Zbornik povzetkov znanstvenih prispevkov EKONOMIJA 2022 Posvetovanje o neenakosti in negotovosti v družbi in gospodarstvu Maribor Društvo ekonomistov Maribor 2022 https://demb.si/ Zbornik povzetkov znanstvenih prispevkov Uredili Mojca Duh , Andreja Primec in Dejan Romih Tehnično uredil Dejan Romih Lektoriral Mitja Brünec Založilo Društvo ekonomistov Maribor 2022 Licenčni pogoji Vsebina zbornika je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja javnosti za komercialni namen in nobene predelave. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 131860227 ISBN 978-961-6059-15-2 (PDF) 4 ORGANIZACIJSKI ODBOR Predsednik Mag. Dejan Romih, Univerza v Mariboru Podpredsednica Dr. Andreja Primec, Univerza v Mariboru Člani Mag. Aleš Borko, Nova Kreditna banka Maribor, d. d. Dr. Mojca Duh, Univerza v Mariboru Dr. Žan Jan Oplotnik, Univerza v Mariboru 5 PROGRAMSKI ODBOR Predsednik Dr. Žan Jan Oplotnik, Univerza v Mariboru Podpredsednik Mag. Dejan Romih, Univerza v Mariboru Člani Dr. Jernej Belak, Univerza v Mariboru Dr. Katja Crnogaj, Univerza v Mariboru Dr. Silvo Dajčman, Univerza v Mariboru Dr. Mojca Duh, Univerza v Mariboru Dr. Alenka Kavkler, Univerza v Mariboru Dr. France Križanič, EIPF, Ekonomski inštitut, d. o. o. Dr. Maša Mikola, Australian Childhood Foundation Dr. Gregor Polančič, Univerza v Mariboru Dr. Andreja Primec, Univerza v Mariboru Dr. Luka Zibelnik, Univerza v Ljubljani in Državna univerza v Clevelandu 6 SOORGANIZATORJI IN PARTNER POSVETOVANJA POSVETOVANJE: NEENAKOST IN NEGOTOVOST V DRUŽBI IN GOSPODARSTVU Soorganizatorji posvetovanja Center za slovenske študije, Državna univerza v Clevelandu, Cleveland, Združene države Amerike EIPF, Ekonomski inštitut, d. o. o., Ljubljana, Slovenija Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, Slovenija Partner posvetovanja Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana, Slovenija PREDAVANJE: LATINSKA AMERIKA KOT POSLOVNA PRILOŽNOST Soorganizatorji predavanja za študente Inštitut za gospodarsko sodelovanje med Srednjo Evropo in Latinsko Ameriko, Prebold, Slovenija Študentski svet Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija Študentski svet Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, Maribor, Slovenija 7 NAMESTO PREDGOVORA: TRADICIONALNO POSVETOVANJE EKONOMISTOV V MARIBORU Ekonomija 2022, Posvetovanje o neenakosti in negotovosti v družbi in gospodarstvu, je posvetovanje ekonomistov v Mariboru, ki ga organizira Društvo ekonomistov Maribor (ki ga vodi prof. dr. Žan Jan Oplotnik) v sodelovanju z Ekonomsko-poslovno fakulteto Univerze v Mariboru (ki jo vodi prof. dr. Polona Tominc). Letos sta soorganizatorici posvetovanja dve ugle-dni organizaciji: podjetje EIPF, Ekonomski inštitut, d. o. o., Ljubljana (ki ga vodi mag. Velimir Bole), in Center za slovenske študije Državne univerze v Clevelandu (ki ga vodi dr. Luka Zibelnik), partner pa Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana (ki jo vodi Blaž Brodnjak). Cilj društva ter programskega in organizacijskega odbora posvetovanja je, da bi srečanje članic in članov Društva ekonomistov Maribor postalo ugledno posvetovanje ekonomistk in ekonomistov v Sloveniji, ki bi po zgledu iz tujine pritegnilo pozornost strokovne javnosti. Na leto- šnjem posvetovanju sodeluje osem govornic in deset govornikov, na kar smo zelo ponosni. Dne 29. novembra 2022 je v okviru predpriprav na posvetovanje Ekonomija 2022 potekalo predavanje Latinska Amerika kot poslovna priložnost, ki ga je izvedel Anže Štupar z Inšti-tuta za gospodarsko sodelovanje med Srednjo Evropo in Latinsko Ameriko. Organizatorji do-godka so bili Društvo Ekonomistov Maribor, Inštitut za gospodarsko sodelovanje med Srednjo Evropo in Latinsko Ameriko (ki ga vodi Jose M. Estigarribia Vil asanti), Študentski svet Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru (ki ga vodi Nomi Hrast) in Študentski svet Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (ki ga vodi Matej Lino Pirc). Na tem mestu se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali pri organizaciji obeh dogodkov, ter vam želimo lepe božične in novoletne praznike. Mojca Duh, Andreja Primec in Dejan Romih 8 KAZALO Upravljanje in razkrivanje podnebnih, socialnih in upravljavskih tveganj v Sloveniji ..............10 Vpliv pandemije covida-19 na povečevanje neenakosti na slovenskem trga dela .................11 Vpliv podražitev na nakupno vedenje študentov v Sloveniji ..................................................12 Vpliv dohodkovne neenakosti na kakovost življenja ..............................................................13 Pogled na gospodarstvo: kje smo .........................................................................................14 Fiskalna vzdržnost v Sloveniji glede na naravo gospodarske krize .......................................15 Pravna negotovost pri določitvi zaposlitvenega statusa ........................................................16 Trajnostni razvoj družinskih podjetij v Sloveniji .....................................................................17 Vpliv gospodarskopolitične negotovosti na uvoz blaga in storitev v Združenih državah Amerike ................................................................................................................................18 Vpliv gospodarskopolitične negotovosti na potrošniško razpoloženje v Združenih državah Amerike ................................................................................................................................19 Vloga organizacij pri odpravljanju neenakosti in negotovosti v družbi in gospodarstvu .........20 9 UPRAVLJANJE IN RAZKRIVANJE PODNEBNIH, SOCIALNIH IN UPRAVLJAVSKIH TVEGANJ V SLOVENIJI Matic Čufar* Univerza v Mariboru, Maribor, Slovenija matic.cufar@student.um.si Jernej Belak Univerza v Mariboru, Maribor, Slovenija jernej.belak@um.si Andreja Primec Univerza v Mariboru, Maribor, Slovenija andreja.primec@um.si Povzetek: Skladno z Direktivo 2014/95/EU o nefinančnem poročanju (NFRD) morajo dolo- čene gospodarske družbe poročati o svojem nefinančnem poslovanju. Med drugim morajo razkrivati podatke o tveganjih, povezanih z okolijsko, socialno in kadrovsko politiko ter politiko človekovih pravic in politiko boja proti korupciji in podkupovanju. Poleg razkrivanja podatkov o tveganjih morajo poročati tudi o načinu upravljanja s temi tveganji, kar družbam omogoča boljšo pripravljenost na prihajajoče izzive. V trenutnih okoliščinah podnebne, energetske in varnostne krize v EU in svetu je upravljanje s tovrstnimi tveganji še toliko pomembnejše, saj družbam zagotavlja učinkovitejše upravljanje (dobičkonosnost). Hkrati družbam nalaga »dol- žnost«, da svoje deležnike obravnavajo nediskriminatorno v smislu zagotavljanja spoštovanja človekovih in socialnih pravic ter varstva okolja. Namen prispevka je opisati zakonodajni okvir NFRD v zvezi z razkrivanjem določenih vrst tveganj ter ga primerjati s prakso izbranih slovenskih gospodarskih družb. Predvidevamo, da bodo rezultati raziskave skladni z zakonskimi za-htevami ter bodo izkazovali ustrezen interes gospodarskih družb za upravljanje s tovrstnimi tveganji. Ključne besede: nediskriminatornost, NFRD, trajnostno korporativno upravljanje, trajnostno poročilo, tveganje JEL: M14, Q01, Q56. * Dopisni avtor. 10 VPLIV PANDEMIJE COVIDA-19 NA POVEČEVANJE NEENAKOSTI NA SLOVENSKEM TRGA DELA Nejc Fir* Univerza v Mariboru, Maribor, Slovenija nejc.fir@um.si Darja Boršič Univerza v Mariboru, Maribor, Slovenija darja.borsic@um.si Povzetek: Pandemija covida-19 je povzročila velike družbeno-ekonomske spremembe, ki so bile zaznamovane z omejevalnimi ukrepi, nevarnostjo okužbe in negotovim razvojem dogodkov. Različne družbeno-ekonomske skupine so bile izpostavljene heterogenim učinkom pandemije, ki so jih določale zmožnosti absorpcije gospodarskega šoka. Heterogenost učinkov pandemije na trg dela je razvidna pri delitvi delovne sile po spolu in ravni izobrazbe ter pri delitvi trga dela na posamezne gospodarske sektorje. Najbolj izpostavljeni so bili kontaktno intenzivni sektorji, ki imajo zaradi svojih temeljnih značilnosti oteženo ali celo onemogočeno zmožnost opravljanja dela na domu. Stopnja brezposelnosti se je v Sloveniji med pandemijo najbolj povečala med osebami z osnovnošolsko izobrazbo, med katerimi so bile relativno najbolj izpostavljene ženske. Na drugi strani se število zaposlenih z visokošolsko izobrazbo ni bistveno spreminjalo, čeprav se je njihovo število povečalo relativno bolj pri moških kot pri ženskah. Pri neaktivnem prebivalstvu izstopa predvsem povečanje števila neaktivnih žensk z visokošolsko izobrazbo. Slednja gibanja potrjujejo povečevanje neenakosti med spoloma in neenakost med ljudmi glede na stopnjo izobrazbe. Ključne besede: neenakost, pandemija covida-19, Slovenija, trg dela. JEL: J21, D63, I24. * Dopisni avtor. 11 VPLIV PODRAŽITEV NA NAKUPNO VEDENJE ŠTUDENTOV V SLOVENIJI Tadeja Kraner Šumenjak Univerza v Mariboru, Maribor tadeja.kraner@um.si Vilma Sem Univerza v Mariboru, Maribor vilma.sem@um.si Dejan Romih* Univerza v Mariboru, Maribor dejan.romih@um.si Povzetek: V tem prispevku proučujemo vpliv podražitev na nakupno vedenje študentov v Sloveniji, pri čemer se omejujemo na študente štirih članic Univerze v Mariboru. Na osnovi ankete, ki smo jo izvedli novembra 2022, smo ugotovili, da so zadnje podražitve vplivale na nakupno vedenje študentov, kar smo pričakovali glede na tuje ugotovitve. Rezultati ankete so uporabni za namene oblikovanja gospodarske in socialne politike v Sloveniji. Ključne besede: nakupno vedenje, podražitev, Slovenija, študent. JEL: D12, E31. * Dopisni avtor. 12 VPLIV DOHODKOVNE NEENAKOSTI NA KAKOVOST ŽIVLJENJA Klavdij Logožar Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta klavdij.logozar@um.si Povzetek: Spremembe dohodkovne neenakosti se odražajo tako v gospodarskem in politič- nem položaju držav kot v spremembah ravni neenakosti znotraj posameznih držav. V državah z visoko dohodkovno neenakostjo sta večji tudi družbena neenakost in družbena razslojenost. Dohodkovna neenakost vpliva na veliko družbeno-ekonomskih dejavnikov, ki opredeljujejo kakovost življenja. V nerazvitih gospodarstvih so za višjo kakovost življenja pomembne materi-alne dobrine, v srednje razvitih gospodarstvih sta pomembna dostopnost in kakovost izobra- ževalnih sistemov, v bogatih gospodarstvih pa so pomembne zdravje in zdravstvene storitve. V tem prispevku analiziramo vpliv dohodkovne neenakosti na nekatere izmed dejavnikov ka-kovosti življenja, kot so pričakovana življenjska doba, zdravje, sreča, izobrazba in skrb za okolje. Ključne besede: dohodkovna neenakost, ekonomski razvoj, kakovost življenja. JEL: D31, D63, P36. 13 POGLED NA GOSPODARSTVO: KJE SMO Alex Masten* Interenergo, energetski inženiring, d. o. o., Ljubljana, Slovenija alex.masten@interenergo.si Nick Masten GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d. o. o., Krško, Slovenija nick.masten@gen-i.si Povzetek: V prispevku obravnavava gospodarske razmere, pri čemer uporabljava podatke, ki so dostopni na spletu. Na kratek in enostaven način predstaviva nekatere vidike gospodarskega dogajanja in razvoj posameznih gospodarskih dogodkov, ki so odločilno vplivali na trenutne razmere na trgu. Predstavljeni dejavniki so pokazatelji dogajanja v preteklih letih in mo-rebiti nakazujejo smernice za prihodnje razpoloženje. Ker so dogodki v današnjem gospodarskem okolju nadvse kompleksni, se osredotočava na to, da obravnavane dogodke predstaviva in opiševa čim natančneje. Prispevek obsega kratek pregled monetarnih in gospodarskih ak-tivnosti v ZDA s poudarkom na prepoznanih vzorcih ter časovnem sosledju dogodkov na ka-pitalskih trgih. Ključne besede: gospodarski dogodek, gospodarski obeti, gospodarstvo. JEL: B22, E40, G00. * Dopisni avtor. 14 FISKALNA VZDRŽNOST V SLOVENIJI GLEDE NA NARAVO GOSPODARSKE KRIZE Ana Milanez Ministrstvo za finance Republike Slovenije ana.milanez@gov.si. Povzetek: Vpliv gospodarske krize na fiskalno vzdržnost je v veliki meri odvisen od narave in obsega šoka, moči okrevanja ter odziva ekonomske politike v smislu pravočasnosti in ustrez-nosti. Slovenija ima izrazitejši gospodarski ciklus od povprečja evrskega območja, ekonomska konvergenca pa je bila začasno prekinjena med veliko recesijo. Zaskrbljujoče so tudi relativno nizka raven investicij in omejitve na strani ponudbe delovne sile, kar bi lahko povzročilo struk-turno upočasnitev potencialne rasti. Skrb vzbujata tudi hitrejše kopičenje javnega dolga in širši primanjkljaj, kljub temu da sta razmerje med dolgom in bruto domačim proizvodom ter raven javne porabe pod povprečjem evrskega območja. Slovenijo je kriza evrskega območja močno prizadela, po drugi strani pa je zabeležila enega najmočnejših okrevanj po krizi covida-19. Negotovost glede trajanja in razsežnosti trenutne energetske krize je velika, s tem pa tudi negotovost glede njenega vpliva na javnofinančno vzdržnost. Fiskalni stresni test za Slovenijo kaže, da je ključnega pomena, da ob negativnem šoku trend rasti BDP ostane nespremenjen, nominalni BDP v doglednem času preseže predkrizno raven in se kreditno tveganje ne poveča. Ključne besede: gospodarska kriza, javnofinančna vzdržnost, Slovenija, stresni test. JEL: E32, E37, E62. Povzetek znanstvenega prispevka ne predstavlja stališča Ministrstva za finance. 15 PRAVNA NEGOTOVOST PRI DOLOČITVI ZAPOSLITVENEGA STATUSA Aljoša Polajžar Univerza v Mariboru, Maribor, Slovenija aljosa.polajzar@um.si Povzetek: V tem prispevku obravnavam pravno negotovost pri določitvi zaposlitvenega statusa oseb na primeru platforme Uber. Kot izhaja iz literature, je obstoj delovnega razmerja negotov, saj se v luči posebne organizacije delovnega procesa (med drugim) lahko vozniki sami odločajo, kdaj in koliko časa bodo delali. Zastavil sem si tezo, da pravica voznikov Uberja – da se sami odločajo, kdaj in koliko časa bodo delali – sama po sebi ne izključuje možnosti obstoja delovnega razmerja. Raziskava temelji na analizi javno dostopnih nacionalnih in evrop-skih pravnih virov (uporaba normativno-dogmatične in primerjalno-pravne metode). Ugotovil sem, da tako iz obravnavane sodne prakse kot iz predloga Direktive EU o platformnem delu izhaja, da je voznikova pravica do odločanja, kdaj in koliko časa bo delal, eden izmed upošte-vanih kriterijev – ob čemer pa je izrecno poudarjeno, da tudi obstoj te pravice ne izključuje možnosti obstoja delovnega razmerja med Uberjem in voznikom. Nazadnje ugotavljam, da z namenom (med drugim) reševanja pravne negotovosti na tem področju predlog Direktive o platformnem delu določa specialne kriterije za obstoj domneve delovnega razmerja med plat-formo in delavcem. Ključne besede: delovno razmerje, Direktiva o platformnem delu, platformno delo, samoza-poslen. JEL: J41, J83, K31. 16 TRAJNOSTNI RAZVOJ DRUŽINSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI Andreja Primec* Univerza v Mariboru, Maribor, Slovenija andreja.primec@um.si Mojca Duh Univerza v Mariboru, Maribor, Slovenija mojca.duh@um.si Povzetek: Evropska unija je pripravila sveženj nove zakonodaje o trajnostnem korporativnem upravljanju podjetij. Njen namen je vzpodbujati podjetja, da bi poleg ustvarjanja dobička dose-gala tudi druge cilje – cilje trajnostnega razvoja gospodarstva in družbe kot celote. V negotovih okoliščinah podnebne, energetske, varnostne krize ipd., ki neenakosti v družbi le še poglab-ljajo, so nove obveznosti podjetij in vodstvenih organov v zvezi z upravljanjem škodljivih vplivov na človekove pravice in okolje še toliko pomembnejše. Čeprav je izpostavljeni zakonodajni okvir v prvi vrsti namenjen velikim in javnim podjetjem, se nova zakonodaja usmerja tudi k zasebnim podjetjem in vsaj posredno tudi k majhnim in srednjim podjetjem. Ob dejstvu, da je 83 odstotkov vseh podjetij v Sloveniji v družinski lasti, se zastavlja vprašanje, kako so sloven-ska družinska podjetja pripravljena na izzive trajnostnega razvoja. V prispevku bomo predsta-vili rezultate kvalitativne raziskave o trajnostni usmeritvi slovenskih družinskih podjetij. Ključne besede: družinsko podjetje, trajnostni razvoj, trajnostno korporativno upravljanje, štu-dija primera JEL: K20, K22, L20. * Dopisna avtorica. 17 VPLIV GOSPODARSKOPOLITIČNE NEGOTOVOSTI NA UVOZ BLAGA IN STORITEV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE Dejan Romih Univerza v Mariboru, Maribor, Slovenija dejan.romih@um.si Povzetek: V tem prispevku proučujem vpliv gospodarskopolitične negotovosti na uvoz blaga in storitev v Združenih državah Amerike, pri čemer uporabljam vektorski avtoregresijski model. Na osnovi mesečnih podatkov za obdobje od 1992 do 2022 sem ugotovil, da šok gospodarskopolitične negotovosti vpliva na zmanjšanje uvoza blaga in storitev v Združenih državah Amerike, kar je v skladu s tujimi ugotovitvami. Ta prispevek prispeva k literaturi v slovenskem jeziku o vplivu gospodarskopolitične negotovosti na gospodarstvo. Ključne besede: gospodarska politika, negotovost, uvoz blaga in storitev, vektorski avtoregresijski model, Združene države Amerike. JEL: E61, F14, O51. 18 VPLIV GOSPODARSKOPOLITIČNE NEGOTOVOSTI NA POTROŠNIŠKO RAZPOLOŽENJE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE Dejan Romih* Univerza v Mariboru, Maribor, Slovenija dejan.romih@um.si Amir Fekrazad Texas A&M University-San Antonio, San Antonio, Teksas, Združene države Amerike afekrazad@tamusa.edu Povzetek: V tem prispevku proučujeva vpliv gospodarskopolitične negotovosti na potrošniško razpoloženje v Združenih državah Amerike. Na osnovi mesečnih podatkov za obdobje 1999– 2022 sva ugotovila, da šok gospodarskopolitične negotovosti vpliva na poslabšanje potrošni- škega razpoloženja v Združenih državah Amerike, kar sva pričakovala. Ta prispevek prispeva k literaturi o vplivu gospodarskopolitične negotovosti na gospodarstvo. Ključne besede: gospodarska politika, negotovost, potrošniško razpoloženje, vektorski avtoregresijski model, Združene države Amerike. JEL: D12, E61, O51. * Dopisni avtor. 19 VLOGA ORGANIZACIJ PRI ODPRAVLJANJU NEENAKOSTI IN NEGOTOVOSTI V DRUŽBI IN GOSPODARSTVU Nomi Hrast Univerza v Mariboru, Maribor, Slovenija nomi.hrast@student.um.si Tjaša Štrukelj* Univerza v Mariboru, Maribor, Slovenija tjasa.strukelj@um.si Povzetek: Človeštvo v svoji zgodovini kaže na mnoge poskuse ustvarjanja družbene in gospodarske enakosti ter gotovosti pripadnikov gospodarstva in družbe. Ne glede na mnoge modele, ki jih je človeštvo v preteklosti razvilo, pa se v sodobnem svetu še vedno soočamo z neenakostjo in negotovostjo, tako v družbi kot gospodarstvu. V prispevku zato raziskujemo vlogo organizacij pri vzpostavitvi trajnostnega razvoja in izpostavljamo, da je organizacija ključna vez med osebno in družbeno odgovornostjo. Tako predlagamo, da zastavi odgovorno upravljanje ter v strateške razvojne usmeritve vključi trajnostni razvoj in družbeno odgovornost. Izhajamo iz osebnega (mikro) vidika, ki skozi organizacijo (mezo vidik) vpliva na družbeni in gospodarski (makro) vidik, ter pri tem izpostavljamo vlogo organizacij pri odpravljanju neenakosti in negotovosti v družbi in gospodarstvu na primeru javne, neprofitne organizacije. Ključne besede: družbena odgovornost, organizacija, upravljanje, strateški razvoj, trajnostni razvoj. JEL: L21, L30, M14. * Dopisna avtorica. 20