oo. SieviiKa. Trst, v sredo dne 9. decembra 1903. Tečaj XXVIII tudi Izhaja vsak dan ne-i' Ii.ih in praznikih <>h uri. ol> ponedeljkih ob i*, nri zjutraj. " Posamezne številke prodajajo po 3 novč. stotinki t mn"5'ii ti>i>ukaruali v T:>tu in okulici. Ljubljani. tiorici. Olji. Kranjn. Maribor«. Olovca. Idriji. >t. Petru. Sežani, Nitbr^r.ini. Novenime^tu itd. O g La*« in naročbe -prejema uprava Iihui ..Edinost", ■lica Mo(in piccolo štv. 7. Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Od«1 og-tjaam lfi ntorink na trimo petit: poslanice, osmrtnice, javm- zahvale in domači oglasi po pogodbi. __TELEFON" štv. S70. Edinost Glasilo političnega društva Edinost- za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 kr=n. 3 mesece 6 kron. Nh naroebe brez doposlane naročnine se ue ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na -e.hu^vo ^"Jovane pisma se ne sprejemajo m rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Usta UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. - Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. Spnščenje t morje avstrijske vojne ladije. PULI S. Danes ob 10. uri zjutraj spustili so v tukajšnjem vojaškem arsenala v morje novozgrajen križar »Sanct Georg«. Kumcval je ar-vinja« jaiastavlje*- THŽIĆ s. Ker je jez me<< Pieris Turjakom in V illo V i ceo ti no na več mestik predrla voda, je na progi Tržič Ćervinjan od vče-rti naprej ves promet zaustavljen. Na delnrli prhali Tržič Pieris-Turjak in Vilia Vicen-tina-Oervinjan se lokalni oe^ni in tovorai promet opravlja i vlaki št. i d "0O1 ter št. 61 s in GRADIŠČE 8. Namestnik gre* Go*~» ei je danes v družbi višjega stavbenega svetnika forenfce, namestaiškega svetnika Fa brisa in stavbenega Bvetnika ona vije ogledal preplovljeno ozemlje ob«':in Turjak in ** v. Kaneijan-PieriB. Po tff povoda ji je največ poškodovana ozimina. Odpu^ernje osrskih vlaških tretje W ■IktT. DUNAJ h. Vojno ministerstv« je včeraj izdalo naredi*) glede pripravljalnih odre-deb za odpuščanje vojakovSretjeletaikov, re-krutiraorii v deielah ogrske krone in glede ejH.polnjeaja vsled tega navstalih praznin v vojski. V ta nanen se ima o oni rezervisti, ki so prihodnjo leto dolžni priti oa vojaške vaje. pozvati na 'J* duevao služkcvanje i9 4. januvaija 1H<Š4. V prvi vrsti pa se morajo pozvati na vaje oajmlajši nadomestni rezervisti in «k*r predvsem oni, ki so bili uvrščeni v nadomestno reservo vsled nezadostne sposobnosti ali vsled že dopolnjenega števila novincev- še le potem, k« bi teli ne bile Jo volj, pozvati se imajo na vaje rezervisti. Demisija srbskega finančnega (Ministra. BELGRAD *S Finančni minister je odstopil, ker je ministerski svet odklonil od njega predlagane prihranke v proračunu. BELGRAD 8. Finančni minister Rado-vanov:«' je preklical svojo demisijo. Hrvatska resnlkobrna deputaefja v Budimpešti. BUDIMPEŠTA S. Ogrska korespon-denčoa pisarna javlja iz Zagreba : Hrvatska regnikularna deputacija je za v četrtek, dne 10. t. m. sklicana v Budimpešto. Sarafov v Belsrradn. BKLGRAD S. Zatrjuje se z gotovostjo, la prispe Sarafov v četrtek semkaj. Povcdenj v JfitroTiel. BELGRAD 8. Vsled izstopa Save je srbska Mitrovica in več drugih krajev preplavljenih. »aiid/tireso tpra>a»je. PEKING 8. Rfuterjeva pisarna javlja: PO I) L I STE K. Ženska tridesetih let. Francoski spisal: Honore de Balzac. Poslovenil K. Z. V. (67) Dvojno snidenje. »Vajena sem jih«, je odgovorila. »Samo mej prvim ^m trepetala... A sedaj je moja iuša ustvarjena za to nevarnost, -ama... sem Vaša hči«, ljubim«. »A če pogine ?« »Poginem tudi jaz«. »In tvoji otroci ?« »Sinovi Oceana so dele živJjecje svojih starišev... Naše žitje je jedno ter se ne da cepiti. Vsi živimo isto življenje, vsi smo vpi-ani na isti strani, nas va?h Dos* ista ladij ca, to vemo«. >Torej ga ljubiš tako zelo, da ga predpostavljaš vsemu ?« »Vsemu!« je ponovila. »Ali tej tajnosti Odlični kitajski uradniki zatrjujejo, da name- tamošnji sultan s 400 možmi. Po daljšem ruje Kitaj skleniti z Rusijo dogovor glede j pogajanju izjavil je sultan, naj odloči orožje, uprave Mandžurije. Pričakuje se, da bo do- • Došlo je na to do boja v katerem je bil govor obsegal privoljenje večini onih dodat-; Grant ranjen in jeden angležki mornar ubit. nih pogojev, katere je prej etavila Rusija, Ladija »Moha\vk« odplula je nato v Aden. da odpokliče svoje čete iz Mandžurije. Nadalje |>ripozna Rusija nominelno suvereniteto Kitaja nad Mandžurijo, medtem ko Kitajska dovoli Rusiji posvetovalen glas na vladi. Vihar na morju. ORAN 8. Kadi silnih viharjev na morju dohajajo ladije z velikimi zamudami. tJhod in izbi>i iz pristanišča je »emogeč. Neka an-gležka ladija je ponesrečila na obrežju Tenes, osobje iste pa je bilo rešeno. Štrajk! na Španjsketn. Štrajk v Lvouu. LYON 8. Stopilo je v štrajk 2000 apreterjev in barvarjev svile. Ist; zahtevajo zvijanje dnin in ureditev delavnega časa. Predpohidne uprizorili so štrajkovci več malih demonstracij. Postajanja glede ustanovitve petrolejnega kartela. FRAXKFURT n/M. 8. »Frankfurter Zeitung« piše: Med 10. in 15. decembrom vršila se bodo v Berolinu posvetovanja glede BARCELONA 8. Tiskarski vajenci bo ustanovitve petrolejnega kartela. Istih se stopili v štrajk. Došlo je do izgredov, vsled [udeleže najprej zastopniki amerikanskih in , česar je bilo nekoliko štrajkovcev zaprtih. ; avstrijskih interesentov, med tem ko pristo-Smrt Mgležkesa fil«cofa. i pij o ruski interesenti bržkone še le tedaj, ko LONDON Filozcf Herbert ^Spencer \ bodo pogajanja že nekoliko napredovala, je danes predpoludne umrl. Kralj Alfonz T Lizboni. Izgredi ▼ B*rdea«rxu. LIZBONA 8. Dospela je Bemkaj divizija BORDEAUX 8. VTčeraj so se tu vršil« hrupne demonstracije proti uradu za posredovanje služb. (Redarstvo je rabilo orožje, i O tem je bile več oseb raajenih in med istimi nekatere težko. italijanski lastnik nfeit v deželi KIM 8. V današnjej seji komore je podtajnik v ministarstvu za vnanj« stvari, Fu-ginato na tozadevno vprašanje odgovarjal, da je imel poročnik Grabau v smislu bruseljske konference nalogo ondzorovati obrežje dežele Somalov, v svrho prepreČenja trgovine z orožjem s to deželo. Ko je Grabau se svojo četo prišel pred kraj Durbo, branil se je načelnik tega kraja dvigniti italijansko zastavo. Na to so italijanski vojaki začeli streljati proti Durbu, v katerej bitki je bil ubit poročnik Grabau. Podtajnik je dodal, da bodo krivci kaznovani ter da ugled Italije »e bo vsled tega dogodka prav nič oškodo- protest proti dogodkom v Jnomostu. Udeležba je bila menda bolj pičla in cel6 po nenavadno hladnem poročilu v »Piccolu« bi bilo soditi, da se je vsa manifestacija gibala v precej skromnih mejah. Predsedoval je podpredsednik društva dr. Spadoni, da je enkrat je otemnela zvezda, ki izhaja ob Spree-i, še enkrat da seje vzdignila nemška palica, ki še zadela prsa italijanske mladine, še enkrat da je negostoljubni Inomcst uprizoril divji lov na Italijane. V resoluciji, predloženi po predsedniku protestujejo proti kršenju državljanske svobode, proti temu, da se še ni ustanovilo italijansko vseučilišče, da ne pn-poznavajo študije dovršene v Italiji, proti prepovedi svobodnih tečajev v Inomostu, proti nasilju v Inomostu, proti dijakom m proti profesorju DegubernatistT. V imenu dijakov Be je pridružil Gari-baldi Appolonio, a končno, ali značilno kratko besedo je imel tir. Venezian, Ki je pogrel staro — pretvezo, da si tudi mi Slovani hočemo prilastiti od njihove zemlje in je pozival: »Bodimo v miru z vsemi in držimo svoj smodnik na suhem!« Po tem apelu modrega vojskovodje so se z bo rova le i razšli, a nekaj njih — izlasti mladine — jih je odšlo predr oziroma v hotel Evropa, da uprizore demonstracijo proti Siidinarckovcem, kakor smo zadušnica za umorjeno srbsko kraljevo dvo- sporočili že včeraj. Od vseh 'JI aretirancev jieo. Maso so priredile sestre umorjene so le ecega pridržali v zaporih, ker je ob-kraljice. dolžen, da je kričal »abbasso PAustria!« Nova vlada na Španjskem. i _________^ - ____ j_____ ■ f\DR[D ,8- vt TIu ,zjav'k"erVe! Položaj na Ogrskem. ministerski predsednik Maura podal v ko- ' mori in senatu glede menjičnega kurza, na- P red včeraj nji m je ogrska zbornica iz- meruje vlada, ako bi se izvedenju tozadev- ve^a uadaljno konsekvenco kapitulacije vla-nega načrta stavile zapreke, predložiti nov Prec* opozicijo: razveljavila je svoj načrt. lastni sklep (ki je bil toli razsrdil opozicijo) španskih vojnih ladij, da počaka na kralja Alfonza. Maša mulušftica za nmoijeno srbsko kraljevo dvojico. BELGRAD 8. Z dovoljenjem vlade čitala se je danes na starem pokopališču maša MADRID 8. V današnjej seji komore izjavil je vodja republikanske stranke Sal-meron, da njegova stranka opusti obstrukcijo. Ministerski predsednik je v programnem o dveh sejah na dan. : In vendar tudi ti fenomenalni in od strani grofa Tisze naravnost nepričakovani vspehi za opozicijo niso prinesli še popolnega govoru izjavil, da bo vlada nadaljevala v pomirjenja. van. Zbornica je na to izrekla sožalje sorod- \ najobširnejšem proučevanju vprašanja o me- Še je opozicijonalnih elementov, ki ho- nikom poročnika Grabaua. j ničnem kurzu. oejo še dalje skušati z obstrukcijskim posto- (Op. ured. : Poročnik Grabau imel je panjem. Ugronova skupina je takoj v predvčerajšnji seji zbornice zastavila z obstruk- Bltlea mej Kitajci in Chunehuzl. izkrcati v vas Vieira — dežela Somalov v PORT ARTTJR 8. Kitajske vladne čete, severo-vshodni Afriki — dva urojenca ter se odposlane proti Chunchuzom, so iste prema- ^ Kečkemetu pa je bil javen shod, na podati potem do Bendera. Ko je ladija gale. Glasom kitajskih uradnih poročil so katerem je znani opozicijonalni poslanec »Antilope« pod poveljništvom poročnika Gra- Chunchuzi zgubili 200 mrtvih in ravno toliko Lengvel izjavil, da obžaljuje sklep Košu to ve baua došla do Durba — ki je pod »talijan- ranjenih. Btranke, ker je uverjen, da bi se bilo z naškim protektoratom — in ni tam vihrala JfalijaitSki kralj Z3 StiaCedOIISke' ^aUevanjem opstrukcije še marsikaj doseglo italijanska zastava, pozval je Grabau načel- bCgttSICC* ^ možao 8e9tavit* primerno obstruk- nika, naj isto dvigne. Ker se to ni zgodilo prišlo je do bitke, v kateri je bil Grabau ubit,) ADEN 8. Reuterjeva pisarna javlja : RIM 8. Kralj je ministru za vnanje . cijsko skupino, bi tudi on nadaljeval z bo- stvari, Tittoniju izročil 10.000 frankov v to, da jih isti, potom italijanskega diplomatič- . , .. __ , , . .. . . ne^a zastopnika v Sredcu, razdeli mej dru-Angležka vojna ladija »Mohawk« bila je od- ^ macedoD8kih beg(U10ev. poslaua v Durbo, da preišče zadevo ubitega jem. Shod je vsprejel sklep, ki obžaljuje zaključek Kcšutove stranke t9r poživlja opozicijo na nadaljevanje boja. italijanskega poročnika Grabaua. Ko je poveljnik vojne lad je, Grant, v spremstu 60 mož stopil na suho, stopil mu je nasproti društva shod. sklican po društvu »Patria« v Jtrvatski sabor Protesti in demonstracije. Ue snide dne 15. t. m. Službene novine so Predsinoči je bil v dvorani filharmoničnega že prijavile dotično kraljevo pismo. Glavni ali merda jedini razlog sklicanju sabora je m jaz je dedala, »in ga in nevarnosti. on t ne pridemo do dna. Glejte to ljubo dete, tudi »Helena«, je odvrnil general resno, v njem je on!« »nekoliko milj smo oddaljeni od Fran- »Na to je z nenavadno prisrčnostjo pri- coeke«. tisnila k sebi Abelna in mu strastno poljub- ; Strepetavši je pogledala ekozi kajitino ljala lice in lase... okno, kažoča na neizmerno zeleno vodno gla- »Vendar«, je dejal general, »ne poza- djno prostranega morja. bi m, da je dal pometati devet oseb v r -j - - j •. J r , o moje domovine«, je odgovorila in morje«. udarila z nožico ob preprogo. »To je brezdvomno moral«, je odgovo- ... ., , t . ... i rr *Alt ne pndes pogledat matere, seBtre rila, »kajti on ie usmiljen m plemenit. Ko-1. . a r , , , , . . - in bratov?« - likor le možno malo krvi }»reliv*a z.a ohrani- te v in v korist malega sveta, katerega ščiti, >0 da<» Je rek,a 8 eolznim Sla80m' in svete reči, katero brani. Govorite z njim on žeh ,n če me more 8Premit.«. . o tem, kar se Vam dozdeva slabo, in vi-1 »Torej nimaš ničesar več, Helena«, je deli boste, da Vas prisili spremeniti svoje rekel 8tari voJak resno, »ne doma, ne nazore«. ^ rodbine ?« »In njegov zločin?« je rekel general, i »Negova žena sem«, je odgovorila s kakor bi govoril sam s seboj. »In kaj je ptkel druzega«, je vprašala, »Če ne osveta, večna osveta za neznatne prestopke jednega dneva ?« »Zgubljena si. On te je očaral in omamil. Zmešalo se ti je«. »Ostanite tu jeden dan, oče moj, in če ga hočete le poslušati in gledati ga boste ljubili«. ponosnim obrazom in plemenitim glasom. »V teku sedmih let mi ne prihaja prva sreča od njega«, je pridejala vzemsi očetovo roko in poljubovaje jo, »in to je prvo očitanje, ki je poslušam«. >In tvoja vest^?« »Moja vest! On sam je moja vest«. V tem hipu je močno zatrepetala. »Glejte ga«, je dejala, »Celo v boju poznam njegovega izmej vseli korakov na krovu«. In mahoma jo je zalila rdečica, povzro-čivši blesk njenih oči in potez, in njena polt je postala medlo bela... Sreča in ljubezen ste se izražali v njenih mišicah, njenih modrih žilah in v nesamovoljnem drhtenju vse njene osebice. Ta vzrok ganotja je ganil generala. Trenotek pezneje je v resnici vstopil gusar, sel v naslonjač, vzel najstarejšega sinčka ter se začel igrati z njim. Za trenotje je vladal molk ; kajti zamaknjen za hip v sanjarenje, podobno soparnemu občutku sanj, je opazoval general elegantno, vodomčevemu gnezdu podobno kajito, kjer je rodbina, zaupajoča v jednega samega moža, plavala že sedem let po oceanu, prevažana ekozi bojne nevarnosti in viharje, kakor vodi v življenju hišni oče domaži stan skozi socijalna zla... Začudeno je gledal svojo hčerko, fantastično podobo morske boginje v izobilju lepote in sreče, pred katere srčnimi zakladi, žarom oči in neopisno, v njej in okrog nje izraženi poeziji, so zatemneli vsi zakladi, ki so jo obdajali. (Pride še.) ta, da v tem m's'ci pOte<"s <» - meserna in- nju te delegacije edini ta cilj : da signorom, , kor amo si od svoje lasti obranili do seda- < emniteta in treba, da sabor votira vladi nadaljnjo indemniteto in pa podaljšanje stare fmancijelne pogodbe. Zasedanje bo torej povsem kratko. Že dejstvo, da se sabor sklicuje le par dni pred božičnimi prazniki, mora ]>ou£iti vsakogar, da vlada od daleč ne misli aa to, da bi pozvala sabor na pravo in res- zbora je g. Mandic tako-le obgovoril nagro- madeno občinstvo. Častiti zborovalci! Predstavil sem vam bil že dvojico odličnih slovanskih gostov, ki da oligarhiji, z nje beneškimi, ljudstvu in njosti, Zapomnite si, italijanska gospoda : svobodi sovražnimi tradicijami, ohrani dose- Slovani nieo nikdar, ne sezajo sedaj in ne bodo danjo politibko pozicijo; da jej ohrani še na segali nikdar po tuji listi ! Nikdar niso in ne dalje politično moč, vzdrževano le umetno ; z bodo gazili tujega prava in nikdar niso in ' sta Rus O r 1 o v e c in Bolgar S t o j a n- nasiljem, z vzkračanjem ustavnih svobod in nikdar ne bodo dušili tuje svobode. Edino : č e v, odposlanca makedonskih naših bratov-• • ^ 1 - i • — —kar so zahtevali, zahtevajo in bodo zahtevali nr^lnipp Slovenije je : da bodo mogli svobodno in mirno živeti pravic ! Tako prizadevanje je pa človeški umljivo izlasti v slučaju, ako je oni, ki go- nieno zakonodajno delo, na vršenje njegove, vori, gotov, da mu bodo oni, ki ga poslušajo kakor dobri sosedje italijanskemu narodu. v zmislu ustave naložene mu naloge. 6 let je minolo, odkar je potekla zadnja financi-jelna pogodba z Ogrsko in še danes ni možn< Brata-gosta prihajata iz prestolnice Slovenije, iz naše Ljubljane. Prihajata k nam, ker tam nista dobila dovoljenja za predavanje o trplje- Italijani se torej zagrešajo proti zgodovinski nju in mučeništvu naših bratov v Makedoniji resnici in se obremenjajo s činom krivičnosti, (Vskliki ogorčenja, katerih ne moremo pc- — vse slepo verjeli! Kako hvaležno in verno publiko imajo gospoda italijanski poslanci na svojih shodih, ako glede sovražtva stavljajo Slovane v pa- i natisniti iz razlogov, katerih ni težko uga- niti ugibati, kdaj se ti večni provizorji za-' o tem priča dejstvo, da ga ni bilo na občnem ralelo z Nemci. Ura dogodkov se urno pre- niti.) Gospoda moja! Kar se je dogodilo v menijo z zakoDom. To stanje je pogubno za zboru ni enega samega, ki bi bil vsaj malce mika naprej in zadnji čas je, da Italijani Ljubljani našima gostoma, je tako nezaslišano Hrvatsko: v avtonomnih poslih je zavladala pomajal z glavo v znak dvoma na vratolom- sami sebi postanejo prijatelji s tem, da od- in je takov udarec človekoljubju v obraz, da popoloa stagnacija in v gospodarstvu Bano- nem zatrdilu markija Polesinija, da so bili nehajo od krivice in zmote nasproti Slova- je sramotno ne le kranjskim bratom, ampak vine je navstal kaos. Razmere, ob katerih italijanski poslanci vsikdar branitelji tlačenih... nom. Kolikor dalje bodo vztrajali v zmoti, nam vsem. Jeden gospodov gostov vam bo Marveč so vsi burnim aplavzom zatrjevali tolike grenkeja bo kupa, ki jo bodo morali predaval o stanju v Makedoniji. Opozaijati svojo trdno vero. Njim, ki verujejo takim vendar izpiti prej ali slej: ko bodosiljeni pa vas moram, da nista prišla prosit pomoči trditvam, morejo gospodje pripovedovati, kar iskati pri Slovanih pomoči pred resnične nevar- za junake v Makedoniji. Oni imajo pušek, se to pot sestaje sabor, so tako motne in žalostne, da so celo gospodje v vladni stranki nekako poparjeni. Morda nikdar še — opaža »Obzor« opravičeno — ni tako bodla v oči potreba borbe za financijelno neodvisnost, ko nima uprava dežele gotovih dohodkov niti za hočejo. Ne čudimo Be torej gosp. Polesiniju in vsem onim, v katerem imenu je govoril, in nostjo proti resničnim sovražnikom ! vsakdanje potrebe, kamo-li, da bi jih imela mu — iskreno rečeno — ne zamerjamo to- za povspeševanje in povzdiganje javne blaginje ! Vsi javni posli leže ob tleh. To so usodne |x>3ledice financijelne zavisnosti Hrvatske od Ogrske. Deficitu v proračunu se je pridružil še moralni deficit v vsem javnem življenju, a najvidneji znak tega velikega moralnega deficita je sedanja večina mame-lukov v hrvatskem saboru. Dnevne novice. Občni in javni zbor političnega neJ° bedo- Za te brate in sestre prahu, svinca, bodal in junaško pest — oni ne potrebujejo naše pomoči. Prišla pa sta prosit bratske pomoči za onih 80.000 begun cev v kneževini Bolgarski, ki trpe najgroz- naše mo- društva »Edinost«. Včerajšnji dan sme po- ramo ^aj NekaJ sm0 Bic<* že storili, ti a- Resnost položaja na Balkanu. V Zagrebu izhajajoči »Novi Srbobran vaja vrsto dejstev, ki pričajo, kako veleresen je sedanji položaj na Balkanu. Politiško nebo nad Balkanom je zaoblačeno in napravlja vtis, tla ni daleč čas, ko začno sevati strele. Prva činjenica je, da se na železnici od Sarajeva do vztočne meje dela noč in da a. Na vsakem koraku je videti, kako se jim mudi. Ne štedi se ne denar ne trud. da ee le čim prej dogradi ta važna železnica. Mrzličavo vznemirjenje politiških in vojaških oblasti v Bosni je opažati tudi drugače na vseh straneh. Nenavadno naglico se vrš; asentacija konj za eventuvelne vojne potrebe. Vse to kaže na viharne dogodke. Tudi upravne oblasti se pripravljajo na te bodoče d< £<»(ike. Gledajo tudi, da bi »e približali narodu in govori se, da hočejo ubrati nov političen kurs, da bi jih dogodki ne zalotili nepripravljenih. V svei pošiljajo glas, da se mi-Ii zadovoljiti zahtevam Srbov in muslimanov glede cerkvene, šolske in verske avtonomij«". To je stara praksa avstrijske politike, da v očigled velikim dogodkom, dajajo ia in ona obećanja in — nade onim, preko katerih istrskem storil svoj zadnji izrek o »naravnem vodi pot dalje. Tako se ponavlja sedaj rudi prijateljstvu«, so mu jih ti »naravni prijate-v Rjeni, ko mečejo svoje poglede »do Mi-!1]1« od enega dne do druzega nakurili že liko, Ja je svoj čopič tako krepko pomakal v svoj politični lončič in dajal lepo rudečo barvo stvarem, ki so bile poprej v resnici litično društvo »Edinost« zopet zabeležiti s ali na zadosti. Se moramo poseči v žep in uprav žalostno blede. Zakaj bi si gospod ne ponosom v svojo kroniko. V ogromnem šte- povrne nam to bratsko ljubav dobri Bog! pomagali, ko si lahko in jih vrhu tega nič ne vilu so prihiteli tržaški Slovenci iz vseh slo- Na obrazili je bilo videti, kako globok stane?! Ijev, da čujejo njega sporočilo, a razprave — je bil utis teh beBed na zborovalce, a ko je Zato pa imajo tudi Italijani publiko, ki sei>n*ga izgledati kakor kakov politiški — marodćr ! odborniki: dr. J. Abram, dr. O. Rvbar, dr. G. Gregorin, dr. E. Siavik, dr. F. Brnčić, Ante Bogdanovic, Jakob Stanko Godina in t -tra ?i aanc. Dalje se obeča ločen je uprave Italijanov, ampak tudi Nemci! Će prvi te-od - dstva a nekaka decentralizacija uprave, pejo Italijane s »knuto«, jih pa Nemci teki bi zada la izraza v nekakih županijskih pejo se svojo nemško palico! Obojni, da so skupščinah. Ali »Novi Srbol»ran» zaključuje že celo s krvjo močili italijanska tla! Pole-enega dokaza ca tisto namišljeno naše sovražtvo. Boju proti italijanski politiki na naši strani ni uamen prisvajanje tuje lasti ali stremljenje po kakem nadvladju. V našem boju gre le za revind.kaeijo starega prava, gre za to, da se nam povrni, kar smo izgubili po krivdi neugodnih nam zgodovinskih dogodkov in kar nam je bilo z nasiljem ugrabljeno od naie lasti, in da si osiguramo za bodočnost, koli- Vekoslav Goriup, Ante Miklavec, Fran Šu- da > zatrdi1' da Je ral,a ženskega je- man, Josip Rože, Josip Urbančič, Ivan Ma- zika Da držaVnib urad,h na rija Bole in Josip Gregorič: pregledovalca iarskem POV8em ^dovolj,va -n da ti uradi s računov : Ivan Prelog in Gracijan Ste- slovenskimi strankami slovenski občujejo Ko- liko je dati vere temu zatrdilu gospoda kor- pančič. Ob točki »eventuvalnosti« smo čuli berja, moremo presoditi po tem, da se celo govor, katerega smo poslušali a pravo alaa.jo. na Kraojskem faktičoo gode aluC-a^ ,.odol,Di Zlata beseda je bila to izlasti zato, ker je tem,"Ie> ° katerem P»P<»™»»J8 »Slovenec. -i .i . A . • Na obč. deški v II. Bistrici je pribita nem- prihajala iz priprostih ust. .bran Andrej- J 1 ; . . . ^ V. * . , , , ska Einberulangskarte za nekega r rana c i c je tip tistega našega slovenskega ae- _ w f> ^3 t i b' ' tbT ta- lavca, a katerim se mi tržaški delavci toliko BoHtjaneica •• €/ko ( d 1 11 _ rr i_ i i .w • u-i t i- ako bi stavili, da ta dečko ne zna nemški ponašamo. Kako lepo logično je bil sestavljen * . . . t . ni ene same besedice! Ali na oni nemsKi ta govor: v premisah, razpletljaju in v za- . j pozivnici je vendar podpisano tudi »k. k. Bezirk3hauptmannschatc Adelsberg«, kateri ključku. Takega viharnega aplavza ni z morda še noben govornik iz priprostega na roda na naših shodih. urad je menda podrejen c. kr. deželnemu Na to pa je zborovale« Ante B o g d a-1 P^dsedništvu v Ljubljani, a to predsedn.štv* . , , . . , i menda ministru za notranje stvari — ar.n novic sprožil veleinteresantno, afctuvelno J * in izredno živahno razpravo, v katero so po- j Ko°r^erju ♦ Povsem umestno pripominja »Slovenec«: a segli predsednik in Mandic, dr. Matej P r e t n e r in dr. T r e s i 6 P a v i č i 6. \ Od nas tirjajo kri za državo, a niti tega Tako je prav, Ozirom na toli važna vpraša- ' nam ne govore v domačem jeziku nja, kakor je razmerje med italijanskim in Kolikor so nam znane razmere celo tur-slovanskim svetom, oziroma o borbi teh dveh ške oblasti kličejo svoje podložnike v službo svetov proti silnemu narodu, ki ga imenujemo germanstvo, naj se le krešejo iskre, ker a tem se bistrijo pojmi. Mi opozarjamo čita* telje sosebno na to razpravo, ki jo priobčimo v daljšem poročilu, kakor tudi druge razprave. Istotako izrazit kakor v svojem pozdravnem je bil profesor Mandir tudi v svojem zaključnem govoru iu ova<-ije, ki so mu jih prirejali zborovalci so bile v veliko zadoščenje njemu in vsemu odboru polit, društva »Edinost«. Zaključivši dnevni red javnega občnega v njih domačih slovanskih jezikih ! Torej tudi v tem pogledu se avstrijska vlada razlikuje od — turške ali ne ugodno! Niš »Narodni dom« pokrit. Z včerajšnjim dnevom je prišla ta monumentalna zgradba pod streho! »Tržaška posojilnica in hranilnica«, katere last je ta »Narodni dom«, nam je preskrbela skupno ognjišče, kakorsnega smo mi mestni Slovani krvavo potrebovali. Naše dobro ljudstvo se kar ne more nagledati te divne stavbe! — Staro in mlado, bogato in revno pričakuje nestrpno onega dne, ko se snidemo na od- prelje nam vsem že sedaj omiljenega »Na- suje bedo makedonskih beguncev. Pismu je rodnega domač. pridejana tudi fotografija skupine 472 begun- Naša vrla posojilnica in hranilnica si je cev, ki govori ve«, nego vse besede. To je to palačo postavila trajen spomenik in še cela tragedija XX. veka. G. profesor vsklika: puaai slovenski rodovi v Trstu se bodo s Koliko golih bo treba oblačiti, koliko lačnih hvaležnostjo spominjali onih mož, ki so nam nasititi ! — ter se obrača tudi do usmilje- s pomočjo posojilnice preskrbeli toli potrebno nega srca Slovencev, da bi pritekli bratom narodno ognjišče ! na pomoč. Danes, ob tej »a tržaške Slovane slovesni Ljubljanska dnevnika dostavljata : »Temu priliki ne moremo si kaj, da se ne sporni- pismu ne treba komentara. Naj hodi na nanj ano nagega arhitekta profesorja dr. Fabia- slov naših diplomatov, ki si pred tako grozno mja, katerega delo občudujejo ne le tržaški bedo maše ušesa in tiščijo oči. In tudi nas Slovani, nego i Neslovani, kateri vsi prizna- bi radi napravili gluhe in slepe za muke in vajo originalen in monumentalen stil ter trpljenje bratov naših ! A vedite, da v naših istotako ne smemo pozabiti naše domače prsih ne bijejo — turška erca! ■rtavbinake tvrdke Martelancev, katere so Tridesetletnica slovenskega posojil-1. ino in točno izvrševanje načrtov hvalijo in Bistva. »Slovenska zadruga« je v svoji po-ob&udtijejo istotako Slovani in Neslovani. Po slednji številki slavila najstarejše slovenske v-em mestu gre le en glas, da se tako ni še posojilnice in prinesla o njih spominske Črtice zidalo v Trstu ter da bi se morali Italijani in o njih ustanoviteljih pohvalno besedo ter od Slovencev učiti, kako se zida »La fortezza o nekaterih tudi sliko. Najstarejše slovenske slava« slovanska trdnjava), tako nazivajo posojilnice so v Ljubljani (obrtno pomožno Italijani že sedaj to našo krasno stavbo. Dal društvo), Ljutoinerci pri Sv. Jakobu v Rožni da bi ta naš »Narodni dom« bil res dolini na Koroškem, v Šoštanju, Mozirju in stuvanska trdnjava v vsakem oziru. Metliki. Živela naša tržaška posojilnica in hra- Pevsko društvo »Adrija« v Barkov- ni.niea, živel naš »Narodni dom« vsklikamo Ijah priredi dne 31. t. m. vsakoletni »Silvestrov večer« z raznovrstnim programom; v nedeljo dne 10. januvarja 1904. pa priredi koncertno veselico s petjem, godbo, drama- kar zblazneti. Skočil je proti vodnjaku in dva redarja — ki sta ga k sreči še za časa prijela — sta imela kaj opraviti, da sta mu ubranila skočiti v vodnjak. V žepu utopijenkinega krila so našli listek napisan s črnilom. Listek je napisan z jako energičnimi potezami, kar priča, da se pokojni ni tresla roka ko ga je pisala, t. j. le malo časa pred smrtjo, le stavki so nekako pretrgali. Listek se glasi : »Z bogom soprog moj! Moj s»n, tebi zadnji pozdrav. Radi one.... (tu označa osebo)....; oni so krivi moje smrti. Z bogom, z bogom soprog! Dragi sin.... poslednji pozdrav.... Ta listek netite na policijo«. Na željo Kocjanovo, so pustili truplo utopljenke doma. Pokojni je bilo 32 let. Po sklepu lista. Civilna agenta za macedonske reforme. DUNAJ 9. C. k. korespondenčna pi-sarna poroča iz Carigrada, da sta poslanika Rusije in Avstrije naznanila Porti imena t obeh civilnih agentov za macedonske reforme, ki sta : za Avstrijo generalni konzul Miiller, za Rusijo pa generalni konzul Demerik. GRL0B0L, KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi Pastigflie Prendini. Nad 40 leten vspch. Izdeluje P. Prendini, lekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd. Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno „Pastiglie Prendini", koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -= TRST EEEEEE^- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. iz dna od radosti prekipevajoče naše du*e o tej za vse Slovenstvo slovesni priliki. Zahvala. Globoko ganjena sočutjem, k a: ero ho izkazali tržaški Slovani nesrečnim tično predstavo in plesom. — Natanjčneji makedonskim bed nikom, izrekava v imenu vspored priobčimo pravočasno. Makedoncev avojo srčno zahvalo. Slovanom Za žensko podružnico sv. Cirila in balkanskega poluostrova so drage simpatije Metodija je podarila g.a Antonijeta Foerster, jratskega jim naroda. Midva se nadejava, da mesto šopka gospodični Milki JO K. «e tudi p > najinem odhodu srca tržaških Slo« Tatvina. Včeraj popoludne seje Lucjan vanov ne ohladi za osodo zasužnjenega in ScopI iz ulice Seminario št. 1. kratkočasil v orjpanega naroda; midva sva uverjena da »Fondo Coroneo« zijaje v razne tam postav- tr/ašai Slovani ostanejo vedno Slovani. Ijene šotore. Ko je že dolgo časa tam zijal, P. Orlovec. je hotel pogledati koliko je ura a ko je šel L. Stojančev. r roko v telovnikov žep, je revež grozno — i kr birokracija proti Slovencem, zazijal, še bolj je zazijal, nego je zijal prej S -tajerskega javljajo o naravnost neverjet- v tisto fetaro babo, ki pleše pred nekim istih nem izreku nekega visokega uradnika. Neki šotorov : ure ni imel več. Ko je dobro pre-- enaki davčni uradnik, katerega so bili mislil, je Lucjan prišel do prepričanja, da p -mli v nemški del dežele, ter je bil zaprosil, akoravno je njegova ura dobro Sla, vendar la V jr^ zopet premestili v domač kraj, je ni bilo mogoče, da bi bila sama odšla iz njego | d« il od načelnika deželne finančne oblasti vega žepa, ker jo je bil 011 iz previdnosti igovor, da naj si gospodje Slovenci pre- priklenil k telovniku £c srebrno verižico. — m - ijo, predno ae odločijo vstopiti v službo Ker pa tudi verižice ni bilo več na telovnik iav*kar*kemu uradu, da naj ne vstopajo v niku, ni bilo torej drugače mogoče, nego da nnančao služIjo, ako se v nemških krajih na mu je kdo drugi odklenil uro od telovnika čutijo srečne ! ter mu jo odnesel z verižico vred. — Na Tu »e torej od strani visokega ces. kr. podlagi tega prepričanja, ki je tudi naše, je uradnika z nečuvenim cinizmom uveljav'ja «el Lucjan na policijo ter itam prijavil ta-j t f'o br;i:alco in nekval fikovano-krivično na- tvino. Ura in verižica — obe srebrni — Bti Trgovina. če. 1, ki jo je nedavno proglasila nemško-na-»•ij »nalna »Grazer Tagespost« : bili vredni 21 kron. Samomor. V hiši Slovenci naj kopljejo krompir in vozijo gLa stanovala zakonska št. 304. v Hojami Jernej in Ivanka ! Kocjan z 10-letnim sinom. Že dne 4. t. m. Ta zatiteva od visoke uradniške strani, je Ivanka Kocjan zginila od doma. V jutro ia naj se slovenski uradniki čutijo srečne ocenjenega dne je še skuhala soprogu kavo, v nemških krajih, involvira pripoznanje, da a od tistega časa jo ni videl nibč" več. Mož e slovenskih uradnikov, katere premeščajo v je povpraševal pri sorodnikih in pri znancih, nemške kraje, mesto da bi jih puščali tam, a nikjer ni mogel zvedeti ničesar. Dejstvo, kjer so na svojem mestu in kjer morejo tja žena zapustila dom je pripisoval ne-vspe«no službovati med slovenskim lj«id- temu sporu, ki ga je njegova žena imela z -v Tu. Po tem pri poznanj u moremo oceniti nekim svojih sorodnikov. Ta spor je bil pa v^i 1'arizejstvo, ki je bilo obseženo v bese- prišel tako daleč, da je imelo tudi okrajno • iu:i znanega voditelja alpskih Nemcev v dr- sodišče opraviti žnjim in sicer se je imela /avnem zboru, češ, da je težava z namešča- ravno danes vršiti dotična obravnava. Kakor Kadi praznika nimamo tržaške in dunajske borzs ter tržnega poročila iz Budimpešte. Borzna poročila dne 8. decembra. Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 30/0 francozka renta 9.S.45, 5W„ italijanska renta 104.10. španski esterieur 89.H7, akcije otomanske banke 007. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice 734.—, Lombardi —.— unificirana turska renta $9.55, menjice na London 251.90, avstrijska zlata renta 102.50, ogrska 4°/0 zlata renta 102.50, Liinderbank —.—, turške srečke 137.25, pari/.ka banka 11.34, italijanske m?ridijonalne akcije 707.—, akcije Kio Tinto 12.52. Trdna. London. (Sklepi Konsolidiran dolg 89'V,c Lombanli 3Va» srebro 25.— spa laka renta 88 7« • ita-lijannka renta 103.—, tržni diskont 4. menjice 11a Dunaju 24.25. dohodki banke —.—, izplačila banke — —. Trdna Tržna poročila 8. decembra. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za december 34, za marec 343 4 za maj 35'/4, za september 36V*- vzdržano ; kava Rio navadna loco 31.34. navadna reelna 35.38, navadna dobra 39.42. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good average za tek. mesec po 50 kg 42.25 frk, za marc 43.— frk. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za december 10.80, za januvar 17.—, za marc 17.40, za maj 17.45. za avgust 18.05, za oktober 18.25. Mirno (Vreme: lepo.) London. Sladkor iz repe surov S~s Java 9.041 /s Mirno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.05, rž za januvar 15.—, za januar- april 15.—, za maree-junij-april 15.— (mirno). PSeoica za tekoči mesec 20.7« K za januvar 20.65, za januar-april 20.75, za mn-rec-junij 23.85 (mirno). — 31oka za tekoči mesec 28.30, za januvar 28.15 za januar - april 28.15, za marec-junij 28— (mirno.). — Repično olje za tekoči mesec 54.25, za januvar 54. za jauuar-april 54.25, za maj-avgust 54.25 (mlačno.) špirit za tekoči meaec 40.—, za januvar 39.50, za jan.-april 39.50, za maj-avgust 40,— (stanov.). — Sladkor surov 88° uso nov 23—23.50 (mirno), bel za tekoči mesec 23.871/*, za januvar 26.12 V- (mirno) za januar-april 26.50, za maj-avgust 27.37'/, (stauo-i vitno), rafiniran, 571/,—58. — Lepo. ulica S. (jiovanni št. 16. Telofon št. 1632. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slo venskih časnikov. XKXXKKKHHXKKXXKK Skoro v vseh krajih države poznana zaloga šivalnih strojev M. RUNDBAKIN, Dunaj, IX., Berggasse 3, ki pošilja šivalne stroje mnogim društvom, c. kr. voj-ni^tvu, ima v zalogi nove šivalne stroje, ki ne prov-zročajo nikakega šumenja ter se /.njimi lahko dela. Ti stroji so jako elegantni in opremljeni z vsom zboljšanjem sedajnosti-D nižinski Singerjev šivalni stroj za goniti z nogami in s pokrovom K 50.—, Singer »RingschifT« s pokrovom K 78.—. K tem strojem pri-lo/.na priprava za pletenje K 4.— Veliki »RingschilT« za krojače in vojaštvo K. 95.—. Central Bobbin z krasnim pokrovom K 90.—. Pošiljanje na 5 letno jamstvo po poštnem povzetju, al i predplačilu K 15.— ter ostane tudi na povzetje. Zaboj prost. KXXXXXXXXXXXXXXX XKXXXXXXXXXXXXXH smo že prej povedali, je raoža močno skrbelo za ženo, vendar pa se je še vedno tolažil, da je revež njem ^»venskih uradnikov zato, ker —1 jih ni !! »S.ovensko društvo« za Spodnji Štajer se žena kmalu povrne. A včeraj protestu je z ogorčenjem j»roti onemu izreku EgUbil to nado za vselej. 3 zahteva, da »e oni uradnik takoj odstavi Blizu tam, kjer stanuje Kocjan, se na- ra!: ta^etra germanizatoričnega vplivanja. haja zemljišče in hiša nekega Ferluga. Hiša Odlično priznanje slovenskemu označena se st. 181. Včeraj ob 11. uri in od se je jako laskavo iz Vrgla je v vodnjak na dolgo vrv pri- - [o venskem gledal -Su, posebno pa o vezan vrč, a ko se je isti napolnil vode, ga je hotela potegniti iz vodnjaka. A ni šlo. V »Slov. Narodu« čitamo, da je nad-, yrg je bil poslal nenavadno težek. Vsled v- vda k nstatiral, da je slovensko gleda- ^ga je žena pogledala v vodnjak a takoj je v Ljubljani nerazmerno bolje , nego pa prestrašena odskočila. V vodnjaku je namreč na pr. nemško v Celovcu. zapazila žensko truplo, cija obleka ae je bila T >liko »Dramatičnemu društvu«, koli - | zmplela ob železje vrča. Žena je takoj začela k r inten ianei gledališča in vsem umetnikom.1 upiti, a na njeno upitje je priteklo nekoliko k> sodelujejo na povzdiganju naše slovenske moikih, kateri so truplo v vodnjaku pritr dramatične umetnosti je le čestitati na takem pripoznanju. Ljubljana za Makedonce. Po inicija- razil v operi. dili na vrv, tako da je viselo nad vodo. Na to je šel nekdo klicat redarstvenega nadaor-nika z inšpektorata v ulici Belvedere, g. tiri g. župana H n barja se je v Ljubljani Rudolfa, kateri je šel na lice mesta z dvema usta »o vi udtKir pod načelništvom g. Vašo redaijema. Od tu je poalal po gasilce, kaUri Petriči':a, ki bj nabiral milodare za Make-ace. i Mbor je sestavljen iz gospodov in gosp«' . Ljubljanska dnevnika priobčujeta pismo, so truplo potegnili iz vodnjaka. Okolu stoječi [so v utopljenki takoj spoznali Ivanko Kocjan. Ko je Jernej Kocjan zvedel, da so našii j« je gospod župan Hribar prejel od na- truplo njegove soproge v vodnjaku, je takoj slovenskega rojaka gospoda Bezenseka. ' pohitel aa lice m«atat a ko je tu zagledal pr. >fe*orja v Piovdivu, ki z živo besedo opi- mrtvo truplo svoje žene, je hotel siromak 9 K K X K X X X X X X X X X X X X X Svoji k svojim ! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge t Gorici (Soiran) vpisane zadruge z omejenim poroStvom prej ^nton Čemigoj Trat, Via di Piazza vecchia (Roaarlo) it. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna nohiitva primorske iežeie. Solidnoat zajamčena, kajti les ae osaU m v to nalašč pripravljenih prostorih a tem- peraturo 60 stopinj. — Naj boi] adekae, ae- Jf dere! sestav. Ksakareaćae oeas. jg IT Allram pohlAtsv breapU6am. H ^ xxxxxxxxxxxxxxxx X X X X X X X FOTOGRAF j Peter Miani TRST. — CORSO štv. 41 — TRST Izvršuje vsako naročbo z največjo točnostjo in dovršeno umetnostjo v platinotipijo, slike na bliščeč papir, skupine, konje in opravo, arhitekture, notranje stvari, ponare-jenja. Sprejema tudi naročbe na povečanja v vsaki velikosti od 12 K naprej. 6 komadov s poskušnjo . 3-— 2.- 4- — 5-— 6.— 7-9-10.— < Varstvena znamka: SIDBO. S LIHEMENT. CAPSICICOMP. \ iz Richterjeve lekarne v Pragi j pri poznan o izvrstno, bolečine blodeče mašilo; dobiva ae po || 80 stot, 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pr-ljubijenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z našo var stveno znamko t,SIDRO" z Richterjeve lekarae in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. HicIterieTi letina pri ilitei len t Prui x. ainMis* iUm a. Sprejema zavarovanje človeškega žr?-jeoja po naj razno vrstnejAih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti ie ugodno aa varovanje na doživetje in ftmrt z zmanj^ujočimi ae vplačili. Vaak član ima po preteku j»euh let pravico do dividende. 99 SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: 6eneralni zastop V Ljubljani, eegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Ziavaiuje poslopja m picuiluuiue pni j požarnim Škodam po najnižjih cenah škode cen j uje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Urar F. Pertot Trst ulica delih Poste 3, voeal nI Tor re bianca Prodam »»rebrne ure ml 3 gld. naprej, zlate ure . najviije tr -Ogerste za glasovirje. Moop denarja! do 1000 kr;>n aa mesec r*morejo častno zasužiti osebe vsakega rftanu. (tudi kot postranski zna užek; Natančneje pod ..Reell 107'' na Annoncea - Abthe lung des MERCUR. Stuttgart. Bergstr. Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- In inozemskih tovarn = Borzni trg* št. 2. II. nadstropje = VEČJA TRUOVINA = v Gorici ■ v v i s c e konioarista veščega slovenske«;:!, italjan§keg;t. in nemškega jezika ter amerikanskoga knjigovodstva. I atop takoj. PIa?a po dogovoru Ponudbe p« »d »Kontoar.tt« na lista »Edinost« upravo Andemo de Franz. V dobroznani godini »Andemo de Franz« v ulici Geppa št. 14;. ee tofti: (nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojevaiijt*, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene Thierry~ja Prav° stoiistno mazilo po 40 nvć., 36 » » » •J", > 36 » 32 * » fino vipavtko l>elo .... za na dom .......» istrski teran I. vrste » za na nad 10 litrov......* Priporoča se krčmarjen* in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago so vedno topla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip F ur lan, krčmar. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST Pozor! Prodajana po jako Dizkih cenah epeee-r jsko-jedilno blag" jz prvih tnv&rn in nioer Ilirske testenine fcnideršič & Valenćič. nadalje napol'tac s te in tržaška testenine prvo vrate :n veake velikosti, » t h* no poMreebs na dom. Na deželo pošiljam j»o poštnem povzetju od .'> kJg. naprej. Prou takojšnemu plačilu J(V0 odbitek. Priporočam »e udam Josip Luin. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST. Pro4ajat»ica izgotovljenih oblek — „Alta Citta di Trieste" - tvrdke XX EDVARD KALASCH 5 Via Torrente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI s krojačni<*o, kjer »e iz* ršujejo obleke po meri in rajugodnejših cenah. V prcdajamici ima tudi zalogo perila za de'avvkT «1an po izvenredno nizkih cenab. Izl>or boljših in navadnih »novij. VELIKI IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, fei ae napravijo* po meri. UUriz«tana krojaruie. O 00 je najjačje mazilo, ki z korenito uporabo blaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravlja vse prirasle izrastke na človeškem životu. Je za hribolazce, kolesarje, jezdece neobhodno potrebno. Po posti franko '2 lončka K 3.50. Pri angelju varhu" A. THIERRY-ja v Pregadi pri Rogatecu Sauerbrunn. Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na lončku utianjeno varnostno znamko. Priporoča se jemati to mazilo vedno /.a vsak slučaj lin potovanja. TRGOVINA Z ŽELEZ JEM CARL GREINITZ NEFFEN podružnica Trst. Corso štev. 33. Piazza Goldoni 2. Priporoča svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo traverze. zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi itd., vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, zelezno pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne križe in ograje ter orodje za vsako obrt. Na najvišje povelje Njepvesa c. in h apostolskega Veličanstva XXIII. ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, obsega dobitkov t gotovini v skupnem znesku 512.8S0 kron. bi lavni dobitek znava t gotovini : 200.000 kron Žrebali je nepreklicno dne 17. decembra 190:$. jcDna srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaiu, III.. Vordere Zollamts-M.ras*e . in v loterijskih kolekturah, v tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopoiljejo poštnine prosto. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov oddelek za državne loterije. F T LT J AL K A BANKA UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor: a) Vsprejema »plačilu n«^ tekoči račun .ter obrestuje: Vrednostne papirje: po 23/4° 0 takoj ..3 0 0 na •» mesecev - 3%% ni1 1 l^to Napoleone: po •> mesecev n -1/*®/« na 1 leto b) Za giro-couto daje 2a4°0 do vsakega zneske izplačuje se do 40.000 K a eheque: /a veće zneska treba a vizo pred opoldansko borzo. 1'otrdila dajejo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgoili lo katero »i bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste iukaae in račune na tukajšnjem trgu, meujice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vreduice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje iu prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, meujice in kupone proti primerni proviziji. Ure od elektr. plaque zlata. Samo 16 K Kdor želi imeti natančno tiroT nuj si naroči zaupno pristno-genfsko remont, uro «»U 1-t karat. |»laqne zlata, koja ura je bila 11a zadnji pariški razstavi odlikovana z največjim darilom. Te ure imajo neprekosljiT preci/.ij-ski tek. katerega jamčimo pismeno za :> leta. Okrov ure obstoji iz treh odskočljivih po-krovcev (savonettei je krasno opremljen, tino vdolben in graviran, modernega ozkega facona napravljen z novciznajdeno popolnoma tn^preml.jico umerikunsho t/oldin hitrim) in vrhu tega še prevlečen potom rlektr. s 14 karat, zlatom. Ta ura se nič ne razloči od pristnf :lote ki velja 200 K ter s» kako* zlate in edino nadu>nr