Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« V Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXX.____________________
Državnozborska mizerija.
Postavi na najboljše, nezadolženo posestvo za oskrbnika brezvestnega in nezmožnega človeka, in kmetija bo prišla na kant! Tako nekako je tudi z državniozbor-skim gospodarstvom. Vladne stranke, Nem-ei in Poljaki, so polnile žepe svojih pristašev z državnim denarjem, ostali narodi pa so krvaveli in nenemške dežele osiromašile. Pri tej grdi politiki so pa spravili državo v take dolgove, da je v državnem 'zboru Vstal kot tožnik celo član sedanje vlade, finančni minister vitez pl. Zaleski, in je svaril zbornico pred tako lahkomiselnim zadolževanjem,^ kakor se je dogajalo dosedaj. Dobro, resnično je govoril mož, le naslova pri svojem govoru ni zadel popolnoma pravega. V usodni denarni položaj avstrijske države ni pahnila državna zbornica, ampak vlada 111 vladne stranke v Avstriji, ki so za vse odgovorni; saj ne morejo biti odgovorni za Propalo politiko tisti, ki so se vedno z vse-mi štirimi proti njej borili, ampak večina, u je dala politiko propalosti. 12.243 milijonov državnega dolga imajo na svoji kos-
ati vesti avstrijiške vlade in vladne strania ®arno v zadnjih desetih letih so nare-j1 e ol77 milijonov dolga. V prvi vrsti za-ene krivda nemške nacionalce, naj se že sknvajo potem pod to ali drugo firmo, ker nemšikonacionalne, liberalne stranke so bile jedro avstrijskih vlad. Najžalostnejše pri tem je pa dejstvo, da te koruptne politike ne bo še konca, ampak da se je v isti sapi, ko je minister Zaleski opozarjal na slabo državno gospodarstvo, vladna večina v državnem zboru izrekla za proračun, po ka-ferem bo brez vsake prave potrebe v pravem pomenu besede vrženih v vodo zopet 350 milijonov za naprave — kanalov (vodnih cest) na severu naše države. Vodne ceste niso bogve kako potrebne in tudi ne bodo Posebnega pomena. Zahtevajo jih pa Polaki za plačilo, ker so glasovali za vlado, Peglede ali je bilo to prav ali ne. Seveda si skuša vlada odpomagati s tem, da na račun teh vodnih cest prikrajšuje južne (alp-
Podl[stek.
V tatarski sužnosti.
Odlomki iz rodbinske kronike Aleksija Zdanoborskega.
Opisal H. Sienkiewicz. — Poslovenil Š. K.
(Konec.)
on i^ac*ar sem gledal te od solnca in stepe Patene ljudi, ki nočujejo po stepali, po dva cl 1	. dni nič ne jedo, ne odlagajo niti po-
levM orožja, rane pokrivajo s smodnikom se se drže junaško, takrat sem videl šele ‘ vojo ničevost in pomislil sem sam pri sebi: »Ne bom se več bahali s svojimi zasluga-1, ce se ti ne pritožujejo, temveč veselo 'jejo, kakor da ne vedo, da so junaki. Oh, u . mi Je ^al, da nisem mogel zajahati nja, opasati meča in pripeti si na prša ^lep, da bi sel z njimi. Toda treba je bilo ' Jprvo zaceliti svoje opečene rane.
Pni ' tistem času je balo na Ukrajini vse dušo° Za^av veselic za vsako viteško
ia Nekoč smo naleteli na četo, ki se je bi-w0Pi!a z moldavskim vinom. Chimek je je ~:val po svoji navadi, da pelje plemiča, ki ‘cio trpel v sužnosti. Pri bakljinem svi-P*0 je spoznal vojaški poveljnik, ki je
Celovec, 50. grudna 1911.
ske) dežeile in za nje niti najpotrebnejših podpor ne da ali pa vrže za nje par stotakov. Seveda pri tem ne tnpijo samo Slovenci, ampak tudi Nemci, južne dežele sploh.
Poslanci S. L. S. proti korupciji.
Dočim so vladni nemški nacionalci in »agrarci« glasovali za vladne predloge in tako svoje dežele oškodovali, so bili poslanci Slovenske ljudske stranke, kakor vedno, na svojem mestu in so odločno protestirali zoper tako propalo politiko. Dr. Šušteršič je dne 14. t. m. vlado in vladne stranke pošteno okrcal. Nekaj odlomkov iz njegovega sijajnega govora:
»Vlada tudi sama ne dvomi o tem, da ne uživa političnega zaupanja, in zato ise je lotila sredstva, ki so ga že mnoge vlade, ki jim je manjkalo zadostne politične podlage, uporabile, četudi v skromnejši meri.
Položila je pol milijarde na mizo visoke zbornice in pozvala one, ki glasujejo zanjo, naj si te pol milijarde razdele med seboj. (Pritrjevanje.) Samoobsebi umevno je to smatrati tako, da se bo te pol milijarde razdelilo v interesu stremljenj strank, ki tu v poštev pridejo. Pol milijarde je bilo torej danih na razpolago, da se razdelijo; 150 milijonov bo takoj plačanih v gotovini, 350 milijonov pa je obljubljenih.« —
»Vlada je tukaj stopila na zelo nevarno pot in jaz to obžalujem v interesu države in prebivalstva. In vse to, ti ogromni izdatki se vrše v času, ko se v odseku niti ni začelo obravnavati o novih davčnih predlogah in o pokritjih, ko se najvažnejše davčne predloge vlade niso niti obravnavale v prvem branju Lezemo v gospodarstvo z dolgovi, ki mora dovesti do katastrofe, ako se temu kmalu in temeljito ne napravi konec. Seveda, visoka vlada dobi v proračunskem provizoriju 150 milijonov za investicije.« —
»Nasprotno se ji oglaša finančna vest v momentu, ko zahteva kdo investicijo, ki je res potrebna in nujna, kakor predlog dr. Korošca, ki zahteva investicijo za prepre-čenje depekoracije. (Depeikoracija pomeni
bil zajedno z menoj na Krimu in je pričel klicati:
»Gospod, gospod!« in obrnil se je k drugim: »Tu peljejo svetega Poljaka.«
Nato je pred me pokleknil, se odkril, njegovemu zgledu so sledili še ostali. A jaz sem jùh zmerjal, zakaj niso zvesti svoji domovini. Njihov vodja Kremski, ne samo da mi ni nič vzel, temveč še obdaroval me je in dal mi je celo spremstvo. Tako tudi sovražnik spoštuje vojaka, ranjenega in hrabrega, radičesar bode že Bog obdaril Krem-sicega z večnim zveličanjem. Ta Kremski ni bil tako velik sovražnik poljske države, kakor se to v obče trdi.
V celi Ukrajini je šumelo življenje kot v panju. Mnogo težav je poslal Bog nad našo deželo, ker približevala se je tudi kuga. Dokler je bil um zaposlen na druge zadeve, se je malo pazilo na bolezen; meni se je zdelo, da jo gledam z lastnimi očmi z voza. Kuga se ni držala samo vasi, temveč obiskala je tudi mesta in uni alla mnogo življenj. Ljudstvo je prirejalo procesije, pri katerih so nosili zastave z mrtvaškimi glavami.
Bog je udaril z neko slepoto ljudi, ker ni bilo med njimi sloge, vedno so se med seboj prerivali, mesto da bi složno delali v prospeb svoje države.
Sovražnik se je zbiral na mejah, dočim so bile naše siile raztresene. V tem je bila
Št. 61.
padanje števila goveje živine. Op. uredn.) V istem trenutku, ko je treba pomagati kmetom, v istem trenutku, ko je treba pomagati konzumentom — kajti, ako depe-koracijska katastrofa, ki nam grozi, dejan-stveno nastopi, potem boste videli, kaj se draginja pravi — torej, kadar se zahteva kaj v prid konzumentom, postane finančni minister trd; kakor hitro se je šlo za 12 milijonov, ki jih je predlagal poslanec Korošec v prid naši živinoreji, se je zbudila finančna vest njegove ekscelence, gospoda finančnega ministra in cele vlade. Milijonski dobiček za bogate tovarnarje vagonov, da, gospodje, za to je bila vlada takoj pripravljena, toda kaj za stradajoče ljudstvo — ne, gospodje! (Posl. dr. Krek: In za železni kartel!) Za železni kartel ima seveda tudi vedno dovolj denarja, toda nočem zdaj govoriti o tem. Hotel sem samo konstatirati, da je vlada zaradi ubogega šestmesečnega provizorija dala na razpolago pol milijarde na škodo naših državnih financ in našega kredita.«
Govornik je pravil nato vladi bridke resnice, ker načeloma zanemarja Jugoslovane in tako slabi državo samo in jo pred svetom spravlja v nelepo luč; svaril je Čehe, ki so zapustili tradicionalno pot in vstopili v vladno kolo brez Jugoslovanov, ki so bili Čehom v bridkih časih vedno zvesti sobojevniki.
Poslanec dr. Korošec je istega dne pojasnil zbornici stališče »Hrvatsko-sloven-skega kluba« v nekaterih vprašanjih, kakor glede laške fakultete in glede zanemarjanja južnih dežel od strani ministrstva. Odločno je zavrnil tiste, ki se venomer vtikajo v prestolonaslednika in mu odrekajo pravico do politike. Opozarjal je na nevarnost na laški meji in bičal vladno postopanje v tej zadevi: Na severu izdaja milijone za kanale, ki za varnost naše države niso potrebni, na jugu pa bi bile potrebne ceste in železnice, pa jih ne gradijo, kljub temu da jih	zahteva	vojaška oblast
in iso zelo potrebne	za varnost v
slučaju vojne. Poslancem iz severa države
naša vedna nesreča. Da bi bilo plemstvo složno, edino in bi udarili skupno na sovražnika, ves svet bi moral pred nami trepetati.
To pripominjam radi tega, ker ni boljših jahačev nego so naši konjeniki in kadar sem kasneje videl, da so z lahkoto nadvladali turške janičarje in švedske konjenike, spomnil sem se, da nas je narava obdarova-lla z darom vojevanja bolj nego druge narode.
Gotovo je tako pri božjd volji. Vsak prijatelj rodne grude mora braniti svojo domovino. Slava, ki si jo pri tem pribori, je večja in gotovejša, je rešitev grešne duše.
Pii tem se ne sme vedno misliti nase, temveč na svojo domovino, ki mora vedno do konca sveta trajati! Amen.
VI.
Moj Bog sveti in vsemogočni, bodi blagoslovljen v svojih delih! Kamorkoli obrnem svoje solzne oči, povsod vidim Tebe; in kjerkoli Te vidim, tam Te slavim. Ti si obesil nebeška telesa na modro višino; Ti zapoveduješ solncu, da vzhaja izza morja in tako napraviš dan nad hribi in dolinami. Tebi v čast šumi gozd in rezgeče konj na stepi. Vsa zemlja Te časti in slavi.
Čeprav si mene, svojega zvestega služabnika zapustil, bodi tudi radi tega slav-
je vseeno, kako je naša meja na jugu, kjer pride pet laških vojakov na dva avstrijska, zastražena in zavarovana, toda Slovencem to ne more biti vseeno! Saj se bo bila vojna po naših travnikih, po naših njivah in gorah, če pride do vojne. In to našemu kmetu ne more biti vseeno, če mu uničijo dom ali ne. Govornik ostro graja vlado, ki na račun južnih dežel meče skozi okno denar za vodne ceste. Tako navaja 'za vzgled, da je v velikovškem okraju na Koroškem bila cenjena škoda vsled slabe letine v nekem kraju na 368.000 K, ko pa je dospel nazaj z Dunaja dotični akt, so prebivalci izvedeli, da dobijo podpore 600 K. (Živahni klici: Čujte! čujte!) Več enakih vzgledov navede tudi iz Štajerskega, Istre in Kranjskega. Hude levite bere tistim »agrarcem«, ki niso glasovali za njegov predlog v odseku za 12 milijonov v svrho preprečenja depekoracije. V draginjskem odseku govorijo in klopočejo kakor kak mlin za povzdigo živinoreje, da se odpravi draginja mesa, ne samo »agrarci«, ampak tudi meščanske stranke in socialdemokrati, seveda, ker se gre tam samo za papirnate resolucije proti draginji in za povzdigo živinoreje. Ko pa se je šlo v proračunskem odseku za dejanja, da dovolijo tudi d e n ar za poljedelstvo in za živinorejo, so ti vladni agrarci, ki poznajo svoje kmete samo tedaj in so samo tedaj agrarci, kadar stojijo pred kmeti, glasovali proti govornikovemu predlogu, da se naj v omenjeni namen dovoli 12 milijonov. (Kaj je to v primeri z 350 milijoni za kanale? Nagele, Lučovnik, dr. Waldner, Hofer in drugi, kako pa ste govorili za kmeta, ko ste prosili pri slovenskih kmetih za glasove in kaj počenja zdaj vaša stranka? Op. ured.) »Sramota je za te ljudi, kise imenujejo »a g r ar c i«, d a s e v tako važni zadevi pot u h n e j o i n r a j š' i glasujejo z vlado kakor za svoje brate, za svoj stan, iz katega so izšli. To je sramota in te ljudi, ki se imenujejo »agrarci« in bojo danes glasovali proti, ni mogoče drugače označiti, kakor da so javni politični sleparji in izdajalci v agrarni reči. Mi bomo za teh 12 milijonov glasovali.«
Naslednji dan, dne 15. decembra, je poslanec J a r c v zelo stvarnem, s številkami podprtem govoru predložil vladi sliko njenega pregrešnega delovanja na gospodarskem polju med Jugoslovani. Kmetijstvo, kmetijski poduk, zadružništvo, obrtništvo, pošto, alpske železnice, gimnazije, pravosod-stvo, kratkomalo vse panoge, in na celi črti je vlada med Jugoslovani strašno zanemarjala.	\ I :
Polslanec dr. V e ris t o v š e k je dne 7. decembra obdelal v proračunski debati pravosodne razme(re na Spod. Štajerskem in podal žalostno sliko, kako se nastavlja med Slovenci sodne uradnike nemškonaci-onalnega mišljenja in se jih za politično agitacijo plačuje s povišanjem, slovenske uradnike pa se izpodriva in so na lastnih tleh brezpravni. Tudi Koroške se je dotek-nil in izjavil, da na Koroškem o urejenih justičnih razmerah ne more biti govora.
Ijen in čaščen! V boju sem preživel dneve svojega življenja, v težkem delu so mi osiveli lasje. Tam, Gospod, kjer so topovi slavili Tvoje veličanstvo, kjer stotine glasov imenuje Tvoje ime, bil sem jaz. Po Moldaviji in Livlandiji je tekla moja kri in moje telo hrepeni po večnem počitku. Na oni svet ne bom prinesel zemeljskega bogastva; nimam premoženja, ne časti, ne dostojanstva, ker reven sem, kakor sem bil, ali pokazal bom svoj ščit in rekel bom svojemu Gospodu :
»Poglej ga, ni omadeževan razen s krvjo!«
Svoje neomadeževano ime sem ohranil, nikdar se nisem upognil in čeprav sem se zvijal pod bolečinami, a nisem se uklonil.
S temi besedami se končujejo odlomki iz dnevnika Aleksija Zdanoborskega. Iz te male kronike se razvidi, da je ta »nezlomljivi vitez«, kii ni hotel postati tatarski konjar, preživel žalostno' življenje. Po mnenju onega časa mu je bilo veliko na svojem imenu. Usoda ga je ločila od Marysje, kakor se vidi iz zadnjih dostavkov. Prav gotovo se ni oženil. Iz vsega se sklepa, da je plemič umrl brez potomstva, da je bil zadnji svojega rodu.
Sodne razmere na Koroškem.
O postopanju sodnika v Borovljah je govoril:	O sodnih razmerah na Koroškem
ne bom mnogo govoril. To prepuščam cenjenemu tovarišu Graf e n a/u e r j u, ki bo to že opisal. Le dva slučaja iz zadnjega časa bi omenil, ker sta posebno značilna za koroške razmere. Koroški Slovenci iso namreč še veliko slabši (kakor štajerski), tam sploh nimajo slovenskega uradovanja in nobene jezikovne enakopravnosti. Pred 14 dnevi ali tremi tedni se je v slovenskem ozemlju na Koroškem — menim, da v Pliberku — pripetil nek slučaj. Tam so nemškutarji in sodnik tudi renegat, in sicer češki renegat, je celo zagovorniku prepovedal, pri obravnavi govoriti is svojo lastno slovensko stranko slovenski. Ker se zagovornik temu ni uklonil, ker je stranka znala sploh le slovensko, je dobil ukor. Take razmere so le pri nas mogoče. 'To se je dogodilo na Koroškem v znani eri viteza pl. Ho-chenburgerja dne 6. novembra 1911.
Navedel bi še drug slučaj. V industrijskem kraju Borovlje na Koroškem se vrši tokrat preiskava trgovinskega značaja, skoro vsi nemškonacionalni veljaki sto v zadevo zapleteni. Hišne preiskave v tej zadevi so prekinili za 14 dni. Po 14 dneh ,so jih nadaljevali. To meče čudno luč na celo preiskavo. Menim, da bo to vsak razumel in da je s tem zadeva dovolj pojasnjena. Preiskovalni sodnik je ena izmed znanih nemško-nacionalnih »Sudmarkinih« postav. (Medklici.) Jaz ga ne poznam, mene se je o tem le informiralo, da ravno s temi gospodi, ki so zapleteni v preiskavo, v največji harmoniji (sporazumi j en ju) poseda v kavarni do 6. ure zjutraj. Ne poznam razmer, navedel sem to le zategadelj, ker sem bil naprošen od tovariša Grafenauer ja, da oba slučaja navedem, ker izmed pravosodnih razmer na Koroškem posebno bodeta v oči. Gospod tovariš bo o tem že obširneje poročal, kakor hitro bo dobil priložnost, da bo dobil besedo. (Posl. Grafenauer je vložil tudi tozadevno interpelacijo. Uredn.)
Razmere v naši državi so po zaslugi vladnih strank res neurejene, pa tudi upanja ni, da se bodo kmalu uredile. Vladne stranke so slepe, in v kolo dosedanjih vladnih strank je vstopil sedaj po prizadevanju mladočeha dr. Kramara tudi del Čehov, ki jim ugaja konečna neznačajna, pa dobičkonosna politika Poljakov, in temu delu Čehov se je pridružil tudi zastopnik bele Ljubljane, liberalni poslanec dr. Ravnihar. In v krogu sedanje Slovencem tako sovražne vlade sedi tudi pravosodni minister dr. Ho-chenburger, ki je poslal slovenski presto-lici nemškega deželnusodnega predsednika Elsnerja, in v zahvalo za to je zastopnik slovenske Ljubljane s svojim glasovanjem v državnem zboru sedanji vladi in dr. Ho-Mienburgerju izrekel — zaupnico.
Na vislice s slovenskimi korporacijami!
Odkar je prešla občina Škofiče ob Vrbskem jezeru popolnoma v slovenske roke in so se tamošnji Slovenci gospodarslko organizirali, nemškemu »Volksratu« in njemu podvrženim oblastim ne da miru. Ker nemškutarji ne morejo dobiti občinskega zastopa in krajnega šolskega sveta v svoje roke po ustavnem potu, pri volitvah, zato je šolska oblast iskala »senco«, da bi mogla pod krinko in z zlorabo izakona popolnoma uveljaviti prosluli koroški šolski sistem tudi v Škofičah. Take »sence« pa ni težko najti; dobi se jo povsod lahko, če se je išče. Šolska oblast jo je srečno iztaknila tudi v Škofičah!
Načelnik krajnega šolskega, sveta je, kakor njegovi predniki, iz varčnih razlogov in v priležnost občanov skliceval seje v občinsko pisarno, ki ima svoj prostor slučajno v praznem župnišču v Škofičah. Iz praktičnih razlogov se vršijo seje po končani službi božji, ker je za stranke to posebno ročno. Nadalje ima tam krajni šolski svet na razpolago vse pisarniške potrebščine in akte, ki jih hrani v občinskem arhivu. Ko-nečno je upoštevati, da se z uporabo občinske pisarne za seje krajnega šolskega sveta prihranijo stroški za kurjavo. Če je prostor občinske pisarne primeren za opravljanje občinskih poslov, menimo, da bo tudi pri-
praven za posle krajnega šolskega sveta. A tega ne mara uvideti c. kr. šolska oblast, ker je občinska pisarna in pisarna krajnega šolskega sveta — brrr — pod streho župnišča, kljub temu, da v Škofičah ni nobenega duhovnika in je torej župnišče prazno. G. nadučitelj v Škofičah se namreč strašno boji namišljenih klerikalnih, po cerkvenem kadilu dišečih bacilov v župnišču, ki bi utegnili njegovim občutljivim liberalnim pljučam škodovati. Zato se ni maral udeleževati sej krajnega šolskega sveta, Kaj je nato storila germanska šolska oblast? Namesto da bi raztolmačila g. nadučitelju, ki je hud nemškutar in liberalec, kaj je njegova dolžnost, je udarila le po krajnem šolskem svetu in njegovem načelniku, ker niso verjeli nalezi j ivosti cerkvenih bacilov za liberalne možgane nemšku-tarskega nadučitelja in so se slejkoprej vršile seje krajnega šolskega sveta v občinski pisarni. Načelnika je obkladala zategadelj z denarnimi globami in sicer z najvišjo kaznijo, ki jo sme c. kr. okrajni šolski svet naložiti.
Vprašanje pa je, je li imela šolska oblast postavne razloge, prepovedovati docela primerne in praktične prostore za seje krajnega šolskega sveta?
Ne da bi c. kr. okrajni šolski -svet navedel postavne razloge, je zaukazal krajnemu šolskemu načelniku, da mora 'Sklicevati seje v šolo, dasiravno je načelnik navedel tehtne razloge za seje v občinski pisarni. Postavnega razloga c. kr. šolska oblast za svoj ukaz nima, ker celo c. kr. naučno ministrstvo z naredbo od dne 1. oktobra 1886, št. 14.407, ne zahteva več, kakor da se naj vršijo seje krajnega šolskega sveta v šolskem kraju in če le m o g o če v šoli. Torej od najvišje šolske oblasti ni absolutno zaukazano, kar pod kaznijo zahteva c. kr. okrajni šolski svet celovški; da ne kaže sklicevati sej v šolo, ampak le v občinsko pisarno, ki leži v »šolskem kraju«, se je c. kr. okrajnemu šolskemu svetu opetovano in natanko pojasnilo. A za težnje slovenskega kmeta naša koroška šolska oblast nima posluha, pač pa za vsakega posameznega hajlovca; saj velja pri nas na Koroškem kot pravno načelo:	»Volksrat! tvoja
volja naj se zgodi pri c. kr. deželni kakor tudi pri okrajni oblasti!« Da je temu tako, priča dejstvo, da isti c. kr. Okrajni šolski svet mirno pripušča krajnemu šolskemu svetu, ki je seveda sestavljen po kopitu »Volksrata«, seje, ne morda v šoli, ne v župnišču, temveč — v g o s t i 1 n i.
In vendar je c. kr. šolski 'Svet že opetovano kaznoval krajnega šolskega načelnika z globo 40 K in sicer 'sklicevaje se na § 6. in 13., lit. f, postave z dne 11. februarja 1873. leta. Kaj pa predpisuje ta postava? § 6. pravi:Krajni šolski svet je v svojem poslovanju ter za izpolnitev svojih dolžnosti odgovoren šolskim oblastim. Če tedaj zanemarja svoje dolžnosti ter je netočen v svojem uradovanju, tedaj se sme še-le postopati proti njemu z globami; in dolžnosti krajnega šolskega sveta so lepo naštete v § 1. navedene postave. Tam pa se nikjer ne nahaja zaukazano, da mora krajni šolski svet imeti svoje seje v šoli. Dolžnost predsednika okrajnega šolskega sveta bi bila, opozoriti člane istega na to, oziroma ustaviti take sklepe, ki so v postavi neutemeljeni. Ali kaj se brigajo naše oblasti na Koroškem za postavne določbe, če se gre za to, udariti po Slovencih! Ne da bi bil torej krajni šolski načelnik zanemarjal svoje dolžnosti, ki mu jih nalaga šolska postava, temveč, ker se poslužuje prosto-ra za seje v občinski pisarni, do česar ima pravico, se obklada z globami po 40 K. Slavna c. kr. šolska oblast! ali je to še avstrijsko? To so re si že pravcate turiške razmere! Postopanje predsednika c. kr. okrajnega šolskega sveta nas spominja na čase, ko nas je bičal znani Mac Nevin; g. Rainer, Mac Nevinove batine nas; niso omehčale, tudi vaše nas ne bodo! Zapomnite si to dobro! Da bi našli pomoči proti takemu na-silstvu pri deželnem šolskem svetu, je pri naših koroških razmerah izključeno!
Vendar pa to še ni konec pesmi! Krajni šolski svet škofiški leži naši c. kr. šolski oblasti tako v želodcu, da ©o c. kr. šolski činitelji čisto iz sebe. Kako si pomagati? To je — na Koroškem — zelo lahko; razpusti-I mo krajni šolski svet, in »Volksratovi« želji
je ustreženo. Razloge ima naša šolska oblast hitro na razpolago; iee drugega nima, pa Feče: ta krajni šolski svet, ki ne caplja za zastopnikom šole kakor pohleven psiček, ki ni s tem zadovoljen, da gospod učitelj ho gostilnah o Slanih krajnega šolskega sveta govori žaljivo, — tak krajni šolski svet je »schulfeindlich«. Razpustimo ga! Tako je res ukrenil tudi deželni šolski svet s šolskim zastopstvom v Škofičah. Z oldlo-kom od dne 11. novembra t. L, št. 5017, je razpustil krajni šolski svet in sicer iz sledečih razlogov: 1. krajni šolski svet je baje zanemarjal vzdrževanje šolskega poslopja, 2. je baje zanemarjal priskrbi!ev za šolo potrebnih reči, za katere je dobil naročila, 3. se je baje pregrešil vkljub opetovanim opominom in kaznim z izaneimarjanjem poslov in sicer na način, ki je šoli v kvar. Dosi ov-iio se ti razlogi glasijo: »Der k. k. Landeis-schulrat fand die Aufldsung des Ortsschul-rates mit der Regrundung zu verfugen, da ti der Ortsschuilrat sich durch Nichtbefolgung der im Interesse der baulichen Instand-haltung sowie der Ausgestaltung der Schule ergangenen Weisungen trotiz wiederholter Ermahnungen und Bestrafungen einer Ver-hachlafiigung seiner Obliegenheiten in einer die Schule schadigenden Weise schul-dig gemacht hat.« In kaj je na vsem tem resnice? Krajni šolski svet je dobival res že skozi eno desetletje od višje šolske oblasti naročila, prirejati svoje seje v šoli, ne Pa v župnišču, oziroma v občinski pisarni. Tem ukazom se seveda krajni šolski svet ni uklonil, ker c. kr. šolska oblast za te ukaze nima postavnih ra/z,logov, povratno pa je za to ukrenitev krajni šolski svet navedel tehtne razloge, katerih pa c- kr. okr. in deželni šolski svet nočeta upoštevati.
Torej samo zaradi tega in še v tem slučaju krivično je bil kaznovan načelnik Trajnega šolskega sveta, ne pa krajni šolski svet, ne pa da bi bil »kljub opetovanim opominom ter kaznim zanemarjal naročila v svrho vzdrževanja poslopij in izpopolnitve šole.« če je kdo ravnal šolstvu v kvar, je . ^.to }e zastopnik šole, ki ni maral prihajati k šolskim sejam v občinski pisarni in ki je zagrizen nasprotnik šolskega sveta in v občini vladujoče stranke; njegovo postopa-uje je šolstvu v kvar, ker samo po sebi goji razpor med šolo in prebivalstvom, ki mora šolo vzdrževati! Zato pa sedanji krajni šolski svet, ki posluje še-le od 1. 1910., zaradi zanemarjanja vzdrževanja ali izpopolnitve šole, ki obstoji še-le od 1. 1890., še nikdar ni bil kaznovan!
V resnici je storil krajni šolski svet svojo dolžnost v polni meri! Za snažen je je Plačeval g. nadučitelju 66 K na leto. Da skrbi za šolsko poslopje, spričuje dejstvo, da so narastle šolske doklade na. 17 odstotkov, ko igo prej znašale vendar le 5 do 9 odstotkov. Z odlokom od dne 22. julija, t. L, št. >'990, je naročil c. kr. okrajni šolski svet hekatera popravila pri šoli; ta dela so bila v smislu tega odloka tudi dovršena. Ne da se bila šolska oblast o tem prepričala, je b r;d kom alo razpustila krajni šolski svet.
1 cželni predsednik baron Hein ima sploh j.0 Praktično sredstvo, da slovenske korpo-0.'lc'je, oziroma društva, če so .napoti nje-'P VerOu »Volksratu«, kratikomalo razpusti! on v eneim slučaju si je mož že pošteno i ■ °kel prste. In kakor je bil tedaj postav-■Tn na laž, tako tudi v tem slučaju pribi-Jbomla razpustilni dekret škofiškega kraj-pga šolskega sveta sloni na — la ž n j i v i h
razlogih.
jv jbiajlepše pa še-le pride; ker je bil kraj-; V •SltTski svet razpuščen, treba je bilo po-ati »administratorja« (Oskrbnika) za šol-0. | °kraj Škofiče. In visoka c. kr. šolska jj same »ljubezni in naklonjenosti« do Pj s ni dobila drugega nego našega narod-,?(Jka nasprotnika Ferdinanda Gouleta, go-^ arskega in grajskega oskrbnika kneza c^r^berga v Hodišah. Vidimo, da so torej Škofiče v našem taboru, ker med pri-frlov' nadučitelja niso našli sposobnega tona za visoko čast šolskega administra-fk>zi za šolski okraj Škofiče. Torej knezov vdnlr b.ode zdal. vihtel nad Škofičani svoj ^ Le^ski bič in jim, bo ubijal v glavo, kako bfp aaj so »schulfreundlich« in kako je tre-^^ati na piščalko oblasti začenši od svo~t 6ga vodstva do deželnega šolskega ‘ C. kr. šolska oblast nakoplje s to
ukrenitvijo občanom nepotrebne stroške; tukaj se kaže prav očividno, kako ji je pri srcu blagostanje davkoplačevalcev. Spravimo na beraško palico slovensko ljudstvo, potem bode lahko gospodaril »Volksrat« na slovenski zemlji, to je očividno geslo naših uradnikov !
Vse postopanje šolskih oblasti proti krajnemu šolskemu svetu v Škofičah nima torej drugega razloga in pomena, kakor da se je porodilo iz sovraštva do Slovencev, in se da s kratkimi besedami tipično izraziti s sledečimi besedami: »Na vislice :S slo ven-
/
Srečno novo leto
želita vsem prijateljem in naročnikom „Mira‘
uredništvo in npravništvo.
Dnevne novice in dopisi.
Kam greste na Silvestrov večer? Celov-čani gremo Vsi k Trabesingerju v veliko, zakurjeno dvorano; tam se vrši razun mnogih drugih majhnih zabav tudi velik šaljiv srečolov, katerega priredi I. koroško tam-buraško društvo »Bisernica« v Celovcu. — Vstopnina prosta! Svirajo tamburaši. Nastopi tudi en komik. Kar leze in gre, pride na Silvestrov večer v hotel T r a b e s i n -g e r !	; i !
Volitev v okrajni šolski svet v Velikovcu, Dne 27. decembra se je vršila volitev enega člana v okrajni šolski svet velikovški. Kakor slišimo, dve slovenski občini niste poslali zastopnika, zastopnika dješke narodne občine pa so ujeli nasprotniki. Tako je bil izvoljen od nasprotnikov prevaljski župan Pristov. Kaj naj rečemo o malomarnosti od slovenske strani? Sramota! Če bi bili v s i slovenski župani storili svojo sveto dolžnost, bi bila zmaga na naši strani! Kaj porečejo tudi slovenski župani, ki so prišli daleč, kakor n. pr. vbil župan iz Jezerskega, pa vsled malomarniosti nekaterih zaman! To ni disciplina, in take pod nobenim pogojem stranka ne more trpeti. Ali se naši narodni možje pri olViinškili volitvah zato tako trudijo, da potem oni, ki se jim zaupa vodstvo narodnih občin, potem svoje dolžnosti ne storijo? Kdaj je v takem slučaju izostal še kak nasprotnik? Pričakujemo' natančnejšega poročila!
Predlog drž. poslanca Grafenauerja radi letošnje suše je imel dosedaj ta uspeh, da je okrajno glavarstvo v Velikovcu izdalo na občine odlok, naj mu sporočijo vse tiste kmetovalce, ki so vsled letošnje suše hudo trpeli. Malo prenapeta se nam pa zdi zahteva okrajnega glavarstva, da se sme v podporo predlagati samo tiste kmete, ki so vsled suše tako hudo trpeli, da so na robu gospodarskega pogina, kajti tudi tisti, ki sicer še niso čisto »na zadnjem«, a so hudo trpeli, bodo čutili nasledke letošnje suše Iše leta in leta.	Km et obran.
Umrl je v soboto dne 23. decembra na svojem gradu na Visokem Ojstercu grof Khevenhuller-Metsch, star 60 let. L. 1907. je kandidiral v državni zbor kbt krščanskosocialni kandidat, pa je podlegel združenim nemškim nacionalcem in socialnim demokratom. Pokopan je bil v kapeli na Visokem Ojstercu. Pogreb je vodil prevzvi-šeni knez in škof dr. Kaltner.
Slavna c, kr, pošta je na Koroškem začela tupatam nekako pasivno resistenco. Od g. dir. Rožiča smo prejeli kuverto z natančnim nasilovom na Celovec s celo po nepotrebnim pridejanim »Klagenfurt, Viktrin-ger Ring 26/1. Pismo je bilo oddano na pošti v Škofjem dvoru in je romalo iz Celovca v Prago in iz Prage je prišlo na obisk nazaj v Celovec in je našlo g. dr. Rožiča, ko je termin, za katerega se je šlo, že potekel. Vsa znamenja na pismu kažejo, da je nekdo pismo odprl in potem precej previdno, pa še premalo, zalimal, predilo je je odposlal na sprehod v Prago. Zadevi se bo posvetilo malo več pozornosti!
Neverjetno. Po polnočnicah je našel na koru celovške stolne cerkve Cerkvenik nekega vojaka in neko žensko, ki se na Cerkvenikov poziv, ki bi bil rad zaprl cerkev, nista hotela prej odstraniti, da je prišel redar in ju spodil.
Snežen plaz je podsul dne 19. t. m. v Kaargrabnu v občini Stockenboi tri drvarje. Dva sta mrtva, tretjega so rešili.
Kajenje tobaka na skednju (gumnu), v hlevu itd. je neka vsega obsojanja vredna malomarnost, ki je povzročila že mnogo nesreče in gorja. Okrajno glavarstvo v Velikovcu je izdalo na orožniške postaje in županstva odlok, naj strogo pazijo na to, da se na omenjenih krajih ne bo kadilo. Posebno bodi še omenjeno, da je kajenje na teh prostorih prepovedano po § 452. kazenskega zakona ter znaša kazen 1 dan do 7 dni ali še več. Torej tobakovci, pozor! drugače boste šli jest — ričet.	—k.
C. kr. okrajno glavarstvo v Velikovcu
skimi korporacijami! Na ga vige s Slovenci!«poživljamo, naj malo bolj natančno poizveduje o imenitnem ljudskem štetju v Pliberku, katero je izvršil nadučitelj Hans Huber.
»Vaterland«, edini nemški dnevnik dunajski, ki je bil vedno pravičen naproti Slovencem, preneha koncem tega leta. Na njegovo mesto sam sebe priporo la nemški krščanskosocialni dnevnik »Reicihspost«, ki pa je nasproti Slovanom, zlasti glede slovanskih šol na Dunaju, cesto še bolj »štramtajč«, kakor ostali nemški listi. Mi priporočamo nemški dnevnik »Union«, ki izhaja v Pragi (Jungmanova ul. 21) in ki krepko zastopa koristi avstrijskih Slovanov. O Slovencih je vedno dobro poučen, marljiv tolmač njih teženj. Prinaša tudi prevode jugoslovanskih in slovanskih del, in ravnokar ima v dovršenem prevodu pripravljen Jurčičev roman »Erazem Taten-bah«.
Št. Tomaž. Društvo »Edinost« v Št. Tomažu je imelo na Štefanovo lepo uspelo zborovanje. G. župnik je govoril o protiverskih zakonih, ki so jih stavili liberalci in soc. demokrati v zadnjem zasedanju državnega zbora. — Dr. Rožič je govoril o državnem proračunu z ozirom na direktne in indirektne davke. Po govorili so domači fantje in 'dekleta vprizorili igro: '»Na betlehemskih poljanah«, ki je prav izvrstno uspela. Vsi igralci so prav dobro pogodili svoje vloge. Igra se na sv. Treh kraljev dan ponovi. Le naprej vrli fantje in dekleta. Delajte za ljudisko izobrazbo, vaš trud bo poplačan z obilnimi uspehi!
Žvabek. (P o ž a r.) Na kvaterno nedeljo ob pol 1. uri zjutraj nas je zbudil plat zvona iz spanja. Gorelo je pri Žvegarju in kmalu tudi pri Kumini. Ob strašnem vrtincu se je ogenj naglo širil, da je bilo- mogoče rešiti le življenje in nekaj rei:i, vse orodje in žito je zgorelo, razun tega tri lepe svinje, 3 ovce in vsa perutnina. Ena žena se je močno opekla, druga leži vsled strahu in mraza nevarno bolana, istotako deklica, ki se je v ognju močno opekla, a pozneje komaj malo pokrita v mrzli noči prehladila. Da ni nekoliko ponehal veterin se obrnil od vasi, bi iste ne bilo mogoče rešiti. Ni še dognano, ali je vzrok požaru zloba ali neprevidnost, Dolgabrda pri Pliberku. Ogenj je uničil dne 19. t, m. ponoči hlev in skedenj Ovnove kmetije. Zgorelo je vse, le živino so rešili. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Slav n o s t-na božičnica) naše »Narodne šole« se je na kvaterno nedeljo dne 20. t. m. zelo sijajno izvršila, udeležba je bila ogromna. Obširen popis objavimo v prihodnji številki.
Pliberk. (Z a s; 1 u :ž e n s p Ojim i n) naj bo tudi v našemi »Miru« P r a j a r j e v i mami, M a r j e t i G1 i n i k , ki simo j o v začetku meseca grudna spremljali k zadnjemu počitku. Bila je po;sestnica Prajar-jeve gostilne, katero je pred par leti prodala šmihqlski pos(oj|ilnici in |iako pripomogla, da imamo slovenski okoličani v Pliberku svoj »Narodni dom«. Seveda je zavoljo tega morala slišati marsikatero grenko od onih, katerim je vsak zaveden Slovenec napoti. A ni se dosti menila! za to. Saj ji je ostalo srce kljub dolgoletnemu bivanju v Pliberku vedno še slovensko in vesela je bila, da je prišla njena hiša v slovenske in krščanske roke. Zadnja leta je živela tiho zase in za svoje drage rajne, živ vzgled, kako more vbrno materino srce udano prenašati naj-bridkejiše udarce. Moža je izgubila v najboljši dobi in pred petimi leti tekom treh mesecev obadva otroka: vzorno hčer Miciko in sina Naceja, ki je bil komaj dve leti duhovnik. Naglo, nepričakovano je poklical Bog nazadnje tudi njo. Da je bila ločitev od blage gospe vsem prav težka, to je pričal velikansk njen pogreb, — duhovnikov je bilo sedem, med njimi duhovni sin rajne, č. g. Mente, —- to so pričale obilne solze, ko so preč. g. dekan ob odprtem grobu govorili
zadnje besede v slovo. Kakor počiva njeno truplo poleg moža in ljubljenih otrok na pokopališču v Vovčjivasi, tako naj se združene nad zvezdami veselijo njih duše! Med nami pa blag jim .spomin!
Bilčovs. To je pa že čez kurje rese, toliko novega pri nas, pa nobeden noče »Miru« pisati. Dolgo sem čakal in radovedno gledal, kdaj bo kaj v »Miru« iz Bilčovsa, pa vse zaman! No, bom pa jaz nekatere novice zapisal, vesele in žalostne. Tri hojseti smo imeli v jeseni, vse tri prav luštne in vesele. Trije posestniki so se oženili in isi iz-braill, kakor upamo, prav pridne in poštene gospodinje. Mislili smo, da jih bo iše več, pa so rajši odložili do pusta, da ne bo tako žalosten, kakor letos, ko nobene poroke ni bilo. Tudi pri Sv. Luciji na gori sta si podala roke v zakonsko zvezo Mihael Einspieler po dom. Črne j iz Zg. Vesci in Ana Piček p. d. Hauptmanova na Otožu. G. župnik Schne-ditz je imel krasen nagovor. Tako srečnih ljudi menda ni na svetu, kakor smo mi, ko imamo Za vse potrebe »žegnano« vodo. Dobili smo namreč vodovod — delo firme Hubmer in Haas v Celovcu — in tako* ima Bilčovs jako dobro in zdravo »žegnano« vodo, ki se raditega tako imenuje, ker je studenec žegnan in že od nekdaj samo pod tem imenom znan. Kako* smo veseli in zadovoljni, ker imamo vodovod, kateri je bil skrajno potreben in zelo težko pričakovan. — Veselje je pa povsodi z žalostjo namešano, tako tudi pri nas. Smrt je prišla v naše kraje in pobrala nekatere nedolžne otročiče ter tako vsekala srčne rane starišem — pa drugi strani zopet hvaležna otroška srca napolnila z bolestjo, ko jim je vzela stariše in jih odpeljala v večnost. Dosti za danes, prihodnjič zopet kaj. Sem neki žalosten in potrt, ker sva se včeraj s finančnim ministrom tako skregala, da so vsi »oferji« mojega hlačnega žepa zbežali! No, pa srečno, al prej nak, se pa prihodnjič spet vidimo!
Šmarjeta pii Pliberku. Ne bi pisal o njej, če bi še živela, kajti vem, da bi ji ne bilo prav. Saj je bila tako ponižna in skromna rajna Sonjakova Leniča, ki jo je smrt tako naglo ugrabila. A zdaj, ko je mrtva, naj vam povem, kako požrtvovalna zna biti včasih uboga dekla. Videl sem pri njej nekoč »Mir«, naslovljen na njeno ime. Začudil sem se, da ga naročuje. In kaj mi pove? »Ne vem sicer, kaj je politika, pa to vem, da »Mir« vselej brani našo vero; zato sem ga naročila.« Tako revna dekla. Kaj pa porečejo k tem oni gospodarji, ki se jim zdi preveč dati vsako leto 4 K za »Mir«? — Naročijo naj ga takoj, ako nočejo, da bi jih losramotila uboga priproista dekla!
Št. Štefan pri Velikovcu, Krščanskoso-cjalno ljudsko drujštvjo pigre di v nedeljo, dne 7. januarja po sveti maši ob pol 10. uri dopoldne v gostilni gospoda Janeza Pavs-narja p .d. Likeba v Št. Štefanu svoje mesečno zborovanje. Govoril bode g. dr. Rožič, predsednik »Slov. kršč.-socialne zveze«. Dolžnost v!seh udov in prijateljev našega društva je, udeležiti se shoda. — Odbor.
Tosti vrh. Živinorejska izadruga za Tol-stivrh in okolico priredi dne 31. decembra 1911 na starega leta dan gospodarski shod, in sicer ob 1. uri popoldne v gostilni Tolsto-vrške slatine g. Oseta. Govorita gosp. predsednik živinorejskega odseka in g. župnik Vinko Poljanec iz Škocijana. Obljubil je priti tudi gospod državni poslanec Grafenauer. K najboljši udeležbi vabi živinorejce iz bližnje in daljne okolice »Živinorejska zadruga Tolstivrh in okolica«.
Velikovec. (Novo pokopališče.) Naša občina je prizidala k staremu pokopališču, ki je za sedanje razmere že premajhno, nov del in prosila cerkveno predstojni-štvo za hlagoslovjjenje. Tej prošnji se pa prej ne more ugoditi, dokler se ne izloči poseben prostor za drugoverce, samomorilce in nekrščene otroke, kakor to zahtevajo cerkveni predpisi. Toda občina se temu ustavlja. Na starem pokopališču je sicer bil tak prostor, pa so ga kratkomalo prekopali. Lutrovski časopisi so sedaj pokonci in očitajo katoliški duhovščini nestrpnost. Tako pišejo štimce z dne 23. decembra t. 1. in izlivajo svoj ilutrovski žolč na zastopnike katoliške cerkve; obenem pa hvalijo mestnega župana PinteritSiCha, (ki še takrat ni bil pri maši, ko
je njegov dobri oče umrl), da že petnajst let neumorno deluje za mesto. Kaj pa je storil tako monumentalnega? Iz svojega gotovo ni dal niti »knofa«, četudi je dobil prvo darilo za svoj »plavdruk«, ki mu ga izdelujejo njegovi delavci. Vodovod, ki ga imamo, je delo prejšnjega župana g. J. Zechnerja; in mestna hranilnica, v kateri je skoro samo slovenski denar, vsako leto daruje lepe vsote za Odpis obresti tozadevnega posojila. Lani n. pr. je znašala ta vsota 1579 K. Za časa našega mikado (Pinteritscha, kakor ga imenujejo nekateri), se je izidala po vzorcu telovadnice v Št. Rupertu nemška »Turnhalle«. Koliko je pa prispevajl Hans Pinteritsch? Zopet je bila v tem slučaju molzna krava mesiina hranilnica, ki vsako leto daruje v ta namen lepe vsote; tako lani 4500 K. S tujim denarjem je pač lahko delati »Turnhalle«, da tam načeljni prevračajo kozolce in se postavljajo na svoje votle glave. To je le en odlomek iz plodonosnega delovanja našega nemškega Pinteriča.
Politične vesti.
Deželni zbori.
Koroški deželni zbor bo sklican na 11. januarja; nižjeavstrijski je sklican na 27. grudna, kranjski in šlezijski na 28. grudna in zg. avstrijski na 29. grudna.
Gosposka zbornica.
Ljudska zbornica se rada ponorčuje iz gosposke zbornice, češ da je nepotrebna in zastarela institucija, ki delovanje državnega zbora za (ljudski blagor samo ovira. Bo ž(> tudi nekaj resnice na tem, toda v sedanjih razmerah moremo le vladne stranke v drž. izboru imenovati prave protiljudske stranke. Gosposka zbornica je 21. grudna slišala celo iz ust starega nemškega liberalca ostro obsodbo delovanja vladnih strank v državnem izboru, govor, ki je v javnosti vzbudil mnogo pozornosti. Dr. pl. Grabmayr je v gosposki zbornici na ze|lo spreten način ovrgel ne-ktere nemško-nacionalne in liberalne »šla-gerje«, s kterimi mlajši nemški politiki slepijo ljudstvo. Tako !se> je o ministrskem poklicu izrazil: »Da Nemci nimamo izključnega privilegija, monopola ministrskega mesta, je' tako samoumevno, da ni treba o tem dalje razmotrivati. Za vpoklicanje v kronski svet ne bi smelo biti merodajno pripadanje h gotovi narodnosti, ampak osebna zmožnost (Živahno odobravanje.) in to, da n. pr. novi poljedelski minister pripada češkemu narodu, me to nikakor ne ovira, pozdraviti z zadovoljstvom, da ima ta rcsort tako izvrsten, izkušen strokovnjak.« — Ostro je obsodil Malikov predlog v državnem zboru glede reforme zakona in ruvanje svobodne šole. Šola je državna naprava, služi državnim namenom in se mora torej državnemu redu podvreči, torej ne more biti svobodna! Privržencem svobodne šole očita zavijanje, ker se tako delajo, kakor da bi se bojevali za šolski izakon proti klerikalnim napadom. Vprašanje, ali ima cerkev pravico do verske vzgoje v šoli ali ne, je jasno rešeno že v državnem Ijudskošolskem zakonu, katerega so svoj čas slavili kot liberalno pridobitev. Boj svobodne šale ni nič druzega, kakor boj zoper obligatne verske vaje, torej boj zoper veljavno postavo. Dunajske krščanske soci-alce, ki so odpravili privatne češke šole na Dunaju, je ta nemški liberalec osramotil z izjavo: Dunaj je nemški in bo- ostal nemški, dokler bo -stal svet. Toda Dunaj tudi ne bi sme,l pozabiti, da je glavno mesto države z več narodi in da imajo vsi narodi v Avstriji pravico, da se jih na Dunaju gostoljubno sprejme. Gosposka zbornica je govorniku živahno pritrjevala in ploskala.
Gospodarstvo državne zbornice je baron pl. Skene ostro kritiziral in posebno pov-darjal, da je sveta dolžnost parlamenta ozirati se na vse prebivalstvo v državi, ne samo na en del. Od uradnikov je zahteval, da morajo biti nepristranski in vladi pokorni.
—^.F-—Hi——ìfr——-P--HÌÌ—
Slovenci, poipirajte jr z inseririp!
IF---a S——3	{S,
Društveno gibanje.
Seja Slov. kršč. zveze se vrši v četrtek, dne 4. januarja 1912. Vabljen ožji in širši odbor in zastopniki društev.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Vabilo.) Tukajšnja, dekliška Marijina družba, priredi v 'nedeljo, dne 7. prosinca 1912 ob 3. uri popoldne v »Narodni šoli« slavnost po sledečem sporedu: 1. Petje: Marijina. 2. Slavnostni govor, govori Lasnik Katica. 3. Igra: »Marijin otrok«, priredil Ks. Steržaj, (predstavlja 13 deklic). 4. Petje: Planinarica. 5. Dra-rhatičen prizor: »Proti domu«, Silvin Sar-denko,. (predstavlja 7 deklic). 6. Petje. Pri vhodu se bo pobirala prostovoljna vstopnina, ki se bo deloma porabila za naročilo dobrih časnikov za članice Marijine družbe, deloma za, tukajšnjo zimsko kuhinjo. Slovenci in Slovenke, pridite v obilnem številu.
—	Predstojništvo.
Vcgrče. Na Novo leto se vrši popoldne po blagoslovu v šolskih prostorih Božičnica z božičnim drevescem in igro »Na betlehemskih poljanah«. Prijatelji poštene zabave, pridite v naj obilnejšem številu!
Škocijan v Podjuni. (O b č n i z bor) se sklicuje na nedeljo, dne 7. prosinca 1912 v društveno čitalnico. Začetek takoj po blagoslovu. Spored običajen. Polnoštevilne udeležbe pričakuje — Škocijansko bralno društvo.
Št. Jurij na Vinogradih. Želinjsko bralno društvo priredi na Novega leta, popoldne pri pd. Žnidarju v Št. Juriju kmečki g o -s po d a r s k i shod. Moški in ženske, pridite na shod v velikem številu, ker se bodo razpravljale za kmečki stan 'imenitne reči!
—	Odbor.
Žitaravas. Na god sv. Treh Kraljev popoldne se vrši v »Društvenem domu« občni zbor tulkajšnje podružnice »Slovenske Straže«, pri kateri priliki vprizorijo dekleta igro »Fabijola in Neža«. Ta dan se vrši tudi ustanovitev »Živinorejske zadruge za Žitarovas in okolico«. Za najštevilnejšo udeležbo se priporočajo — prireditelji.
Sveče. Naše izobraževalno društvo priredi svoje mesečno zborovanje v nedeljo, dne 7. januarja 191,2 pri p. d. Adamu v Svečah. Na sporedu je med drugim igra »Re-paštev«. Kdor hoče videti nekaj za smeh, naj pride gotovo! — Odbor.
Cerkvene vesti.
Silvestrov večer. Kakor vsako leto bo pridigal na Silvestrov večer v stolnici m. g. knez in škof Baltazar. Začetek pobožnosti i ob pol seidmi uri.
Frezentiran je kot župnik v Kazazah č. j g. Tomaž U 1 b i n g , provizor istotam in na ! župnijo Podklošter Č. g. dr. Cukala, vikar v Marijanišču. Čestitamo!
Prestavljen je č. g. Jožef Z e d i s c h -nigg, kaplan v Št. Rupertu pri Celovcu, kot II. mestni kaplan na glavno mestno faro Sv. lija v Celovcu. (G. A. Grudei, ki je bil namenjen za to važno mesto, je sam prosil, naj se ga, pusti, kjer je. Torej so se »Štimce« in lutrovska »Bauernzeitung« zaman razburjale. Škoda za živce! Le Slovenci bi pač imeli vzroka dovolj pritožiti se. A kaj pomaga, ko nam tako silno primanjkuje slovenskih kaplanov! Če ne dobimo pomoči od drugod, če ne bo vstopilo v naše bogoslovje vsaj nekaj slovenskih abiturientov iz drugih škofij, n. pr. iz Štajerskega, bo še marsikatero' naše mesto zasedel Nemec, bo še marsikatera slovenska kaplani j a ostala prazna v naj večjo škodo narodnega in verskega življenja našega dobrega ljudstva. Op. uredn.)
Poslano *
Na nekem sestanku se je od gotove strani podpisanemu očitailo,, da je ugledni narodni stranki pisal nesramen in sirov list (opomin), ter se je s tem izkušalo njega trgovca diskreditirati.
Podpisani je tedaj dotični stranki pisal sledeče:
»Ker imam začetek meseca maja jako velika plačila, si dovoljujem Vas prositi, da
* Za vsebino naj se smatra uredništvo odgovorno le kolikor določa zakon.
imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Elsa-fluid“. Sami smo se prepričali i vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za poskušajo 5 kron, dve dvanajstorici K 8' samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko).
bolečinah v prsih, v franko. Izdelovatelj
blagovolite cenjeni račun na sprejetem blagu poravnati. V ta namen prilagam poštno položnico.
V	prijazni nadi, da mi bodete današnjo željo blagohotno oprostili, bil ježim
z odličnim spoštovanjem
A. N. ■
V	Sinčivasi, 24. aprila 1911.«
Dotični račun se je zbiral od pošiljatev z dne 21. julija 1910 do 25. svečana 1911. Račun je ztnašal vkup 1197 K 47 v. Zadnje običajno na robi lo je došlo letos 25. februarja, potem pa je stranka nakupovanje popolnoma ustavila. Podpisanec povdarja, da razun nekega ostanka s 87 K in na izven računa koncem leta 1910 sprejetega blaga ni obstojal noben plačilni rok. Omenjeni je nato čez dva meseca, v zgoraj navedenem listu prosil plačila in nič -drugega. Zato obžaluje če se mu radi tega očita nesramnost in surovost.
Albin Novak, trgovec.
V	Sinčivasi, 27. dec. 1911.
Bistro glavo! Močne živce! Zdravo spanje imamo in nobenih bolečin v glavi in v vratu nimamo več, odkar rabimo Fellerjev fluid z znamko „Elsa-fluid“, ker isti prežene bolečine in odstrani oslabelost ter oživlja. Dvanajsterica franko 5 kron. Ne poznamo nobenih bolečin v želodcu več, ne krča, ne zgage, ne tiščanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne kroglice z znamko „Elsa-kroglice“. 6 škatel franko 4 krone. Pristne razpošilja samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67. (Hrvatsko.)
Loterijske številke.
Praga, 20. decembra:	52	29	53	68	70
Gradec, 23. decembra:	30	89	62	46	6
Dunaj, 23. decembra:	12	10	6	17	77
Zaloga vina v Celovcu, prej v Šolski ulici (Thalerjeva hiša), se nahaja sedaj: Bahnhofstrasse 36 (Btirgerspital) v kleti. Raznovrstna izborna vina.
Anton Živkovič.
Tržne cene v Celovcu
dne 21. decembra 1911 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 litr. (biren)	
			od		do			
			K	v	K	V	K	V
Pšenica ....			24	25			_	15	52
Rž				20	96	21	31	12	70
Ječmen ....		.	—	—	—	—	—	—
Ajda				24	6	25	—	12	32
Oves				19	50	21	—	7	15
Proso ....			—	—	—	—	—	—
Pšeno ....			—	—	32	16	—	—
Turščica . . .			23	27	—	—	12	80
Leča			.						
Fižola rdeča . .								
Repica (krompir)	•	.	—	—	8	44	3	80
Deteljno seme .			—		 .	—	—	—	~
Seno, sladko . .			6	—	8	—	—	—
„ kislo . .			3	—	6	—	—	—
Slama ....			3	—	4	50	—	—
Zelnate glave po 100 kos.								
Repa, ena vreča								
Mleko, 1 liter		#	—	26	—	32		
Smetana, 1	„		.	—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1 „			2	80	3	60		
Slanina (Špeh), pov. 1 „			2	20	2	30		
„	„	sur. 1			2	10	2	20		
Svinjska mast .	■1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par . .			—	18	—	26		
Piščeta, 1 par .	. .		2	80	3	60		
Race				—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	.		8	—	11	—		
30 cm drva, trda,	1 m2		3	—	3	60		
30 „	mehka, 1		>	2	60	3	—		
			100 kilogr.					
	Počrez						O	
			živa		zaklana		*3	
							s	
	od	do	od	do	od	l do	•c	'd O
	v kronah						Ph	Ph
Konji									
Biki												
V°R, pitani . .								
JunciZa V0Žnj° •								
Krave								
Telice									_	
Svinje, pitane						138	144	88	88
Praseta, plemena								
Ovce . . . . _								
Mizersko obrt
za pohištvo, stavbišča in za stavbo navadnih in umetnih mlinov priporoča in za naročila prosi
VID ČARF v Guštanju (Koroško).
Učenca
za slikarstvo in pleskarstvo takoj sprejme Friderik Grimmi v Celovcu.
Otrokom najljubše
ker prijetno okusno, tudi krčeviti kašelj hitro pomirujOče sredstvo je zdravniško priporočeni
Tlpomel Scillae.
Izvolite vprašati svojega zdravnika.
Steklenica K 2,20. Po pošti franko proti predplačilu K 2-90. Tri steklenice po pošti franko proti predplačilu K 7'—. Deset steklenic po pošti franko proti predplačilu K 20" —.
Izdelovatelf in glavna zaloga
leharoa 8. FRB8, t.hr. dvorci dobavitelj,
PR AG A-III., ogel Nerudo ve ulice št. 203. Pozor na ime izdelka, iz- Jj delovatelja in varstveno znamko!
Dobiva se v večini lekarn, v Celovcu »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.
Jožef Božič i
Beljaška cesta štev. 14
trgovec z mešanim blagom
kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke,
kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča
patentirano olje la večno luč In oglje za kadilnice
vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in druge cerkvene sveče itd.
Ppavolo in volno
za pletilne stroje itd,, najlepšo in najbolj poceni, oddaja
tovarna K. Šperk, Chribskà, Češko
Po Najvišjem povelju Njeg.c. in kr. Aposl. Veličanstva
41. c. kr. državna loterija
za zasebne dobrodelne namene tusfranske državne polovice.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron. *
Glavni dobitek znaša
200.000 kron
Žrebanje se vrši nepreklicno dno 15. februarja 1912. Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere ZollamtsstraBe 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanja za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov
(oddelek za državne loterije).
nr—rr-ir-if ir ir-it—inanmrTunnEraann
n (I zai 11* si Jiria v fcii »
je nanovo izšla knjiga:
l Uinji mini \à 8
9 (Slovenski Goiiine). g
Q Priredil msgr. Valentin Podgorc [j
Q Mehko vez. K 4—, za družnike K 3-—, Q [] po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. Q n K 5'40, za družnike K 4'—, po pošti n q	40 vinarjev več.	q
aC3C3CIlC3C3C3C3C3C3C3C3C3C3C3C3C3Cr3n
Naznanilo.
zaradi sklepa letnega računa
do dne 21. prosinca leta 1912.
ES ne uraduje. SIS
Načelstvo.
■ - Išče se =====
organist in cerkovnik.
Rokodelec ima prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na
Župni urad Št. Jurij na Žili, Koroško.
Zaradi bodočega novozidanja
:: hiše Je krojno blago po ::
znižanih cenah
naprodaj.
| la prekapce pesselme cesse. |
Z velespoštovanjem
Union RENKO, Celmiec,
vogel Novi trg in Kramer j eve ulice.
Ugoden kup!
Krasna
žepno ura z verižico
za samo K 3-90.
Ker sem prevzel mnogo ur, sem v stanu odpošiljati : Srebrno 36 ur idočo ank. rem. Brita-nija-uro, švicarsko kolesje, z lepo verižico za K 3-90. Nadalje oferiram elektro-goldin-anker-remont. 36 ur idočo uro z najboljšim_ švicarskim kolesjem z elektro-verižico za K 4-70. Triletno pism. jamstvo za vsako uro. Odpošilja po povzetju
Ignac Cypres, Krakov
ekspertna trgovina, Florianerjeva ulica št. 49.
Bogato ilustrovan cenik s 3000 slikami nr, dragotin, furnitur in orodja na zahtevo zastonj. Imenovane ure niso v ceniku, ker so samo kup ob priložnosti. Za neugajajoče se vrne denar.
Lovske puške
ttppp^
Prva UorovsRa orožnoto-ar-niška družba
Ceniki brezplačno in
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
družba z omej. zamo
: v Borovljah ) na Koroškem.
poštnine prosto.
Dokler boste trpeli
na skrnini, protinu, nevralgiji in ozeblin^ spominjajte se zdravniško kot dobrodejno učinkujoče dognanega sredstva, imenovanega
Contrheuman.
Lajša in pomiruje bolečine, izsesava otekline na členih, pospešuje njih gibčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje.
Poprašajte pri svojem zdravniku.
IzdeMIj InilavM zaloga
c. kr. dvorni zalagatelj,
PRAGA-III., vogel Kerudove nlioa štev. 203. 1 škatlica 1 krono.
Proti predplačilu K 1’50 dobi se 1 škatlico 1 ° „	v'	i,	5-— ,,	»	5škatlic > c
I, V V 9’------- M I, 10 H J 42
£W Pozor na ime izdelka, izdelovatelja in varstveno znamko ! *«©
Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Vikt. Hauser, H. Gutt.

VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Jv. Perdanu vLjubljam.
“SKSm&s,
Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske
Ciril in Metodove vžigalice
ki so priznano najboljše.
Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani.
r
VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda i Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubjjani.


Izborno
olajšuje bolečine, zadržuje vnetje in učinkuje antiseptično.
Že 40 let se je izkazalo merlino vlačno mazilo, takozvano
praško domače mazilo velofTr&r/ra^ofaj^è
vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljehje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica stane 70 v. Proti preplačilu K 316 se pošljejo štiri pušice, za K 7-— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije.
Pozor na ime izdelka ter iz-
delovatelja, ceno in varstveno	_
znamko. Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga:
B. FR1NER, c. in kr. dvorni dnOnvilelj
lekarna „Pri črnem orlu“
Progo, Molo slrond, vogal Nerudove ulice ši. 203.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu »Pri angelu«, P. Hauser, H. Gutt, Vikt. Hauser.
s'u^k~e v kakem župnišCu ali
ništvo ,.Mira“ št. 59
drugod. Oglasila sprejme uprav-
Lepo in praktično božično darilo
za vsakega!
Podarimo 3000 parov čevljev.
Odločili smo se, v svrho uvedbe naših izvrstnih chevr. usnjatih čevljev podariti 3000 parov, samo proti povračilu delavskega plačila K 14'— za tri pare čevljev. Naši čevlji so zelo elegantni, iz najboljšega usnja (moderna fasona, trpežni) in stanejo sicer trije pari K 36-—. S temi čevlji Vas torej v resnici obdarimo in stavimo pri tem samo pogoj, da priporočate pri svojih znancih čevlje iz naše tovarne. Jasno Vam bo, da Vam pošljemo res le dobre in brezpogrešne čevlje, ker računamo le z Vašim priporočilom na na-daljno kupčijo in nameravamo šele iz teh dobivati dobička. Te čevlje podarujemo samo do 31. decembra. Brezpogojno se priporoča, da iste takoj naročite, ker dobivamo mnogo povpraševanj po naših gratis-čevljih in več kot 3000 parov absolutno ne moremo podariti. Naročila bodo po vrsti, kakor so došla, efektu-irana; kakor hitro bo 3000 parov podarjenih, bomo to naznanili, ker kakor hitro se to zgodi, stanejo 3 pari čevljev K 36'—. Za enkrat pa dobite za samo K 14'— tri pare čevljev, s katerimi boste gotovo zelo zadovoljni. Pošljemo Vam čisto po Vaši volji.čevlje za moške ali dame iz najboljšega usnja v vsaki od Vas željeni šte-
I
vilki ali vsako centimetrsko mero. Če ne bi ugajali, vzamemo čevlje drage volje nazaj, da je vsak riziko popolnoma izključen. Čevlje pošiljamo po povzetju ali proti predplačilu. Naročila je nasloviti na
Tovarna ceulfeu u Osiniecfmn št. 292, Hustrija.
JU
JIM
Slovenci, kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v „Miru“!
Hotel Trabesinger o Celovcu
Velikoiišha cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo ll’OiTlfic jpo	pozimi
služi	zakurjeno.
S? na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Uelšhe dvorane za shode in veselice.

paiyiiiiiM
pošilja zastonj in poštnine prosto svoj letošnji
BOŽIČNI KATALOG
ki obsega vsa polja slovenske literature.
Prosimo zahtevati!
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000.
genariie vie
I. 1/ 01 oililiievie 2	0 do dne vadija.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
Centrala v LiuHljani. Poilružiiice v Snlielu, Irslu, Sarajetn in Enfici.
Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-— za komad. Tiske srečke s 4 0/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti potovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat
Leto XXX.	Celovec, 30. grudna 1911.	St. 61.
Državnozborska mizerija.
Postavi na najboljše, nezadolženo posestvo za oskrbnika brezvestnega in nezmožnega človeka, in kmetija bo prišla na kant! Tako nekako je tudi z državniozbor-skim gospodarstvom. Vladne stranke, Nemci in Poljaki, so polnile žepe svojih pristašev z državnim denarjem, ostali narodi pa so krvaveli in nenemške dežele osiromašile. Pri tej grdi politiki so pa spravili državo v take dolgove, da je v državnem zboru Vstal kot tožnik celo član sedanje vlade, finančni minister viteiz pl. Zaleski, in je svaril zbornico pred tako lahkomiselnim zadolževanjem, kakor se je dogajalo dosedaj. Dobro, resnično je govoril mož, le naslova pri svojem govoru ni zadel popolnoma pravega. V usodni denarni položaj avstrijske države ni pahnila državna zbornica, ampak vlada in vladne stranke v Avstriji, ki so za vise odgovorni; saj ne morejo biti odgovorni za propalo politiko tisti, ki so se vedno z vsemi štirimi proti njej borili, ampak- večina, ki je dala politiko propalosti. 12.243 milijonov državnega dolga imajo na svoji kosmati vesti avstrijske vlade in vladne stranke. Samo v zadnjih desetih letih so naredile 3177 milijonov -dolga. V prvi vrsti zadene krivda nemške nacionalce, naj -se že skrivajo potem pod to ali drugo firmo, ker nemšikonacionalne, liberalne stranke so bile jedro avstrijskih vlad. Najžalostnejše pri tem je pa dejstvo, da te koruptne politike ne ho še konca, ampak da se je v isti sapi, ko je minister Zaleski -opozarjal na slabo državno gospodarstvo, vladna večina v državnem zboru izrekla za proračun, po katerem bo brez vsake prave piotrebe v pravem pomenu besede vrženih v vodo zopet 350 milijonov za naprave — kanalov (vodnih cest) na severu naše države. Vodne ceste niso bogve kako potrebne in tudi ne bodo posebnega pomena. Zahtevajo jih pa Poljaki za plačilo, ker so glasovali za vlado, neglede ali je bilo to prav ali ne. Seveda si skuša vlada odpomagati s tem, da na račun teh vodnih cest prikrajšuje južne (alp-
ske) dež elle in za nje niti najpotrebnejših podpor ne da ali pa vrže za nje par stotakov. Seveda pri tem ne trpijo- samo Slovenci, ampak tudi Nemici, južne dežele
sploh.
Poslanci S. L. S. proti korupciji.
Dočim so vladni nemški nacionalci in »agrarci« glasovali za vladne predloge in tako svoje dežele oškodovali, so bili poslanci Slovenske ljudske stranke, kakor vedno, na svojem mestu in Sto odločno protestirali zoper tako propalo politiko. Dr. Šušteršič je dne 14. t. m. vlado in vladne stranke pošteno okrcal. Nekaj odlomkov iz njegovega sijajnega govora:
»Vlada tudi sama ne dvomi o tem, da ne uživa političnega zaupanja, in zato se je lotila sredstva, ki so ga že mnoge vlade, ki jim je manjkalo zadostne politične podlage, uporabile, četudi v skromnejši meri.
Položila je pol milijarde na mizo visoke zbornice in pozvala one, ki glasujejo zanjo, naj si te pol milijarde razdele med seboj. (Pritrjevanje.) Samoobsebi umevno je to smatrati tako, da se bo te pol milijarde razdelilo v interesu stremljenj strank, ki tu v poštev pridejo. Pol milijarde je bilo torej danih na razpolago, da se razdelijo; 150 milijonov bo takoj plačanih v gotovini, 350 milijonov pa je obljubljenih.« —
»Vlada je tukaj Otopila na zelo nevarno pot in jaz to obžalujem v interesu države in prebivalstva. In vse to, ti ogromni izdatki se vrše v času, ko se v odseku niti ni začelo obravnavati -o novih davčnih predlogah in o pokritjih, ko se najvažnejše davčne predloge vlade niso niti obravnavale v prvem branju Lezemo v gospodarstvo z dolgovi, ki mora dovesti do katastrofe, ako se temu kmalu in temeljito ne napravi konec. Seveda, visoka vlada dobi v proračunskem provizoriju 150 milijonov za investicije.« —
»Nasprotno se ji oglaša finančna vest v momentu, ko zahteva kdo investicijo, ki je res potrebna in nujna, kakor predlog dr. Korošca, ki zahteva investicijo za prepre-čenje depekoracije. (Depeikoracija pomeni
padanje števila goveje živine. Op. uredn.) V istem trenutku, ko je treba pomagati kmetom, v istem trenutku, bo je treba pomagati konzumentom — kajti, ako depe-koracijska katastrofa, ki nam grozi, dejan-stveno nastopi, potem boste videli, kaj se draginja -pravi — torej, kadar se zahteva kaj v prid konzumentom, postane finančni minister trd; kakor hitro se je šlo za 12 milijonov, ki jih je predlagal poslanec Korošec v prid naši živinoreji, se je zbudila finančna vest njegove ekscelence, gospoda finančnega ministra in cele vlade. Milijonski dobiček za bogate tovarnarje vagonov, da, gospodje, za to je bila vlada takoj pripravljena, toda kaj za stradajoče ljudstvo — ne, gospodje! (Posl. dr. Krek: In za železni kartel!) Za železni kartel ima seveda tudi vedno dovolj denarja, toda nočem zdaj govoriti o tem. Hotel sem samo konstatii ati, da je vlada zaradi ubogega šestmesečnega provizorija dala na razpolago pol milijarde na škodo naših državnih financ in našega kredita.«
Govornik je pravil inajt-o vladi bridke resnice, ker načeloma zanemarja Jugoslovane in tako slabi državo samo in jo pred svetom spravlja v nelepo luč; svaril je Čehe, ki so zapustili tradicionalno pot in vstopili v vladno kolo brez Jugoslovanov, ki so bili Cehom v bridkih časih vedno zvesti sobojevniki.
Poslanec dr. Korošec je istega dne pojasnil zbornici stališče »Hrvatsko-sloven-skega kluba« v nekaterih vprašanjih, kakor glede laške fakultete in glede zanemarjanja južnih dežel od strani ministrstva. Odločno je zavrnil tiste, ki se venomer vtikajo v prestolonaslednika in mu odrekajo pravico do politike. Opozarjal je na nevarnost na laški meji in bičal vladno postopanje v tej zadevi: Na severu izdaja milijone za kanale, ki za varnost naše države niso potrebni, na jugu pa bi bile potrebne ceste in železnice, pa jih ne gradijo, kljub temu da jfih	zahteva	vojaška oblast
in -so zelo potrebne	za varnost v
slučaju vojne. Poslancem iz severa države
Podlistek.
V tatarski sužnosti.
Odlomki iz rodbinske kronike Aleksija Zdanoborskega.
Napisal H. Sienkiewicz. — Poslovenil Š. K.
(Konec.)
Kadar sem gledal te od solnca in stepe opaljene ljudi, ki nočujejo po stepah, po dva ali tri dni nič ne jedo, ne odlagajo niti podnevi orožja, rane pokrivajo s smodnikom in še se drže junaško, takrat sem videl šele svojo ničevost in pomislil sem sam pri sebi:
»Ne bom se več bahail s svojimi zaslugami, če se ti ne pritožujejo, temveč veselo pojejo, kakor da ne vedo, da so junaki. Oh, kako mi je žal, da nisem mogel zajahati konja, opasati meča in pripeti si na prša oklep, da bi šel z njimi. Toda treba je bilo najprvo zaceliti svoje opečene rane.
V tistem času je bilo na Ukrajini vse polno zabav in veselic za vsako viteško dušo.
Nekoč smo naleteli na četo, ki se je bila opila z moldavskim vinom. Chimek je povedal po svoji navadi, da pelje plemiča, ki je zelo trpel v sužnosti. Pri bakljinem svitu me je spoznal vojaški poveljnik, ki je
bil zajedno z menoj na Krimu in je pričel klicati:
»Gospod, gospod!« in obrnil se je k drugim: »Tu peljejo- svetega Poljaka.«
Nato je pred me pokleknil, se odkril, njegovemu zgledu so sledili še ostali. A jaz sem j'ih zmerjal, zakaj niso zvesti svoji domovini. Njihov vodja Kremski, ne samo da mi ni nič vzel, temveč še obdaroval me je in dal mi je celo spremstvo. Tako tudi sovražnik spoštuje vojaka, ranjenega in hrabrega, radičes-ar bode že Bog obdaril Krem-skega z večnim zveličanjem. Ta Kremski ni bil tako velik sovražnik poljske države, kakor se to v obče trdi.
V celi Ukrajini je šumelo življenje kot v panju. Mnogo težav je poslal Bog nad našo deželo, ker pičbliževala se je tudi kuga. Dokler -je bil um zaposlen na druge zadeve, se je malo pazilo na bolezen; meni se je zdelo, da jo gledam z lastnimi očmi z voza. Kuga se ni držala samo- vasi, temveč obiskala je tudi mesta in uničila mnogo življenj. Ljudstvo je prirejalo procesije, pri katerih so nosili zastave z mrtvaškimi glavami.
Bog je udaril z neko slepoto ljudi, ker ni bilo med njimi sloge, vedno so se med seboj prerivali, mesto da bi složno delali v prospeh svoje države.
Sovražnik se je zbiral na mejah, dočim so bile naše sile raztresene. V tem je bila
naša vedna nesreča. Da bi bilo plemstvo složno, edino in bi udarili skupno na sovražnika, ves svet bi moral pred nami trepetati.
To pripominjam radi tega, ker ni boljših jahačev nego so naši konjeniki in kadar sem kasmeje videl, da so z lahkoto nadvladali turške janičarje in švedske konjenike, spomnil sem se, da nas je narava obdarova-lla z darom vojevanja bolj nego druge narode.
Gotovo je tako pri božjd volji. Vsak prijatelj 1’odne grude mora braniti svojo domovino. Slava, ki si jo pri tem pribori, je večja in gotovejša, je rešitev grešne duše.
Pri tem se ne sme vedno misliti nase, temveč na svojo domovino, ki mora vedno do konca sveta trajati! Amen.
VI.
Moj Bog sveti in vsemogočni, bodi blagoslovljen v svojih delih! Kamorkoli -obrnem svoje solzne oči, povsod vadim Tebe; in kjerkoli Te vidim, tam Te slavim. Ti si -obesil nebeška telesa na modro višino; Ti zapoveduješ solncu, da vzhaja izza morja in tako napraviš dan nad hribi in dolinami. Tebi v čast šumi gozd in rezgeče konj na stepi. Vsa zemlja Te časti in slavi.
Čeprav si mene, svojega zvestega služabnika zapustil, bodi tudi radi tega slav-
je vseeno, kako je naša meja na jugu, kjer pride pet laških vojakov na dva avstrijska, zastražena in zavarovana, toda Slovencem to ne more biti vseeno! Saj se bo bila vojna po naših travnikih, po naših njivah in gorah, če pride do vojne. In to našemu kmetu ne more biti vseeno, če mu uničijo dom ali ne. Govornik ostro graja vlado, ki na račun južnih dežel meče skozi okno denar za vodne ceste. Tako navaja za vzgled, da je v velikovškem okraju na Koroškem bila cenjena škoda vsled slabe letine v nekem kraju na 368.000 K, ko pa je dospel nazaj z Dunaja dotični akt, so prebivalci izvedeli, da dobijo podpore 600 K. (Živahni klici: Čujte! čujte!) Več enakih vzgledov navede tudi iz Štajerskega, Istre in Kranjskega. Hude levite bere tistim »agrarcem«, ki niso glasovali za njegov predlog v odseku za 12 milijonov v svrho preprečenja depekoracije. V draginjskem odseku govorijo in klopočejo kakor kak mlin za povzdigo živinoreje, da se odpravi draginja mesa, ne samo »agrarci«, ampak tudi meščanske stranke in socialdemokrati, seveda, ker se gre tam samo za papirnate resolucije proti draginji in za povzdigo živinoreje. Ko pa se je šlo v proračunskem odseku za dejanja, da dovolijo tudi d e n ar za poljedelstvo in za živinorejo, so ti vladni agrarci, ki poznajo svoje kmete samo tedaj in sso samo tedaj agrarci, kadar stojijo pred kmeti, glasovali proti govornikovemu predlogu, da se naj v omenjeni namen dovoli 12 milijonov. (Kaj je to v primeri z 350 milijoni za kanale? Nagele, Lučovnik, dr. WaMner, Hofer in drugi, kako pa ste govorili za kmeta, ko ste prosili pri slovenskih kmetih za glasove in kaj počenja zdaj vaša stranka? Op. ured.) »Sramota je za te ljudi, kise imenujejo »a g r ar c i«, d a s e v tako važni zadevi potuhnejo in rajši glasujejo z vlado ka k o r za svoje brate, za svoj stan, iz k atega so izšli. To je sramota in te ljudi, ki se imenujejo »agrarci« in bojo danes glasovali proti, ni mogoče drugače označiti, kakor da so javni p o 1 i t ič n i sleparji in izdajalci v agrarni reči. Mi bomo za teh 12 milijonov glasovali.«
Naslednji dan, dne 15. decembra, je poslanec Jarc v zelo stvarnem, s številkami podprtem govoru predložil vladi sliko njenega pregrešnega delovanja na gospodarskem polju med Jugoslovani. Kmetijstvo, kmetijski poduk, zadružništvo, obrtništvo, pošto, alpske železnice, gimnazije, pravosod-stvo, kratkomalo vse panoge, in na celi črti je vlada med Jugoslovani strašno zanemarjala.	I
Poslanec dr. Verstovšek je dne 7. decembra obdelal v proračunski debati pravosodne razmere na Spod. Štajerskem in podal žalostno sliko, kako se nastavlja med Slovenci sodne uradnike nemškonaci-onalnega mišljenja in se jih za politično agitacijo plačuje s povišanjem, slovenske uradnike pa se izpodriva in so na lastnih tleh brezpravni. Tudi Koroške se je dotek-nil in izjavil, da na Koroškem o urejenih justičnih razmerah ne more biti govora.
Ijen in čaščen! V boju sem preživel dneve svojega življenja, v težkem delu so mi osiveli lasje. Tam, Gospod, kjer so topovi slavili Tvoje veličanstvo, kjer stotine glasov imenuje Tvoje ime, bil sem jaz. Po Moldaviji in Livlandiji je tekla moja kri in moje telo hrepeni po večnem počitku. Na oni svet ne bom prinesel zemeljskega bogastva; nimam premoženja, ne časti, ne dostojanstva, ker reven sem, kakor sem bil, ali pokazal bom svoj ščit in rekel bom svojemu Gospodu:
»Poglej ga, ni omadeževan razen s krvjo!«
Svoje neomadeževano ime sem ohranil, nikdar se nisem upognil in čeprav sem se zvijal pod bolečinami, a nisem se uklonil.
S temi besedami se končujejo odlomki iz dnevnika Aleksija Zdanoborskega. Iz te male kronike se razvidi, da je ta »nezlomljivi vitez«, ki ni hotel postati tatarski konjar, preživel žalostno življenje. Po mnenju onega časa mu je bilo veliko na svojem imenu. Usoda ga je ločila od Marysje, kakor se vidi iz zadnjih dostavkov. Prav gotovo se ni oženil. Iz vsega se sklepa, da je plemič umrl brez potomstva, da je bil zadnji svojega rodu.
Sodne razmere na Koroškem.
O postopanju sodnika v Borovljah je govoril:	O sodnih razmerah na Koroškem
ne bom mnogo govoril. To prepuščam ce-rij enemu tovarišu Graf e n a u e r j u, ki bo to že opisal. Le dva slučaja iz zadnjega časa bi omenil, ker sta posebno značilna za koroške razmere. Koroški Slovenci so namreč še veliko slabši (kakor štajerski), tam sploh nimajo slovenskega uradovanja in nobene jezikovne enakopravnosti. Pred 14 dnevi ali tremi tedni se je v slovenskem ozemlju na Koroškem — menim, da v Pliberku — pripetil nek slučaj. Tam so nemškutarji in sodnik tudi renegat, in sicer češki renegat, je celo zagovorniku prepovedal, pri obravnavi govoriti s svojo lastno slovensko stranko slovenski. Ker se zagovornik temu ni uklonil, ker je stranka znala sploh le slovensko, je dobil ukor. Take razmere so le pri nas mogoče. To se je dogodilo na Koroškem v znani eri viteza pl. Ho-chenburgerja dne 6. novembra 1911.
Navedel bi še drug slučaj. V industrijskem kraju Borovlje na Koroškem se vrši tokrat preiskava trgovinskega značaja, skoro vsi nemškonacionalni veljaki sio v zadevo zapleteni. Hišne preiskave v tej zadevi so prekinili za 14 dni. Po 14 dneh ,so jih nadaljevali. To meče čudno luč na celo preiskavo. Menim, da bo to vsak razumel in da je s tem zadeva dovolj pojaJšnjena. Preiskovalni sodnik je ena izmed znanih nemško-nacionalnih »Sudmarkinih« postav. (Medklici.) Jaz ga ne poznam, mene se je o tem le informiralo, da ravno s temi gospodi, ki so zapleteni v preiskavo, v največji harmoniji (sporazumi j en ju) poseda v kavarni do 6. ure zjutraj. Ne poznam razmer, navedel sem to le zategadelj, ker sem bil naprošen od tovariša Grafenauerja, da oba slučaja navedem, ker izmed pravosodnih razmer na Koroškem posebno bodeta v oči. Gospod tovariš bo o tem že obširneje poročal, kakor hitro bo dobil priložnost, da bo dobil besedo. (Posl. Grafenauer je vložil tudi tozadevno interpelacijo. Uredm.)
Razmere v naši državi so po zaslugi vladnih strank res neurejene, pa tudi upanja ni, da se bodo kmalu uredile. Vladne stranke so slepe, in v kolo dosedanjih vladnih strank je vstopil sedaj po prizadevanju mladočeha dr. Kr amara tudi del Čehov, ki jim ugaja konečna neznačajna, pa dobičkonosna politika Poljakov, in temu delu Čehov se je pridružil tudi zastopnik bele Ljubljane, liberalni poslanec dr. Ravnihar. In v krogu sedanje Slovencem tako sovražne vlade sedi tudi pravosodni minister dr. Ho-chenburger, ki je poslal slovenski presto-lici nemškega deželnoisodnega predsednika Elsnerja, in v zahvalo za to je zastopnik slovenske Ljubljane s svojim glasovanjem v državnem zboru sedanji vladi in dr. Ho-chenburgerju izrekel — zaupnico.
Zipteiiene.
ZapiEiilesis.
Zaplenieno.
Srečno novo leto
želita vsem prijateljem in naročnikom »Mira*
uredništvo in upravništvo.
Dnevne novice in dopisi.
Kam greste na Silvestrov večer? Celov-čani gremo visi k Trabesingerju v veliko, zakurjeno dvorano; tam se vriši razun mnogih drugih majhnih zabav tudi velik šaljiv srečelov, katerega priredi I. koroško tam-buraško društvo »Bisernica« v Celovcu. — Vstopnina prosta! Svirajo tamburaši. Nastopi tudi en komik. Kar leze in gre, pride na Silvestrov večer v hotel T r a b e s ingerì
Volitev v okrajni šolski svet v Velikovcu. Dne 27. decembra se je vršila volitev enega člana v okrajni šolski svet velikovški. Kakor slišimo, dve slovenski občini niste pio sl ali zastopnika, zastopnika dješke narodne občine pa so ujeli nasprotniki. Tako je bil izvoljen od nasprotnikov prevaljski župan Pristov. Kaj naj rečemo o malomarnosti od slovenske strani? Sramota! Če bi bili vsi slovenski župani storili svojo sveto dolžnost, bi bila zmaga na naši strani! Kaj porečejo tudi slovenski župani, iki so prišli daleč, kakor n. pr. vrli župan iz Jezerskega, pa vsled rnalomarnpsti nekaterih zaman! Toni disciplina, in take pod nobenim pogojem stranka ne more trpeti. Ali se naši narodni možje pri obVhnskih volitvah zato tako trudijo, da potem oni, ki se jim zaupa vodstvo narodnih občin, potem svoje dolžnosti ne storijo? Kdaj je v takem slučaju izostal še kak nasprotnik? Pričakujemo natančnejšega poročila!
Predlog drž. poslanca Grafenauerja radi letošnje suše je imel dosedaj ta uspeh, da je okrajno glavarstvo v Velikovcu izdalo na občine odlok, naj mu sporočijo vse tiste kmetovalce, ki so vsled letošnje suše hudo trpeli. Malo prenapeta se nam pa zdi zahteva okrajnega glavarstva, da se sme v podporo predlagati samo tiste kmete, ki so vsled suše tako hudo trpeli, da so na robu gospodarskega pogina, kajti tudi tisti, ki sicer še niso čisto »na izadnjem«, a so hudo trpeli, bodo čutili nasledke letošnje suše iše leta in leta.	K m e t o b r a n.
Umrl je v soboto dne 23. decembra na svojem gradu na Visokem Ojstercu grof Khevenhuller-Metseh, star 60 let. L. 1907. je kandidiral v državni zbor kot krščanskosocialni kandidat, pa je podlegel združenim nemškim nacionalcem in socialnim demokratom. Pokopan je bil v kapeli na Visokem Ojstercu. Pogreb je vodil prevzvišeni knez in škof dr. Kaltner.
Slavna c. kr. pošta je na Koroškem začela tupatam nekako pasivno resistenco. Od g. dr. Rožiča smo prejeli kuverto z natančnim naslovom na Celovec s celo po nepotrebnim pridejanim »Klagenfurt, Viktrin-| ger Ring 26/1. Pismo je bilo oddano na pošti ! v Škofjem dvoru in je romalo iz Celovca v Prago in iz Prage je prišlo na obisk nazaj v Celovec in je našlo g. dr. Rožiča, ko je termin, za katerega se je šlo, že potekel. Vsa znamenja na pismu kažejo, da je nekdo pismo odprl in potem precej previdno, pa še premalo, zalimal, predno je je odposlal na sprehod v Prago. Zadevi se bo posvetilo malo več pozornosti!
Neverjetno. Po polnočnicah je našel na koru celovške stolne cerkve Cerkvenik nekega vojaka in neko žensko, ki se na Cerkvenikov poziv, ki bi bil rad zaprl cerkev, nista hotela prej odstraniti, da je prišel redar in ju spodil.
Snežen plaz je podsul dne 19. t. m. v Kaargrabnu v občini Stockenboi tri drvarje. Dva sta mrtva, tretjega :so rešili.
Kajenje tobaka na skednju (gumnu), v hlevu itd. je neka vsega obsojanja vredna malomarnost, ki je povzročila že mnogo nesreče in gorja. Okrajno glavarstvo v Velikovcu je izdalo na orožniške postaje in županstva odlok, naj strogo pazijo na to, da se na omenjenih krajih ne bo kadilo. Posebno bodi še omenjeno, da je kajenje na teh prostorih prepovedano po § 452. kazenskega zakona ter znaša kazen 1 dan do 7 dni ali še veči Torej tobakovci, pozor! drugače boste šli jest — ričet.	_
C. kr. okrajno glavarstvo v Velikovcu poživljamo, naj malo bolj natančno poizveduje o imenitnem ljudskem štetju v Pliberku, katero je izvršil nadučitelj Hans Huber.
»Vaterland«, edini nemški dnevnik dunajski, ki je bil vedno pravičen naproti Slovencem, preneha koncem tega leta. Na njegovo mesto sam sebe priporoča nemški krščanskosocialni dnevnik »Reichspost«, k|i pa je nasproti Slovanom, zlasti glede 'Slovanskih šol na Dunaju, često še bolj »štramtajč«, kakor ostali nemški listi. Mi priporočamo nemški dnevnik »Union«, ki izhaja v Pragi (Junigmanova ul. 21) in ki krepko zastopa koristi avstrijskih Slovanov. O Slovencih je vedno dobro poučen, marljiv tolmač njih teženj. Prinaša tudi prevode jugoslovanskih in slovanskih del, in ravnokar ima v dovršenem prevodu pripravljen Jurčičev roman »Erazem Taten-bah«.
Št. Tomaž. Društvo »Edinost« v Št. Tomažu je imelo na Štefanovo lepo uspelo zborovanje. G. župnik je govoril o protiverskih zakonih, ki so jih stavili liberalci in soc. demokrati v zadnjem zasedanju državnega zbora. — Dr. Rožič je govoril o državnem proračunu z ozirom na direktne ih indirektne davke. Po govorih so domači fantje in 'dekleta vprizorili igro: »Na betlehemskih poljanah«, ki je prav izvrstno uspela. Vsi igralci so prav dobro pogodili svoje vjloge. Igra se na sv. Treh kraljev dan ponovi. Le naprej vrli fantje in dekleta. Delajte za ljudsko izobrazbo, vaš trud bo poplačan z obilnimi uspehi!
Žvabek. (Požar.) Na kvaterno nedeljo ob pol 1. uri zjutraj nas je zbudil plat zvona iz spanja. Gorelo je pri Žvegarju in kmalu tudi pri Kumini. Ob strašnem vrtincu se je ogenj naglo širil, da je bilo mogoče rešiti le življenje in nekaj reiči, vse orodje in žito je zgorelo, razun tega tri lepe svinje, 3 ovce in vsa perutnina. Ena žena se je močno opekla, druga leži vsled strahu in mraza nevarno boia,na, istotako deklica, ki se je v ognju močno opekla, a pozneje komaj malo pokrita v mrzli noči prehladila. Da ni nekoliko ponehal veter in se obrnil od vasi. bi iste ne bilo mogoče rešiti. Ni še dognano, ali je vzrok požaru zloba ali neprevidnost.
Dolgabrda pri Pliberku. Ogenj je uničil dne 19. t. m. ponoči hlev iin skedenj Ovnove kmetije. Zgorelo je vse, le živino so rešili. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Slavnostna. bo žil č n i c a) naše »Narodne šole« se je na kvaterno nedeljo dne 20. t. m. zelo sijajno izvršila, udeležba je bila ogromna. Obširen popis objavimo v prihodnji številki.
Pliberk. (Z a s, 1 u ž e n s p o min) naj bo tudi v našemi »Miru« Prajarjevi mami, Marjeti Glinik, ki smo jo v začetku meseca grudna spremljali k zadnjemu počitku. Bila je posestnica Prajar-jeve gostilne, katero je pred par leti prodala šmihelski pos(oj|ilnici in tako pripomogla, da imamo slovenski okoličani v Pliberku svoj »Narodni dom«. Seveda je zavoljo tega morala slišati marsikatero grenko od onih, katerim je vsak zaveden Slovenec napoti. A ni se dosti menila! za to. Saj ji je ostalo srce kljub dolgoletnemu bivanju v Pliberku vedno še slovensko in vesela je bila, da je prišla njena hiša v slovenske in krščanske roke. Zadnja leta je živela tiho zase in za svoje drage rajne, živ vzgled, kako more verno materino srce ud ano prenašati naj-bridkejše udarce. Moža je izgubila v najboljši dobi in pred petimi leti tekom treh mesecev obadva otroka: vzorno hčer Miciko in sina Naceja, ki je bil komaj dve leti duhovnik. Naglo, nepričakovano je poklical Bog nazadnje tudi njo. Da je bila ločitev od blage gospe vsem prav težka, to je pričal velikansk njen pogreb, — duhovnikov je bilo sedem, med njimi duhovni sin rajne, č. g. Mente, —-, to so pričale obilne solze, ko so preč. g. dekan ob odprtem grobu govorili
zadnje besede v slovo. Kakor počiva njeno truplo poleg moža in ljubljenih otrok na pokopališču v Vovčjivaisi, tako naj se združene nad zvezdami veselijo njih duše! Med nami pa blag jim spomin!
Bilčovs. To je pa že čez kurje rese, toliko novega pri nas, pa nobeden noče »Miru« pisati. Dolgo sem čakal in radovedno gledal, kdaj bo kaj v »Miru« iz Bilčovsa, pa vse zaman! No, bom pa jaz nekatere novice zapisal, vesele in žalostne. Tri hojseti simo imeli v jeseni, vse tri prav luštne in. vesele. Trije posestniki so se oženili in ©i izbrali!, kakor upamo, prav pridne in poštene gospodinje. Mislili smo, da jih bo iše več, pa so rajši odložili do pusta, 'da ne bo tako žalosten, kakor letos, ko nobene poroke' ni bilo. Tudi pri Sv. Luciji na gori sta si podala roke v zakonsko zvezo Mihael Einspieler po dom. Čmej iz Zg. Vesci in Ana Piček p. d. Hauptmanova na Otožu. G. župnik Schne-ditz je imel krasen nagovor. Tako srečnih ljudi menda ni na svetu, kakor smo mi, ko imamo Za vse potrebe »žegnano« vodo. Dobili smo namreč vodovod —- delo firme Hubmer in Haas V Celovcu — in tako ima Bilčovs jako dobro in zdravo »žegnano« vodo, ki se raditega tako' imenuje, ker je studenec žegnan in že od nekdaj samo pod tem imenom znan. Kako' smo veseli in zadovoljni, ker imamo vodovod, kateri je bil skrajno potreben in zelo težko pričakovan. — Veselje je pa povsodi z žalostjo namešano, tako tudi pri nas. Smrt je prišla v naše kraje in pobrala nekatere nedolžne otročiče ter tako vsekala srčne rane starišem — na drugi strani zopet hvaležna otroška srca napolnila z bolestjo, ko jim je vzela stariše in jih odpeljala v večnost. Dosti za danes, prihodnjič zopet kaj. Sem neki žalosten in potrt, ker sva se včeraj s finančnim ministrom tako skregala, da so vsi »oferji« mojega hlačnega žepa zbežali! No, pa srečno, al prej nak, se pa prihodnjič spet vidimo!
Šmarjeta p:i Pliberku.- Ne bi pisal o njej, če bi še živela, kajti vem, da bi ji ne bilo prav. Saj je bila tako ponižna in skromna raj na S o n j a k o v a L e n i c a , ki jo je smrt tako naglo ugrabila. A zdaj, ko je mrtva, naj vam povem, kako požrtvovalna zna biti včasih uboga dekla. Videl sem pri njej nekoč »Mir«, naslovljen na njeno ime. Začudil sem se, da ga naročuje. In kaj mi pove? »Ne vem sicer, kaj je politika, pa to vem, da »Mir« vselej brani našo vero ; zato sem ga naročila.« Tako revna dekla. Kaj pa porečejo k tem oni gospodarji, ki se jim zdi preveč dati vsako leto 4 K za »Mir«? — Naročijo naj ga takoj, ako nočejo, da bi jih osramotilai uboga priprosta dekla!
ŠL Štefan pri Velikovcu. Krščanskosocialno ljudsko dru]štv)o pijiredi v nedeljo, dne 7. januarja po sveti maši ob pol 10. uri dopoldne v gostilni gospoda Janeza Pavš-narja p .d. Likeba v Št. Štefanu svoje mesečno zborovanje. Govoril bode g. dr. Rožič, predsednik »Slov. kršč.-socialne zveze«. Dolžnost v|seh udov in prijateljev našega društva je, udeležiti se shoda. — Odbor.
Testi vrh. Živinorejska, izadruga za Tol-stivrh in okolico priredi dne 31. decembra 1911 na starega leta dan gospodarski shod, in sicer ob 1. uri popoldne v gostilni Tolsto-vrške slatine g. Oseta, Govorita gosp. predsednik živinorejskega odseka in g. župnik Vinko Poljanec iz Škocijana. Obljubil je priti tudi gospod državni poslanec Grafenauer. K najboljši udeležbi vabi živinorejce iz bližnje in daljne okolice »Živinorejska zadruga Tolstivrh in okolica«.
Velikovec. (N o v o pokopališč e.) Naša občina je prizidala k staremu pokopališču, ki je za sedanje razmere že premajhno, nov del in prosila cerkveno predstojni-štvo iza blagoslovi jen je. Tej prošnji se pa prej ne more ugoditi, dokler se ne izloči poseben prostor za drugoverce, samomorilce in nekrščene otroke, kakor to zahtevajo cerkveni predpisi. Toda občina se temu ustavlja. Na starem pokopališču je sicer bil tak prostor, pa so ga kratkomalo prekopali. Lutrovski časopisi so sedaj pokonci in očitajo katoliški duhovščini nestrpnost. Tako pišejo štimce z dne 23. decembra t. 1. in izlivajo svoj ilutrovski žolč na zastopnike katoliške cerkve; obenem pa hvalijo mestnega župana Pinteritscha, (ki še takrat ni bil pri maši, ko
je njegov dobri oče umrl), da že petnajst let neumorno1 deluje za mesto. Kaj pa je storil tako monumentalnega? Iz svojega gotovo ni dal niti »knofa«, četudi je dobil prvo darilo za svoj »plavdruk«, ki mu ga izdelujejo njegovi delavci. Vodovod, ki ga imamo, je delo prejšnjega župana g. J. Zechnerja; in mestna hranilnica, v kateri je skoro samo slovenski denar, vsako leto daruje lepe vsote za odpis obresti tozadevnega posojila. Lani n. pr. je znašala ta vsota 1579 K. Za časa našega mikado (Pinteritscha, kakor ga imenujejo nekateri), se je izidala po vzorcu telovadnice v Št. Rupertu nemška »Turnhalle«. Koliko je pa prispeva;! Hans Pinteritsch? Zopet je bila v tem slujčaju molzna krava mestna hranilnica, ki vsako leto daruje v ta namen lepe vsote; tako lani 4500 K. S tujim denarjem je pač lahko delati »Turnhalle«, da tam naceljni prevračajo kozolce in se postavljajo na svoje votle glave. To je le en odlomek iz plodonosnega delovanja našega nemškega Pinteriča.
Politične vesti.
Deželni zbori.
Koroški dežejlni zbor bo sklican na 11. januarja; nižjeavstrijski je sklican na 27. grudna, kranjski in šlezijski na 28. grudna in izg. avstrijski na 29. grudna.
Gosposka zbornica.
Ljudska zbornica se rada ponorčuje iz gosposke zbornice, češ da je nepotrebna in zastarela institucija, ki delovanje državnega zbora za (ljudski blagor samo ovira. Bo žp tudi nekaj resnice na tem, toda v sedanjih razmerah moremo- le vladne stranke v drž. zboru imenovati prave protiljudske stranke. Gosposka zbornica je 21. grudna slišala celo iz ust starega nemškega liberalca ostro obsodbo delovanja vladnih strank v državnem izboru, govor, ki je v javnosti vzbudil mnogo pozornosti. Dr. pl. Grabmayr je v gosposki zbornici na zelo spreten način ovrgel ne-ktere nemško-nacionalne in liberalne »šla-gerje«, s kterimi mlajši nemški politiki slepijo ljudstvo. Tako se je o ministrskem poklicu izrazil: »Da Nemci nimamo izključnega privilegija, monopola ministrskega mesta, je tako samoumevno, da ni treba o tem dalje razmotrivati. Za vpoklicanje v kronski svet ne bi smelo biti merodajno pripadanje h gotovi narodnosti, ampak osebna zmožnost (Živahno odobravanje.) in to, da n. pr. novi poljedelski minister pripada češkemu narodu, me to nikakor ne ovira, pozdraviti z zadovoljstvom, da ima ta resort tako izvrsten, izkušen strokovnjak.« — Ostro je obsodi! Malikov predlog v državnem zboru glede reforme zakona in ruvanje svobodne šole. Šola je državna naprava, služi državnim namenom in se mora torej državnemu redu podvreči, torej ne more biti svobodna! Privržencem svobodne šole očita zavijanje, ker se tako delajo, kakor da bi se bojevali za šolski zakon proti klerikalnim napadom. Vprašanje, ali ima cerkev pravico do verske vzgoje v šoli ali ne, je jasno rešeno že v državnem Ijudskošolskem zakonu, katerega so svoj čas slavili kot liberalno pridobitev. Boj svobodne šc(le ni nič druzega, kakor boj zoper obligatne verske vaje, torej boj zoper veljavno postavo. Dunajske krščanske soci-alce, ki so- odpravili privatne češke šole na Dunaju, je ta nemški liberalec osramotil z izjavo: Dunaj je nemški in bo ostal nemški, dokler bo stal svet. Toda Dunaj tudi ne bi smej pozabiti, da je glavno mesto države z več narodi in da imajo vsi narodi v Avstriji pravico, da se jih na Dunaju gostojljubno sprejme. Gosposka zbornica je govorniku živahno pritrjevala in ploskala.
Gospodarstvo državne zbornice je baron pl. Skene ostro kritiziral in posebno pov-darjal, da je sveta dolžnost parlamenta ozirati se- na vse prebivalstvo v državi, ne samo na en del. Od uradnikov je zahteval, da morajo biti nepristranski in vladi pokorni.
i---!	r— —8	i—■ —■  -^	i---S
Slovenci, noiniraile „1“ i Umica!
i— —-i ""•!) —‘"i	g— —j™ j-™,,—»j	j*™1
Društveno gibanje.
Seja Siov. kršč. zveze se vrši v 'četrtek,
dne 4. januarja 1912. Vabljen ožji in širši odbor in zastopniki društev.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Vabilo.) Tukajšnja dekliška Marijina družba priredi v nedeljo dne 7. prosinca 1912 ob 3. uri popoldne v »Narodni šoli« slavnost po- sledečem sporedu: 1. Petje: Marijina. 2. Slavnostni govor, govori Lasnik Katica. 3. Igra: »Marijin otrok«, priredil Ks. Steržaj, (predstavlja 13 deklic). 4. Petje: Planinarica. 5. Dramatičen prizor: »Proti domu«, Silvin Sar-denko, (predstavlja 7 deklic). 6. Petje. Pri vhodu se bo pobirala prostovoljna vstopnina, ki se bo deloma porabila za naročilo dobrih časnikov za članice Marijine družbe, deloma za tukajšnjo zimsko- kuhinjo. Slovenci in Slovenke, pridite v obilnem številu.
—	Predstojništvo.
Vcgrče. Na Novo leto se vrši popoldne po blagoslovu v šolskih prostorih Božičnica z božičnim drevescem in igro »Na betlehemskih poljanah«. Prijatelji poštene zabave, pridite v najobilnejšem številu!
Škocijan v Podjuni, (Občni z b o r) se sklicuje na nedeljo, dne 7. prosinca 1912 v društveno čitalnico. Začetek t a k o j po blagoslovu. Spored običajen. Polnoštevilne udeležbe pričakuje — Škocijansko bralno društvo.
Št. Jurij na Vinogradih. Želinjsko bralno- društvo priredi na Novega leta- popoldne pri pd. Žnidarju v Št. Juriju kmečki g o -s p o d a i- s k i shod. Moški in ženske, pridite na shod v velikem številu, ker se bodo razpravljale za kmečki stan imenitne reči!
—	Odbor.
Žitaravas. Na god sv. Treh Kraljev popoldne se vrši v »Društvenem domu« občni zbor tukajšnje podružnice »Slovenske Straže«, pri kateri priliki vprizorijo dekleta igro »Fahijola in Neža«. Ta dan se vrši tud! ustanovitev »Živinorejske zadruge za Žitarovas in okolico«. Za najštevilnejšo udeležbo se priporočajo — prireditelji.
Sveče. Naše izobraževalno društvo priredi svoje mesečno zborovanje v nedeljo, dne 7. januarja 1912 pri p. -d. Adamu v Svečah. Na sporedu je med drugim igra »Re-polštev«. Kdor hoče videti nekaj za smeh, naj pride gotovo! — Odbor.
Cerkvene vesti.
Silvestrov večer. Kakor vsako deta bo pridigal na Silvestrov večer v stolnici m. g. knez in škof Baltazar. Začetek pobožnosti , -ob p-ol sedmi uri.
Frezeniiran je kot župnik v Kazazah č.
| g. Tomaž U 1 b i n g , provizo-r istota-m in na I župnijo Podklošter e. g. dr. Cukala, vikar v Marij anišču. Čestitamo !
Prestavljen je č. g. Jožef Zedisch-n i g g , kaplan v Št, Rupertu pri Celovcu, kot II. mestni kaplan na glavno mestno- faro Sv. lija v Celovcu. (G. A. Giudei, ki je bil namenjen za to važno- mesto, je sam prosil, naj se ga pusti, kjer je. Torej so se »Štimce« in lutrovska »Bauernzeitung« zaman razburjale. Škoda iza živce! Le Slovenci bi pač imeli vzroka dovolj pritožiti se. A kaj pomaga, ko nam tako silno primanjkuje slovenskih kaplanov! Če ne dobimo pomoči od drugod, če ne bo vstopiilo v naše bogoslovje ‘ vsaj nekaj slovenskih abiturientov iz drugih škofij, n. pr. iz Štajerskega, bo še marsikatero- naše mesto zasedel Nemec, bo še marsikatera slovenska kaplani j a ostala, pra-izna v največjo škodo narodnega in verskega življenja našega dobrega ljudstva. Op. uredn.)	____________
Poslano.*
Na nekem sestanku se je od gotove strani podpisanemu očitalo, da je ugledni narodni stranki pisal nesramen in sirov list (opomin), ter se je s tem izkušalo njega trgovca diskreditirati.
Podpisani je tedaj dotič-ni stranki pisal sledeče:
»Ker imam začetek meseca maja jako velika plačila, si dovoljujem Vas prosit;!, da
* Za vsebino naj se smatra uredništvo odgovorno le kolikor določa zakon.
Vzemite,
ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Elsa-fluid“. Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih,
vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron, dve dvanajsterici K 8-60 franko. Izdelovatelj. samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko).
blagovolite cenjeni račun na sprejetem blagu poravnati. V ta namen prilagam poštno položnico.
V	prijazni nadi, da mi bodete današnjo željo blagohotno oprostili, bil ježim
z odličnim spoštovanjem
A. N.
V	Sinčivasi, 24. aprila 1911.«
Dotični račun se je zbiral od pošiljate v z dne 21. julija 1910 do 25. svečana 19.11. Račun je znašal vkup 1197 K 47 v. Zadnje običajno naročilo je došlo letos 25. februarja, potem pa je stranka nakupovanje popolnoma ustavila. Podpisanec povdarja, da razun nekega ostanka s 87 K in na izven računa koncem leta 1910 sprejetega blaga ni obstojal noben plačilni rok. Omenjeni je nato čez dva meseca, v zgoraj navedenem listu prosil plačila in nič drugega. Zato obžaluje če se mu radi tega očita nesrajnnost in surovost.
Albin Novak, trgovec.
V	S i n č i v a s i, 27. dec. 1911.
Bistro glavo! Močne živce! Zdravo spanje imamo in nobenih bolečin v glavi in v vratu nimamo več, odkar rabimo Fellerjev fluid z znamko „Elsa-fluid“, ker isti prežene bolečine in odstrani oslabelost ter oživlja. Dvanajsterica franko 5 kron. — Ne poznamo nobenih bolečin v želodcu več, ne krča, ne zgage, ne tiščanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne kroglice z znamko „Elsa-kroglice“. 6 škatel franko 4 krone. Pristne razpošilja samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67. (Hrvatsko.)
Loterijske številke.
Praga, 20. decembra :	52	29	53	68	70	'
Gradec, 23. decembra:	30	89	62	46	6
Dunaj, 23. decembra:	12	10	6	17	77
Zaloga vina v Celovcu, prej v Šolski ulici (Thalerjeva hiša), se nahaja sedaj: Bahnhofstrasse 35 (Biirgerspital) v kleti. Raznovrstna izborna vina.
Anton Živkovič.
Tržne cene v Celovcu
dne 21. decembra 1911 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 litr. (biren)	
			od		do			
			K	v	K	V	K	V
Pšenica ....			24	25	_	_	15	52
Rž				20	95	21	31	12	70
Ječmen ....		.	—	—	—	—			—
Ajda				24	6	25	—	12	32
Oves				19	50	21	—	7	15
Proso ....			—	—	—	—	—	—
Pšeno ....			—	—	32	16	—	—
Turščica . . .			23	27	—	—	12	80
Leča			•						
								
Repica (krompir)	. .	.	—	—	8	44	3	80
Deteljno seme .	. .		—					
Seno, sladko . .	. .	.	6	—	8	—	—	—
„ kislo . .			3	—	6	—	—	—
Slama ....			3	—	4	50	—	—
Zelnate glave po 100 kos.			—	—	—	—	—	—
Repa, ena vreča	• •							
Mleko, 1 liter					26			32		
Smetana, 1		.	—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	80	3	60		
Slanina (Špeh), pov. 1		)	2	20	2	30		
„	sur. 1			2	10	2	20		
Svinjska mast .	•1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par . .			—	18	—	26		
Piščeta, 1 par .	•		2	80	3	60		
Race				—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	• .	.	8	—	11	—		
30 cm drva, trda,	1 m2		3	—	3	60		
30 „	„ mehka, 1		1	2	60	3	—		
			100 kilogr.					
			živa		zaklana		■3	O
Živina							§	ri
	od	do	od	do	od	do	'C	O
	v kronah						Ph	p*
								
Biki									
Voli, pitani . .								
,, za vožnjo .								
Junci . .								
Krave ....										
Telice . ,								
Svinje, pitane .	—	—	—			138	144	88	88
Praseta, plemena								
Ovce				—	—				—
Miztircko obrt
za pohištvo, stavbišča in za stavbo navadnih
in umetnih mlinov priporoča in za naročila prosi
VID ČARF v Guštanju (Koroško).
Učenca
Naznanilo.
za slikarstvo in pleskarstvo takoj sprejme
Friderik Grimmi v Celovcu.
Otrokom najljubše
ker prijetno okusno, tudi krčeviti kašelj hitro pomirujoče sredstvo je zdravniško priporočeni
Tlpomel Scillae.
Izvolite vprašati svojega zdravnika.
Steklenica K 2*20. Po pošti franko proti predplačilu K 2-90. Tri steklenice po pošti franko proti predplačilu K 7-—. Deset steklenic po pošti franko proti predplačilu K 20*—.
Izdelovatelj in glavna zaloga
Maria i. FMEB, g. kr. dvorni dobavitelj,
PRAGA-III., ogel Nerudove ulice št. 203. Pozor na Ime izdelka, iz-
delovatelja in varstveno znamko!
Dobiva se v večini lekarn, v Celovcu »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.
Beljaška cesta štev. 14
trgovec z mešanim blagom
kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke,
kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča
patentirano olje za večno luč in oglje za kadilnice
vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in druge cerkvene sveče itd.
Ia pavolo in volno
za pletilne stroje itd., najlepšo in najbolj poceni, oddaja
tovarna K. Šperk, Chribskà, Češko
Po Najvišjem povelju Nieg.^f c. in kr. Apost. Veličanstva
4L c. kr. državna loterija
za zasebne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 15. februarja 1912.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsstrafie 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanja za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov
(oddelek za državne loterije).
□C3C3aC3C=lC3I=aaC3C3CaC3C3C3C3C=at=aD
je nanovo izšla knjiga:
1 Bazlii cerimi Ida l
g (Slovenski Goiiine). g
Q Priredil msgr. Valentin Podgorc Q
D Mehko vez. K 4•—, za družnike K 3-—, Q [j po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. Q n K 5’40, za družnike K 4’—, po pošti n q	40 vinarjev več.	|j
□ CDC3CaC3C3C3C3C3C3C3C3K=3C3aC3S=3C3a
zaradi sklepa letnega računa
do dne 21. prosinca leta 1912.
= ne uraduje. S
Načelstvo.
:.	Išče S6	—
organist in cerkovnik.
Rokodelec ima prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na
Župni urad Št. Jurij na Žili, Koroško.
Zaradi bodotega novezidanja
:: hiše je krojno blago po ::
znižanih cenah
naprodaj.
| Za prekiipce posebne cene.
Z velespoštovanjem
»non RENKO, Celouec,
vogel Novi trg in Kramerjeve ulice.
Ugoden kup!
Krasna
žepno uro z verižico
za samo K 3-90.
Ker sem prevzel mnogo ur, sem v stanu odpošiljati : Srebrno 36 ur idočo ank. rem. Brita-nija-uro, švicarsko kolesje, z lepo verižico za K 3• 90. Nadalje oferiram elektro-goldin-anker-remont. 36 ur idočo uro z najboljšim švicarskim kolesjem z elektro-verižico za K 4-70. Triletno pism. jamstvo za vsako uro. Odpošilja po povzetju
Ignac Cypres, Krakov
eksportna trgovina, Florianerjeva ulica št. 49.
Bogato ilustrovan cenik s 3000 slikami ur, dragotin, furnitur in orodja na zahtevo zastonj. Imenovane ure niso v ceniku, ker so samo kup ob priložnosti. Za neugajajoče se vrne denar.
Lovske puške
Prva Dorovska orožnotovar-niška družba
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
družba z omej. zavezo
: v Borovljah na Koroškem.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Dokler boste trpeli
na skrnini, protinu, nevralgiji in ozeblini, spominjajte se zdravniško kot dobrodejno učinkujoče dognanega sredstva, imenovanega
Contrheuman.
Lajša in pomiruje bolečine, izsesava otekline na členih, pospešuje njih gibčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje.
Poprašajte pri svojem zdravniku.
Izdelovatelj in dlavna zaloga B. FRBGIIEII, ÌIÌM],
c. kr. dvorni zaiagatelj,
PRAGA-III., vogel Nerndove ulice štev. 203. 1 škatlica 1 krono.
Proti predplačilu K 1'50 dobi se 1 škatlico | _o „	„	a	S1—	n	n	5	škatlic	>	c
n »	"	9'— II » 10 n J
SW Pozor na ime izdelka, Izdelovatelja in varstveno znamko ! affi
Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Vikt. Hauser, H. Gutt.
r , VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani.


^o^BridarOžbiTsiMinilaši^efšaa


Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske
Ciril in Metodove vžisoliee
ki so priznano najboljše.
Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani.
VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani.

______^ic=yz<.Udil<jfc; —-
s^^idrdmigrrsWCirilàigMl^lI
Izborno
olajšuje bolečine, zadržuje vnetje in učinkuje antiseptično.
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano
Draško, domače mazilo
vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica stane 70 v. Proti preplačilu K 3'16 se pošljejo štiri pušice, za K 7’— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije.
Pozor na ime izdelka ter iz-
delovatelja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga:
B. FRSGNER, C. in Kr. H MMj
lekarna „Pri črnem orlu“
Prago, Mola strano, vogal Nerudove ulice št. 203.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu »Pri angelu«, P. Hauser, H. Gutt, Vikt. Hauser.
HiSlfeSSB'Sf'SS	s^u^l)e v kakem župnišču ali
Hta&i drugod. Oglasila sprejme uprav-
ništvo „Mira“ št. 59.
Lepo in praktično božično darilo
za vsakega!
Podarimo 3000 parov čevljev.
Odločili smo se, v svrho uvedbe naših izvrstnih chevr. usnjatih čevljev podariti 3000 parov, samo proti povračilu delavskega plačila K 14-— za tri pare čevljev. Naši čevlji so zelo elegantni, iz najboljšega usnja (moderna fasona, trpežni) in stanejo sicer trije pari K 36—. S temi čevlji Vas torej v resnici obdarimo in stavimo pri tem samo pogoj, da priporočate pri svojih znancih čevlje iz naše tovarne. Jasno Vam bo, da Vam pošljemo res le dobre in brezpogrešne čevlje, ker računamo le z Vašim priporočilom na na-daljno kupčijo in nameravamo šele iz teh dobivati dobička. Te čevlje podarujemo samo do 31. decembra. Brezpogojno se priporoča, da iste takoj naročite, ker dobivamo mnogo povpraševanj po naših gratis-čevljih in več kot 3000 parov absolutno ne moremo podariti. Naročila bodo po vrsti, kakor so došla, efektu-irana; kakor hitro bo 3000 parov podarjenih, bomo to naznanili, ker kakor hitro se to zgodi, stanejo 3 pari čevljev K 36'—. Za enkrat pa dobite za samo K 14-— tri pare čevljev, s katerimi boste gotovo zelo zadovoljni. Pošljemo Vam čisto po Vaši volji čevlje za moške ali dame iz najboljšega usnja v vsaki od Vas željeni številki ali vsako centimetrsko mero. Če ne bi ugajali, vzamemo čevlje drage volje nazaj, da je vsak riziko popolnoma izključen. Čevlje pošiljamo po povzetju ali proti predplačilu. Naročila je nasloviti na
Touarna čeuijev u Osioiecimu št. 292, Husfriia.
Slovenci, kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v „Miru“!
Hotel Trabesinger u Celovcu
Uelihonška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočuieio v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo	pozimi
služi 1%.VC|J1|ÌI9 V.C5 zakurjeno.
sp,S‘„. senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Helike doorans za sfrcsie in uesgiice.
pošilja zastonj in poštnine prosto svoj letošnji
BOŽIČNI KATALOG
ki obsega vsa polja slovenske literature.
.— -- — Prosimo zahtevati! -— - —=
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
Ccnlraia v LiRiiliii. PoiMce v Snlieln, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-- za komad. Tiske srečke s 4 (>/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10‘— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. aauirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.