; v nasprotnem primeru bo prevod oskrbela direkcija sama. Da ne bi bili v Imeniku objavljeni tudi umrli naročniki, naj javijo svojci tudi eventuelne take spremembe. Vse te vloge lahko oddajo naročniki na glavni pošti ali pri poštni direkciji. Teh vlog ni treba kolkovatl. Telefonična pojasnila daje telefonska štev. 36-50.
Odhod arbakih povratnikov. S posredovanjem Slovenskega Rdečega križa in po naklonjenosti nemških oblastev se Je po 8. septembru Iz italijanskih koncentracijskih taborišč In zaporov vrnilo v LJubljano tudi precej srbskih in črnogorskih internirancev. Zdaj je prišel čas za njihov povratek v domovino. Pred kratkim so se zbrali na ljubljanskem kolodvoru, kjer so jih najprej razmestlll v vagone, potem pa so jim lahko znanci in prijatelji naročili najvažnejše za svoje bližnje in sorodnike, ki se mude v krajih, kamor potujejo povratniki. Vseh skupaj se je odpeljalo 280 Srbov In вг-nogorcev, med njimi pa je bilo tudi 16 Grkov.
M«at4> Ljubljana — zlatomainlku Fintgarju. Tudi mestno županstvo seveda nI pozabilo na častitljivi jublloj častnega meščana ljubljanskega in upokojenega župnika mestne župne cerkve v Trnovem g F. S. Finžgarja ter je za opravljanje županskih poslov pooblaščeni generalni tajnik g. Fr. Jančlgaj za zlatomašnlka pripravil kar najlepša voščila In vezila. Ze v soboto dopoldne se Je vršilec dolžnosti mestnega župana g. Jančlgaj pripeljal z mestnim fizikom g. dr. Rusom In tiskovnim referentom prud tihi dom častnega meščana v Dobrllovi ulici ler Izročil poln Jerbas najžlahnejših vrtnic In dragocenih orhidej s poživljajočim okrasom, obenem Je pa izrekel najiskrenejle čestitke zlatomataiku, ki se vsa Ljubljana z njim ponaša kot velikim pisateljem, po zaslugah načelnikom umetniškega razreda Slovenske akademijo znnnoati In umetnosti, za verstvo 'n socleinl nnpie.dfk ZH.siužMim nekdanjim župnikom trnovske cerkve ki je mestna občina ljubljanska patron in zaščitnik, zlasti se je p» gospodu zlatomašniku s svojimi željami za zdravje In srečo poklonil kot častnemu meščanu mesta Llnhljnne.
O komunistični solati
.'Ni U10X',. , l.ih v " )■•	i.]'. il„ Ol'
Bi/Koiif iKU ii vrata HOhitc, ki Jo Je vzgojil kak slovenski Mlčurlnček. Najbrž se da jesti bre* olja lOl celo Jeilha,{ bo vakUknil kakšen i«
tolovajske enote — kakor na primer ljubljanska in Cankarjeva brigada, ki (o od tu pod-vzemale svoje roparske pohode na Dolenjsko in ie dalje. Napravili so tam tudi cel sistem utrdb. V zadnjem času sta prišli v Belo krajino ie dve nadaljnji tolovajski »diviziji*, ki sta imeli nalogo, da izvedeta popolno mobilizacijo in da poiičeta »vojne begunce«, ki jih je več sto pobegnilo iz tolovajskih taborišč, da bi se ob dani priložnosti priključili domobrancem.
Sedaj gre pa komunistična idila tudi v Bell krajini h kraju. V juliju so prišle tja iz Hrvatske nemške in hrvatske enote, ki so zadele tolpam OF hude udarce v bojih pri Krašiču, Ribiču, Slavetiču, Sošliču in Zum-berku. Tolovaji so imeli krvave zgube. Dva »bataljona« Cankarjeve brigade sta bila skoraj popolnoma uničena, skupno so imeli tolovaji okoli 1000 mrtvih. Neki del ozemlja je že osvobojen od komunističnih tolp, Upati je, da se kmalu vsa Bela krajina vrne v normalno življenje.
Kakor se vedno in povsod dogaja, so vsi Belokrajinci, ki so doživeli komunistično gospostvo, postali zakleti sovražniki komunizma in njega orodja OF. Ali je potrebno, da se pravo spoznanje OF vedno spet plača tako drago?
mobranci so prodirali od Metnaja proti Gorici, Osredku in Pristavi. Zapuščeno taborišče, na katero so naleteli, je dokazovalo da niso mogli biti komunisti daleč. V bližnje grmovje so počili streli iz domobranskih pušk. Slutnja je bila pravilna. Sest komunistov je obležalo v krvi, ostali pa so se razkropili, kakor običajno na vse strani. Med šestimi padlimi je bil tudi bataljonski politkomisar Ivan Melik, ki je bil rojen 8. aprila 1&22 v Črni vasi pri Ljubljani. Poleg: njegd so padli Se partijec Milan Ažman iz Jesenic, kjer je bil rojen 10. marca 1913, Marija Peternel iz Depalje vasi pri Dom. Žalah, kjer je bila rojena 12. novembra 1913 in Minka Benedik iz Dolenje vaei pri Kranju, kjer je bila rojena 15. 6. 1M2. Pri Meliku so naSli nešteto bonov, tiskanih v posebnih serijah za Spodnje Štajersko po 15, 10 in 5.000 mark. Pri Ažmanp so našli ponarejeno legitimacijo z njegovo sliko, toda pod drugim imenom, pri Peternelovi izpričevalo o dovršltvi srednjega »partij.^kega kurza«, pri Benedikovi pa spričevalo o komunističnem tečaju, ki ga je končal* s prav dobrim uspehom. V arhivu, ki so ga Iztaknlli pod .grmovjem, je precej zanimivega, dragocenega gradiva, knjig, brošur, fotografij, službenih dopisov in odlokov. Zelo poučna so tudi spričevala, ki je v njih označen uspeh ter zanimanje partijcev za komunistična predavanja.
Udarni domobranski oddelki so komunistom brez pri stanka za petami. Komunisti ne nudijo nikjer več nobenega niti najmanjšega odpora. Kmalu bo Dolenjska popolnoma očiščena poslednje komunistične skupine.
.bolj redkih rdečkastih ideologov, ki Iz dneva v dan loSčijo svoje hlače po ljubljanskih kavarnah, zraven pa vlečejo na ušesa »zaupne« novice od agencije ЕЖР.
Komunistična solata je posebna sorta, ki pa ne zaleže niti toliko kb navadna trnovska be-rivka. Je to namreč podvrsta, ki bi jo lahko ioienovall papirnato.
Kadar lete visoko nad oblaki zavezniška etrahovalna letala, razsipajo terencl hitro po gozdovih listke m lističe češ, da jih mečejo Angleil, Seveda more verjeti tem bedastim laiem kvečjemu Ljubljančan z otročjo pametjo, Vsi drugi, celo otroci vedo, da so komunisti pvav tedaj, ko se čuje brnenje kakega angleškega letala, najbolj aktivni. Ko neumni letajo po ho.stah In koSenlnah in razmetavajo evojo jalovo propagando, ki so ji vzdeli domobranci posrečeno ime »solata*.
Komunisti «e zavedajo, kako bfczuspešna in neprebavljiva je ta solata spričo pomanjkanja Hribovci pa, kakor imenujejo ušivi »osvoboditelji« naše deželahe, tudi niso tako *'®Pl. da bi verjeli puhlim In oiiiapnlm krlla-ticam, , kmiterlml hočejo prev»ratl poštene ljudi. Laž ima kratke hoge.
Domobranci, ki noč in dan preganjajo komunistične tolpe, so od prebivalstva povsod n*Jprlsrčnej*e sprejeti. To tudi ni nič čudne. S*- saj pomagajo ljudstvu povsod, kjer koli morejo. Dekleta jim srečnih oči pripenjajo na bluze pisane puSeljce, otroci pa jim prinašajo cele kupe komunistične »solate«, s katero go-•Podlnje vsako jutro kurijo v peči za zajtrk, ako torej konča vsa tista pisana šara, o ka-eri trde komunisti, da je njihova propaganda. Povsod ljudje radi sprejemajo domobran-ce in jim dajejo pojasnil, kje se skrivajo razbite skupine raznih »brigad« In terencev, ki v splošnem obupu ne upajo več v vs«. Zdaj M jasno vidi. kako globoko je doumelo naše ljudstvo tudi v najbolj oddaljenih krajih svojo veliko nesrečo. Misli vseh se oklepajo domobrancev, ki dajejo s svojim močnim značajem v zmagi zgled vsem, ki so še količkaj pošteni.
Domobrancem nI treba raztresati takih listkov, kakor je rdeča solata. Skoraj pri vsaki hiši Imajo »Črne bukve«, ki jih bere staro in mlado. Te so postale že pravcati katekizem o grozodejstvih, s katerimi so si komunisti sami zapisali neizogibno smrt.
Kdor z mečem začenja, bo z mečem pokončan... sp jp zndnjič odrezal star možakar, ki -40 mu koiniinl.sll pobili žf skoraj vso družino. Vhh tl.Nta kiviivu dejstva nninreč govore н tako'pi epni evaliiosljo, Uu jih ne more spremeniti nobena propaganda, najmanj pa rdeča ko-(aualaličS4 solalA.
(fo svetu
Iz poročila ameriškega državnega preskrbo-valnega urada, ki ga priobčuje »Donauzei-tung«, izhaja, da je šlo lani od vse proizvodnje živil 75% za civilno prebivalstvo, 13% za vojaštvo, 12% pa za izvoz po zakonu o zakupu in posojilih. Letos se bo menda delež za civilno potrošnjo znižal na 73% ali cel6 na 70%. Od lanskega izvoza živil, 12% od vse proizvodnje, je šlo 4% v Britanijo, 3,5% v Rusijo, ostanek pa v druge države. V primerjavi s povprečne preskrbo in potrošnjo v letih 1935.-39. bo letošnja preskrba civilnega prebivalstva skrčena za 25%, kar se bo močno občutilo predvsem zaradi tega, ker se zdaj dosti več dela ko v letih 1935.-39. in bi morala zaradi tega hrana imeti več kalorij. Prvič so bili letos v USA določeni dodatni obroki hrane za težake. Kot prvi so bili teh dodatkov deležni drvarji.
Iz poročila koncema USA Steel Corporation je razvidno, da proizvodnja jekla v USA močno nazaduje. Letos junija je znašala 1.74 milijona ton ter se je v enem mesecu zmanjšala za okrog 39.000 ton.
Pri svojem star«da\iiem pomenu In slovesu v kiparstvu in stavbarstvu ima grški marmor tudi veliko gospodarsko vrednost. Najboljši snežnobeli in sivi marmor' je iz Pentellkona, marmor odlične strukture pa dajejo tudi številni drugi lomi. V grškem izvozu je pred vojno zavzemal marmor važno mesto. V sad. njem desetletju pred vojno je izvoz marmorja iz Grčije stalno naraščal,' leta 1939. pa se j# zmanjšal samo zaradi pomanjkanja transportnih sredstev in drugih vojnih zaprek.
Leta 1938. so v Turčiji pridobili okrog 895 ton antimona in ker so strokovnjaki ugotovili,^ da so v deželi še velika ležišča antimono-vih rud, so napravili načrt, da bi se proizvodnja antimona zvišala na letnih 2000 ton. Od leta 1938. so proizvodnjo že precej povečali, k izvedbi načrta pa bo najbolj prispevalo odkritje bogatih ležišč antimonove rude v ana-tolski provinci Tokat. Doslej izkoriščena ležišča antimonovih rud so v raznih pokrajinah Male Azije.
V	Dortmundu so se igrali otroci v bližini železniške proge s praznimi papirnatimi vrečicami, od katerih so eno položili na progo. Triletnega dečka, ki je priskočil je zgrsibil prihajajoči vlak in izgledalo je, kakor da be otroka, ki *e je baš sklonil nad papirnato vrečico zmlel. Ko so vlak zaustavili, se je izkazalo, da je otrok zadobil samo neznatna praske.
Л' Cltovl pri Melnlku so Vzgojili pšenico, ki ima na steblu deset do 15 malih klasov. Skupno tvorijo klas z 120 do 200 zrni. Bilka ima približno debelino svinčnika. Donos se ceni na trikratno množino navadne pšenice.
Trije kmetje v Pretzien pri Magdeburgu so imeli več kokoši, kakor so jih bili javili pri oddaji jajc. Eden med njimi je bil kljub temu z n^d 100 jajci v zaostanku pri oddaji, med tem ko je neki drugi skušal, da si pri-goljufa nagrado za baje 300 jajc, ki jih je od. dal čez določeno število. Vsi trije kokošje. rejcl, ki niso izpolnili svoje oddajne dolžnosti, so bili dbčutno kaznovani; razven tega so jim bile odvzete neprijavljene kokoši.
Nevsakdanja živalska idila se lahko opazuje na nekem dvorišču v Gommern pri Magdeburgu. Ko so neki mački odvzeli mlade, si je vzela nadomestilo iz kunčjega gnezda. Pazljivo je vzela mlade kunce enega za drugim v gobec in jih nesla v gnezdo, kjer. je živalic« varovala in dojila. Ko so živali dorasle, so večkrat mački ušle Ali vedno jih je spet prinesla nazaj v gnezdo. Slednjič so vrnili kunce svoji pravi materi. Radi tega je postala mačka ljubosumna in se je preselila v kunčji hlev, kjer sedaj mačka in zajka ena ob drugi pazita na mlade kunce.
Najbolj popularen radijski program južne Amerike predstavlja sedaj tako zvana »ljubezenska šola«, ki se enkrat tedensko razširja po največjih oddajnih postajah sedmih dežel. Program sestoji izključno iz ženitvenih ponudb, ki so jih dali lepim elušateljkam možje, ki so bili preveč boječi, ali pa niso imeli priložnosti, da bi osebno izročili te ponudbe. Vsakokratni ženitveni kandidat označi sebe in svojo srčno kraljico s podatki inicialov in opozori svojo oboževanko, da bi poslušala radijski program, večkrat po opozorilu v listih na dan oddaje.
Pri svečani prisegi črnih domačinov iz Nigerije v okviru Kraljevskih britanskih zapad-noafriških frontnih čet so obred spremenili, da Crncl ne prisežejo na neko sveto knjigo, kakor sveto pismo ali koran, ker tega nimajo, temveč prisegajo po starem običaju pragozda in sicer tako. da se s koncem jezika dotaknejo konice bnjonetft. In take ljudi uporabljajo v boju proti zibelki človeške kulture, Evropi.
»Mesto tisoč ognjev«, Gelsenkirchen, je lahko pozdravilo skupino gostov, ki se v denkav-kaški zvezi prostovoljcev bojujejo na nemški strani proti boljševizmu. Gre za člane nemlko-kavkaških zveznih štabov, ki Imajo pod seboj polltlčno-vojaško vodstvo zveze. Gauleiter dr. Alfred Mayer jih je povabil na informacijsko potovanje v svoj Gau. Zastopniki narodnih skupin iz Azbcjdžaoa. Armenije, Ge-orgije in severne Kavkazije so se tudi udeležili tradicionalne jamske vožnje in so obiskali rudarja pri njegovem težkem delu v jami.
Neki v sredi preteklega stoletja umrli telovadni učitelj je zapustil svojemu domačemu kraju mestu Bern pomemben znesek pod pogojem, da se njegov skelet postavi v mestnem muzeju da bi mogel vsaki spoznati na okostju dobrodelni učinek telovadbe na človeško telo.
V	Buenos Airesu je aretirala policija nekega tatu, ki j« izvedel več drznih tatvin predvsem v raznih inozemskih veleposlaništvih In poslaništvih in to vedno takrat. Kadar so ti praznovali narodni praznik. Med o.stulliii Je ukradel ta zlorinec melilSkemu. čilskemu ter ^punskfiiiu veleposlaniku v Buenos Airesu mnogo kožuhovin* in nakita v vrednosti lOO.OOO funtov.
Nowi komunistični porazi
Kmalu bo Dolenjska očiščena poslednje komunistične tolpe
StTM в. — štev. в4.
KARA\^ANKEN BOTE
Breda, te. avgrnsta 1944.
(fo svetu
2« v »tarUi čaiUh je bilo v Turčiji svilarstvo zelo važna gospodarska panoga po prvi svetovni vojni pa je bilo močno zanemarjeno. 2e precej let se svilarstvo vneto in uspe.fino obnavlja v domači obrti in industriji. Izdelki tur-ike naravne svile že lahko tekmujejo z onimi iz Lyon a In Milana. Najvažnejši središči turškega svila rstva sta Bursa in Izmir. V Burw je institut za svilarstvo, ki ima tri podružnice z velikimi nasadi murv, ki jih dobivajo svilarji brezplačno od države. Že leta 1938. se je pečalo s svilarstvom v Turčiji okrog 55.800 družin, zdaj pa je svilarjev že precej več. Proizvodnja svilenih kokonov je bila takrat 2.35 milijonov kg, kar sicer ni dosti, če pomislimo, da so 1. 1911. producirali nad 19 milijonov kg, R je vendar znak uspešne obnove važne gospodarske ppnoge. Največ naravne svile predelu-luje velika tovarna v Hereku in so si njeni iz-
delkl 7 zadnjih letih pridobili velik ilove« tudi na tujih tržiščih. V zadnjih letih je dobro napredovala tudi proizvodnja uniotne svile.
Svetovni irnčni promi't je dandanes za nas nekaj samo ob sebi razumljivega. Skoraj neverjetno se nam zdi, vendar je tako, da je preteklo šele 35 let, odkar je 25. julija 1909. leta francoski letalec Bleriot prvikrat in na splošno začudenje napravil trajnostno zračno potovanje, in sicer je letel takrat iz Francije v Anglijo čez Rokavskl preliv. Danes spada takšna storitev med prve vaje vsakega resnega letalskega začetnika.
lTra<lno sodlAče AVerdohe je razpravljalo v neki zadevi zaradi preživnine. Neko dekle je bilo označilo kot očeta svojega otroka nekega mladega moža, ki je odločno tajil očetovstvo. Mlada mati je svojo izpoved s prisego potrdila. Da bi se zadeva razjasnila, je odredil državni pravdnik preiskavo krvi, ki je nedvoumno dokazala, da po dekletu označeni mož ni
mogel biti oče otroka. S tem je bila dekletu dokazana kriva pri.«ega, za katere jo je kazensko sodi Oe obsodilo na 8 mesecev. Radi »kesanegs priznanja ло ji bile prianane olajševalne okolnosti.
V etnografski knjižnici, ki jo izdaja.etnolog župnik Anton Mrkim je izšla zbirka pravljic in pripovedk (pisec S. Ljubiči kakor si jih pripoveduje narod v okolici Dnbrepolja. Med njimi je zanimiva pravljica, po kateri počiva rlnbrepoljska dolina na stebrih nad nekim podzemskim jezeiom.
Ob zgornjem Khfliiu je edinstveno okrevališče Nemčije, ki sp rejema delavke oboroževalne industrije. Strokovna roka je zidala star viteški grad, spaln'ce so napravljene v mogočnem stražnem stolpu In notranja oprema ima grajski značaj. Umetno rokodelstvo domovine in umetniki so se udeležili tega dela Na tem gradu prebije redno 50 oboroževalnih delavk svoj tritedensk dopust O.skrbuje jih prf^ku-
lena voditeljica doma In grad, vellW vrt ter lepa okolica jim nudi vesele in okrepilne počitnice.
У neki hmiwnNkl vasi. kjer je žena prinesla ; schoj za sosedo živilske karte in jih je doma položila na mizo, me je sprehajal, medtem ko je bila ona za pom lena v vrtu, po hiši kozel in je zadovoljno meketajoi požrl mesečno dodelitev. — V nekem drugem primeru se je na povratku po opravljenih opravkih igral otrok, ki je bil na počitnicah, s kozo In je pri tem koza zgrabila, ne da bi deklica mogla to preprečiti, karto za obleko in je pojedla vse »točke*.
/>arHdl nedavnega izbruha vulkana Paricu-tina je bilo razdejanih 5 mehiških krajev. Prometne zveze s prizadetim ozemljem so domala vse prekinjene.
»New. York Times« trdi, da izgine v Združenih državah na črni borzi dnevno nič manj kot TO milijorov litrov benzina.
IMTLK HK ВКк4^!\ I
Bekanntmadiung
SfochinalK: Keine Privatgeepriiche naeh Lutlangriffen!
Es wird immer noch nicht geniigend beachtet, daB nach Luftangriffen kelne Ortsgespriiche privaten Inhaltes gefiihrt werden diirfen. In den kritischen Stunden werden, woran emeut erinnert wird, alle Teilnehmer der Ortsnetze Klagen-furt, Villach und Krainburg, soweit ihre Anschlusse nicht ohnehin gesperrt werden. durch ein beeonderes akustlRehMt Zeichen vor der AusfUhrung privater Ort8gespra<'he gewarnt. Dae Zeichen besteht darin, daB beim Abnehmen des Horers aflgtelle des sonst' zum W&hlen auffordemden sogenannten Amtszeichens лл-iederliolt 7.«ei kur/.e Sumniertone zu horen •ind. Wenn dieses Warnzeichen vor dem Watilen ertont, sind private Unterhaltungen am Fernsprecher verboten. AnschlUsse, voB denen aus trotzdem privat gesprochen wird, werden geaperrt oder dem Inhabei ganz entzogen.
In Vertretung: I>r. Hofer.
Arbeltsnmt Krainburg.
AlFRUF!
Auf Grand der III. Verordnung des Generaio^vollmfich-tigten fUr den Arbeitseinsatz tiber die Meldung von Mannern und Frauen fiir Aufgaben der Reichsverteidigung vom 28. Ju-li 1044 (RGBI. I, S. 168) werden mit Anordnung des Chefs der Zivilverwaltung ftir die besetzten Gebiete Karntena und Kraine
zur Meldung ftir den Arbeitseinsatz nunmehr auch alie Frauen vom vollendeten 45. Lebeflsjahr bl* rum vollendeten 50. Lebenejahr
aufgerufen.
Dieee Personen unterliegen der Meldepflicht nicht, wean •i* seit 1. Juli 1944 in selbat&ndiger oder unselbstS.ndiger BeschSftlgTing stehen, mit einer Mindestarbeitszeit von w6-chentllch 48 Stunden.
Von der Meldepflicht sind befreit:
1. Frauen, mit einem im gemeinsamen Haushalt lebenden
Kind unter 2 Jahren;
9. Frauen, die kein Kind unter 2 Jahren, aber ein noch nicht echulpflichtiges Kind oder mindestens 2 Kinder unter 14 Jahren haben die im gemelnschaftlichen Haushalt leben. Dieee Frauen sind Jedoch dann nuch meldepflichtig, wenn 8le mit weiblichen Familienangchorigen in Wohn-gemeinschaft leben, die das 17. Lebensjahr vollendet haben und nicht selbst berufstiitig sind;
3. AueUinder. (Schutzangehflrige und Staatenlose sind jedoch meldepflichtig.)
Die Meldungen sind bis zum 2R. August 1M4 schriftlich auf einem Formblatt zu erstatten, das helm Arbeitsamt In Krainburg" Oder bel deaaen Nebenstellen in Radmannsdorf und Stein sowle bei den Ortsgruppenleitem der NSDAP erhSltlich let.
Die MeldeblKtter sind sorgfftltig und wahrhcitsgetreu auMufUllen und bei den oben angefUhrten Dienststellen des Arbeltsamtes einzurelchen. Die Meldungen kHnnen auch durch die Poet dem Arbeitsamt eingesandt werden.
Von Voreprachen beim Arbeitsamt 1st so lange abzueehen, W« eine Vorladung hierzu ergeht.
Nach * 5 der Verordnung kann das Arbeitnanit von den Meldepflichtlgen die Meldung und das pprsOnliche Erscheinen dui*h Zwangsgeld bis zu 1000 RM erzvingen. Veraltilie gegen die Vorechriften der Verordnung konnen auch mlt GefKngnie bemtraft werden.
Krainburg:, den 15. August 1944
Der Lelter de# Arbeitaamt«« Krainhtw*.
J
Arbeitsamt Krainburg.
Pozlv!
Na podlagi Ш. naredbe GeneralbevolUnltchtigtan ma Arbeitseinsatz, o prijavi moških in žensk za naloge državne obrambe od 28. julija 1944 (RGBI. I, S. 188) morajo po naredbi #efa civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske končno
prijaviti ТЛ Arheltwelmwfz va* ienuke od I'/.jm)!-njenega 45. leta do Izpolnejnega SO. leta staroatl.
Javiti ae nI treba osebam, če so bile 1. julija 1944 v samostojnem ali nesamostojnem delovnem razmerju i najnižjim delovnim časom 48 ur.
Od dolžnosti prijave eo izvzete:
1. Jene z enim, v skupnem gospodinjatvM živečim otrokom
izpod dveh let;
3. žene, ki nimajo otroka atarega dve leti, vendar še ne Solobveznega, ali pa najmanj dva otroka izpod 14 let tn žive v skupnem gospodinjatvu. Te žene so dolžne prijaviti ae če žive v skupnem gospodinjstvu z ženskimi člani družine, ki so izpolnili 17. lete starosti in niso nikjer zaposleni;
ZAHVALA
Ob priliki nenadne Izgub* nepoiabnaga moža, sina, brata, svaka In strica
Jo«*ta Koro»di«tz-a
a* ne)tople|e zahvaljujemo vsem za liraže no aožalje, dalj« vsem darovalcem yaneav. zastopnikom KIG., t. g. duhovniku, delovnim tovarišem in vsem, ki so pokojnika spremili k zadnjemu počitku.
Karnar Vellach, 2. VIIl. 1943.
talnjota lena, mali, brat, sestra In
04»nl0 »OTodllvO.
3. inozeinci (prijaviti se morajo richulzar.y. ho; Staatenlose).
Prijave na tiskovinah, ki se dobe na Arbeitsamtu v Krainburg in podružnicah v Radmannsdorf in Stein, kakor tudi pri OrtsgTupppnleiter-jih IfSDAP, se morajo pismene povrniti do 2.5. avjjiiet« 1944.
Tiskovine za prijave, se morajo skrbrio in resnici odgovarjajoče Izpolniti ter poslati zgoraj imenovanim uradom Arbeitsamta.
Na Arbeitsamtu se je treba zglasiti šele na poziv.
Po 5 5. naredbe lahko prisili Arbeitsamt one, ki so dolžni prijaviti se, do prijave in osebne zglasitve z denarno kaznijo do RM 1000,—. Pogreške napram predpisom naredbe se lahko kaznujejo tudi z zaporom.
Krainburg, dne 15. avgusta 1944.
Dfr lyifpr de« ArbeiUamtf* Kralnlmrg.
Železničar, srednjih let, se želi v svrho ženitve spoznati z gospodično ali vdovo brez otrok, ki ima lastno stanovanje. Ponudbe na K. B. Krainburg pod »Zvesta Ijube/.pn« 3781-21.
Službo dobi
l4čem učenca za mllnarsko obrt. Vovk Anton. Moste 9, poŠta Scheraunitz.	382в-1
DobrefTi* Kuharja al) kiih»rlcn Išče za takoj »Hotel Enropa«, Krainburg.	381fi-l
Iščem zanesljivo oeebo, ki bi mogla čez dan atreči bolniku. Oskrba v hiši. Naslov v K. B. Krainburg.	3S60-1.
Prodam
.>(M) do 700 kg sena prudam. Naslov pri K B. Krainburg pod 3769-6.
Prodani dobrega lovskega psa >Texaec. Poizve se »Hotel Eu-ropac, Krainburg.	3812-6
Proda ae 1 do 2 voza lepF «>»•■
me. Naslov v upravi K. B. Krainburg 3853-6.
Ročna črpalka za vodo (FlU-gelpumpe) št. 3 in ključavnica 8 kljukami se proda. Naslov v K. Bote Krainburg 3854-6.
Prodam в meRcev brejo kravo, dobra mlekarlca. Strnad Edl. Schwarzendorf 125. 1534-6.
Prodam gltarcltre ali zamenjam za kolo. Naslov v K. B. Krainburg 3S3G-6.
Kupim
Kupim fotoaparat z boljšo optiko 8X9 ali 10X15, ali zamenjam ali prodam 2 fotoaparata 4.5X6 optika 4.5 In 13X18 optika 4 5 21. ter fotoploWe In papir. Ponudbe na K. B. Krainburg 3813-7.
Visokotlačno rodno turbino, б do 8 KS kupim ali dam zanjo elektromotor ali kaj »ličnega. V. Tuschek, Falkendorf 93, pošta Krainburg.	3783-7
Kupim vj-ČJo nwotlni) korumme. jfn llčkanja. Jeglit.4Ch. kamso-seštvo, Krainburg, Veldeier Str. 39.	3784-7
Kupim aJi menjam elektro-motor, nov ali rabljen, od 4 do 8 KS. Frtthllch Johann, MItterfeirhtIng 8, Poat Safnitz,
3S'?.7
Kupim lepo oljnato sliko 122 krat 54 cm ali manjšo. Gojek Irena, Assling, Hltlerstra.sse 52.
3827-7
Menjam
Menjam lOK) kg dobro suhe krme za semensko žito. Ho-man Johann, Winkel Nr. 1. Post Laak/Zaier (Elektrarnai.
3845-15
Menjam dva aparata, 41.» X 6. drugi 33 X 5, v zelo dobrem stanju, za moški dežni plaič, ev. tudi prodam. Naslov v K. Bote Krainburg pod šifro »Dober Foto« 3852-15.
njam popolnoma nov otroški voziček za žensko ali moško kolo. Ev. prodam. Naslov v Kar. B. Krainburg 3807-15
Mpnjam fotoaparat za harmoniko ali žensko kolo. Naslov v Kar. B. Ktalnburg 3806-15.
Menjam Se ne rabljeno otomnno (divan) za leto dobro ohranje no moAlco kolo aH foto'ipnrat.
■Pontiđbe na K. B. Krhtnbtirg 3817-15.
Klektrlčfn iikalnlk in kulialnil;
dam za dobro ohranjeno moftko ali žensko kolo. Razliko doplačam po dogovoru. Naslov pri K. Bote Krainburg 3794-15. Dobro ohranjeno mniko kolo zamenjam za enako %en*ko kolo. Naslov pri K. B. Krainburg pod 3770-15.
MtMijam moAko kolo In 6« v Ijarnkl »troj Ш krojaški šivalni stroj. Naslov pri K. B. Kraln burg pod 3791-15
2 letnega plemenskega vola га-menjam ан kravo т1ркнг1<41. St. Martin unter Gross Oallen. bprg St. 22 pri St. Velt. 3765-15 Motor 500 cm zamenjam za harmoniko. Ponudbe na Kar B. Klagenfurt pot it. 5867-15
liovcl i>07.0rJ Zamenjam lovski daljnogled za žensko kolo all plaSČ. Ponudbe na Kar. Bote. Klagenfurt pod St. 5868-15. Prodam kravo s teletom in kobilo staro 13 let, 152 cm visoka, ali zamenjam za vola. Naslov v K. B. Krainburg 3829-15.
Kamenjam lopo S sobno st4uio. vanje v sredini Marburga za enako ali vsaj 2 sobno v Kraln. burgu ali kjerkoli na Gorenjskem za 1. september. Ing. A U. RalffeisenkasKe, Krainburg

«Ni se nam ie zacelila rana srčnih bolečin, ko naa |* 19. VH. 194* ponovno dohitel smrtni ael In nam naznanil pr*** loatno yeit, da |e sledil svojemu ljubljenemu bratu Štefanu, naš drugI nad vse ljubljeni dobrosrčni sin
Jeras VImzenz
Sold#*,
v najlepši cvetoči mladosti 21 let. 19. julija je na Vzhodu na glavnem obvezalllču zatlt-nil svoje trudne oči in se v večnosti združil z bratom Štefanom. Ljubi Vinko v naših srcih ostaneš nepozabljen, čeprav se potrti poslavljamo od Tvojega daljnjega, osamljenega groba. Bodi Ti lahka tuja zemlja, mirno spavaj.
Priporočamo ga v blag spomin In molitev VIkertsche, UntergroAgallen-b e r g, v avgustu 1944.
Zalujočii oče in mati, hrat, sestra In ostalo snrodstvo.
z e D i t v e
Inteligent želi znanja a sltui-rano damo S2 - 40 let staro. Dopise s sliko in polnim naslovom na K. B. Krainburg pod -ženitev nI Izključena«. Anonimno v koš.	3760—21
Mlad železničar, razočaran v ljubezni, z lastnim gospodinjstvom, želi v svrho ženitve spoznati gospodično 18 do 25 let. Dopise s sliko na K. B. Krainburg pod »Biuiziig« 3782-211.
Gospod srednjih let želi znanja 7, značajno gospodično ne nad 37 let, vsled skupne sreče. Cen j. dopise na K. B. Krainburg pod »Mirna ljubezen« 3793-21.
19 letno dekle želi **ebi primernega črnolasega gospoda v svrho poznejše ženitve pod >Srečna bodočnosti:. Slika za-žcljena.	3847-21.
»\Vaohter«, srednjih let, želi poročiti dekle od 20 do 30 let. Biti mora dobra gospodinja. Ponudbe 8 sliko na K. Bote Krainburg pod »Хоуо tiAiJe-nje« 3828-31.
Obrtnik, 50 let, želi znanja z dekletom, ali vdovo brez otrok, staro od 30 do 45 let, zaradi skupnega gospodarstva. Resne ponudbe na K. Bote Krainburg pod »Srečna bodočnost«.
3839-21.
OoKpodtnjo, ki )m vrnjena polj.
skega dela na majhnem pose. •stvu v prijaznem kraju na GorenjHkem, taknj eprejmein. Pbzncjša ženi lev s 30 do 50 let staro resno žensko nI Izključena. Ponudbe na K. B. Krainburg pod >Državnl uslužbenec«.
3844-21.
Kovaški pomočnik a ataino službo v tovarni star 25 let, želi zaradi ženitve poznanstva z dekletom v starosti 3 9—26 let, kateri so pesmi veselje in ljubi mir življenja. Le resne dopise, po možnosti s sliko, poslati na K. Bote Krainburg pod šifro; »Hribčki ponižajte se«.	3851-21.
29 letni nainostojnl mesarnkt mojster, želi resnega znanja z gospodično do 25 let radi že. nitve. Le resne ponudbe s sliko, ki se diskretno vrne poslati na K. B. Krainburg pod ' Leps jesen« 3798-21.
Radi pomanjkanja znanja želim spoznati vdovca ocl 4R »lo ,30 let z državno službo. Ivc rosne ponudbe pridejo v po<ilev. Naslov v K. B Krainburg pod
»Jesenski dnevj«	■_________
Spodnjrtltajerč, f«"*	40
Z dobrim ptikllcoiTi,
1пч«'г1глЧ|' 1 и-1 «111 ММн!
nja radi ženitve z dekletom od 28—38 let, tudi vdove z enim otrokom niso izključene. Le resne ponudbe na K. B. Krbg. pod »Lepa bodočnost« 3832-21.
Fant, 42 W star, želi znanja radi ženitve z dekletom od 30 do 42 let, tudi vdove niso izključene. Ponudbe poslati na K. B. Krainburg: pod »Zvesti življenjski tovariš« 3833-21.
_izgobljeno
Oseba, ki je 30. Vil. v opoldanskem vlaku Krainburg-Klagen-fui-t našla tuj d^žni plašč, ee naproša, da ga vrne na upravo K. B. Krainburg pod >Nagra. da« 3811-22.
Dne 5 .avgusta eem na vlaku, ki vozi iz Klagenfurta v Krain. burg, pozabila železno mrežo za na okna. Pošteni najditelj je naprošen, da jo odda proti nagradi: Pavona Anna, Krainburg, Am Hang 137. 3837-22.
Nekdo je pozabil v gostilni »Pri Janezu« v Woditz malo denarnico s srednjo vsoto denarja. Dobi jo vsak čas leto tam. Gubanec Janez. 3840-22.
Izgubila sem 8..avgusta 1944 na poti Am Strand do Prim-skovega denarnico s 6 kartami za milo na ime Schenk Paula. Opozarjam trgovce, da naj рч-zijo, ker sem mati 5 otrok tn bi težko pogrešila. Pošten najditelj naj odda na K. B. Krainburg 3841-22.
V mim.lom tednu je h:la ižl КпМЈепл *рп*ка >Kcnnkart!t«
proti nagradi odda гч K. B. Krainburg ali pa neHloini-i. ___3843-2^2.
Dne 8. avgusta 1944 dopoldne П.Л poti od Sti incrgasKc do Ko. lojivo-ft Kra'iibiirr ir.giibljoia siva nfala naj se proti nagradi oddIIjo pri K. B. Krainburg aU g. Kberlc, Sh lnrrgassf Xr. S, Krainburg.	3850-22.
I
_Razno_
Gos|MMllfna iAće posteljo ali malo sobico tudi lahko brez-mobilje za takoj. Ponudbe na K. B. Krainburg 3819-23. '
Dobrim prijateljem! V»e i" * redu. ,Iavl sf nnjbll/nji •^'2*,,, Тлој prijatelj.	зт-га
Našla eem S .avguata 1944 na lelenovrm klencu otroški rdeč čeveljček. Vrne ga Bcvschek. hm Welcr 20 __ 3849-23.
Najdena je bila denarnica z uro In пекнј denarja v Wart od cerkve do Gastalna. Dobiti je v Wart St. 2)2.	3836-23.
Bivše naročnike In ostale prebivalce Ober-, MKter- In Unl<-r-Felchtllng opozarjamo, da morejo dvigniti »Karmvankm Hote« v mlekarni pri <)iiinn-u, ()h4'r Frirhting *1. 19. Uprava.
3834-23.
V neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da sem prejela namesto veselega snidenja, pretužno vest, da me je zapustil za vse dni moj nenadomestljivi ljubljeni edini sin
Legai Stanislaus
Kanonler,
v cvetu mladosti, star še ne polnih 19 let. Padel je n« Vzhodu, dne 30. IV. 1944. Dale# proč od svoje ljubljene domovine ob vznot-ju ponosnega »Stola«, Tebi tako dragega doma. Daleč od vseh, ki so TI bih ljubi In ki so Te ljubili, si moral žrtvovati svoje mlado, plemenito srce In življenje. Pustil si me samo, skrušeno, pridružil si se pa svojemu dobremu očetu In sestri#! "
Počivaj mirno, dragi Stanko. Tvoj spomin pa bo živel večno v mojem srcu.
Olobo'T« ■•olrf« mam«.