Naročnina Dnevna Iztiaja za državo SHS neieCno 20 Din polletno 12o Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp, pettl-vrsla mali oglasi pc 130 In 2 D,veC|t oglasi nad 45 mm vlilnc po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredit ISkem delu vrbilca po lO Din □ Pri vetiem p naročilu popust lztde ob 4 zjutraj razen pondel)ko ln dneva po prazniku Uradništvo /e v Kopltar/evl ulici šl. 6 1II Kolioplsi se ne vračajo, netranMrana pisma so ne spre/emalo j- Uredništva telefon št. 205O, upravnlštva št. 2328 Uprava /e vKopUar/evl ul.št.6 - CeHovnl račun: C/ubl/ana štev. »0.650 ln tO.349 aa lnserate. Saralevošt. 7563, Zagreb šl. 39.011. Praga ln Dunaj št. 24.797 ■ Ks! nam prti r Belgrad, 2. marca. (Tel. J Slo v. c) Popoldne ob 4 je z orient-ekspresom odpotoval zunanji minister Marinkovič s svojo soprogo v spremstvu šefa kabineta Pelivanoviča v Ženevo. Na železniško postajo so ga spremili prijatelji iz vseh krogov. Zastopani so bili tuji poslaniki, skoraj vsi ministri, med njimi dr. Korošec, številni demokratski in radikalni poslanci, prijatelji in meščani. Z dr. Marinko-vitčem je odpotoval minister dr. Šumenkovič do Zagreba. Pred odhodom je dr. Marinkovič dal uredniku Pravde« sledečo izjavo: »Odhajam na zdravljenje. Nimam nobene specialne misije niti ne potujem k pogajanjem radi kake politike- V Ženevi se bom ustavil par dni radi tega, ker se nahaja blizu kraja, ki mi je bil priporočen v zdravljenje. V Ženevi nimam nobenega posebnega sestanka. Ker bom tam kratek čas, bom obiskal tiste ministre, ki jih bom takrat našel v Ženevi..« Pravda« pristavlja: »Četudi je odšel dr. Marinkovič v Ženevo radi odpofitka, vendar vlada za njegov odhod veliko zanimanje. Na inerodajnih mestih se namreč pravi, da bo imel v Ženevi več važnih sestankov. Naš minister se bo sestal z Briandom, Benešeni iu Titulesconi. Kakor smo informirani, se bo zdravil do srede aprila. Marinkovič gre v Hauic Ville. v Pariz, 2. marca. (Tel. »Slov.'.:) Kakor hočejo vedeti francoski listi, bo dr. Marinkovič po zasedanju .Sveta Društva narodov ed-šel za nekoliko tednov ua oddih v Umite Ville v Savoji. Ali se bo na povratltu peljal v Pariz, se danes še ne more presoditi. Titulescu in Beneš čakata na Marinkoviča. r Ženeva, 2. marca. (Tel. »Slov..:) Romunski zunanji minister Titulescu je snoči prispel v Ženevo. Nastanil se je v hotelu Le Bevger Takoj se je sestal s češkoslovaškim zunanjim iese Ženeva ministrom Benešeni. Oba pričakujeta dr. Marinkoviča, da se z njim sestaneta na konferenco Male antante. Ženevski politični krogi pripisujejo temu sestanku največjo važnost. Od sklepa te konference bo odvisen razvoj mono-štrske afere. Beneš ostane v Ženevi do torka, da bi se lahko sestal z Briandom in Chamber-lainoin, ki prideta tja v ponedeljek. Portugalci proti portugalski vladi v Ženeva, 2. marca. (Tel. »Slov.«) Svet Društva narodov bo imel na leni zasedanju opraviti tudi z ravnokar vloženo protestno peticijo portugalske lige za varstvo republike proti posojilu Društva narodov, za katero je prosila portugalska diktaturska vlada. V peticiji se trdi, da diktatura zahtevanega posojila nikakor ne bo porabila v interesu države iu da posojilo sploh ni potrebno, temveč da ga diktatura zahteva v lastnem interesu. Fro-lestno peticijo so med drugimi podpisali tudi trije bivši ministrski predsedniki, en prosvetni minister in Alfonz Dacosta, ki je bil prej tudi finančni minister in ministrski predsednik ter leta 1926. celo kot portugalski delegat predsednik Sveta Društva narodov o priliki izrednega zasedanja za sprejem Nemčije. V peticiji izjavljajo, da nobena republikanska vlada po padcu diktature ne bo priznala takega posojila, ki bi se najelo brez parlamentarnega pristanka, torej ilegalno. Na ta način tudi najbrže ne bo prišlo do posojila. Vendar en sporazum v Ženevi. >• v ženeva, 2. marca. (Tel. »Slov.«) Dolgotrajne razprave v redakcijskem odboru varnostnega komiteja so danes zvečer dovedle do sporazuma o formuli ran ju pogodb o razsodišču in o posredovanju in o formulirauju re-gijonalnih varnostnih paktov. Nova doba жмпапје pol stike Dr. Voja Marinkovič pravi kratko, da gre na zdravljenje v Francijo in da bo njegov obisk v Ženevi bolj slučajnega značaja. Toda že zunanje slovo na belgrajskem kolodvoru je izpričalo, da je Marinkovičeva pot v Ženevo, kamor prideta osebno leadra evropske politike Briand in Chamberlam, kjer se v okolici že dalje časa mudita Stresemann in Titulescu, kjer razpreda mreže Scialoia prav tako kot Beneš, izredne važnosti. Pa tudi političen položaj tako v srednji kot ostali Evropi, daje misliti, da pot v Ženevo ni gol izprehod. Navadnemu opazovalcu stoji spričo tega dvoje vprašanj pred očmi: Mala antania in politika velesil Francije, Anglije, Italije in Nemčije v teh dneh mrzličnega sklepanja pogodb in pretresanja mednarodne politike. Kar se tiče male antante, poznamo predobro dr. Marinkoviča, da ne bi verjeli, da sc bo ;: vso silo zavzel zanjo. Njegova taktika osebnih stikov in razgovorov je še vedno zahtevala njegovo osebno udeležbo. Materijelno bo pač v prvi vrsti na dnevnem redu monoštrska afera in poslednje zadržanje uradne Madjarske, ki je odkrito trdila, da zanjo mednarodne pogodbe nc veljajo. Važnejše se nam spričo itaiijanskc-jugo-slovanske in italijanske - francoske napetost' pa zdi posvetovanje dr. Marinkoviča z državniki velesil, predvsem pa Briandom in Cliam-berlainom. Že ko je nastopil romunski zunanji minister Titulescu pot po Evropi in se oglasil najprej v Italiji, smo mi trdili, da jc njegova naloga — na mig Chamberlaina — neke vrste posredovanje med nami in Italijo. Titulescu jc odpotoval iz Rima v Francijo, kjer je bil navidezno hladneje sprejet, a nadaljnja potovanja odložii in počakal na Ženevo, kjer naj se posredovanje nadaljuje. V ta položaj bo sedaj vstopil naš zastopnik Marinkovič, ki bo brez dvoma predočii Ciiamberlainu izčrpno in jasno poročilo o stanju na Balkanu, ki tudi v liniji angleške politike zahteva absoluten mir. Naravna logika nas vodi k sklepu, da bo Marinkovič Chamberlainu dokazal miroljubnost Jugoslavije, opozoril ga pa tudi na sosede, Italijo, Madjarsko in Bolgarijo, ki ne garantirajo ravno mirnega razvoja na Balkanu. Tu pa ima samo Anglija najodličnejšo posredovalno vlogo in se Chamberlain lahko jasno izjavi. Zaradi tega podčrtavamo sestanek Briand-Chamberlajn-Marinkovič. Če bo ta sestanek rodil kak pozitiven uspeh, se bo dr. Marinkovič sestal brez dvoma z italijanskim delegatom Scialoio in pot do hitrejšega Icmpa v jugoslovansko-italijanskih pogajanjih je odprta. Če pa sestanek Briand-Chamberlain-Ma-rjnkovič ostane brez uspeha? V Ženevi se nahaja Stresemann. Že ob karakterizaciji Aristida Brianda smo pred kratkim podčrtali največji njegov uspeh, da je preprečil zbližanje med Anglijo in Nemčijo. Pot francosko-nemškega zbliževanja je že toliko utrjena, da jc ravno v teh dneh dospel v Pariz nemško-nacionalni zunanji strokovnjak prof. Hoetsch, ki se je razgovarjal z Briandom in Poincarejem. Na drugi strani smo imeli žc ponovno priliko podčrtati brezhibne razmere med nami in Nemčijo. Spo-znalj smo se gospodarsko, zbližujemo se kulturno in tudi uradno sc od naše strani vedno bolj podčrtava Nemčija v mednarodni politiki. Logično bi se dalo sklepati, da ni izključen predlog francosko-ncmške jugoslovanske zveze; vsekakor pa bi nas ne presenetila vest iz Ženeve o sestanku Brianda, Stresemanna in Marinkoviča. Kakršnakoli leza zmaga, vsaka bo imela svoje prednosti. Pride do sporazuma s Cham-berlainom in italijanskim delegatom, potem bo odpadla večna nervoznost ob italijansko-ma-djarski meji. Propade li ta prognoza, je pa ustvarjen mogočen blok Francije, Nemčije in male antante, kj siccr italijanskega rovarjenja nc bo zatrl, ustvaril pa bo fronto, ki bo tudi Italijo tiščala k steni in ji narekovala zmernost. V tem slučaju bo italijansko manjšinsko vprašanje postavljeno v drugo luč — v skupno jugoslovansko-ncmško interesno sfero. Še nekaj pričakujemo iz Ženeve: Ob vseh teh sestankih se bo morala razgalili Italija. Ali gre njena politika le proti Jugoslaviji, ali le proti Franciji, ali proti obema. Ta jasnost je nujno potrebna in spričo svojega delikat-nega stališča se Italija v mreži nameravanih sestankov in predlogov odgovoru ne bo mogla dvolično izogniti. Pri vsem tem je na dlani, da zremo v Ženevo s skrbjo in zaupanjem. Kajti Marinkovič v Pariš, 2. marca. (Tel. : Slov.c) »Chica-g» Tribune« tloznava iz londonskih diplomatskih krogov, da se je italijanska vlada obrnila na Grško radi sklenitve garancijske pogodbe, s katero naj bi Italija dobila pravico zasedbe znotraj grških moj v slučaju oboroženega konflikta s Turško ali Jugoslavijo. Italija dala Albaniji moraforii v Tirana, 2. marca. (Tel. Slov . ) Albanski presbiro poroča, da se jo dne 28. febr. sklenila med albanskim finančnim ministrom in med zastopniki družbe »Svca« pogodba, i Belgrad, marca. (Tel- Slov..:) Današnja skupščinska seja je v odsotnosti radičeveev in samostojnih demokratov potekla precej mirno. Ko je ob 10 predsednik dr. Perič otvo-lil sejo, je Nastas Petrovič živahno protestiral proli temu, da se je snoči sprejel proračun v načelu, češ da se je prijavil za besedo, da pa ui vedel, da bo seja trajala tako clolgo. Nato -so je prešlo na dnevni red. Prečitalo se je poročilo verif. odbora o pritožbi posl. Viiderja proli izvolitvi posl- Parežaniua. Ker je verif. odbor ugotovil, da je Parežaniu slar 30 let, predlaga, da se naj ta mandat verificira, ker je pritožba neutemeljena. Proti temu sta govorila zemljoradnik Lazič in Naslas Petrovič, ki je pri tej priliki ostro kritiziral nastop predsednika vlade. posebno /. ozirom na sinočnje glasovanje. Večina jo sprejela poročilo verif. odbora in zavrnila Vilderjevo pritožbo. 150 milijonov za pasivne kraje Nato se je prešlo na razpravo o zakonskem predlogu o pomoči krajem, kj, trpe n:; bo, ho sprejema drugo veliko zunanje politično akcijo, prav tako mož na svojem mestu kol ob Irancosko-jugoslovanski pogodbi. po kateri sc je albanski vladi dovolil moratorij za plačilo obresti posojila 50 milijonov zlatih frankov za javna tlela. Glasom tc pogodbe bo albanska vlada plačala ali 1. 1930. cn milijon ali leta 1031. dva milijona frankov, ostanek pu v šestih obrokih do 1937. Ta uspeh se je dosegel s posredovanjem italijanske vlade, ki jc obljubila, tla bo družbi »Svca« plačala obresti, določene z moratorijem. Albanski finančni minister jc obiskal italijanskega poslanika Stola, da izreče Italiji zahvalo albanske vlade. Albanci običajno demantirajo. v Tirana, 2. marca. (Tel. : Slov.«) Albanski presbiro kategorično deniautira vest Avale., du se nahajajo v Albaniji tolpo ma-cedonskih komitašev ter da se delajo priprave za komitaške napade proti Jugoslaviji. pomanjkanju, z vsoto 150,000.000 Din. Minister za socialno politiko Čeda Radovič jc priporočil sprejetje tega zakona. Po govorih poslancev zeiulj. Laziča, dr. Paveliča (IIFSS) in zemlj Šavljiča je bilo glasovanje in je za zakon glnsovalo 193, proti pa Nastas Petrovič, ker so zemljoradniki izjavili, da kljub temu, da se ne strinjajo z vsemi odredbami zakona, glasujejo za ta zakon, ker je potreben. Proračun pravosodnega ministrstva. Po sprejetju tega nujnega zakona za pomoč gladujočim je skupščina prešla na razpravo o proračunu pravosodnega ministrstva. Pravosodni minister Milorad V u j i č i č je v kratkem elespozeju podal pregled lega proračuna, ki znaša skupno 273.595.271 Din. Minister obžaluje, da finančno stanje naše države ne dovoljuje, da bi se dalo pravosodnemu ministrstvu več kredita. Glede izenačenja zakonov hvali delo svojega prednika. Pred skupščino so sledeči zakoni: zakon o sodnikih, o rednih sodiščih, kazenski zakonik, zakon o odvetnikih, kazenski pravni red, zakon o postopanju, menični, čekovni zakon, zakon o izvršitvi kazni iu ukinitvi prostosti, zakon o dopolnitvah v zakonu o državnem sodstvu iu upravnih sodiščih, zakonski predlog o raz- Princ Lichnowsky, nemški poslanik v Londonu ob izbruhu svetovne vojne, eden najmarkantnejših predvojnih nemških diplomatov, je tc dni umrl ua Češkoslovaškem. šiiitvi naredbe od 30. oktobra 1883 o ustroju iii delokrogu šerijatskih sodišč v Bosni in Hercegovini na ozemlje cele države. Poleg teh 12 zakonov, ki so že pred skupščino, so danes dotiskani še naslednji: zakonski predlog o kaznivih dejanjih zoper vojaško tajnost in zakonski predlog o civilnem pravdnem redu. Komisija, ki je sestavljena iz pravnikov bel-grajske, zagrebško in ljubljanske univerze, izdeluje načrle zakona o sodniškem poslovniku, civilni zakonik, trgovinski zakonik, kon-kurzni red. zakon o prisilni poravnavi, zakon o šerijatskih sodiščih in zakon o porotnikih. Zgoraj našteli načrti zakonov dokazujejo živahno delovanje lega ministrstva. Zato minister prosi, da skupščina proračun sprejme. — Proti je govoril samo dr. Pavelič (IIFSS), ki se je bavil s kritiko pravosodstva ua Hrvatskem. Nato se je prešlo na glasovanje. Glasovala se je točka za točko. Ko je tajnik finančnega odbora in poročevalec večine poslanec Pušenjak čital zadnji del proračuna pravosod. ministrstva, so prišli v dvorano zemljoradniki. Ves razjarjen je priskočil k govorni ki tribuni Čeda Kokanovič in napadel Pušenjak a- Zgrabil je akle in poslanca Pušenja-ka ter mu iztrgal iz rok proračun pravosodne-ga ministrstva. Ko je hotel Kokanovič raztrgati akte in knjige, ga je zgrabil Franjo Zebot. da Kokanovič ni mogel uničiti spisov. Na Že-bota so navalili še drugi opozicionalni poslanci, toda brez uspeha. Naval zemljoradnikov je bil zaman. Nameravali so napraviti zmedo, da se ne bi mogel sprejeti proračun. Prišlo jSlov.-r) Kot drugo nemško, se tudi znani organ centruma »Kolnische Volkszeitung« obširno peča ?, novo jugoslovansko vlado in ugotavlja: Od oseh-nih sprememb je imenovanje dr. Korošca, previdnega voditelja Slovencev, notranjim ministrom najznačilnejše. Je to prvič, da je postal ne-Srb jugoslovanski notranji minister, kateremu je s popolnim zaupanjem naložena naloga, da uporabi v dunajskem parlamentu pridobljene skušnje in znanosti v novi jugoslovanski družavi. Ce se je že o priliki sep-lemberskih volitev ugotovilo, da imajo trije možje krmilo jugoslovanske državne vlade v rokah: Vukičevič kot ministrski predsednik, Marinkovič kot zunanji minister in Korošec kot neke vrste vicepremier, je ta kriza in njen izhod to dejstvo le popolnoma potrdil. Srskič je samo eden r Belgrad, 2. marca. (Tel. Slov.«) Popoldne so imeli radikalni poslanci iz Bosne in Hercegovine sestanek. V dolgi debati, v kateri so sodelovali vsi navzočni poslanci, sc jc ugotovilo soglasje v današnji politiki, kot jo vodi vlada. V duhu čim tesnejšega sodelovanja z JMO sc jc sklenilo, da sc skliče skupna konferenca, na kateri sc bo razpravljalo o vseh političnih in gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo Bosno in Hercegovino. Na tej seji sc jc končno obsodila akcija dr. Srskiča, ki je v tej akciji popolnoma osamljen. v Ženeva, 2. marca. (Tel. -»S'-nv:) Obnašanje madjarskih oblastnikov \ ihotapski aferi« je dovedlo do znatnega iabšanja madjarsko situacije na bodočem zasedanju Sveta Društva narodov, na katerem bo glavno politično vprašanje investicijska tožba proti Madjarski. Že precej gotovo je, da bo romunski ali francoski delegat Sveta, morda pa tudi kak nevtralec, ki je vznevoljen zaradi Madjarske, predlagal postopanje po pravilniku za uvedbo in obravnavanje investi-gacijske tožbe, kar pomeni praktično poostritev postopka. Brez dvoma se bo tudi navzlic nemškemu odporu proti poostritvi postopanja dosegla v Društvu narodov večina za to. Dalje se bo zaradi obnašanja madjarskih oblasti sedaj najbrž odposlala na Madjarsko z velikimi pooblastili poverjena investigacijska komisija, katere naloga bo monoštrsko afero še mnogo presegala. Vpliv te afere na ure- Danes bo govori! duce v Rim, 2. marca. (Tel. -Slov.«) Mussolini bo jutri v soboto popoldne ob štirih odgovarjal na interpelacije fašističnih poslancev Sansa-nellija, Pelizzarija in drugih o nesramnih manifestacijah v avstrijskem parlamentu Napetost je slej ko prej največja. Vsi poslanci, katerim je količkaj mogoče, so pohiteli v Rim, da slišijo besede duceja. Prisotnost tolikih avtoritet ob pogrebu maršala Diaza bo tudi poskrbela, da bo parlament zaseden do zadnjega kotička. Diplomatski kor v Rimu bo zastopan polnoštevilno. Prorokovanje pa se glasi tako, da bodo razočarani tisti, ki pričakujejo posebno velike senzacije. Opaža se, da se v nekaterih listih danes skoro poskuša, da se ne nadaljujejo več tako brezobzirni napadi na prelata Seipla, kakoršni so bili v prvem razburjenju. -Lavoro d' llalia« piše: ^-Na mons. Seipla so vsekakor pri njegovih poslednjih stikih z inozemskimi diplomati vplivali zmotno, da je mislil, da so mogoče politične aspiracije, kakor n. pr. vstop Avstrije v malo antanto.« Krivda se torej že vali od Dunaja na Prago, kar bo, če si Mussolini usvoji to mnenje, napravilo njegov odgovor še interesantnejši. Bolgarska vtada v krizi v Sofija, 2. marca. (Tel. -Slov.«) Po diferencah v zadnjem ministrskem svetu radi inozemskega posojila predvidena kriza v kabinetu je izbruhnila hitreje, kakor se je pričakovalo. Cankovemu krilu vladne stranke pripadajoči prometni minister Georgijrv jc podal svojo de-misijo. Utemeljuje jo s tem, da nc more glasovati za preosnovanje narodne banke v delniško družbo. Ministrski predsednik Ljapčev bo demisijo najbrže vzel v vednost. Popolnitev kabineta ali demisija vsega kabineta se jc odložila do vrnitve ministrov Molovva in Burova, ki sta odpotovala v Ženevo, ker bc uspeli pogajanj za posojilo že znan. Nemčija naj plača Romuniji odškodnino! v Berlin, 2. marca. (Tel. Slov. ) Glede razgovorov, ki jih je imel dr. Stresemann s Titulescom na Rivieri, izve Vaš dopisnik, da se bo o priliki obiska Titulesca v Berlinu po zasedanju Sveta Društva narodov razpravljalo o pravi temi. Romunska vlada zahteva od Nemčije odškodnine za bankovce, ki jih je med vojno izdala banka, osnovana po nemških okupacijskih oblasteh, kakor tudi za de-poje, ki so bili v Nemčiji zaplenjeni med vojno. Pod vlado Avaresca bi že skoro bilo prišlo do sporazuma, ker je takrat hotela nemška vlada dovoliti Romuniji kredit 50 milijonov mark po 5%, od katerega bi se dal en del kol blagovni kredit za depoje, drugi dol pa na prosto razpolaganje romunski vladi. Ko je Avarescu odstopil,' ni prišlo več do sklepa. Sedaj zahteva Titulescu zopet, kakor prvotno, 150 milijonov mark za vojne bankovce in razen tega odškodnino za depoje, na kar Nemčija ne more pristati, ker bi bilo to prelom principa, da so vse reparacijske obveznosti Nemcev na novo urejene in fiksirane v Da-svesovi pogodbi. ■ Atentator Lica izgnan iz \vstrije. r Dunaj, 2. marca. (Tel. Slov. ) Preiskava proti Albancu Ibrahimu Lica, ki jc bil na Dunaju aretiran zaradi poskušenega atentata na albanskega emigranta Hasanbega Prištino, je bila ustavljena. Lica je bil izročen policiji, da ga kot nadležnega tujca iz-žene iz Avstrije. Poljska finančno piospeva. v Varšava, 2. marca. (Tel. Slov.«) Ameriški tinačni kontrolor za Poljsko ugotavlja, da jc bi! razvoj poljskih financ od I. aprila do 31 decembra 1027 ugoden. Dohodki so proračun znatno prekoračili. Szcred} odpotoval v Rim. v Rini, 2. marca. (Tel. Slov. ) I/. Budimpešte se poroča, da je tnadjarski primas Szeredy odpotoval v Rim. O v/rokih »jorv. litra lako hitrega obiska v Runu ko jo bil ; "lo pred kratkim imenovan, ni ln za enki it ničesar zivtnega. dile\ optanskega spora se zaenkrat more smatrali šo kot kombinacija, lahko pa bo tudi stvar madjarskih veleposestnikov zgub-ljeua, če ne pride v zadnjem trenutku v tem vprašanju do sporazuma med Rudimpešto in Bukareštom. Briand bc raeuooglHv \ Pariš, 2. marca. (Tle. . Slov.«) Suer-vvein izjavlja v Matinu-. glede madjarske afere, da se bo Briand tokrat pokazal v Ženevi kol nevpogljiv in da bo predlagal najstrožjo preiskavo proti Madjarski. Briand mora to storiti za ojačenje lokarnske politike. Če bi se o priliki madjarske afere izkazalo, da Društvo narodov ni zmožno zavarovati spoštovanje pogodb, se ne sme misliti, da bi se francoska vlada in parlament odrekla vsaki kontroli. Istrska posojilnica v konkurzu c Pulj, 2. marca. (Tel. »Slov.«) Prefektur-ni komisar Istrske posojilnice v Pulju je zaprosil pri tukajšnjem sodišču za otvoritev kon-kurza Istrske posojilnice, zadruge z omejenim jamstvom. Po zatrdilu uradnih krogov znašajo aktiva okrog pol milijona lir. Pred dvema mc-seccma je puljski prefekt razpustil posojilnič-ne upravne organe in postavil komisarja. Ravnatelj Crnjenica jc bil aretiran in pridržan tri dni v zaporu, nato pa izpuščen. Pazinska podružnica Istrske posojilnice jc bila zelo aktivna. Radi konkurza jc prizadeto po večini kmetsko ljudstvo. Kakor je omenjeno, je bila posojilnica zadruga z omejeno zavezo. Jadranski dan v Itaiiii e Milan, 2. marca. (Tel. Slov.«) Društvo Coscicnza Adriatica je sklenilo, da se vsako leto na praznik Vnebohoda slavi takozvani Jadranski dan. Letos sc vrši slavnost 15. maja. Po vseh italijanskih mestih sc bodo vršile slovesnosti, ki sc bodo združile z blagoslovitvijo vesel in jader. Nastopili bodo govorniki z vzpodbujajočimi govori. Društvi Adriatico no-stro ir, Coscicnza Adriatica bosta izdelali poseben program, kj ga je izdelal neki Leopold Metlikovez, ki ga bodo podestati razobesili po vseh občinah. Zanimanie kapitala za Busiio * v London, 2. marca. (Tel. '-Slov.«) Edini londonski večerni list, ki o priliki prinaša ofici-jozne informacije, -Lvening Standard«, ima danes v svojem trgovinskem delu sledečo pol politično, pol gospodarsko informacijo: Ruski predvojni dolgovi se sedaj zelo kupujejo na trgu. Mnogi trdijo, da dela tc nakupe neki sindikat, kar pa najbrže ni res. Pripomniti je, da se dobijo sedaj ljudje, ki so toliko optimistični, da verujejo, da bodo ruska posojila, ki jih sedaj kupujejo, pozneje lahko z dobičkom prodali. To domnevajo zalo. ker upajo, da bo Rusija plačala svoje dolgove. Verjetno se bo to zgodilo. Dogodki zadnjega časa so dokazali, da je za Rusijo na razpolago tuj kapital, če se ponudijo učinkovite varnosti, iu da bo dobiti še več kapitala za Rusijo pod takimi pogoji. Da more dobiti Rusija večje vsote, jc potrebno, da uredi svoje dolgove. Odgovorne osebnosti sovjetske vlade so si o tem popolnoma na jasnem. Nikakor torej ne bi bilo presenetljivo, če bi se v bližnji prihodniosti izvršil intere-santen razvoj. Afrikanec s oekierokšm $troiem v Berlin, 2. marca. (Tel. -Slov.«) Danes pozno popoldne je bil izvršen atentat ua namestnika predsednika državnega odškodninskega urada tajnega svetnika Hugona Bacha. — Bivši vzhodnoafriški farmer Henrik l.angkoob je stopil v urad s peklenskim shojeni ter zahteval od Baclia, da mu izstavi ček za 112.000 mark, ker bi sicer s peklenskim strojem pognal poslopje v zrak. Bach jc razgovor zavlekel, l.angkoob pa je nanj streljal petkrat, a ga k sreči ni zadel. Po ljutem boju se je posrečilo premagati Langkooba. ki je že potegnil ročaj peklenskega stroja, pa se k sreči vžigalna vrvica ni vžgala. V peklenskem stroju je bilo SO funtov razstreljiva, kar bi zadostovalo, da se požene v zrak vse poslopje. Tajni svetnik Bach jc ranjen. Novo mezdno gibanje v Nemčiji. v Berlin, 2. marca. (Tel. Slov.*) Pogajanja pred poravnalnim odborom za odpravo konflikta v berlinski kovinskj industriji so sc danes razbila Zato bo jutri najbrže ustavljen obrat v tovarnah Siemens - Schuckert, Sie-mens-Halskc, Bcrgmann in v berlinskih telefonskih tovarnah, v katerih dela skupno 60 tisoč delavcev. Italijansli šel gcneralštaba odstopil. v Rim. 2. marca. (Tel. :,Slov. ) (ienernl-štabni šef general Ferrari ji; odstopil s svojega mesta. Lisi i priobčujejo to vest brez vsake pripombe. Ponesrečeno letalo. — Vsi mrtvi. \ l.cndon, 2. marca. (Tel. Slov. ) Danes popi Idnv i', ''.i iclulii.čn padlo na tla vojaško le'aio. Vsi trije vojaki ! i s„ bili \ letalu, so inrh i. izšel! Vsebuje rezultate žrebanf loterijske 2l/a°/o državne renle za vojno škorfo, srečk srbskega rdečega križa, lobučnih srečk i/, leta !N8K, državne razredne loterije H. ra'.red, 4°/, agr oblig. bosen. herceg. iz leta 1921, 30 I. !>% zastavna pisma kakor todl 33 1. 41/г%гиst pisma Zemaljr-ke banke za Bosno in Herceg. komunal, oblig. Zemalj. banke za Bosno in Heicecg posojila mest Splita Reke iu Za Ira. žrebanje raznih komunalnih zadolžnic Hrv. Sla«- hipot. banke v Zagrebu, srečk avstrijskega rdečega križu, srečk m ad jurskega rdečega križa, brezobrestnih preinijskih obligacij madjarske h', potekarne banke. Osledni.4zvod brezplačno! Naročnina za eno leto 60 Din, za pol leta 30 Din za četrt leta 20 Diu. Pisma in denarne nakaznice na upravo „V j e s n i k Sreče" v Zagrebu. Preradovičeva ulica 5. — Telefon 1-88. „3utro" poučuie Evama V torkovi števiim smo prinesli razgovor naše londonske dopisnice gdč. Hrističeve s Si rom Arturjem Evansom. Včerajšnje »Jutro« pri naša k temu razgovoru daljšo opazko pod na slovom .--Prenagljena pohvala«, kjer pravi, da besede, ki jih je Evans namenil dr. Korošcu niso veljale njemu, ker da je Evans zamenjal dr. Korošca z Ribarem. »Jutrova« opazka je škandal, ki se ne primeri zlepa v katerikoli žurnalistiki. »Jutro očita svetovnemu učenjaku, da ne zna ločit oseb1 »Jutrom očita indirektno, da ta znani An glež ne ve, kaj izjavlja. Kajti v razgovoru js tudi odstavek da mu je posebno ljubo, da it dr. Korošec in njegova stranka danes v vedno večji meri udeležujeta državnih poslov... Ali Evans tudi tu ne loči SLS in Korošca od Ribara? Ali je SL.S Ribafeva stranka? Kljub temu, da ni razen »Jutra« nihče dvomil nad dejanstvom intervjuva, smo se, da razgalimo »Jutrov- način polemike, obrnili na um verzitetnega profesorja dr. Elirlicha, tedanjega člana naše delcgacijc v Parizu, ki nam je da k intervjuvu naslednje pojasnilo: >Bral sem poročilo v Slovencu« in opaž ko v »Jutru« št. 53, ki pravi da se vse ugoto vitve nanašajo le na pokojnega dr. Ribara Prišel sem v Pariz 14 marca 1910 in ostal tam do oktobra 1920. V tein času ni bilo ne g. Ar turja Evansa ne ministra dr. Korošca v Parizu Toda ko sem bival 1 1021 v Boar's Hill blizu Oxforda, sem — moralo je to biti maja meseca — prišel v stik z dr. Arturjem Evansom. Angleški pesnik Breeches me je uvedel pri Evansu in Evans je nama razkazal svoj krasen park ii svoj zgodovinski muzej. Začel mi fe ia^oj, ko je čul, da sem bil ekspert v jugoslovanski delf gaciji, pripovedovati, da sc jc razgo^arja) v Parizu z dr. Korošcem in sicer tik pred ofici-elnim začetkom mirovne konference; moralo it lo biti pred božičem I 1918. V moje veliko za čudenje mi je g. Artur Evans izrazito in s po vdarkoin izjavil, da je bil dr. Korošec pretiran v svojih zahtevah in da ni poznal nobenih kompromisov. Artur Evans nu je celo dejal, da je. taka lieodjenljivost od strani dr. Korošca njemu kot Angležu bila uesinipatična. Da g Artur Evans našega slovenskega stališča, ki je bilo v Parizu res ncodjenljivo, ni odobraval sem vedel že od prej, kajti že 1. 1915 sta dr Trumbič in dr. Vošnjak (mislim vsaj. da je bil tudi zadnji vdeležen) z g. Arturjem Evansom približno začrtala ono mejo, ki jc pozneje zaslovela kot VCilsonova črta. Rral sem to v nekem članku nekega francoskega lista iz 1. 1915. Nisem p? vedel dotlej, da je g. Artur Evans obravnaval z dr Korošcem v Parizu.' Univ. prof. dr Lambert Ehrlich. Jutru bomo pomagali še iz prvega vir.i — iz Londona, da sloviti učenjak Evans dob1 priliko videti, kaki eksemplarji moderne žur nalistike« šc eksistirajo na svetu. Finančni strokovnjaki se vračajo. r Belgrad, 2. marca. (Tel. Slov.«) Sredi tega meseca se vrneta s pogajanj po češkoslovaški, Nemčiji in Belgiji Miša Jovanovič, glavni ravnatelj državnega račtuiovodstva. iu Milorad Tošič, načelnik ravnateljstva za davke, ki sta po nalogu finančnega ministrstva odpotovala v inozemstvo radi proučevanja ta-mošnjih denarnih tržišč, posebno pa proučevanje problemu stabilizacije češkoslovaško krone, nemške marke in belgijskega franka Češkoslovaška se ozira na Vzhod. V Pragi se jc 1. t. m. vršil ustanovni občni /.bor Orientalskega instituta. Govorili so poslanik dr. Krofta, prosvetni minister dr. Hodža, trgovinski minister dr. Peroutka in predsednik dr. Korensky. Izvolili so odbor, ki mu načeluje bivši minister dr. Holowetz podpredsednik jc prof. dr. IIrozny, tajnik dr Zd Hafl - Novoustanovljeni institut i m velevažno nalogo, da pripravlja in goji ke' 1 turne, znanstvene in gospodarske odnošajc ■ vzhodnimi državami in utira češkoslovaški'1 i interesom pot na Vzhod. Za desinfekcijo ustne dupline in grla Panflavin pasiile uničuje}« vstopajoče povzročitelje bolezni. Od zdravniških avtoritet proti vnetju grla, prehladu in gripi pogosto predpisane. V zgoraj narisanem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. II. okraju za 25. v Ш. okraju pa za enega 'manjšalo. П Ponovna podpore, mariborskemu gledišču. Poročali smo že, da je nakazal oblastni od'oor kot najnujnejšo podporo uiaribor. gledišču 50.000 Din. Da nadaluji obstoj giu-dišča za to leto no bo ogrožen, ga bosta denarno podprla oblastni odbor in mestna občina. Kujigovod: ki lefaj. (»d 2(>. februarja do 1. marca se je vršil v Mariboru tečaj o knjigovodstv i: za one, ki so zaposleni pri raznih zadrugah na deželi. Tega tečaja se je udeležilo 20 oseb. Vsi so z zanimanjem poslušali predavanja zadružnih revizorjev g. Tirša in g. Urbani je. G. Tirš je podal tudi splošno sliko zadružno gospodarskega položaja v Sloveniji. П Dn ne bit prišlo do nepotrebnih izzivanj. Tajništvo nemške stranke za mariborsko oblast, se je nastanilo v hiši v Strass-majerjevem drevoredu. Tajništvo je razobesilo velik napis v gotici in v samo nemškem jeziku. Poleg tega napisa je še drugi čisto nemški, ki oznanja, da je poleg tajništva še •zastopstvo lipo. narodov \ hiši. Cisto nemški in naravnost izzivalni napisi v Mariboru niso dovoljeni in se ne bo čuditi, ako bo došlo i'o kake neljube odstranitve istih. Opozarjamo in svarimo pravočasno. П Vcžhe strelske družine Maribor s.e vršijo odslej vsako nedeljo in praznik od do 11. ure na običajnem mestu. Posebna komisija za ureditev razmer pod glavnim kolodvorom. Državna železnica «c pritožuje zaradi smradu, katerega povzroča stranišče pri glav. kolodvoru in zaradi I rerianolnjenja majhnega prostora pred ko-kdvorom s fijukerji. Da se urede le razmere iu ugodi upravičenim zahtevam železnice, je razpisal policijski komisarijat posebno komisijo vseh interesentov. Г, Aretacija krošujarjja. V četrtek zvečer je krošnjar C. J. /. nekim gostom v Space-kovi kavarni igral igro 8, 5, 7. Gost je zaigral 100 Din ter Cernet.ii plačal s 1000 Din bankovcem. Čeme pa je bankovec kar obdržal in lioloi odiii. (iosl se je dvignil, se ;.aiel s krosnjarjem prepirati in rnu končno iztrgal svoj bankovec iz rok. Med prepirom teh dveh je bil poklican stražnik, da napravi red. Stražnik je vso zadevo preiskal ter krošnjarja odgnal v policijski zapor. □ Iz bolnice v umobolnico na Studenec, pri Ljubljani so v četrtek prepeljali 2 uino-bolni osebi, in sicer Vidmajer Antonijo, za-sebnico v Studencih pri Mariboru ter mladega fanta .1 j ga Gašparia iz Dupleka. Cfufolfan&lcG gledališče DRAMA. Začetek ob S zvečer. Sobot«, 3. marca ob 15. uri pop.: PEPELKA. Izven Otroška predstava pi i izredno znižanih dramskih cenah. Nedelja, 4. marca: NEDELJSKI ODDIH. Ljudska predstava pri znižan'h cenah. Izven Ponedeljek, 5. marca: SESTRICNA IZ VMisAVB. Ked D. OPER V Začetek ob pol S zvečer. Sobota. 8 marca: i'LES V MASKAH Ueu :;. Nedelja, t. marca ob lo. uri pop.: IIOFFMA.\NO-VK PRIPOVEDKE. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. —, Ob pol 20. uri zvečer: GROFICA MARICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 5. marca: Zaprto. Marila&rslko gledališče Sobota, 3. marca ob 20. uri: PRI TREH MLADENKAH Ab. C. Prvič. Nedelja, 4 marca ob 15. url: MANON. Znižane cene. Zsdnjikrat. Kuponi. — Ob 20. uri: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Kuponi. Gostovanje dunajskega Burgtentra preloženo. Gledališka uprava je danes prejela poročilo, da je gostovanje dunajskega Itugleatra, ki bi se imelo vršiti dne 0. t. m., definitivno preloženo nn dno 20. t. m. Prireditve in dm^Jvene ve sit Ljubljana. Strokovno društvo javnih nameščencev in vpo-kojencev kra jevint SHS v Ljubljani ima danes ob 20 redno odborovo sejo v kleti I. del. konz. društva, Kongresni trg 2. Predsednik. Redni občili zbor Strokovnega društva javnih nameščencev in vpokcjcitcpv kraljevine SHS v Ljubljani se bo vršil dne 24. marca ob pol 20 v kleti I. del. konz. društva. Kongresni trg 2 s sledečim dnevnim redom: 1. čilanje in odobritev zapisnika ustanovnega občnega zbora; 2. poroči!" načels'va, nadzorstva in strokovnega odbora: 3. volitev no- Cel/e a Koncert Sancinovega tria v Celju. V 1 četrtek, 1. marca t. 1., je priredil klavirski j trio Sancin - Marsič - Matz svoj drugi letošnji koncert v Celju, ki je v vsakem pogledu upravičil nadc, stavljene nanj. Motilo je sicer dvoje: ne prav akustična dvorana in pa nesorazmernost v kvaliteti instrumentov; zlasti čelo nc vzdrži poleg sijajnih Sancinovih gosli. Jc pa bil ravno čelist Matz topol veliko presenečenje, kar smo opazili zlasti pri Smetani, kjer sc čelo najbolj uveljavlja. Sijajno je bil podan 7. Beethovnov trio op. 97;. zlasti tretji stavek, andante, kjer je igra trojice dosegla kulminacijo. V enem trio prednjači Zikovcem: v historično-objektivni interpretaciji in v naj-podrobnejši izdelavi. Sploh jim Beethoven najbolj »leži« in želeli bi si od tria celi ciklus Beethovnovih trov. — Po Beethovnu so dali Dvofakov trio v B-duru op. 21 in Smetanov op. 15 v G-molu. V sicer nekoliko dolgoveznem Adagiu se jc zlasti izkazal violinist San-ctn. Na spjošno je pa publiko najbolj užgal Smetana. — Številno občinstvo, ki je nagradilo umetnike z živahnim aplavzom in cvetjem, so na koncu potolažili z Juonom, ki ga poznamo še s prvega koncerta. Na kaj ne smeš pozabiti? 1. Da dobiš pri Mohorjevi družbi za 20 Din pet lepih knjig. Med njimi bo zlasti zanimiva knjiga o našem osvobojenju in ujedinjenju, ki jo spiše minister g. dr. Korošec. Da pa nc boš ob to lepo književno darilo, se vpiši v Mohorjevo družbo. Storiš lahko to v Celju ali v župnijski pisarni ali v pisarni Mohorjeve družbe ali pa tudi v »Slovenčevi« podružnici na Cankarjevi ccsti. — 2. Da jc Ljudska knjižnica Katol. prosvetnega društva, ki se nahaja na Cankarjevi cesti št 4, preurejena in z mnogo lepimi knjigami izpopolnjena ter vsak delavnik za vsakogar od 5. do 7. ure zvečer odprta. — 3. l)a sc vrši žrebanje bogate II stadionske loterije že dne 25. marca in da je tedaj skrajni čas, da si kupiš srečko in z njo morda postaneš lastnik udobne vile Stadion. Srečko dobiš v podružnici Slovenca« na Cankarjevi cesti. ' Podružnice Sadjsrskcga in vrtnarskega društva v Celju priredi v nedeljo, 4 marca t. I., popoldne ob 3 uri v Babnem pri Celju v sejni sobi Gasilnega doma poučno predavanje o sadjarstvu. Predaval bode srezki kmetijski referent g Goričan. Kmetje in prijatelji sadjarstva se vabijo k obilni udeležbi. ItepfsJ Kamnik Pavovo perje imeuiiie četrtkovo »Jutro.- zaslugo g. obl. poslanca Novaka in okra;nega odbora SLS v Kamniku pri popravi mostu v Stranjah ler pove. da je bila ravno na prizadevanje kamniškega župan.' g. Kratnarja izvršena komisija za ogled mostu. V! i !ega prav nič ne tajimo, tudi ne maramo Icratiti zaslug, ki sia si jih pridobila za komisijski ogitd g. župan Kratnar t ti vladni ;>vel-nik dr. Ogrin, ki slu znana po svojem uspešnem delu, prvi v mestu, drubčni zbor dno 3. marca rb 20. uri v Ljubi j-m.-kem dvoru « običajnim dnevnim redom. mučiim. j opoze r ju klub . voje i-bne. th priredi ludi lelos spomlad.utsko |ркпн> psov pličar- i jev, ee sc prigl'si za to lekino do 15. marci vsai 5 pso\. Tekuia »•• bo \ j Л>I;. po zn-., '■•■LicIUh dne IZ. aprilu v ljublj,luski okolici. nežno je in čisto skozi in skozi par^ Hmirano, prijetno osvežujoče, svet= lo v barvi. Lepo zavito. Eiida kva= liteta, najpriljublje-nejše milo, favorit vseli V ,- : " , -4! inraffligtgjg - • a 8 f. II i I i »Ц **r p SL/ ^MILO Zborovanje živinorejcev preteklo nedeljo v Kamniku je pokazalo, kako velike važnosti so take skupščine. Zalo bodo načelniki pododsekov klicani večkrat v lotu na posvetovanje in splošno zborovanje bo vsaj dvakrat na leto. Zanimiva jc prošnja, ki jo je ta vršil 22. t. nt. Zgradba novega obširnega se niišča se ravnokar dokončuje ler utegne radi ugodnosti ?voje k-gp privabiti mnogo kupcev in nmdajidcev. I ezi namreč tik okrajne ceslc par u inlil od kolodvora, prav ldizu sta d e mostni tehinici. ugodna /veza vi«-kov, bogata živinoreja v okolici — vse to ho nred-vidoma storilo naše se'inc živahne. Dne 26. l'e-bruaria je unrl v visoki starosti 8S0 let g. Anton Drolc. bivši šiioko znani tuka'šnji gostilničar p. d. Ztiinbirl- (Somieiivvirt). Gosliino iu mesarijo vedi sedaj njegov zet «. fr. Rogl. Cerkveni vesfnili Mcsranska Marijina kongresari.'n pi-i sv. ,Tn-/cfu Im.« v nedeljo dno nt rca ob sedmih zjutraj skupno sv. niiišo in obli: jilo, ob enajstih redni shod, popoldne el> -(irih p,i se.-!rnek v Rokodelskem domu. ii (160-933 km). Nato beremo sicer o rekordih :.'(lL';i,"3 km (I. 190». Hendrv), dalje 215 km (leta 1922 Uuiines) in 220 km (I. 1923. Campbell). A pri registraciji rekordov rii moglo biti nekaj prav; i;ajli sicer bi ne bilo mogoče, da bi bila priznana kri nov avtomobilni rekord hitrost 175.527 km, ki jo je dosegel 18. nov. 1924 na dirkališču lirook-latiiN (Anglija) znameniti dirkač Thomas Раггу. V«ekakoi- vidimo, ."!:! km na uro. Za njim i .-o poskušali še dru?i. Najbolj je znan Amerikanec Loekliarl. ki jo pri sv >em poskusu zavozil v mor-j\ Campbell pravi: Ce mc bo Lockharl prekosil, bom vozil "70 kilometrov.. To je kratka zgodovina avfoniobihiega rekor-u;t: L. IHtil. 1(1 km. I. 1898. t>3 km. 1. 1902. 121 km. I. 1904. 15tS.") i.-nt, I. 1924. 175.5 km. I. 1926. 275 km in 1. 1928. Ш km. Osla I i kra ji. Zinili! »v. Stanislavu- Kei i jo •i \e< -drarii izrazila želja, naj bi ponovili dramo Kiust — mnogi nrnireč /aiinjič niso več niogb dobili prostora in so morali oditi jo bodo dijaki drugič Važnejša nustn v igri ■: remija donilri liiaški in predigro in traja ločno "> ure. Oseb mis'opi 40. Važnejša jiie.sta v igra spriuulja domači dil^Ski orkester pod vodstvom g. prof. llyb->ška. 'ludi odmore bo krajšal poslušalccni orkester. Ker so sc vsi i/,ra/;ali, ki so jo videli H), febr., lia jim je. silno ugaial.i In mogočno učinkov?h na nji'ovo : dušo, bo ludi vas pretresel nesrečni l uust, pekel, ' divje h rumen je trobent, pozavn, bobnov, pavk in lamtama. Pridite v obilnem Številu In pripvljile s seboj tudi svoje prijatelje in znance! Ne bo vam žal Zač: iek lučmi ob 3. uri 15 minul, konec ob 6. ur! 15 min. finale torej prav ugodno zvezo proti Ljubljani in na Gorenjsko. Združenje »njaili inviiliflnv, krajevni nUlmr v Kranju, ima svoj redni letni občni /.bor v ;ude-lio dne ii. Plin v,- ob 9 dopoldne v dvorani IVu-šlvenrga ,'oma. CVnstvo, ki jj lani orgahizirtino. se prosi, dn se pohiošteviluv udeleži občne^-i zbora. \ remensko poročilo iz Krsnjckc gore: Snega '50 cm. Barometer 699 f.epo) otlačno, vetrovno. Temperatura 2" C. Smuka v senčilih straneh in po dolini ugodna. Solncnu siraft ko|iua. — Dne !. marca sc je zaključil vojaški ziniskošportni kurz z običajno (ektno na 18 km. Bohinjsko Trcmcnsku poročilo od 2. m-'rea ob 17. uri Barometer 059. Tendenca čvršta. Ter-momeler 1.8" C. Tendenca dvigajoča. Ves dan sneži. Doseduj zapad'o v dolini 7 cm |,r«iča. Siuti-kn zlasti v senčnih legah liioidealnejša", ker je stara plnst osronirnega snega |' Л-rila z zadostnim pršičem. Saninec že diuies povoljen. RAZVOJ .VVTOMOIHIA'IH REKORDOV. Zadnji Cainpbellov avtomobilni rekord "3.5 kilometrov na uro n;..- vpraša, kako se je hitrost >i\to:nrbitov večala Romo par podatkov uipivili: L. 1894. so prirt-.dili i l'arizu prvo avtuinabilno dirko: voz brez kt-nj. je prevozil v eni uri 1(1 kilometrov, v za/ineh i. kan v in jaliučev. Lelo ;. azucje je bil EUvocJ ilayi .s v Cliicago zelo po-noseu, ko je nbsolviral Јг>1.|пим1ш> avtoiiiobilno <:.'.ko na ;s5 kilometrov v 10 uruli in '.'3 minutah Nulo je šlo pa zelo liilro naprej. Lela 1898. je Cltiis.-vloup-Luubal dosegel v letečem startu že 63.1U7 km na uro, njegov avto je imel električni pogon. Lelo pozneje, 1«|I9, je bil avtomobilni rekord petkrat /boljšan: zholj'evnln slu ga menjaje se Laubal in Jenai/.kj, slednji z avlomobil- m, ki ga je sam /gia.iil i.i ki jc tudi initl električni pogon. Jeni:lzky je bil prvi, ki je prekoračil I00ki-lomeli rsko mejo, 1(15.9 k n. Lela 190-'. je p javil dirkalni avtomobil s parnim pogonom, ki g.t je vodil nj, gov zgraditelj S- rp dlil h.im i'i ki j. dosegel 120.77! k ni na uro. !.■ la 11)91. beremo o iiijveni rekordu 15(15 km. napravi! ga j %U Catcrs. Kmalu za niim ie dosegel 1!i^ollv 1«0 milfsko mc- 'Ttsška porota Vovo mesto, 1. marca 1928. ''Б0Л. Danes ie iukajšnjc porolno sodišče obravnav valo hudodelstvo uboja m lahko Mesno pi škodbo. katere je obdolžt n Jože I ajčman iz Bušiuje vasi Med rodbinama posestnikov Marka Stepana in Jožeta Tajčmi.na jo vladalo že dalje časa napeto razmerje. Ko sta obdolženčeva sinova Jože in Anion Ta jem a n pretepla Antona Stariha, je poscRel vmes Kram Slepim, sin Marka Stepana, in nora-'ril mzgr. j -''-а. V zalivalo sla se. drugi dan Tajčmnno-va sinova znesla nad Francelom Slepanom ter mu I razbila uro na zapesiju. Ker jima je napadeni ušel, j Ha stekla njim in pred hišo vpila >Aufbiks, i podoficir . Frane Slcpan je namreč podnarednilc ler je bil na dopuslu. Ko je 19. oktobra Jože Tnič-man ml. pokrival pri sosedu streho, ga je obiskal Franc Stepati in zahteval, da nm plača razbito in o. Za njim sla šla tudi oče in posestnik Marko šu-kljc. Oba sta po krajšem pogovoru splezala s s re-he. Med leni se je za vogalom pojavil Anton T,.jemati s kolom in obdolženec s sekiro. Štiri Slepan, ki je bil nooborožen, je Aniona Tajčmina pozv. i, naj odloži kol, toda med tem je že bil cgenj v strehi. Jožo Tajčnian ml. je udaril s kolom po s*a. retn Slepanu. Anton TajČman pa po Francetu Slo-panu, ki je potegnil sabljo v obrambo. Jožo Ta;fi-man st. pa jc s sekiro iopnil najprej po sk.rem Slepanu, da se je zgrudil, polom pa z gnr.l sekiro v Franceta Slepana j ii ga ranil ni ledjih. Vsi »rijo TajČmtmi so nato zbežali, stari Slepan pa je drago jutro izdihnil. Zdravniki so ugotovili smrtne r. ne na glavi, ki so po vsej verjelnosti povzročene г ušesmi sekire. Obdolženec zanika, da bi bil udaiil s sekiro starega Stepana. prizna pa, da jo jo vrgel v Franceta Stepana in pr vi, da je žrtev prelepa pobd na tla eden njegovih sinov. Anton TaiČrm n ml. pa izrecno navaja, da je on pokojnega pobd s kolom. Pričo pa so soglasne v tem, da je ob lol-zonec s sekiro ud ril Stepana, ki se je n to »g: u-dil na Ha. Porotniki so vprašanje glede ub.ija in lahke telesu - pi škodbe potrdili, mikar jc sodni dvor obsedli Jožefa lajčmana na 3 Ida trike ieče. Obravnava je trajala do pol 11 zvečer. / / aj/e novega BISERNOBELf Z0B3E DEHTEČA USTA KOLEDAR. Sobota, marca. Kunigundu. Ticijan. Andrej. — Julri: Kazimir. Solnce vzhaja ob 6.22 zjutraj, zahaja ob 5.36 popoldne. Novosadska vremenska. napoved za 3. marca. Jugoiztočni veter po celi državi. Vedro v severnih krajih Srbije, Vojvodine. V Primorju malo dežja V Sloveniji malo snega. V ostalih krajih nc bo nc dežja nc snega. Temperatura sc bo dvignila Dunajska vrcmensk-i napoved za 3. marec: Malo izpremembe. Vreme v Belgradu dne 2. marca Vedro. Jugovzhodni veter. Temperatura povprečno j-j-6 stopinj C. ZGODOVINSKI' DNEVI. 3. marca: .1821) se je rodil .turist Heiurioh Dernburg. - 1000 je umrl alpinist Ludovvig Purtscholer. - 1003 jo umrl v Pragi češki narodni voditelj dr. Ladislav Rieger. 1588 se je rodil angleški lilozot' Edvard lord llorlx;rt of Cherburg- 1652 se je rodil angleški pesnik Tlviinas Otway. — 1795 se jo rodil pisatelj Charle> Sealsfiold v Popicu na Moravskem. -k \ sem orlovskim edinicum sporočamo, 'da je za dneve od 3. do 5. marca dovoljena polovična vožnja. Udeleženci naj kupijo na postaji celo vozno karto iu zahtevajo mokri Eig. Pri izhodu (v Ljubljani) karte ne oddajte, ker Vam ista v zvezi v. izkaznico, (katero boste prejeli v pisarni O. P.) velja tudi za povratek. Predsedstvo JOZ. ■k v Župnik Anton Kreiner. Umrl je \če-raj 2. marca 1928 v Starem Irgu pri Kočevju ondotm župnik Anton Kreiner. Pokojni je bil rojen v Stari cerkvi pri Kočevju tlne 25-aprila 1861 in bil v inašnika posvečen dno 10. julija 1887. Služboval je uajpreje kot kaplan v Kočevju in Koč. Koprivniku, bi! nato upravitelj v Spodnjem logu, nato pa župnik v Polomu in Starem logu. Pogreb l>o danes ob desetih dopoldne. -k Pogreb pokojnega g. župnika Franca A g r o š a bo v nedeljo ob 3 pop. v Š i r j a h pri Zidanem most u. •k Ministrstvo za prosveto je dovolilo samostanskim Šolam v mariborski in ljubljanski oblasti 12 novih od države plačanih učnih moči. k Novi guverner Narodne banke. Včeraj jc kralj podpisal ukaz, s katerim sc imenuje za guvernerja Narodne banke Ljuba Srečko-vič, dosedanji izvrševalec dolžnosti guvernerja. S tem se jc odstavilo z dnevnega reda važno vprašanje. Srečković spada med najbolj znane industrialce in jc žc nad 30 let stalno v Narodni banki. k Na telovadni akademin JOZ 4. marca t. I, nastopijo naši telovadci na sledečem orodju: bradlji, krogih in drogu. Z eno poljubno vajo na vsakem orodju nam pokažejo, na kaki višini stoji pri orlovstvu orodna telovadba, ki je najtežja panoga telovadbe in obenem vrhunec telovadne umetnosti. Vstopnice sc dobijo v trafiki Uniona. k Zlato poroko sta obhajala v Gornjem Logatcu zakonca Franc in Marija Verbič iz Cerkovske vasi št. 63 v ponedeljek, dne 27. februarja t. 1. Ta dan je minulo 50 let, odkar sta bila poročena. Cerkveni obred jc izvršil zjutraj eh 8. ui v lično ozaljšani župni cerkvi vseučiliški profesor g. Gregorij Rozman. V kratkem krasnem govoru je pojasnil pomen te slavnosti, zapel zahvalno pesem Te Deuin in daroval daritev sv. maše, pri kateri jc lepo prepeval domačj cerkveni zbor. Med sveto mašo sta oba zlatoporočenca s svati vred pristopila k mizi Gospodovi. Po sv. maši se je na donvi zlatopcočencev obhajala resnemu postnemu času primerna svatba. Zlatoporočenca sta še oba zcln čila ш čvrsta, 77letni Franc še prav pridno suče kot krojač šivanko in šivalni stroj, 741ctna Marija pa opravlja svoja gospodinjska dela kot 301etna žena. V svojih 50 letih srečnega zakona sta sicer morala marsikaj prestati in pretrpeti, a s svojo marljivostjo sta si zgradila lično hišico z malim vrtičkom, šolala vseh svojih šest otrok, izmed katerih sta pa že dva umrla, dva pa odšla v Ameriko. Zdaj pa skrbita še za dva vnuka-slroti in ju šolata. Zlatoporočcnca sta lep zgled globokoverne krščanske družine, v tem duhu sta vzgojila tudi vse svoje otroke. k V dobi radio amaterjev je izdala Jugoslovanska knjigarna v knjigi prof. Leopolda Andree-ja na 244 straneh osnovne pojme i/, radio tehnike. Knjigo Krasi 214 slik, ki nazorno razlagajo sestav radio aparata. Ker bodo slovenska radio postaja v Domžalah v kratkem pričela z oddajo produkcij, ua knjigo opozarjamo. Knjiga stane 00 Din v platnu 7G Din. k Dijakom, ki nameravajo nadaljevati studijo na francoskih univerzah. Abiturijenti. ki nameravajo vstopiti na francosko vseučilišče, morajo predložiti maturitetno izpričevalo gimnazije ali realke (gvninase ou Ecole re-ale). Odlok od februarja 1928. Za priznanje licence prava in folozolije (diploma po K semestrih) ua francoskih univerzah, j< potrebna diplomsko izpričevalo i/, prava odnosno filozofije (diplome de licenci«') ene /.med fakultet: Ljubljana, Belgrad, Skoplje in Sultolica- Do- čim sc zahteva od dijakov zagrebške pravno oduor.no filozofske fakultete, doktorska diploma za priznanje iste licence. Odlok od 7. 2. 1923. Za prevode inaturitetnih izpričeval, kot za vsa ostala tozadevna pojasnila, uaj se dijaki obračajo na: Office scolairo yougoslave, 24. rue des Ecoles (Pariš 5 e). k Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani poživlja vse češkoslovaške državlja-nee letnikov 1906, 1907 iu 1008. da se, ako to še niso storili, bodisi pismeno ali ustmeno pri njem zglase v svrho vpisa v naborno evidenco. Datum naborov, ki se bodo vršili začetekom meseca aprila pri čsl. konzulatu v Ljubljani, bo pravočasno razglašen potom časopisov in posebnih pozivnic. Istotako se imajo zglasiti tudi oni starejši letniki, ki svoji naborni obveznosti do sedaj Se niso zadostili. Obenem se opozarja, da se morajo vsi obvezanci izkazati s čsl. potnim listom in ako ga nimajo, naj zaprosijo za izatavo istega pri tuk. čsl. konzulatu, ki ga zahteva še pred naborom Imaš enega kovača, to jc malo, bogami! Zanj nikoli svinjska krača, pač pa vila se dobi.1 ' V II. studionski 'oU-riti. katere žrebanje sc vrši dne 25. marca t. t. k Smrt dobre matere in velike dobrot-nice dijaštva. Pri Veliki Nedelji jc umrla dne 27. februarja Terezija Koša r, soproga pred dvemi leti umrlega nadučitelja. Pokojna je | bila rojena 11. februarja 1852 pri Sv. Ani in je dočakala lepo starost 76 let in od teh je preživela pri Veliki Nedelji celih 50 let. Z rajnim g. nadučjteljem in njegovo soprogo Terezijo sta izginila zadnja dva reprezentanta stare Velike Nedelje. Blagopokojna gospa je bila spiošno priljubljena med narodom radi milosrčnosti in. dobrote. Dijakom je bila prava mati in nobeden od velikonedeljskih študentov iz prejšnjih časov ni prišel domov, da nc bi pri tej priliki posetil tudi mamico Košar-jevo. Znala jc na materin način vsem prav svetovati in dobro storiti in radi tega je zgubil z njeno smrtjo ves vclikonedeljskj okoliš nepregledno veliko. Zapušča samo enega sina, g. Roberta Košarja, vinogradnika, gospodarskega pisatelja in enega naših prvih strokovnjakov na vseh gospodarskih poljih. k K&inenita sekira ravno take oblike kakoršue sliko je prinesel llustr. Slovenec«, se nahaja pri hiši Marije Lah, kmetice v Pav-lovskem vrhu blizu Ormoža. Kje in kdaj so to sekiro našli, je neznano. Ohranila se je najbrž radi tega, ker je obešena kot utež na stari stenski uri. Sekira je dobro ohranjena. Toliko v opozorilo onim, ki se za take reči zanimajo. k Prepovedana knjiga. Italijanski časnikar je napisal knj go ; Der Gross Balkan (Veliki Balkan), ki je izšla v nemškem jeziku na Dunaju. Ker je vsebina knjige naperjena zoper iuteresc naše kraljevine, ie ministrstvo to knjigo prepovedalo. k Uvedba poštne vožnje med Kokro in Jezerskim. S 1. februarjem 1928 je med Kokro in Jezerskim prenehala peška pošta ter se uvedla dnevna poštna vožnja. Poštni voz odhaja i/. Kokre ob 13.15 in prihaja na Jezersko ob 15. uri; /. Jezerskega odhaja oh 12 in prihaja v Kokro ob 13. uri. k Kdo mora plačati pristojbino za novinarski pogovor. Nekateri poročevalci listov zahtevajo telefonsko zvezo na račun klicanega uredništva. Dobe se pošte, ki laki želji ugode ua ta način, da posredujejo pri klicani telefonski centrali, da ona govor zaračuna v breme poklicanega naročnika, dočim ne plača prijavuik govora nikako pristojbine, l ako postopanje pa ni v skladu s členom io, točka 2 telefonskega pravilnika, ki določa, da plača pristojbino za pogovor vselej tisti, k j zahteva zvezo. Dalje je ministrstvo neko prošnjo novinarjev /. odlokom štev. 3272 z dne 1. februarja t.. 1. tako rešilo, da pogovori novinarjev ne morejo uživati prednosti pred drugimi pogovori m da so ludi mi morejo v ršiti na račun klicanih uredništev. k Slovenska matica objavlja: Poleg v časopisih že objavljenih 15 povorjeništev so ustanovljena nadaljnja poverjenišlva ter so jih prevzeli gg.: -Iti. D r a v o g r a d - M e ž a : Fraujo Blažon, načelnik žel. p.; 17. Jezica : Anion Oermek, šolski upravitelj, /a Jezico. Stožice, Čemuče; 48. Marenberg: Avgusl Kolšek, »o!ar, za Marenberg-Vuhred; 49. Orni ог : Adoif Rozina, šol. upravitelj; 50. f I u j: Franc Pelek, poštni kontrolor v pok.; 51, Rogatec: Milan Vork, šolski upravitelj \ Sv. Križu pri Kug. Slatini, za ves okraj; 52. Slov. Bistrica: Frane Ferenčak, vi*, sod. ofici-jal, za ves okraj; 63, S I o v. K " 11 j i c e : Milan VoD* i 11», -Slov. krožka' — Za I. 1928. izidejo o Veliki noči 8 knjigo. I znanstvena (dr. Izidor- ja Cankarja: Zgodovina likovne umetnosti) ter 2 leposlovni, za članarino 50 Din, plačljivo tudi v obrokih po položnicah ali ob sprejemu knjig. Prijave pri poverjenikih ali pismeno na društvo. Na željo prospekt (oklic). Kjer še niso ustanovljena poverjeništva (na sedežih okr. sodišč oz. v večjih prometnih krajih), se bo to v kratkem /godilo. Ustanovitev poverjemštev se mora izvrševati sistematično in ua enoteu način, torej le po društvenem upravniku- lnteresentje okrajev, v katerih en bo mogoče tega izvršiti do Velike noči, naj potrpijo in bo naklada knjig tako velika, da ik> moglo društvo ustreči tudi po izdaji knjig priatopivšim članom. Dozdaj je na novo pristopilo že nad 1300 članov. k Nesreča. Ivan Cvetko in njegov sin sta peljala vino od Lovrenca Kelharja v Bojsnem pri Brežicah. Med potjo se jc prevrnil voz in pokopal obadva pod seboj. Oče ima zlomljeno desno, sin da levo nogo. Oba so prepeljali v bolnišnico v Brežicah. k Cerkvena tatvina. Zupno cerkev v Gor. Logatcu jc v pustnih dneh obiskal tat. Vlomil je v dvoje nabiralnikov, ki sta bila zaprta z žabicami, s tem, da je s pomočjo klešč in še kakega drugega železnega orodja odstranil žabice — eno je celo odnesel s seboj — in pobral ves denar, kakih 100 Din. Tretji nabiralnik, ki jma neko bolj umetno ključavnico, je bil nedotaknjen. Tatvina se je morala izvršiti po dnevu, ker drugod ni bilo videti nobenih sledov tatovih, kakor samo pri omenjenih nabiralnikih k Ameriške razmere poznati osebno, se pravi poznati stvari, ki so urediti. Obrnite se un Gospodarsko pisarno dr. Ivan Cerne v Ljubljani, Miklošičeva H. Cene zmerne. k Opozarjamo trgovce in živinorejce na današnji oglas »Govedomedike«, jugoslovanske razpo.šiljalnice preparatov za govedo, konje in prešiče v Mariboru k Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol oaše naravne .> Franz-Josef r-grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prebavi hvalijo »Franz-Jo-s e f vodo, ker pospešuje delovanje želodca in čreva, poživlja menjavo snovi, osvežuje kri iu omiljuje razdražljivost živcev. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. k Preklic. Podpisani preklicujeni svojo izjavo od due 15. jul'ja 1927, katera se tiče moje soproge Antonije. — Ljubljana, 3. februarja 1928. Ivan Jurkovič, strojevodja. KINA VINO г železom, najučinkovitejše sredstvo proti slabokrvnosti. - Dobiva sc v vsaki lekarni. CftšMfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drcvi imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu •j Keil — zastop, ki gu izvajajo člani na akademiji JOZ je živahna sestava, ki obsega razne gimnastične gibe in športne vaje. To je sestava, ki no zahteva samo velike prožnosti telesa, ampak v isti meri izredne prisotnosti duha. Vaja, ki se konča s tekom, bo radi svojih gibov in hitrosti ena najboljših moških točk te akademije. Vstopnice se dobe v trafiki Uniona. 0 Radio koncert priredi Prosvetna zveza nocoj ob osmih v Akademskem domu. Poslušali bomo vse večje evropske postaje. 0 Zadnji dnevi potekajo, v katerih se je 5c mogoče vpisati v D r u ž b o sv. Mohor-j a. Rodno vpisujejo stare in nove ude župni uradi, v Ljubljani so pa moreš razen tega vpisati tudi pri Novi založbi 11a Kongresnem 1 rgu ali pa pri Prosvetni zvezi, M i -k 1 o s io e v a c. 5. Tu vsak delavnik dopoldne od 9 do 12. popoldne 2—7. Prijavite se takoj! Udje bodo dobili loto pet izredno lepih knjig. 0 Umrla ji' včeraj zvečer po dolgi in mučni bolezni gospodična Marija Tome, učiteljica v pok., - sira gospoda Ivo Tomca, ravnatelja teh. tovarne. Pokojna gospodična je bila dolgoletna zvesta naročnica našega lista. Pogreb l>o v nedeljo popoldne ob treh iz hiše žaliti. Knrlovska ces'n 14. • Pogreb f prof. Ariolfn Robide. Žalosten sprevod se jo razvtstil včeraj ob 4 popoldne izpred mrtvaške \e/,o na Zaloški cesti proti pokopališču Sv. križa. Sorodniki, številni znanci in mladina so v snežnem metežu spremili k pokoju uglednega moža — profesorja Adolfa Robido. V slovo dragemu pokojniku je na njegovi zadnji poli zapel Sattnerjev pevski zbor, čigar član je prof. Adnlf Robida bil, nekaj v srce segajoČili žalostink, nakar so pogrebci dvignili krsto. Pred krsto je šla v sprevodu korporalivuo mladina realke, obeh učiteljišč ter Chiistol'uvega tečaju, skupno s svojimi učitelji, za krsto pa so se za sorodniki razvrstili znanci in prijatelji pokojnika, med katerimi smo opazili mnogo /.uanih kulturnih delavcev ter stanovskih tovarišev in bivših učencev prof. Robide Med drugimi so se pogreba udeležili: predsednik oblastnega odbo-' ra dr. Natlačen, prosvetni še i' dr. Capuder, župnik F- S. Finžgar, p. 1!. Saltner ter zelo številno občinstvo. Pokojni prof. Adolf Robida, ki si je s svojim' delom mod nami sam ustvaril najle pši spomin, bo ostal v naših srcih trajno zapisan. O 19. prosvetni večer Prosvetne zveze se je snoči vršil v dvorani Vkademskega doma. Predaval je tehnik Fr. Bizjak o radiu, njega pomenu, tehniki iu organizaciji. Z ozirom na istočasni gusiarski večer v Unionu udeležba ni bila tolika kot običajno. Vendar pa se je zbralo k predavanju prilično precej veliko število poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili izvajanju govornika. O Inženjerski kongres v Ljubljani. Dn" 3. in 4. t. ni. se vrši v Ljubljani kongres inže-njerskih zbornic Jugoslavije. Dne 8. t. m. se vrši seja glavno uprave inženjerskih zbornic. Istega dne, ob šestih zvečer, se vrši v elektrotehniškem institutu ljubljanske univerze predavanje g. prof. dr. Milana Vidmarja o Elektrifikaciji naše detžele . V nedeljo, dne 4. t. m., se vrši v dvoraui mestnega magistrata ob 9 dopoldne glavna skupščina odposlancev inženjerskih zbornic. V nedeljo zvečer se vrši gostom, na čast v prostorih >Ljubljanskegr kluba - prijateljski večer. O Usoda krošajarja. Ni prijetno življenje krošnjarjev, zlasti v sedanjih časih ne, ko j? revščina prisilila toliko ubogih ljudi v ta mučen poklic. Krošujar J. P. vkljub svoji visoki starosti še vedno hodi od lokala do lokala in ponuja slaščice in druge malenkosti. Ce ga zavrne deset ljudi, enajsti gotovo kupi kaj od njega. Včeraj opoldne pa je ubogi krošnjat omagal. V Kolodvorski ulici mu je od večne hoje postalo nenadoma slabo 111 revež je omedlel. Poklicali so rešilno postajo, du ga odpelje v bolnico, toda medtem sta ga že dvignila dva njegova tovariša in ga prenesla v njegovo prenočišče. Napram reševalcem sta izjavila, da ga ne pustita v bolnico, ker bo lako in lako ozdravel in naprej ponujal svoje blago. 0 S smrtjo se je pošalila. Iz kako malen kostnih in za resne ljudi skoro smešnih vzrokov gredo ljudje pogosto prostovoljno v smrt jasno kaže slučaj, ki se je pripeli! včeraj zjutraj. Komaj 241elni prikrojevalki Milki O. se je življenje naenkrat silno prisludilo. Rad; malenkostne besede, ki so si jo dovolili njeni stariši k njeni zaročni zvezi, se je lako razburila, da je včeraj ob polsedniih zjutraj izpila kozarček lizoia. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Od pustili so jo s pripombo, naj si v bodoče privošči raje drugih likerjev, z lizolom pa da 90 ni šaliti. O Večne kolesarske tatvine. Mesarskemu mojstru g. Ivanu Zanu jc bilo iz veže gostil ne pri >Štrajzlu<". na Poljanski cesti ukradeno 1500 Din vredno kolo znamke Stvria . Marmor Poskusi srečo! Rad bi imel svojo hišico, morda si želiš nabaviti kolo, šivalni stroj ali kako drugo krasno stvar. Vse to si lahko preskrbiš lo za 10 Din, ako si kupiš srečko Stadionske loterijec Stori pa to v najkrajšem času, ker žrebanje bo že 25. marca. Srečke dobiš pri blagajni Zadružne gospodarske banko. П Volivne imenike je mestni magistrat prepisal in popravil. Vpisanih je sedaj 825!) volivnih upravičencev, in sicer v L okraju 1889, v II. okraju 1885, v III. okraju 883, v IV. okraju 1208 iu v V. okraju 2444. Od občinskih volitev se je število volivnih upravi čenče v zvišalo za 225, in sicer v I. okraju za 113, v l\. okrajii za 83, v V. okraju za 55: dočim sc jo število volivnih upravičencev v 1,1* шшм. Guslariev koncert Snoči, dne 2. t. m., je v Unionu nastopil i-rnogorski guslar Tanusije Vuč.ič, ki se je pravkar povrnil i/, turneje po Nemčiji in češkoslovaški. kjer jc dajal koncert srbskih nurodnih pesmi. Vučič je v svoji pristni noši z zlatim lelekom že nekaj dni ljubljanska senzacija: baje ne jemlje honorarjev in poje le v popularizacijo srbske junaške pesmi. Beethovnova Deveta dvorane unionske ni tako napolnila kakor jo jc Vučičev koncert, vso visoko gospodo je privabil. Pel je najprej »Smrt majke Jugovičac, potem j Kral jevič Mnr-ko i Ljetica Bogdan«, od najstarejših junaških pesmi, dodal I. 1912. zloženo k 11 mu novo«, svojo skladbo o.neodrešenih Slovencih in »Tuljnninu Ijutem« • ter moderen knpletni -šlager« »Sa-rajevoc. Ta glasba je bila večini odkritje, videli jmo pred seboj živega gušlarju, ki smo mislili, da so izumrli" i:i čuti živo staro srbsko herojsko pesem, ki sr menda od kosovske bitke sem (1389) ni niti /a las prenieniia. Je to (leklumn-loričen stil, oddaleč podoben koralu in se spremlja v euoglasju liu cnostrunske gusli — živa slika antične glasbe. Spremljava inm Hitre melizino iui prehodih in na interpunkcij-skih mestih — gre zn fiorituro in glissando v četrttonili. Tudi vokalna melodija je natlačena z rahlo rctrttonsko melizmatiko, tako du bi jo bilo izredno težavno delo zapisati. Tonski sistem spominja na ciganski in orientalski, melodično gibanje sc odigrava v ozkem okvirju 3 do 6 tonov in sc vrti okrog nekega osnovnega tona v monotonih sekvencah in tendencah, pri čemer brne guslc kot otožen roj čebel. ?iva antika v \\. stoletju! Pevec je dekla-mator obenem in /na dati glasu vse vrste eks-presivnih barv. Ploskali so mu tako navdušeno, du nikoli takega. A'učič je neko odkritje kar sc tiče posluhu: kakor britev ostro zadeva četrt-tone! Mislim, da ga bomo vsi poslušalci ohranili v dobrem spominu, njega in njegovo pesem! S. V. Naša drama (Razgovor z ravnateljem Pavlom Oolia.) O naši draini je težko govoriti. Preveč blizu smo, da bi človek vedno našel pravo sodbo, do kraja stehtano besedo. Sedaj je nekako devet let, odkar ima drama artistično vodstvo. Vsakdo, ki ljubi naše slovensko geldališče. bo zato priznal, da je razvojna linija šla odločno navzgor do zadnjih let. Sedaj pa nujno nekako peša in hira. Čudno to seveda ni. Zakaj preje ie bil dramski ansambl znat- Um. Ce pri tem upoštevamo še vedne redukcije, je naravnost čudno, da se še to i ko vzdrži. Po mojem bi moral biti tukaj določen ključ, po katerem bi upravništvo dalo določeno kvoto letno za dramo, določeno za opero. Cene opereti in podobnemu, kar smatram jaz za luksus, naj se pa zvišajo. Dramo, slovensko dramo moramo negovati, da bo gledališče, res postalo narodno, ki bi no številnejši, bilo je več skušenj, bolj resna priprava ie omogočala sleherno delo do kraja analizirati in res dobro podati. Toda pred par leti je biia uvedena opereta in dramski člani so zaposleni tudi liaiina Rowina, najznamenitejša igralka idlabima.-grupe. redno gostovalo tudi v C?lju in Mariboru. Drama je namreč, ki vzgaja narod k resnosti in ga vodi do lepote. Preveč igračkanja in dobro. — — Kakšen program pa imate za bodoče delo? — O programu je nemogoče govoriti, ko pa uiti ue veste, s čim in s kom lahko računate. V glavnem gotovo slovensko dramo dvigniti, skrbeti za smotreno vzgojo mladih moči, ker imamo dokaj nadarjenih igralcev, ki bodo sčasoma našli brez dvoma svojo izrazito lorino. — Cul sem očitek, da se slovenski avtorji premalo vpoštevajo. — Na to ni dosti odgovoriti nemški gledališki ravnatelji so na slično pritožbo pisateljev odgovorili zelo kratko: »Gospodje, boljše pišite!« — — Ali kaj 'novega snujete? Kako večje delo? Peterčkove sanje so malčkom silno ugajale. Sam sem šel tedaj z otroci z izrecno željo bolj opazovati otroke, nego življenje na odru. Ali kaj podobnega pripravljate? — — Da. Alt boljše rečeno seni že i/gotovil. Naslov je »Betleliemske leg- "de« — nekake žive jaslice v nekem novem stilu brezbesedne, neme kretnje. — —Kaj pravite glede tujih gostov v naši drami? — — Dobro je za našo umetnost videli tujo in primerjati. Oko se uri, okus postane bolj izrazit. Sedaj smo pravkar v dogovoru s hebrejsko grupo »Habima«. Veselim se je. Spominjam se še iz Moskve, da sem prav na predvečer odhoda v domovino dobil vabilo iti° gleda! njih umetuost. Pa kaj se človek briga tedaj, ko je srce že doma, telo pa v tujini... Iz kulturnega živltenia primorskih Slovencev Letnik 192? »Našega ioln-i.ča« (Gori-ca) v prikupijivi Domuovi opremi si je bil nadel nalogo: »Ž besedo in križem vzgajaj boljfte rodove«, l/vršil jo ie smotreno in dobro. Vzgojiti mladino v krepke značaje, v ljubitelje preproste domačnosti, vzbuditi ji smisel za temeljitejšo izobrazbo — znanje je moč, resnica osvobodi — in ji nuditi ob enem tudi možnost izobrazbe, odkriti rtajglobokejše vire moči in značajnosti, ki so v veri. vzbuditi v narodovi duši najtajnejše strune, ki zabrne ob dihu božjem in njegove milosti — ti cilji dajejo listu harmonijo in enotnost. Iz vsebine naj omenim v dokaz samo troje: I. P o in e n k i : Izredno srečno uspelo je kramljanje o praznikih cerkvenega leta. Praznikov nii več ne znamo praznovati! Zakaj ne? Ker se je družina oddaljila cerkvi.« V cerkvenem letu se v bujnem kroeu vrste sami družinski prazniki. Pomenknr je pokazal vso njihovo lepoto s tako toolo besedo, da si čitotelj kar zaželi: Da, tako bom obhajal te praznike, tako- ini bodo pomenili nekaj več kot pa zgolj prost dan. Meščanske in delavske družine zlasti ne znajo najti v praznikih nič več toplote in poezije, pravi njihov pomen jim je skrit. Oči odpreti jim je treba, da vidijo, na bo srce zopet čutilo toploto. Posebno naši koledarji bi morali k temu pomagati. In naša društva morajo čuvati in gojiti to krščansko domačnost. Razdirati jo, bi poipenilo vreči srca in družine v ledeno dobo duš nazaj! 2. V povestnem delu se je pojavil L Golo b i č s prvo daljšo povestjo »T i ne i n Tinka«. Slika društvenega življenja. Tine, duša telovadnega odseka, fant, ki se ima v oblasti tudi tedaj, mu pijanec meče v obraz krute žaljivke. dasi mu grehe gnev v dno srcu... Prijetnost društvenega življenju, ki mlade duše oplemenitil je, se še bolj odraža nn temnem ozadju pijanca Toneta, Tinkinega brata, ki podleže nožu tovariša-pijanca. 3. Vodilna je Pregljeva »povest od včeraj in danes«: Zvodnik. Pograbil je vzgojni problem, kateri i pri nas do danes še ni rešen in marsikateremu prijatelju mladine dela hude skrbi. Brezobzirno odkritosrčno pokaže pot in način pohujšanja, ki rodi srreh — in temu sledi z neizprosno doslednostjo kazen. Na sedmo pobinkoštno se povest prične, zadnjo nd-ventno se konča, ko je sekira nastavljena drevesom na korenine.« Kraljev gospod Nace, ki »prav po domače pove in pn lepo«, a tudi •hudo in trdo«, drži malo pevsko družino fantov in deklet skupaj. Pa pride »volk v ovčjem kr/.nu«, I urlanov študent Šiefan, in izvabi iz zbora Valičevo Rožo. S Cankarjevo Erotiko ji napolni domišljijo s slikami, ki jih dotlej ni poznala, ki jo spremljajo in motijo povsod, še pri molitvi in nedeljski maši. Ro/a je zastrupljena. Prijateljica Tončka trpi /a njo. Skuša jo rešiti, a nc zadene prave strune, vse preveč je Irdn njena beseda, pomešana z zakrito zavistjo in odkrito užoljenostjo. Štefanova besede je vse drugače mamljiva — Zato se je vdala njegovi prošnji in igrala / njim, Nandetom, Polonico v Govekarjevih »Rokovn jačih«. Pisatelj poudarja izrecno v tem 9. poglavju, z« kaj mu gre: »O Vi vsi rodoljubni vzgojniki... v/trajni režiserji... strokovni pisci... prosim Vaš. oprostite pisatelju te povesti, da bo morda nehote sprožil znova vprašanje iz stare pravde, ali niso bolj priporočljive igre s samimi moškimi, ženskimi vlogami mimo takih, ki imajo mešane. Mimo takih vprašanj ure pisatelju namen: pokazati je hotel le. kako prnv je učil gospod Ignacij Kralj, da utegne biti na svetu še celo snm božji dar, kakor je, recimo, cvetka ali pesem, človeku v potrubo, če se ie pritaknil sktišnjavee, zvodnik.« Glede Govekarjevih • Hokovnjačev« pn sodi: -Tudi Goveknr ni kar nalašč /vodljiv. Na nižje čute pa je ra-čunil. Zato ne hi grajal odrov, ki Rokoviijačev ne uprizariajo. Sc vesel bi jih bil. Zaradi deklet. ki kakor Tončka pravijo, da bi se sramovale nastopiti v igri. Косаг pa je sram, je še zdrav in še lep in še mlad.« Rože Valičeve ni bilo sram. Zato je kakor samoposebi prišlo, da sta s Štefanom cel dan jemala v goriški krčmi slovo in je Ro/a no/ojgrede strmela z mosta v Vipavo: »Le sramote ne! Rajši prej v vodo!« in du je zmedenti prosila. >Ljiibi Boc, sladka božja Mati! Dajte, da bi zdruva ostala, dajta, da ne bi bilo nič.« Štefan je na Dunaju kmalu utihnil; Roža je vrgla Erotiko v peč... »rešila je vsaj dušo.« Krvava griža se je razlila po dolini, zadnjo adventno je pograbila Rožo, tri tedne pozneje ie bila v grobu. Štefan je kmalu izbiral in umrl v bolnici nn posledicah svoje razuzdanosti. »Tako je pač na svetu in to je njegova vrednost . . In kako prav i evangelist? Nebo in zemlja bosta prešla, Gospodove besede pa ne bodo prešle' I n evangelist — ui zvodnik.« Tak je konec povesti. Tu kratku vsebina kaže vso resnost in aktualnost povesti. Ogledulo je mladini lalikomišljeni in sladkim besedam ter lastnim željam verujoči. Resen memento je vsem onim, ki mladini pota kažejo v življenje. Eni iri drugi bodo ob njej rastli v notranji moči, ki je za /drnvo in nravno dobro življenje potrebna. -Naš čolnič« je prav posebno ž njo svojo vzgojno nalogo, ki si jo je stavil, dobro rešil. Dr. Rožmait- * Orlovska Straža, glasilo Hrvatskega orlov« sKega suvezu, št. 3, prinaša člunek i r. Ter-seglava »Veliki i sveti rad« o dolžnosti so-cialiifgu udejstvovanja katoličanov. »Materialistično mišljenje in življenje posedujočih j« razkrojilo mase neimajočih, ki so izgubile vero v večno pravico, v solidarnost človeške družbe in se zanašajo samo na moč krute borbe, so-vraštvn in maščevanju«... Največje in najvažnejše polje apostolske delavnosti katoličanstvv je danes med delavstvom.« Sloveča ruska plesnvka Tnmara Kursuvfna gostuje v zagrebškem narodnem gledišču 6. in 7. murea. Želeti bi bilo, da bi jo pridobilo za ene gostovanje (udi ljubljansko gledališče. Plesi Karsavine so deeentni in višek poduliovljene plesavske umetnosti sploli Gostuje s partnerom keitliom Lesterom pod dirigentstvom Kelisičina. Plesala bo na teine i z Chopina. Glazu-nova. Čajkovskega, Mozarta. Beethovna. Veliko hrvatska trogedinja gospa Marija Ružička-Stiozzi praznuje 60. letnico svojega umetniškega delovanja. * Schcinere Znkunft, marec- 1928, prinaša članek o Katoliški akciji in Katoliškem po-kretu na Hrvatskem Katoliško akcijo imenuje pokret, zasnovan od .škofa dr šuriča, katoliški pokret pa pokret, započet od Petra Roprulje, ki se nadal ju je'v IIPS. O tem članku sodimo, do bi bilo bolje, če bi bil ostal nen ipisan. oziroma nepriobčen. ker kljub tej ali oni no sebi pra-vilni misli in concreto prinaša krivične sodbe. — Prof. dr. Bilderlack S. J. polemizira stvarno v članku Kapitalne obresti nekdaj in sedaj zoper tkzv. dunajsko šolo (dr. f.ugmayer. onat Wiesinger. p. 1'rodl S. I., kutehet dr Pfiegler in drugi), o/iromu /oper nekatere njene teze. — Zelo informativen je članek P. Sclivveizerja o Preganjanju Cerkve v Mehiki. — Sijajen je kakor vselej verski kulturni, politični in socialni oregled. Allgemeine Rundschau, februar, Monako-vo, katoliško orientirana, izborilo razpravlja o papeževi okrožnici o pravem edinstvu (P. Lung O. S. B.) - Najbolj zanimiv pa je članek »Socialna demokracija in katoličanstvo, л katerem se dr. Grundei i/. Berlina odločno i/reka /a Dunajsko šolo, /elo obsoja kapitalistično usmerjenost enega delu centra, poudarja potrebo bolj dušnopastirske koncentracije duhovščine v nn-sprotju s preveč politično orientiranostjo, in zagovarja misel bolj pozitivnega odnosa katolikov do socialne demokracije, v kolikor le-tn zagovarja upravičene težnje delavskega razreda. Članek seveda ne bo- ostal brez kritike. — Na vsak način se opaža v vseh katoliških publikacijah zadnjega časa močna zainteresiranost /a socialni problem. Krajevne skupščine l IMmsHtm konsumnega ШМт y Liubiiant ? mesecu marca se bodo vršile v sledečem redu: -l. marca ob 18. 11. marca ob 8. 18. marca ob 9 18. marca ob 3. 19. marca ob 9. 14. marca ob П. 25. marca ob 8. 25. marca ob -1. uri v Makolali, uri v Poljčanah, uri v Trž ču, uri v Križali, uri v Škofji Loki, uri v Kranju, uri v D. M. v Polju, uri v Ljubljani. Dnevni red je razviden iz vabil na poslovalnicah. Člani pridite vsi! Poročata predsednik nadzorstva Јол Gostinčar in ravnatelj Alojzij Kocmur. Odbor. Sir H. Rider Haggard: -5 Kleopatre, egiptovska kraljica. »Ne jokaj, Harmakis!: je ihtela in pokleknila poleg mene.. Ne morem prenašati, če te vidim, da jokaš. Oj, zakaj sc nisi dal svariti? Velik bi bil in srečen in ne kot sedaj. Poslušaj, Harmakis! Torej si slišal, kaj je rekla ta lažna ženska s tigrovim ■u-cem — jutri te izroči morilcem! ; Že dobro, sem zasopel. »Ne, ni dobro. Harmakis, ne daj, da bi dosegla se to poslednjo zmago nad leboj. Izgubil si razen življenja vso. Ampak dokler imaš življenje, imaš tudi upanje iu z upanjem možnost, da se maščuješ. »Oj!« sem vzkliknil in skočil s stola. /Na to pa niti mislil nisem! l)a — možnost, da se maščujem! Sladko bi bilo, da bi bil maščevan. Sladko bi bilo, Harmakis, a vendar — maščevanje je kakor puščica, ki pogosto prodere njega, ki jo je izstrelil. .Ia/. sama vem lo, - in vzdihnila je. »Ampak pustiva govorjenje in žalost. Za naju dva bo še dovolj časa, tla .<•• bova žalostila vsa prihodnja, fežka leta, ako že ne bova govorila. Ti moraš božati — moraš zbežati, predrti se bo začel dan svitati. Poslušaj moj načrt, .hitri pred dnevom odjadra neka galeja, ki jo naložena s sadjem in drugim blagom stoprav včeraj dospela semkaj i/. Aleksandri je,, /ojiot tja nazaj in jaz sem znana z njenim kapitanom, dasi ga ti ne poznaš, .laz ti bom dala obleko sirijskega trgovca in te oblekla, kakor znani, in ti dala pismo do kapitana galeje. On naj to prepelje nazaj v Ale JVzemi lole, denar boš potreboval.^ Tvojega zlata ne morem vzeti, Karmion. ; Daj, vzemi ga. Saj mi ga je dal Sepa za pospeševanje naše stvari; zavoljo tega je popolnoma primerno. da ga vzameš. Ako bom jaz potrebovala denarja, mi ga bo brez dvoma dal Antonij, ki je od-:;tej moj gospodar; zelo mi je naklonje. Nc trati dragocenega časa s takimi rečmi — ej, nisi še cel trgovec, Harmakis, in brez vsake nadaljne besede je vtaknila zlate v usnjato torbo, ki mi je visela na hrbtu. Nato je zavezala vrečo, v kateri je bila druga obb«ka in perilo, in dala vanjo ce!o steklenico barvila iz ala-bastra, du bi se nanovo pobarval po obrazu; vezt-na oblačila, ki sem jih bil slckel, pa je pobrala in jih skrila na skrivnem kraju. Naposled jc bilo vse gotovo. Ali je že čas, da greni? sem jo vprašal. Ne še. Potrpi mulo, Harmakis; še eno kratko uro moraš prenašati mojo družbo, potem pa se moie-biti ločiva za vedno. Pogledal sem jo, kakor bi holel teči, da sedaj ni čas za ostre besede. Odpusli mi moje prenagljeno govorjenje. je n kla: ampak iz slanega vrelca prihaja grenka voda. Sedi, Harmakis; šc vse hujše besede li moram reči, preden greš. Govori, sem ji odgovoril; besede «ne ne morejo več ganiti, naisi so še tako hude.i IIIEHI5 £ 2 9 £ »c ■j. 3 * 2 » ? z - 5 _ £ Л ts » t. er n — 8 S f s S V 4 » « A T Л z > < t -- I _ iS 5 i P x š 7 ч ra -s (t sr * 3 - Š % a 't j* f i (4 .. л o — ? ca s I S i-3 > 1!| S J W а $ 2 5 ? N- K, S I * 3 f 2 a • ; « x e ' 3 3» CC 3 N I II Cji r e. 2 3 F t — f * 3 ? : 3 i 5 _ X X Ћ w * ч =111=111 Program ruikesa goipodarfiva • Frankfurter Zeitung prinaša zanimiv članek Г rit za Dečka o razvoju ruskega gospodarstva, iz katerega posnemamo naslednje zanimive podatke: Vodje ruskega gospodarstva se že dve leti pečajo z investicijskim programom ruskega gospodarstva v bodočih 5 letih. Vršilo se je žc nešteto konferenc in najrazličnejši strokovnjaki so pedajali svoja mnenja. Izdelali so obsežen investicijski program, ki obsega v gla nem tele točke: t. Zvišanje industrijske produkcije. Načrt predvideva zvišanje produkcije v industriji v teku 5 let od 1927 do 1932 za 82 odstotkov, od 7.1 na 12.9 milijarde rubljev. V prvi vrsti naj se zviša produkcija konzumnih dobrin. v manjši meri produkcija produktivnih dobrin. Sedanje stanje v industriji jc sledeče (podatki 1926—1920—1927): nafte, premoga, plugov, bombažnega prediva, galoš, vžigalic in cigaret se že producira več kakor pred vojno. Manjša kakor predvojna, pa je zlasti produkcija železa in jekla, lokomotiv, v mali meri papirja in lepenke. Največ pozornosti posvečajo nafti, zavedajoč se velike važnosti petroleja, zlasti v borbi z velikimi angleškimi in ameriškimi trusti. Letno se bi za nove naprave porabilo 220 do 285 milijonov rubljev, skupno v petih letih 1275 milijonov, od lega za reparature 51, za liove naprave po ameriškem vzgledu 426 milijonov, 54 za delavska stanovanja itd. Računajo, da bodo leta 1932 producirali 5 milijonov ton, kar predstavlja eno petino pričakovanega evropskega konzuma. 2. Razširjenje kmetijstva. Predpogoj za uspešno industrializacijo je vsekakor razširjenje kmetijstva. V prvi vrsti se naj pospešujejo tkzv. tehnične kulture (krompir, bombaž, konoplja, oljnata semena, sladkorna pesa), potem pa živinoreja. Računajo, da bo 1932. znašala vrednost produkcije kmetijstva 17.9 milijarde rubljev napram lanskim 14.6 milijarde. Elektrifikacija, l.jeninova najljubša ideja: elektrifikacija se je v Rusiji kljub pomanjkanju kapitala že zelo razvila. Za elektrifikacijo računajo z investicijami 1.339 milijonov rubljev. Zgradi naj se 30 veleelektrarcn s kapaciteto poldni^ milijon kilovatov. Največja elektrarna Dnjeprostroj bo imela 1931 105.0CO kilovatov iu bo dajala tok po 0.75 kopejke. Prometne zveze. Sedaj ima Rusija 76.200 km železnic napram 58.664 km pred vojno. Napravili bodo z S80 milijoni rubijev 4.350 km novih železniških zvez Najvažnejša bo vsekakor zveza mini Sibirijo (žito) in Turkestanom (bombaž). Nadalje bodo razširili kanalsko mrežo. V prvi \ rsti zgrade kanal med Donom in Volgo. Da bi se trgovinski promet v še večji meri koncentriral v rokah države, bodo zelo podpirali zadružništvo. Kar se tiče zunanje trgovine, ni misliti na opustitev državnega monopola na zunanjo trgovino. Poleg tega hočejo izvoz dvigniti na dvakratno sedanjo višino. Istočasno s temi načrti je v programu znižanje industrijskih produktov na 160 odstotkov predvojne višine in bi se tudi delavske mezde dvignile na to višino. * s * Vinski sejem v Belgradu. Srbsko kmetijsko društvo priredi v Betgradd v svo.uli prostorih (Nemanjina ul. 11) vinski sejem, razstavo vina, konjaka in žganja od 22. do 25. aprila t. 1. Navodila za razstavljanje vinskih vzorcev, za kar bi prišlo tudi v poštev vino iz Slovenije, ki je v Belgradu bolj malo znano, daje v Sloveniji g. Josip Zabavnik, višji kletarski nadzornik pri vel. županu v Mariboru. Izpremembe v trgovinskem registru. Vpisi: Ivan Polzi, trg. z živino in sadjem ter izvoz, Loč; Martin Klammer, izdel. eteričnega olja. Dolenja vas pri Cerknici; Savel Kalin, trg. s sirovimi kožami, Ljubljana; Anton (iolež, trgovina z drobnim, galant. bi. in pleleninami, Maribor; Karel Zmazek, špedicija, izvoz živine, Maribor; Ivan Mikolič, tovarna meril, Sloveiijgradec; Ivan Lušin, trg. z lesom in ogljem. Sodražica; Franc Rakun, trg. r vinom na deb., Št. Janž. — Izbris: Karel Haber, trg. z meš. blagom, Maribor (opustitev). Dobave. Ravn. drž. železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani, sprejema do 12. marca ponudbe glede oddaje zgradbe dvonadstropne stanovanjske liiSc v Novem mestu; do 13. marca glede dobave 100 komadov ključev za kretnice in verige za škripce. — Drž rudnik v Brezi sprejema do 8. marca ponudbe glede dobave 2000 kg oglja za osovine; do 9. marca glede dobave tračnic; do 10. marca glede dobave 10.000 kg sena in 10.000 kg ovsa. — Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 12. marca ponudbe glede dobave 1 hidravlične stiskalnice. — Uprava intendantskega skladišča mornarica v Tivtu sprejema do 15. marca ponudbe glede dobave razne posode in drugega kuhinjskega orodja. Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: 15. mavca pri ravn. drž. železnic v Sarajevu glede dobavo raznega signalnega materijala. — 15. marca pri upravi drž. monopolov, ekonomski oddelek v Belgradu glede dobave raznih olj, bencina, petroleja Ud.; 17. marca pa glede dobave križnih nožev. — 1(5. marca pri ravn. drž. železnic (strojni odd dnk) v Ljubljani) glede dobave 020 komadov odlitkov od jeklene litine in 100 komadov kož za prehodne mehove; 17. marca pa glede dobave 3100 kg samotno. opeke m 2000 kg samotne malte; 19. marca glede dobavo Gi-itlin-koles. — 10. marca pri ravn. drž. železnic v Zagrebu glede dobave kretnic. — Ravn. drž. železnic (gradbeni oddelek) v Ljubljani sprejema do fi. marca ponudbe glede dobave 15 tisoč kg portkind-ecmenla; do 0. marca glede dobave hrastovega kretniškega lesa; do 13. marca po glede dobave 1000 komadov držajev 7:1 krampe, 500 komadov držajev za lopate, I »troja .-.a y,n ganje kovin, I predorskega telefona sistema S;e-iiien= & llaiske in 25 komadov posodic za barvilo pri brzojavnih aparatih. — Ravn drž. rudnika v Brezi sprejema rž nnzaj kdo « sulico je dregnil. Medtem je Jakea našel Modrijan. Sprosti takoj \ezi ga in verig, ga stisne na srce. O joj, pa Jakec od prestnnega slrahu ves trepeta, še v grozi ves, splašen odpreti usta komni zna.