UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 62:80

/



HARFA /

Umetniška gimnazija – glasbena /

smer; modul B: petje-instrument 5

2

0

2

Umetniška gimnazija s slovenskim .

2

1

učnim jezikom na narodno mešanem .

7

območju v slovenski Istri – glasbena 1

smer; modul B: petje-instrument



1

UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI

IME PREDMETA: harfa

Izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer; modul B: petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer; modul B: petje-instrument:

obvezni predmet (420 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: mag. Volodja Balžalorsky, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Dalibor Bernatovič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Gal Faganel, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Anja Gaberc, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Miha Haas, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Antonije Hajdin, Gimnazija Koper, Glasbena šola Koper; Eva Hren Fras, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Milan Hudnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Franja Janež, I. gimnazija v Celju, Glasbena šola Celje; mag. Kristian Kolman, I. gimnazija v Celju, Glasbena šola Celje; Jaka Kopač, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Danica Koren, Šolski center Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje; Slaven Kulenović, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Sara Marinović, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Tomaž Rajterič, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Marija Rome, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Tatjana Špragar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Peter Ugrin, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Vojko Vešligaj, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Neli Zidar Kos, Glasbena šola Domžale; mag. Alenka Zupan, Gimnazija Koper, Glasbena šola Koper; Andrej Zupan, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola.



JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-harfa_um_gl_b-um_si_gl_b.pdf



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 261978115

ISBN 978-961-03-1497-4 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt harfa za izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer, modul B – petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer, modul B – petje-instrument.

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu harfa za izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer, modul B – petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer, modul B – petje-instrument.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA...................... 10 4. LETNIK ................................................. 60

Namen predmeta ................................... 10 Tehnične in muzikalne prvine ............... 60

Temeljna vodila predmeta ..................... 10 Etude .................................................... 62

Obvezujoča navodila za učitelje ............. 11 Skladbe starih mojstrov predklasike ..... 64

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 12 Ciklične skladbe, sonata, suita in koncert

............................................................. 66

Kažipot po didaktičnih priporočilih ........ 12

Skladbe 19., 20. in 21. stoletja............... 68

Splošna didaktična priporočila .............. 13

Skladbe slovenskih avtorjev ..................70

Splošna priporočila za vrednotenje znanja

.............................................................. 14 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 71

Specialnodidaktična priporočila 1. letnik ................................................... 71

področja/predmeta ................................ 16 TEHNIČNE PRVINE ............................. 71

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 23 ETUDE ................................................. 71

1. LETNIK .................................................. 24

SKLADBE STARIH MOJSTROV

Tehnične prvine .................................... 25 PREDKLASIKE ..................................... 71

Etude .....................................................27 CIKLIČNE SKLADBE; (KONCERT,

Skladbe starih mojstrov predklasike ..... 29 SONATE, SUITE, VARIACIJE) ............ 72

Ciklične skladbe; (koncert, sonate, suite, SKLADBE 19., 20. IN 21. STOLETJA . 72

variacije) ................................................ 31

SKLADBE SLOVENSKIH AVTORJEV . 73

Skladbe 19., 20. in 21. stoletja .............. 33

Skladbe slovenskih avtorjev ................. 35 2. letnik .................................................. 73

2. LETNIK ................................................. 36 TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE . 73

Tehnične in muzikalne prvine ................ 37 ETUDE ................................................ 73

Etude .................................................... 39 SKLADBE STARIH MOJSTROV ......... 74

Skladbe starih mojstrov ......................... 41 CIKLIČNE SKLADBE (SONATA, SUITA,

Ciklične skladbe (sonata, suita, variacije, VARIACIJE, KONCERT)...................... 74

koncert) ................................................ 43

SKLADBE 19., 20. IN 21. STOLETJA . 75

Skladbe 19., 20. in 21. stoletja .............. 45

SKLADBE SLOVENSKIH

Skladbe slovenskih skladateljev ........... 47

SKLADATELJEV ................................. 75

3. LETNIK ................................................. 48

3. letnik .................................................. 76

Tehnične in muzikalne prvine ............... 49

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE . 76

Etude ..................................................... 51

Skladbe starih mojstrov ........................ 53 ETUDE ................................................ 76

Ciklične skladbe (sonata, suita, variacije, SKLADBE STARIH MOJSTROV ......... 76

koncert) ................................................. 55 CIKLIČNE SKLADBE (SONATA, SUITA,

Skladbe 19., 20. in 21. stoletja ............... 57 VARIACIJE, KONCERT)...................... 77

Skladbe slovenskih skladateljev ........... 59





SKLADBE 19., 20. IN 21. STOLETJA . 78

SKLADBE SLOVENSKIH

SKLADATELJEV ..................................79

4. letnik .................................................. 79

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE ..79

ETUDE .................................................79

SKLADBE STARIH MOJSTROV

PREDKLASIKE .................................... 80

CIKLIČNE SKLADBE, SONATA, SUITA

IN KONCERT ...................................... 80

SKLADBE 19., 20. IN 21. STOLETJA .. 81

SKLADBE SLOVENSKIH AVTORJEV . 82

PRILOGE ............................................... 83





6

2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

7

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Harfa je inštrument, ki ga v sedanji obliki in dovršenosti poznamo nekaj več kakor dvesto let in ki se zaradi svoje zapletene konstrukcije mehanizma do danes ni spremenil popolnoma nič. Omogoča bogat glasbeni izraz najrazličnejšim zvočnim in dinamičnim odtenkom, akordičnim in melodičnim pasažam, glissandom in mnogim drugim zvočnim efektom, ki jih lahko izvedemo na njem. Harfo uporabljamo kot solistični inštrument, inštrument v komornih zasedbah in tudi kot orkestralni inštrument. Uporabljamo jo v vseh zvrsteh od klasične pa vse do zabavne in jazz glasbe.

Na tej ravni izobraževanja skupaj z drugimi strokovnimi predmeti vzgajamo in izobražujemo mlade glasbene talente, bodoče profesionalne glasbenike. Dijak odkriva, razvija in poglablja svoje glasbene sposobnosti, znanje in veščine. Pri tem spoznava, razume in uporablja strokovne glasbene izraze ter usmerja in nadgrajuje svoje harfistične spretnosti. Seznanja se z izvajalsko prakso različnih stilov in obdobij ter raziskuje izrazne možnosti inštrumenta. Razvija občutek za ritem, fraziranje, dinamiko, agogiko in tonsko oblikovanje. Obvlada artikulacijske možnosti harfistične tehnike in se uri v hitrem branju not. Razume in praktično uporablja zakonitosti glasbene teorije. Poleg tega razvija estetsko in umetniško doživljanje ter glasbeni okus. Spoznava literaturo za harfo in značilnosti posameznih glasbenih obdobij. Razvija tudi komorno muziciranje, sposobnosti transponiranja in igro po posluhu. Ob tem ustvarja in izvaja lastne skladbe. Ob izvajanju del slovenskih skladateljev spoznava domačo glasbeno ustvarjalnost in razvija zavest o pomenu ohranjanja narodne identitete ter oblikuje primerjave z evropsko glasbeno dediščino.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Predmet temelji na ciljnem in procesnem udejanjanju avtentičnih oblik učenja glasbe. Učitelj ob upoštevanju razvojnih zakonitosti dijaka in njegovih interesov avtonomno izbira glasbene vsebine (šole in tehnike, etude, koncerti, sonate, druge skladbe in skladbe slovenskih skladateljev) z namenom razvoja glasbene nadarjenosti ter poglabljanja njegove muzikalnosti, glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj.

Učitelj omogoča dijaku soustvarjanje učnega procesa s ključnimi dejavniki: namera učenja, osebni cilji, kriteriji uspešnosti, zastavljanje vprašanj, samovrednotenje in medvrstniško



10





6


2

:

8

0

/

/

/



vrednotenje. To vodi k aktivnejši vlogi dijaka v učnem procesu ter k celostnemu razvoju in 5202 trajnejšemu znanju. Dijak si ob učnem načrtu zastavlja kratko-, srednje- in dolgoročne cilje in .21 namere, vrednoti svoje delo v povezavi z zastavljenimi cilji in je deležen kvalitetnih in izčrpnih .71 povratnih informacij ob nastopih ali drugih skupinskih projektih z namenom krepitve razvoja

veščin, znanja in nadgradnje dosežkov.

Dijak v povezavi z učnim načrtom in standardi znanja oblikuje lastne cilje; razvija sposobnosti za načrtovanje učenja; usvaja ter oblikuje strategije za doseganje zastavljenih ciljev; ob sistematični vadbi razvija delovne navade in odnos do dela; spremlja in samostojno vrednoti uspešnost svojega napredka v skladu z zastavljenimi cilji. Na nastopih predstavlja svoje ustvarjalne in poustvarjalne dosežke. Aktivno se vključuje v komorne skupine, orkestre in druge skupne projekte, pri čemer se navaja na medsebojno umetniško sodelovanje ter razvija sposobnosti komunikacije in samoiniciativnosti. Vključuje se v domača in mednarodna šolska partnerstva (Erasmus) ter ob koncu šolanja dosega predpisano znanje za nadaljevanje študija.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Pouk je celostno in ciljno zastavljen za vsakega posameznega dijaka. Temelji na sodobnih raziskavah, kulturnih vrednotah in učinkovitih strategijah. Učitelj spodbuja dijakove ambicije ter sposobnosti, zagotavlja strokovno podporo, čutno in spodbudno spremlja počutje, odzivanje in napredek ter ob pogovorih z dijakom, sodelovanju s starši in strokovnimi sodelavci upošteva dijakove predispozicije in okoliščine, ki zahtevajo prilagajanje. Ozavešča telesno držo, ravnovesje in prožnost gibov telesa in okončin ter uporablja široko paleto vaj in tehničnih prvin za sproščeno igro artikuliranih dotikov prstov s strunami.



11





6


2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2

2

1

.

7

1



KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH

Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo.

Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo.

» Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje

znanja  vključujeta krovne usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne

šole in srednje šole (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo

učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako.

» Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična

priporočila, ki se navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike.

Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev.

» Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev

vključujeta konkretne in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji.

Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev.



12





6


2

:

8

0

/

/

/



SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 5202.2 Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj 1.7 dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju 1

uporablja raznolike didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne skupine ali oddelka.

Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da:

» spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo;

» neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih

talentov in potencialov;

» dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja;

» kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob

različni stopnji vodenja in spodbujanja;

» dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje;

» prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne,

čustvene, (med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov;

» dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek;

» pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa

lastnega učenja;

» proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov

dijakov;

» omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in

predmetnimi področji;

» poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj

učilnic), ob uporabi avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij;

» ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo,

kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).

Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje:

» smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu);



13





6


2

:

8

0

/

/

/



» uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri 5202 učenju uspešni in so dosegli cilj); .21.7 » pomena različnih dokazov o učenju in znanju; 1

» vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«;

» pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije.

Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju, reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo.

Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo:

» učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik;

» obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev;

» raznovrstnost in tempo učenja;

» načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke.

Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje.

Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin.



SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja) kot tudi pri ocenjevanju znanja.



14

6

2

:

8

0

/

/

/



V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu 5202 nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred .21 začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve .71 uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in

standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine).

Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da:

» sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne

cilje in usvaja standarde znanja;

» ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi

procesnega (tj. spretnosti in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja;

» spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na

različnih ravneh zahtevnosti;

» spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje,

argumentiranje itn.;

» je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti

in napake zlasti priložnosti za nadaljnje učenje;

» ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in

napačne predstave;

» dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po

katerih vrednoti lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje);

» dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje

učenje.

Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve.

Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja.



15





6


2

:

8

0

/

/

/



Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, 5202 pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v .21 procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. .71 Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se

izrazijo v obliki ocene.

Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje.



SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

PODROČJA/PREDMETA

Učni načrt učitelja usmerja pri izboru učnih strategij oziroma k cilju usmerjenih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz:

» temeljnih didaktičnih načel (npr. načelo aktivnosti, načelo nazornosti, načelo strukturiranosti,

sistematičnosti in postopnosti, načelo ekonomičnosti in racionalnosti pouka, načelo povezovanja teorije in prakse, načelo trajnosti znanja, načelo motivacije, načelo individualizacije pouka, načelo socializacije dijaka),

» dijakovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvojnih značilnosti, individualnih

potreb in interesov ter

» kulturne, umetniške in sporočilne vrednosti glasbe.

Poleg že uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij ter metod v pouk vključuje inovativne tehnike, prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in sodobne digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju, tako v razredu kot tudi zunaj njega. Obisk koncertov in glasbenih prireditev ter srečanja z glasbenimi umetniki pomembno širijo glasbena znanja dijakov, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje.

Glasbena znanja prispevajo k razvoju ključne kompetence kulturna zavest in izražanje. Ob zavedanju slovenske glasbene in kulturne identitete, ki temelji na bogati zakladnici ljudske in umetne glasbe, dijaki širijo svoja znanja ter spoznavajo raznolikost in bogastvo glasbenih praks drugih kultur in narodov.



16

6

2

:

8

0

/

/

/



Zgradba učnega načrta 5202.2 Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru 1.7 glasbenih vsebin ter njihovemu prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom 1

dijakov. Cilji se nadgrajujejo iz letnika v letnik, kar zagotavlja postopnost in kontinuiteto skozi celotno gimnazijsko vertikalo. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev.

Posamezni letnik gimnazije predstavlja temo v učnem načrtu. Pri vsaki temi (letniku) so nanizane skupine ciljev zbrane pod svojim tematskim naslovom (npr. Tehnične prvine, Etude). V vsakem letniku gimnazije se uresničujejo vsi cilji vseh tematsko združenih skupin ciljev, načrtovanje teh ciljev pa naj bo uravnoteženo z razvidno rdečo nitjo učnega procesa. Skozi daljše časovno obdobje učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih znanj in spretnosti, pridobljenih v predhodnih letnikih.

Podlaga za delo je poznavanje dijakovega tehničnega in muzikalnega znanja ter psihofizičnih sposobnosti. Učni načrti so le podlaga za delo. Praksa namreč nakazuje, da prihaja v razvoju posameznikov do precejšnjih razlik, ki jih kljub selekciji in sprejemnemu preizkusu ni mogoče predvideti vnaprej. V času šolanja je treba posebno pozornost nameniti tistim tehničnim prvinam, ki jih dijak slabše obvlada. Širok izbor literature za harfo učitelju omogoča izbor del, ki bodo posamezniku najbolj koristila. Dijak naj znanje stopnjuje glede na zmožnosti in pri tem ne izpušča temeljnih znanj, ki mu omogočajo kasnejšo izvedbo zahtevnejših del. Posebno pozornost velja nameniti pomnjenju. To naj temelji na oblikovni in harmonski analizi, ne samo na akustičnih in vizualnih predstavah. Dijaka je treba spodbujati k samostojnemu učenju skladb v okviru učnega programa in tudi posebnih zanimanj, ki jih dijak oblikuje v teku šolanja. Prav tako ne smemo zanemariti igre a prima vista in improvizacije, ki dijaku omogočata, da se hitreje znajde v nepredvidljivih položajih. Priporočljivo je, da dijak nastopa na internih in javnih nastopih v okviru šole. Koristno pa je tudi sodelovanje na nastopih izven šole, revijah in raznih tekmovanjih doma in v tujini. Učitelj naj spodbuja dijaka tudi k obisku koncertnih prireditev, ki predstavljajo pomemben vir izkušenj in informacij, ki jih sam pouk ne more dati; dijak na ta način spoznava bogastvo glasbene literature in se srečuje z interpretativnimi dosežki priznanih umetnikov, kar oblikuje njegovo umetniško osebnost; ob tem spoznava zakonitosti profesionalnega dela svojega področja tudi iz praktičnih, organizacijskih in drugih vidikov, ki pomembno vplivajo na to dejavnost.



Individualizacija in formativno spremljanje znanja

Pri individualnem pouku harfa je individualizacija temeljni didaktični princip: učitelj cilje, vsebine, tempo in načine izkazovanja znanja sproti prilagaja posameznemu dijaku ter napredku, ugotovljenemu s formativnim spremljanjem (nameni učenja, jasni kriteriji uspešnosti, sprotna povratna informacija, samovrednotenje in vrstniška povratna informacija). Pojem diferenciacija smiselno uporabljamo v skupinskih kontekstih (komorna igra, orkester, zbor), pri čemer učitelj v isti učni situaciji diferencira vloge, zahtevnost in podporo glede na različne zmožnosti dijakov. Učitelj s premišljenim izborom glasbenih vsebin prilagaja raven zahtevnosti dijakovim zmožnostim. Oblika individualnega pouka inštrumenta še bolj podpira individualizacijo (ob



17

6

2

:

8

0

/

/

/



podpori formativnega spremljanja). Učitelj načrtuje cilje tako, da spodbuja dijakovo samostojnost 5202 pri glasbenih dejavnostih izvajanje, poslušanje in ustvarjanje. .21.7 Glasbeni pouk, osredinjen na dijaka, od učitelja zahteva stalno didaktično ustvarjalnost pri 1

oblikovanju učnega procesa, v katerem dijak postopoma prevzema odgovornost za lastno učenje in učne dosežke. Hkrati pri dijaku spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo, pri katerem dijak praktično in teoretično raziskuje glasbo in rešuje avtentične, problemske naloge.



Medpredmetno povezovanje

Učitelj uresničuje horizontalno in vertikalno medpredmetno povezovanje, tako z vidika procesov učenja kot tudi učnih vsebin in pojmov. Namen medpredmetnega povezovanja med bolj ali manj sorodnimi predmeti je močnejša vez ter vzajemno učinkovanje in prenosljivost znanja, s čimer gradimo pogoje za večjo ustvarjalnost, podjetnost in boljšo didaktično učinkovitost na vseh vpletenih predmetnih področjih. Večja prenosljivost znanja oblikuje tudi samostojnejšo osebnost, ki se laže spopada z različnimi izzivi v stroki in življenju. Zmožnost povezovanja različnih znanj, uvidov in spretnosti pa hkrati prispeva k večji kulturni in etični zavesti ter osebnostni trdnosti posameznika. Medpredmetno povezovanje pomeni iskanje povezav svojega predmeta z drugimi predmetnimi področji, sodelovanje učiteljev različnih predmetnih področij v učno-vzgojnih dejavnostih, vzajemno načrtovanje skupne ali sočasne obravnave sorodnih vsebin in podobno. Učitelj se povezuje z drugimi strokovnimi člani strokovnega aktiva, sodeluje pri načrtovanju medpredmetnih povezav in ustvarjalno sodeluje pri izvajanju učnega procesa.

Dijaki se medpredmetno povezujejo npr. pri komorni igri, v vokalno-instrumentalnih sestavih, orkestrih in zboru. Svoje teoretsko znanje, pridobljeno pri pouku solfeggia, glasbenega stavka in zgodovine glasbe, uporabljajo pri kompozicijski in slogovni analizi skladb, kar prispeva k boljšemu razumevanju in kakovostnejši izvedbi skladb. Medpredmetno povezovanje se uresničuje v čim večji možni meri s timskim delom in v prožni organizaciji učnih ur. Udejanja naj se tudi na ekskurzijah, gostovanjih dijakov doma in v tujini ter pri projektnem in raziskovalnem delu.



Vrednotenje, preverjanje in ocenjevanje znanja

Pri vsaki skupini ciljev so nanizani široko zastavljeni cilji in standardi znanja, ki učitelju omogočajo avtonomijo. Iz ciljev, ki jih lahko objektivno preverimo, so izpeljani standardi. Standarde znanja se dosega skozi vzgojno-izobraževalno delo v dejavnostih, ki se izvajajo v živo s prepletanjem ciljev, vsebin, metod in oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov upoštevamo individualne značilnosti glasbenega razvoja dijakov.

Preverjanje znanja

S preverjanjem znanja učitelj spremlja dijakov razvoj in napredek v okviru vsake ure pouka ter na nastopih. Po preverjanju daje dijaku povratne informacije o njegovem napredku. K preverjanju



18

6

2

:

8

0

/

/

/



lahko učitelj občasno povabi tudi druge učitelje istega ali sorodnega predmeta, kar bo okrepilo 5202 timsko delo, izmenjavo izkušenj in usklajevanje kriterijev. .21.7 Ocenjevanje znanja 1

Glede na naravo instrumentalnega pouka se dijakovo znanje ocenjuje z izvedbo izbranih glasbenih vsebin pri pouku in na nastopih. Ocenjuje se tehnično obvladovanje inštrumenta, natančnost in zanesljivost izvedbe, prikaz muzikalnosti in težavnost programa.

Priporočljivo je, da dijak ob koncu šolskega leta izvede zaključni nastop, na katerem predstavi svoje pridobljeno znanje in spretnosti iz priporočene snovi.

Zaključni nastop naj dijaku omogoči, da svoje znanje in spretnosti predstavi na praktičen in ustvarjalen način. Na njem izkaže doseganje standardov znanja z izvedbo vsebin, ki so določene za posamezni letnik, pri čemer mora doseči vsaj minimalne standarde znanja. Priporočamo, da dosežek na zaključnem nastopu ocenita vsaj dva učitelja, ki dijaka ne poučujeta. Oceno oblikujeta v soglasju z učiteljem nosilcem predmeta.



Priporočena snov za zaključni nastop

1. LETNIK

Dijak:

» izvede eno do dve kondicijski tehnični vaji (Salzedo, Bagatti ali Renie);

» izvede eno koncertno etudo ali dve krajši etudi;

» izvede eno skladbo starih mojstrov predklasike;

» izvede eno delo – ciklične skladbe;

» izvede eno delo iz 19., 20. ali 21. stoletja;

» izvede eno skladbo slovenskega avtorja.



2. LETNIK

Dijak:

» izvede eno do dve kondicijski tehnični vaji (Salzedo, Bagatti ali Renie);

» izvede eno koncertno etudo ali dve krajši etudi;

» izvede eno skladbo starih mojstrov predklasike;

» izvede eno delo – ciklične skladbe;

» izvede eno delo iz 19., 20. ali 21. stoletja;

» izvede eno skladbo slovenskega avtorja.



19

6

2

:

8

0

/

/

/



3. LETNIK 5202.2 Dijak: 1.71 » izvede eno do dve kondicijski tehnični vaji (Salzedo, Bagatti ali Renie);

» izvede eno koncertno etudo ali dve krajši etudi;

» izvede eno skladbo starih mojstrov predklasike;

» izvede eno delo – ciklične skladbe;

» izvede eno delo iz 19., 20. ali 21. stoletja;

» izvede eno skladbo slovenskega avtorja.



4. LETNIK

Dijak:

» izvede eno do dve kondicijski tehnični vaji (Salzedo, Bagatti ali Renie);

» izvede eno koncertno etudo ali dve krajši etudi;

» izvede eno skladbo starih mojstrov predklasike;

» izvede eno delo – ciklične skladbe;

» izvede eno delo iz 19., 20. ali 21. stoletja;

» izvede eno skladbo slovenskega avtorja.

Dijak, ki opravlja maturo iz izbirnega predmeta glasba, ne opravlja zaključnega nastopa.



Skupni cilji

Cilji predmeta podpirajo skupne cilje s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, zdravja in dobrobiti, digitalne kompetentnosti in podjetnosti, ki jih dijak dosega v okviru pouka.

Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost

Dijak:



» spoznava (1.1.2.1) in uporablja strokovno terminologijo glasbenega jezika, (1.1.2.2)



» analizira različne glasbene zapise in druga gradiva o glasbi, (1.1.4.1)



» razvija lastne sporazumevalne zmožnosti skozi nenasilno komunikacijo, (1.1.5.1)



» vzpostavlja odnos do umetnosti in ozavešča lastno doživljanje, (1.3.1.1)





20

6

2

:

8

0

/

/

/





» spoznava umetniške zvrsti, njihova izrazna sredstva ter kulturno-zgodovinski kontekst, 5202 (1.3.2.1) .21.7 » uživa ob ustvarjanju glasbe ter se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih, (1.3.4.1) 1



» svobodno izraža in uresničuje ustvarjalne ideje, (1.3.4.2)



» živi kulturo in umetnost kot vrednoto. (1.3.5.1)



Trajnostni razvoj

Dijak:



» s pomočjo glasbe prepoznava lastne vrednote v povezavi s trajnostnim razvojem, (2.1.1.1)



» gradi odgovoren odnos do naravnih sistemov, (2.1.3.1)

» kritično presoja informacije z vidika okolja, živih bitij in družbe ob upoštevanju različnih



perspektiv, (2.2.2.1)



» sodeluje z drugimi pri ukrepanju za trajnostnost. (2.4.2.1)

Zdravje in dobrobit

Dijak:



» uravnava lastno doživljanje (3.1.2.1), razvija samozavest in samospoštovanje, (3.1.2.2)



» z glasbenimi dejavnostmi spodbuja radovednost (3.1.4.1) in se sprošča, (3.2.3.2)



» se vključuje v gibalne dejavnosti (3.2.1.3), s katerimi vzpostavlja pozitiven odnos do



gibanja (3.2.1.2) ter spoznava ukrepe za ohranjanje zdravja, (3.2.4.1)



» razvija spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1) in sodelovalne veščine. (3.3.3.1)



Digitalna kompetentnost



Dijak:



» pri iskanju informacij o glasbi (4.1.1.1), ustvarjanju, urejanju in deljenju v različnih formatih



uporablja digitalno tehnologijo, (4.2.1.1), (4.3.1.1), (4.3.2.1)



» upravlja svojo digitalno identiteto, (4.2.6.1)



» prepoznava tehnične težave in jih skuša reševati. (4.5.1.1)



Podjetnost



Dijak:



» uporablja glasbeno znanje in izkušnje pri reševanju izzivov, (5.1.2.1), (5.3.1.1)



» vrednoti dosežke ustvarjanja ter uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev, (5.3.5.2)



» uporablja pridobljeno glasbeno znanje v novih situacijah, npr. pri ustvarjanju. (5.3.5.3)





21





6

2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

Delo z dijaki z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami 2.

1

.

7

Učitelj preko inkluzivne prakse prilagodi poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za 1

nadarjene dijake, dijake z učnimi težavami, dijake s posebnimi potrebami, dijake priseljence, dijake iz manj spodbudnega družinskega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope dela, čas ter rabo didaktičnih pripomočkov za dosego ciljev in standardov znanj ali preseganjem le-teh. Delo z dijaki z raznolikimi potrebami zahteva timsko delo, sodelovanje med učitelji, spremljevalci in drugimi strokovnjaki. Učitelj sproti evalvira učinkovitost prilagoditev ter jih po potrebi spreminja glede na dijakov napredek.

Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so spoštovanje ter upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti, pa tudi njegova lastna inkluzivna poučevalna praksa, zaradi vse večje raznolikosti med dijaki. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh dijakov.



Literatura

Ahačič, K. (2025). Ključni cilji po področjih skupnih ciljev (spletna izd.). Zavod RS za

šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eohgiil

Holcar, A., idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo.

Marentič Požarnik, B. (2021). Psihologija učenja in pouka. DZS.



22





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


6


2

:

8

0

/

/

/



1. LETNIK 5

2

0

2

.

2

1

.

7

1

OBVEZNO



OPIS TEME

Dijak v 1. letniku spoznava glasbene vsebine skozi cilje naslednjih tem: tehnične prvine, etude, skladbe starih mojstrov predklasike, ciklične skladbe (koncert, sonate, suite, variacije), skladbe 19., 20. in 21. stoletja in skladbe slovenskih avtorjev. Poudarek je na natančnosti, hitrosti, muzikalnosti in poglobljenem razumevanju glasbenih vsebin. Posebna pozornost je namenjena razvoju tehnične dovršenosti, stabilnosti drže, koordinaciji rok in prstov ter oblikovanju lepega tona. Dijak razvija interpretativne sposobnosti, poglablja razumevanje različnih stilskih obdobij, nadgrajuje samostojni umetniški izraz ter izpopolnjuje nastopanje in sodelovanje v različnih glasbenih projektih.



24

6

2

:

8

0

/

/

/



TEHNIČNE PRVINE 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: poglablja ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa, rok in postavitve ter artikulacijo prstov leve in desne roke;



(3.2.1.1)

O: razvija in utrjuje ritmično stabilnost pri izvajanju glasbenih vsebin;

O: razvija spretnost oblikovanja tona z izbiro ustreznega razmerja med hitrostjo in močjo artikulacije glede na dolgo, srednjo ali kratko artikulacijo;

O: razvija ton in sproščenost pri izvajanju dinamike in barvitosti zvoka, kvalitete tona, ritma in spominskega pomnjenja notnega gradiva;

O: igra tehnične vaje, lestvice, akorde (s poudarkom na razloženih, secco, arpeggio in brise akordih);

O: izvaja flagolette, etouffeje, glissande;

O: razvija hitrost igranja, razumevanje glasbene vsebine, motiva in fraze;

O: razvija natančnost, hitrost in točnost pomikanja pedalov harfe;

O: razvija koordinacijo in razpon obeh rok ter gibčnost prstov pri izvajanju dvojemk in uporabi različnih načinov artikulacije (legato, non legato, staccato).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» obvlada in zavestno uporablja prvine tehnike igranja harfe;

» izkaže ritmično stabilnost;

» oblikuje ton z izbiro ustreznega razmerja med hitrostjo in močjo artikulacije glede na dolgo,

srednjo ali kratko artikulacijo in sproščenost pri izvajanju dinamike in barvitosti zvoka, kvalitete tona, ritma in spominskega pomnjenja notnega gradiva;

» zaigra tehnične vaje, lestvice, akorde s poudarkom na razloženih, secco, arpeggio in brise

akordih, flagolette, etouffeje, glissande;

» izkaže napredek pri natančnosti, hitrosti in točnosti pomikanja pedalov harfe;

» izvede kondicijske in tehnične vaje.



25

6

2

:

8

0

/

/

/



TERMINI 5202. ◦ artikulacija ◦ figura ◦ arpeggio ◦ glissando ◦ flaggioletti ◦ akordi ◦ etouffee 21.71

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Priporočeno je, da ima dijak svoje lastno glasbilo ustrezne velikosti in kvalitete.

Kondicijske in tehnične vaje izvaja iz notnih zbirk Salzedo, Bagatti, Renie.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» S polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Izkazana samostojna kontrola funkcionalne drže telesa, rok in postavitve ter artikulacija

prstov leve in desne roke

» Orientacija v notnem zapisu



26





6


2

:

8

0

/

/

/



ETUDE 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: skozi etude razvija, uri in poglablja tehnične prvine;

O: razvija in muzikalno oblikuje ton, motiv in frazo, diferencira melodije in spremljave v večglasju;



(3.3.2.1)

O: razvija melodične linije pri igranju akordičnih figuracij, šteje ter vpisuje dinamike in pedale;

O: razvija prstno tehniko – leva in desna s poudarkom pozornosti na točnosti ritma in notnega teksta;

O: se seznanja z branjem notnih posebnosti in urejevanjem ritma, koordinacijo pedalov in rok.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže ritmično stabilnost in muzikalnost;

» diferencira melodije in spremljave v večglasju;

» vodi melodične linije pri igranju akordičnih figuracij;

» pravilno zaigra notne posebnosti v urejenem ritmu;

» izkaže koordinacijo pedalov in rok;

» izvede eno koncertno etudo ali dve krajši etudi.



TERMINI

◦ artikulacija ◦ figura ◦ okraski ◦ etuda



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» S polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev

» Z nastopi



27

6

2

:

8

0

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. » Pravilnost izvajanja 21.71 » Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Muzikalno oblikovan ton, motiv in fraza

» Orientacija v notnem zapisu



28





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE STARIH MOJSTROV PREDKLASIKE 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z literaturo iz obdobja baroka in z začetki stilne interpretacije;



(1.3.2.1)

O: spoznava in interpretira krajše oblike in enostavnejše variacijske oblike;

O: spoznava splošne značilnosti obdobja baroka (družbene, geopolitične, kulturne);

O: spoznava vlogo glasbe in položaj glasbenikov v tedanji družbi in jo primerja z današnjim položajem;



(5.1.1.1)

O: spoznava in interpretira krajše samostojne oblike, kot so air, branle, fantazija, toccata, couranta, sarabanda in gigue, preludij, gavotta, bourrée, menuet, passacaglia, chaconne idr.;

O: ustrezno interpretira in izvaja dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije;

O: vodi tematski material v polifonih skladbah;

O: igra na pamet.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže ritmično stabilnost in muzikalnost;

» razume in predstavi literaturo iz obdobja baroka z začetki stilne interpretacije;

» pojasni splošne značilnosti obdobja baroka (družbene, geopolitične, kulturne);

» ustrezno interpretira in izvede dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za

poglobljeno interpretacijo;

» izvede skladbo starih mojstrov predklasike;

» zaigra na pamet.



TERMINI

◦ artikulacija ◦ figura ◦ okraski ◦ barok ◦ dinamika ◦ agogika



29

6

2

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja 21.71 » S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



30





6


2

:

8

0

/

/

/



CIKLIČNE SKLADBE; (KONCERT, SONATE, SUITE, 5202. VARIACIJE) 21.71

CILJI

Dijak:

O: spoznava splošne značilnosti obdobja, v katerem je skladba nastala (družbene, geopolitične, kulturne);



(3.1.4.1)

O: razvija razumevanje glasbenih vsebin ter tehničnih in muzikalnih specifik dela;

O: spoznava večje glasbene oblike, kot so suita, sonata ali koncert;

O: spoznava glavne stavke cikličnih del, jih ustrezno interpretira, izvaja dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije;

O: vodi temo v polifonih skladbah;

O: uporablja glasbene oznake za karakter skladbe, tempe idr.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže ritmično stabilnost in muzikalnost;

» pojasni splošne značilnosti obdobja, v katerem je skladba nastala (družbene, geopolitične,

kulturne);

» pozna glasbene vsebine ter tehnične in muzikalne specifike ciklične skladbe;

» predstavi večje glasbene oblike, kot so suita, sonata ali koncert;

» zaigra ciklično delo z ustrezno interpretacijo, dinamiko, agogiko in barvno raznolikostjo;

» upošteva glasbene oznake za karakter skladbe, tempe idr.;

» izvede ciklično skladbo.



TERMINI

◦ artikulacija ◦ figura ◦ okraski ◦ ciklične skladbe ◦ tema ◦ večje glasbene oblike



31

6

2

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja 21.71 » S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



32





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE 19., 20. IN 21. STOLETJA 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spoznava splošne značilnosti obdobja romantike in 20. stoletja (družbene, geopolitične, kulturne);



(2.2.2.1)

O: spoznava vlogo glasbe in položaj glasbenikov v tedanjih družbah;



(2.2.1.2)

O: spoznava krajše samostojne oblike (poloneza, mazurka, serenada, nokturno, različni španski plesi idr.) in daljše ciklične vrste;

O: razumeva glasbene vsebine;

O: dviguje tehnično in muzikalno vzdržljivost;

O: razvija dinamične in agogične spremembe;

O: spoznava sodobne tehnike igranja na harfo;

O: igra na pamet.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» obvlada in zavestno uporablja prvine tehnike igranja harfe;

» izkaže ritmično stabilnost in muzikalnost;

» opiše splošne značilnosti obdobja romantike in 20. stoletja (družbene, geopolitične,

kulturne), vlogo glasbe in položaj glasbenikov v tedanjih družbah;

» pozna krajše samostojne oblike (poloneza, mazurka, serenada, nokturno, različni španski

plesi idr.) in daljše ciklične vrste;

» upošteva dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije;

» razumeva glasbene vsebine in dviguje tehnično in muzikalno vzdržljivost;

» izvede skladbo 19., 20. ali 21. stoletja na pamet.



33

6

2

:

8

0

/

/

/



TERMINI 5202. ◦ artikulacija ◦ figura ◦ okraski ◦ glissandi ◦ romantika ◦ 20. stoletje ◦ flaggoletti 21. ◦ arpeggio 71



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



34





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH AVTORJEV 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spoznava literaturo slovenskih skladateljev;



(1.3.5.1)

O: se seznanja z različnimi možnostmi notnega zapisa in izvajanja sodobnih skladb.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže ritmično stabilnost in muzikalnost;

» izkazuje znanje uporabe različnih novejših načinov in možnosti zapisa slovenskih skladb;

» izkaže poznavanje moderne tehnike izvajanja na harfi in zapisov skladb;

» izvede eno delo slovenskega skladatelja.



TERMINI

◦ artikulacija ◦ različni notni zapisi



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Izkaže ritmično stabilnost in muzikalnost

» Orientacija v notnem zapisu



35





6


2

:

8

0

/

/



2. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

7

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Dijak v 2. letniku spoznava glasbene vsebine skozi cilje naslednjih tem: tehnične prvine, etude, skladbe starih mojstrov predklasike, ciklične skladbe (koncert, sonate, suite, variacije), skladbe 19., 20. in 21. stoletja in skladbe slovenskih avtorjev. Nadgrajuje tehnične prvine z zahtevnejšimi lestvicami, akordi, arpeggii in razširjenimi tehnikami. Razvija interpretativne sposobnosti, poglablja razumevanje različnih stilskih obdobij in širi repertoar na zahtevnejše etude ter ciklične in koncertne skladbe. Poudarek je na dinamični in agogični raznolikosti ter oblikovanju osebnega umetniškega izraza.



36

6

2

:

8

0

/

/

/



TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: utrjuje in poglablja doslej obravnavane elemente tehnike igranja ter se uči novih;

O: obvladuje vse kondicijske vaje tudi v hitrem tempu za povečanje vzdržljivosti;



(3.2.1.1)

O: utrjuje branje notnega teksta;

O: muzikalno oblikuje ton, motiv in frazo, diferencirajo melodije in spremljave v večglasju, vodijo melodične linije pri igranju akordičnih figuracij;

O: razvija hitrosti rok in nog pri igranju harfe;

O: razvija dinamiko in barvo tona.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže nove tehnične elemente igranja na harfo ter tekoče branje notnega teksta;

» izkaže muzikalno oblikovan ton, motiv in frazo, diferencira melodije in spremljave v

večglasju, vodenje melodične linije pri igranju akordičnih figuracij;

» izvede dve od naštetih tehničnih vaj iz priporočene literature.



TERMINI

◦ artikulacija ◦ figura ◦ arpeggio ◦ glissando ◦ flaggioletti ◦ okraski



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Priporočeno je, da ima dijak svoje lastno glasbilo ustrezne velikosti in kvalitete.

Kondicijske in tehnične vaje izvaja iz notnih zbirk Salzedo, Bagatti, Renie.



37

6

2

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja 21.71 » S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



38





6


2

:

8

0

/

/

/



ETUDE 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: skozi etude uri, razvija in poglablja tehnične elemente igranja na harfo z razvijanjem hitrosti;

O: razvija kakovost tona, uri pedalno igro s pravilnim ritmom in muzikalno logiko;

O: uporablja tehnične elemente za dosego tehnično dovršene, tekoče in muzikalne igre etud;

O: muzikalno oblikuje ton, motiv in frazo, diferencira melodije in spremljave v večglasju;

O: vodi in izvaja melodične linije znotraj akordičnih figuracij;

O: pravilno uporablja in vpisuje pedale in oznake v notni tekst;

O: razvija hitrosti gibanja telesa, nog in rok;

O: prepoznava glasbene oznake za značaj skladbe, tempo, agogiko in dinamiko.



(1.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede etudo v določenem tempu, pri čemer ohranja tehnično pravilnost in enakomerno

hitrost igranja skozi celotno etudo;

» izkaže kakovost tona, pedalno igro s pravilnim ritmom in muzikalno logiko;

» izkaže uporabo tehničnih elementov za dosego tehnično dovršene, tekoče in muzikalne igre

etud;

» izkaže muzikalno oblikovan ton, motiv in frazo, diferencira melodije in spremljave v

večglasju;

» izkaže melodične linije pri igranju akordičnih figuracij ter pravilno vpisanih oznak pedalov v

notni tekst;

» izkaže prepoznavo glasbene oznake za značaj skladbe, tempo, agogiko in dinamiko;

» izvede eno daljšo etudo ali dve krajši.



TERMINI

◦ artikulacija ◦ figura ◦ arpeggio ◦ glissando ◦ okraski ◦ flaggioletti



39

6

2

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja 21.71 » S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



40





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE STARIH MOJSTROV 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spoznava splošne značilnosti obdobja baroka (družbene, geopolitične, kulturne);



(1.3.2.1 | 4.1.1.1)

O: poglablja poznavanje baročnih skladateljev, ki so ustvarjali za harfo, in prepoznava značilnosti njihovega glasbenega izraza;

O: interpretira krajše samostojne oblike;

O: igra večje oblike, kot je suita ali sonata;

O: ustrezno interpretira in izvajajo dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije;



(1.3.4.1)

O: vodi tematski material v polifonih skladbah;

O: razvija zahtevnejše spretnosti pri oblikovanju motivov in fraz s posebnim poudarkom na polifonski igri;

O: spoznava in interpretira daljše skladbe svobodnih oblik in poglablja ustrezne interpretacije.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže splošne značilnosti obdobja baroka (družbene, geopolitične, kulturne);

» ustrezno prikaže interpretacijo z upoštevanjem dinamike, agogike in barvne raznolikosti kot

sredstvo za poglobljeno interpretacijo;

» našteje baročne skladatelje, ki so pisali za harfo;

» zaigra suito ali sonato;

» izkaže večje zahteve pri oblikovanju motivov in fraz – poudarek na polifonski igri;

» prikaže interpretacijo daljše skladbe svobodnih oblik in poglablja ustrezne interpretacije;

» izvede eno delo iz tega obdobja.



TERMINI

◦ artikulacija ◦ figura ◦ arpeggio ◦ glissando ◦ flaggioletti ◦ okraski



41

6

2

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja 21.71 » S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



42





6


2

:

8

0

/

/

/



CIKLIČNE SKLADBE (SONATA, SUITA, VARIACIJE, 5202. KONCERT) 21.71

CILJI

Dijak:

O: se uči razumeti glasbeno vsebino;

O: spoznava nove tehnične elemente;

O: stopnjuje psihofizično kondicijo;

O: igra večstavčne glasbene vrste, kot je suita ali sonata;

O: ustrezno interpretira in izvaja dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije;

O: vodi tematski material v polifonih skladbah;

O: razvija metode pomnjenja notnega teksta;



(3.1.2.2)

O: izvaja tiho in neopazno premikanje pedalov;

O: spoznava splošne značilnosti obdobja klasike (družbene, geopolitične, kulturne);

O: poglablja poznavanje pomembnih skladateljev, ki so pisali za harfo;

O: igra krajše večstavčne skladbe ter se seznanja z daljšimi in zahtevnejšimi deli ter jih ustrezno interpretira;

O: izvaja dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije ter vodi tematski material razvijajo kakovost tona;

O: se uči pedalizacije skladno s tehniko rok in tempom skladbe, vključno z zahtevnejšimi tempovnimi označbami;

O: razvija in kontrolira slušne predstave;

O: harmonijo prepoznava teoretično in praktično.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže razumevanje tako splošne tehnične in glasbenovsebinske značilnosti cikličnih del

oziroma skladb;



43

6

2

:

8

0

/

/

/



» izkaže poznavanje ter ustrezno interpretira in izvaja dinamiko, agogiko in barvno raznolikost 5202 kot sredstvo za poglobljene interpretacije; .21.7 » zaigra večje in daljše oblike, kot je suita ali sonata; 1

» ustrezno prikaže interpretacijo in izvaja dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo

za poglobljene interpretacije;

» izkaže večje zahteve pri oblikovanju motivov in fraz – poudarek na polifonski igri;

» prikaže interpretacijo spominsko daljše in zahtevnejše večstavčne skladbe s pravilno in

ustrezno vodenim tematskim materialom ter harmonije prepozna teoretično in praktično;

» izvede eno delo iz tega obdobja.



TERMINI

◦ artikulacija ◦ figura ◦ arpeggio ◦ glissando ◦ flaggioletti ◦ okraski



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



44





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE 19., 20. IN 21. STOLETJA 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spoznava splošne značilnosti obdobja romantike in 20. stoletja (družbene, geopolitične, kulturne);

O: spoznava najpomembnejše skladatelje za harfo v tem času (največ napisane literature);

O: igra krajše samostojne oblike in daljše ciklične glasbene vrste;

O: spoznava dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije;

O: vodi tematski material, poje posamezne glasove;

O: spoznava nove oblike zapisov pri sodobnih skladbah in njihovi uporabi;



(4.3.3.1)

O: dosledno upošteva dinamiko in agogiko ter svobodno muzikalno gibanje v okviru izvajanih skladb;

I: uporablja digitalno vsebino pri ustvarjanju in deljenju vsebin z drugimi ter upravlja s svojo digitalno identiteto.



(4.2.2.1 | 4.3.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opiše značilnosti obdobja romantike in 20. stoletja (družbene, geopolitične, kulturne);

» izkaže dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije;

» zaigra krajše samostojne oblike in daljše ciklične glasbene vrste;

» izkaže vodenje tematskega materiala, zapoje posamezne glasove;

» izkaže prepoznavanje novih oblik zapisov pri sodobnih skladbah in njihovi uporabi;

» izkaže dosledno upoštevanje za dinamiko in agogiko ter svobodno muzikalno gibanje v

okviru izvajanih skladb;

» izvede eno delo iz tega obdobja.



TERMINI

◦ artikulacija ◦ figura ◦ arpeggio ◦ glissando ◦ okraski ◦ nove oblike zapisov skladb



45

6

2

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja 21.71 » S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



46





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spoznava slovenske skladatelje;

O: spodbuja ustvarjanje novih skladb;



(4.3.2.1)

O: se seznanja z različnimi možnostmi zapisa in izvajanja sodobnih skladb;

O: se spodbuja in vzgaja v smislu pomembnosti ustvarjanja in poustvarjanja za slovenski in mednarodni kulturni prostor ter dvigovanja nacionalne zavesti.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže znanje uporabe različnih novejših načinov izvajanja efektov in možnih zapisov

slovenskih skladb;

» izvede skladbo slovenskega skladatelja.



TERMINI

◦ notni zapis sodobne skladbe



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



47





6


2

:

8

0

/

/



3. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

7

OBVEZNO 1



OPIS TEME

V 3. letniku dijak dosega višjo stopnjo tehnične in interpretativne zrelosti. Razvija samostojnost pri umetniškem oblikovanju, poglobljeno interpretacijo in sodelovanje v komornih zasedbah. Repertoar vključuje kompleksnejše skladbe različnih stilskih obdobij, vključno z deli slovenskih in tujih avtorjev ter sodobno literaturo. Posebna pozornost je namenjena refleksiji in samoevalvaciji.



48

6

2

:

8

0

/

/

/



TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spoznava igranje na keltski harfi (prstna tehnika ter izvajanje premikanja vzvodov za spremembo višine tonov);

O: izvaja durove in molove lestvice v obsegu treh oktav v zamaknjenem postopu in protipostopu;

O: obravnava elemente tehnike, utrjuje in stopnjuje na vedno težjih skladbah;

O: usvaja pedalizacijo skladno s tehniko rok in hitrejših tempov;

O: razvija dinamične in barvne diferenciacije;

O: izvaja dinamiko in barvno raznolikost kot sredstvo poglobljene interpretacije;

O: utrjuje enostavne polimetrije (2 : 3, 3 : 4) in preciznost ritma;

O: izvaja artikulacijo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna posebnosti igranja na keltski harfi;

» obvlada pedalizacijo skladno s tehniko rok in tempom skladbe, vključno z zahtevnejšimi

tempi;

» izkaže dinamične in barvne diferenciacije;

» zaigra enostavne polimetrije dva proti tri in tri proti štiri v preciznem ritmu;

» izvede durovo in molovo lestvico v obsegu treh oktav v zamaknjenem postopu in

protipostopu;

» izvede eno ali dve tehnični vaji.



TERMINI

◦ artikulacija ◦ figura ◦ arpeggio ◦ glissando ◦ okraski



49

6

2

:

8

0

/

/

/



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202. Priporočeno je, da ima dijak svoje lastno glasbilo ustrezne velikosti in kvalitete. 21.71 Kondicijske in tehnične vaje izvaja iz notnih zbirk Salzedo, Bagatti, Renie.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



50





6


2

:

8

0

/

/

/



ETUDE 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: razvija spretnosti in izenačenosti prstov desne roke v pasažni igri, arpeggiih, akordih, dvojemkah itd.;

O: razvija spretnosti za izvajanje akordičnih figuracij;

O: razvija barvno diferenciacijo tona;

O: razvija spretnosti in samostojnosti prstov leve in desne roke, razvije in oblikuje ton;

O: razvija hitro in tiho pedalizacijo;

O: izvaja vezave in okraske;

O: utrjuje hitrejše branje not;

O: izvaja hitrejšo prstno tehniko skladno s pedali;

O: izvaja posebne zvočne učinke;

O: se seznanja z različnimi novostmi v zapisovanju in izvajanju etud.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže spretnosti in izenačenosti prstov desne roke v pasažni igri, arpeggiih, akordih,

dvojemkah itd.;

» izkaže hitro in tiho pedalizacijo ter različne spretnosti za izvajanje akordičnih figuracij;

» izkaže barvno diferenciacijo tona ter spretnosti in samostojnosti prstov leve in desne roke ter

oblikuje ton;

» izkaže hitrejše branje notnega zapisa;

» izvede hitrejšo prstno tehniko skladno s pedali ter izvaja posebne zvočne učinke;

» izvede etudo.



TERMINI

◦ artikulacija ◦ figura ◦ arpeggio ◦ glissando



51

6

2

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja 21.71 » S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



52





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE STARIH MOJSTROV 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spoznava splošne značilnosti obdobja baroka (družbene, geopolitične, kulturne);



(1.3.2.1)

O: poglablja znanje poznavanje baročnih skladateljev, ki so pisali za harfo;

O: interpretira krajše samostojne oblike;

O: igra večje oblike, kot je suita ali sonata;

O: ustrezno interpretira in izvaja dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije;

O: vodi tematski material v polifonih skladbah;

O: ima večje zahteve pri oblikovanju motivov in fraz – poudarek na polifonski igri;

O: spoznava in interpretira daljše skladbe svobodnih oblik in poglablja ustrezne interpretacije;

O: spoznava osnove okraševanja, predložke, trilčke, bisbigliande.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže splošne značilnosti obdobja baroka (družbene, geopolitične, kulturne);

» ustrezno prikaže interpretacijo in izvaja dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo

za poglobljene interpretacije;

» našteje baročne in predklasične skladatelje, ki so pisali za harfo;

» zaigra večje oblike, kot je suita ali sonata;

» izkaže večje zahteve pri oblikovanju motivov in fraz – poudarek na polifonski igri;

» izvede skladbo.



TERMINI

◦ figura ◦ okraski ◦ okrajšave ◦ predložki ◦ bisbigliando



53

6

2

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja 21.71 » S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



54





6


2

:

8

0

/

/

/



CIKLIČNE SKLADBE (SONATA, SUITA, VARIACIJE, 5202. KONCERT) 21.71

CILJI

Dijak:

O: poglablja razumevanje glasbene vsebine;

O: spoznava nove tehnične elemente;

O: stopnjuje in razvija psihofizično kondicijo (vzdržljivost in koordinacija rok, sproščenost telesa med igranjem), krepi koncentracijo in nadzor nad dolgotrajnejšo in zahtevnejšo izvedbo skladbe;



(3.2.3.2)

O: igra večstavčne glasbene vrste, kot je koncert, suita ali sonata;

O: ustrezno interpretira in izvajajo dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije;

O: vodi tematski material v polifonih skladbah;

O: razvija metode pomnjenja notnega teksta;

O: izvaja tiho in neopazno premikanje pedalov;

O: spoznava splošne značilnosti obdobja klasike (družbene, geopolitične, kulturne);

O: igra krajše večstavčne skladbe ter se seznanja z daljšimi in zahtevnejšimi deli ter jih ustrezno interpretira;

O: izvaja dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije ter vodi tematski material, razvija kakovost tona;

O: kontrolira sproščenost leve in desne roke ter urejeno premika pedale;

O: razvija in kontrolira slušne predstave;

O: se uči prepoznati harmonijo tako teoretično kot praktično.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže razumevanje splošne tehnične in glasbenovsebinske značilnosti cikličnih del oziroma

skladb;

» ustrezno interpretira in izkaže dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za

poglobljene interpretacije;



55

6

2

:

8

0

/

/

/



» zaigra večje in daljše oblike, kot je suita ali sonata; 5202.2 » izkaže večje zahteve pri oblikovanju motivov in fraz, poudarek na polifonski igri; 1.71 » prikaže interpretacijo spominsko daljše in zahtevnejše večstavčne skladbe s pravilno in

ustrezno vodenim tematskim materialom ter harmonije prepozna teoretično in praktično;

» izvede ciklično skladbo.



TERMINI

◦ artikulacija ◦ figura ◦ arpeggio ◦ tema



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



56





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE 19., 20. IN 21. STOLETJA 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: igra krajše samostojne oblike in daljše ciklične glasbene vrste;

O: izvaja dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije;

O: vodi tematski material, poje posamezne glasove;

O: spoznava nove oblike zapisov pri sodobnih skladbah in njihovi uporabi;

O: dosledno upošteva dinamiko in agogiko ter svobodno muzikalno gibanje v okviru izvajanih skladb;

O: širi svoj glasbeni repertoar in razvija kulturno zavest, ki kaže v odprtosti do raznolikosti skozi izvajanje in interpretacijo pesmi iz različnih kultur;



(3.3.1.2 | 2.2.2.1)

I: se uči shranjevati podatke in ponovno dostopati do njih.



(4.1.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra krajše samostojne oblike in daljše ciklične glasbene vrste;

» izkaže dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije;

» vodi tematski material, zapoje posamezne glasove;

» izkaže prepoznavanje novih oblik zapisov pri sodobnih skladbah in njihovi uporabi;

» izkaže dosledno upoštevanje dinamike in agogike ter svobodno muzikalno gibanje v

okviru izvajanih skladb;

» izvede skladbo.



TERMINI

◦ artikulacija



57

6

2

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja 21.71 » S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



58





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spoznava slovenske skladatelje in spodbuja ustvarjanje novih skladb;

O: se seznanja z različnimi možnostmi zapisa in izvajanja sodobnih skladb;

O: spoznava pomembnost vzgoje in ustvarjanja in poustvarjanja novonapisanih skladb za slovenski in mednarodni kulturni prostor in dvigovanje nacionalne zavesti.



(1.3.5.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže znanje uporabe različnih novejših načinov izvajanja efektov in možnih zapisov

slovenskih skladb;

» izvede skladbo slovenskega skladatelja.



TERMINI

◦ novi notni načini zapisa



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



59





6


2

:

8

0

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

7

OBVEZNO 1



OPIS TEME

V 4. letniku dijak dosega visoko stopnjo tehnične dovršenosti in umetniške zrelosti. Sposoben je samostojnega umetniškega oblikovanja, poglobljene interpretacije in nastopanja na zahtevnejših glasbenih dogodkih. Razvija sposobnost povezovanja znanja, uporabe digitalnih orodij in ustvarjalnega izraza, kar ga pripravlja na nadaljnje glasbeno izobraževanje ali profesionalno pot.



TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: utrjuje in poglablja elemente tehničnih prvin;

O: izvaja durove in molove lestvice v obsegu treh oktav v zamaknjenem postopu in protipostopu;

O: igra vse kondicijske vaje tudi v hitrem tempu za povečanje vzdržljivosti;

O: izvaja nove tehnične elemente;

O: utrjuje branje notnega teksta in igre a prima vista;

O: muzikalno oblikuje ton, motiv in frazo, diferencirajo melodije in spremljave v večglasju, vodijo melodične linije pri igranju akordičnih figuracij;

O: razvija hitrosti rok in nog pri igranju harfe; razvija dinamiko in barvo tona;

O: uporablja različne načine igranja lestvic (arpeggii, flažoleti, etouffe, glissandi, hitre pasaže in skoki), hitre različne pozicije na pedalih ter dušenje strun.



60

6

2

:

8

0

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak: 21.71 » izvede različne načine igranja lestvic (arpeggii, flageoletti, etouffe, glissandi, hitre pasaže in

skoki, hitre različne pozicije na pedalih ter dušenje strun;

» izkaže utrjeno usvojeno pedalizacijo skladno s tehniko rok in hitrejših tempov;

» zaigra lestvice, arpegge, flažolete, etouffe, glissande, hitre pasaže in skoke, hitre različne

pozicije na pedalih ter izkaže pravilno dušenje strun;

» izvede dve tehnični vaji iz naštete literature.



TERMINI

◦ figura ◦ okraski ◦ polimetrija



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Priporočeno je, da ima dijak svoje lastno glasbilo ustrezne velikosti.

Kondicijske in tehnične vaje izvaja iz notnih zbirk Salzedo, Bagatti, Renie.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



61





6


2

:

8

0

/

/

/



ETUDE 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: razvija spretnosti in izenačenosti prstov desne roke v pasažni igri, arpeggiih, akordih, dvojemkah itd.;

O: razvija barvno diferenciacijo tona;

O: razvija spretnosti in samostojnosti prstov leve in desne roke, razvije in oblikuje ton;

O: razvija hitre in tihe kombinacije pedalizacije;

O: razvija spretnosti za izvajanje akordičnih figuracij;

O: izvaja vezave in okraske;

O: poglablja hitrejše branje not;

O: izvaja hitrejšo prstno tehniko skladno s pedali;

O: izvaja posebne zvočne učinke.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže spretnosti in izenačenosti prstov desne roke v pasažni igri, arpeggiih, akordih,

dvojemkah itd.;

» izkaže barvno diferenciacijo tona ter spretnosti in samostojnosti prstov leve in desne roke;

» razvije hitro in tiho pedalizacijo ter različne spretnosti za izvajanje akordičnih figuracij;

» izkaže hitrejše branje notnega zapisa;

» izvaja hitrejšo prstno tehniko skladno s pedali ter izvaja posebne zvočne učinke;

» izvede eno dolgo ali dve krajši etudi.



TERMINI

◦ artikulacija ◦ figura ◦ okraski ◦ protipostop



62

6

2

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja 21.71 » S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



63





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE STARIH MOJSTROV PREDKLASIKE 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spoznava splošne značilnosti obdobja baroka (družbene, geopolitične, kulturne);

O: interpretira krajše samostojne oblike;

O: igra večje oblike kot je suita ali sonata;

O: ustrezno interpretira in izvaja dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije;

O: vodi tematski material v polifonih skladbah;

O: se uči oblikovati kompleksnejše motive in fraze, poudarek je na polifonski igri;

O: spoznava in interpretira baročne skladbe z raznolikimi oblikami (npr. preludij, toccate, fantazije) ter poglablja interpretacijske sposobnosti, pri čemer upošteva slog, fraziranje, dinamiko in okraske, značilne za to obdobje;

O: spoznava načine okraševanja, predložke, trilčke, bisbigliande;

I: se uči izbirati, snemati in poslušati glasbo ob pomoči digitalne tehnologije.



(4.1.1.1 | 4.4.2.1 | 4.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže splošne značilnosti obdobja baroka (družbene, geopolitične, kulturne);

» ustrezno prikaže interpretacijo z dinamiko, agogiko in barvno raznolikostjo kot sredstvo za

poglobljeno interpretacijo;

» izkaže večje zahteve pri oblikovanju motivov in fraz – poudarek na polifonski igri;

» zaigra večje oblike, kot je suita ali sonata;

» izvede skladbo.



TERMINI

◦ artikulacija ◦ figura ◦ okraski ◦ polifona igra



64

6

2

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja 21.71 » S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



65





6


2

:

8

0

/

/

/



CIKLIČNE SKLADBE, SONATA, SUITA IN KONCERT 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: stopnjuje psihofizično kondicijo;

O: igra večstavčne glasbene vrste, kot je koncert, suita ali sonata;

O: ustrezno interpretira in izvaja dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije;

O: vodi tematski material v polifonih skladbah;

O: razvija nove metode pomnjenja notnega teksta;

O: izvaja tiho in neopazno premikanje pedalov;

O: spoznava splošne značilnosti obdobja klasike (družbene, geopolitične, kulturne);

O: poglablja znanje in poznavanje pomembnih skladateljev, ki so pisali za harfo;

O: igra večstavčne skladbe ter se seznanja z daljšimi in zahtevnejšimi deli ter jih ustrezno interpretira;

O: kontrolira sproščenost leve in desne roke ter ramenskega obroča;

O: razvija slušne predstave in harmonijo prepozna teoretično in praktično.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže razumevanje tako splošne tehnične in glasbenovsebinske značilnosti cikličnih del

oziroma skladb;

» skladbe ustrezno interpretira z upoštevanjem dinamike, agogike in barvne raznolikosti;

» zaigra glasbene oblike, kot je suita ali sonata;

» izkaže večje zahteve pri oblikovanju motivov in fraz – poudarek na polifoni igri;

» prikaže interpretacijo spominsko daljše in zahtevnejše večstavčne skladbe s pravilno in

ustrezno vodenim tematskim materialom ter harmonije prepozna teoretično in praktično;

» izvede ciklično delo.



66

6

2

:

8

0

/

/

/



TERMINI 5202. ◦ artikulacija ◦ polifonija 21.71

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



67





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE 19., 20. IN 21. STOLETJA 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spoznava splošne značilnosti obdobja romantike in 20. stoletja (družbene, geopolitične, kulturne);

O: spoznava najpomembnejše skladatelje, ki so pisali za harfo;

O: igra krajše samostojne oblike in daljše ciklične glasbene vrste;

O: spoznava dinamiko, agogiko in barvno raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije;

O: samostojno vodi tematski material ter poje posamezne glasove;

O: spoznava nove oblike zapisov pri sodobnih skladbah in njihovi uporabi;

O: izvaja skladbe z doslednim upoštevanjem dinamike, agogike in svobodnega muzikalnega gibanja;

I: preko spoznavanja skupnih evropskih kulturnih korenin oblikuje vizijo prihodnosti, ki vključuje odgovore na vprašanja, kaj namerava početi v prihodnosti, kakšen želi postati in kakšno skupnost želi sooblikovati.



(5.1.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opiše splošne značilnosti obdobja romantike in 20. stoletja (družbene, geopolitične,

kulturne);

» dosledno upošteva dinamiko in agogiko ter svobodno muzikalno gibanje v okviru izvajanih

skladb;

» zaigra krajše samostojne oblike in daljše ciklične glasbene vrste;

» izkaže vodenje tematskega materiala ter zapoje posamezne zapisane glasove;

» pozna nove oblike zapisov pri sodobnih skladbah in njihovo uporabo;

» izvede skladbo.



68

6

2

:

8

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja 21.71 » S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



69





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH AVTORJEV 5202.21.71 CILJI

Dijak:

O: spoznava slovenske skladatelje in spodbuja ustvarjanje novih skladb;

O: se seznanja z različnimi možnostmi zapisa in izvajanja sodobnih skladb ter poskusi zapisati skladbo tudi sam;



(4.3.2.1 | 4.2.6.1)

O: se spodbuja in vzgaja v smislu pomembnosti ustvarjanja in poustvarjanja za slovenski in mednarodni kulturni prostor ter dvigovanja nacionalne zavesti.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže uporabo različnih novejših načinov izvajanja efektov in možnih zapisov slovenskih

skladb;

» izvede skladbo slovenskega skladatelja.



TERMINI

◦ notni zapis sodobne skladbe



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja

» S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Samostojnost izvajanja

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v notnem zapisu



70





6


2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 7



POGLAVJIH



1. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura

» Bochsa, R. N. Ch.: 110 Exercises journaliers

» Larivière, Ed.: Exercises et études

» Bagatti, B.: Esercizi tecnici

» Renié, H.: Method for the harp, I in II

» Salzedo, C.: Conditioning exercices, I in II

ETUDE

Priporočena literatura

» Schüker, E.: Sammlung von Etüden für Harfen op. 18, I, II, III

» Nadermann, F. J.: Etude et Préludes

» Bochsa, R. N. CH.: 25 etude op. 62

» Boshsa, R. N. CH.: 1. del etud op. 34

» Thomas, J.: Etude po izboru

» Schüker, E.: 2. in 3. del etud op. 18

» Campoliete, J.: 10 etud – preludiji

» Damase, J. M.: Etude, 1. zv.

» Pozzoli, E.: Studi di media difficolta

» Zingel, A.: 12 klasiĉnih študij

SKLADBE STARIH MOJSTROV PREDKLASIKE

Priporočena literatura

» Sacchi, F.: The baroque harp – 18 Favorite Pieces



71





6


2

:

8

0

/

/

/



» Bach, J. S.: M. Grandjany, Etude 5202.2 » Händl, G. F.: Passacaglia, Chacone in G 1.71 » Bach, J. S., Renie, H.: Dix pieces, Fuga

» Rameau, J. Ph.: Tambourin, Rigaudon

» Cabezon, A. de: Italian pavane; Pavana z variacijami

» Corelli, A.: Giga, Gavotte, Sarabande

» Scarlatti, D.: Sonate

CIKLIČNE SKLADBE; (KONCERT, SONATE, SUITE, VARIACIJE)

Priporočena literatura

» Haendel, G. F.: Tema con Variazioni

» Cardon, J. B.: Sonate no. 1, no. 2, f-moll, Es-dur

» Naderman, F. J.: Sept sonates progressives

» Dussek, F. L.: Sonata 1, Sonata 2

» Anonym: Variacije na temo Mozarta

» Naderma, F. J.: Sonatine op. 92

» Naderman, F. J.: Variations on the air L'oiseau Chantant

» Hovhaness, A.: Sonata

» Benda, F.: Sonata za harfo

» Pescetti, G.: Sonata

SKLADBE 19., 20. IN 21. STOLETJA

Priporočljiva literatura

» Hasselmanns, A.: Serenade pour harpe op. 5, La Source op. 44, Conte de Noel op. 33,

Priere, Chasse op. 36

» Ibert, J.: Scherzetto

» Glinka, M.: Nocturne

» Godefroid, F.: Quand tu me vois souffrir iz cikla: Ecole Melodique op. 201, Le Désir, Sois

toujours mes seules amours, Les Ris et les Pleurs

» Damase, J. M.: Courtepieces

» Thomas, J.: Ministrel's adieu to the native land, The Seasons



72





6


2

:

8

0

/

/

/



» Gatayes, E.: Romance 5202.2 » Tournier, M.: 4 preludiji, Au Matin, Vers la source dans le bois 1.71 » Salzedo, C.: Balada op. 28, Jeux d'Eau, Five Preludes for Harp Alone, Chanson Chagrine,

Ballade, Trois Morceaux, no. 1, Paraphrase (Cadenza) for Liszt's Second Rhapsody (a solo showpiece or cadenza for orchestral performance) Jeux d'Eau, Trois Morceaux, no. 2, Scintillation, Suite of Eight Dances: Gavotte, Menuet, Polka, Siciliana, Bolero, Seguidilla, Tango, Rumba

» Watkins, D.: Petite Suite

SKLADBE SLOVENSKIH AVTORJEV

Priporočljiva literatura

» Ciglič, Z.: Adagio amoroso

» Srebotnjak, A.: 1 preludij

» Ramovš, P.: Ena misel

» Bernatović, D.: La imagination 1, 2, 3



2. LETNIK

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE

Priporočena literatura

» Bochsa, R. N. Ch.: 110 Exercices journaliers

» Bagatti, B.: Esercizi tecnici

» Zamara, A.: Harp method

» Bochsa, R. N. Ch.: Etude (lažji opus za branje a vista)

» Larivière, Ed.: Exercices et études op. 9

» Renie, H.: Method for Harp I in II

» Salzedo, C.: Condit. ex I in II

» Salzedo, C.: Modern study of the Harp

ETUDE

Priporočljiva literatura

» Salzedo, C.: La desirade

» Bochsa, R. N. Ch.: Etudes

» Naderman, F. J.: Schüker, Etude et preludes



73





6


2

:

8

0

/

/

/



» Damase, J. M.: Etudes 5202.2 » Schüker, E.: Etudes 1.71 » Dizi, F. J.: 48 etud

» Bochsa, R. N. Ch.: Op. 34., 1. del

» Naderman, F. J.: Grande étude

» Thomas, J.: Etude po izbiri

» Schüker, E.: 12 etud

» Damase, J. M.: Etude, 1. del

SKLADBE STARIH MOJSTROV

Priporočena literatura

» Händl, G. F.: Sarabande (Suita št. 4 – Kondonasis)

» Bach, J. S.: Grandjany, M.: Etude

» Rameau, J. P.: L' egyptiène

» Bach, J. S.: Prelude (Suita v E-duru BWV 1006a)

» Bach, Ph. E.: Solfeggietto; The baroque harp ( F. Sacci )

» Mayer, S.: Suite

» de Cabezon, A.: Italian pavane

» Corelli, A.: Giga, Gavotte, Sarabande

» Bach, J. S.: H. Renie, Dix piéces

» Palero, F. F.: Romance

» de Ribayaz, L. R.: Hachas

CIKLIČNE SKLADBE (SONATA, SUITA, VARIACIJE, KONCERT)

Priporočena literatura

» Krumpholz, J. B.: Sonate

» Cardon, J. B.: Sonate

» Rossini, G.: Sonata

» Mayer, P. J.: Sonata

» Perry, J.: Sonate 1, 2; Variacije

» Suriani, A.: Partita



74





6


2

:

8

0

/

/

/



» Watkins, J.: Petite suite 5202.2 » Dusek, J. L.: Sonata c-mol 1.71 » Natra, S.: Sonatina

» Saint-Sëns, C.: Morceau de concert

» Wagenseil, G. Ch.: Koncert za harfo in orkester



SKLADBE 19., 20. IN 21. STOLETJA

Priporočena literatura

» Thomas, J.: Watching the Wheat

» Gershwin, G.: The man I love

» Ellington, D.: Satin doll

» Tournier, M.: Berceuse

» Posse, W.: Valček v Es-duru

» Hasselmans, A.: Serenade pour harpe op. 5, La Source op. 44, Conte de Noel op. 33, Priere,

Chasse op. 36

» Tournier, M.: Pièces Nègres

» Suriani, A.: Partita

» Salzedo, C.: Short Stories in Music, Balada op. 28, Jeux d'Eau, Five Preludes for Harp Alone,

Chanson Chagrine, Ballade, Trois Morceaux, no. 1, Paraphrase (Cadenza) for Liszt's Second Rhapsody (a solo showpiece or cadenza for orchestral performance, Jeux d'Eau, Trois Morceaux, no. 2, Scintillation, Suite of Eight Dances: Gavotte, Menuet, Polka, Siciliana, Bolero, Seguidilla, Tango, Rumba

» Choung, Ch. W.: Two Chinese Folk Songs

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV

Priporočena literatura

» Ramovš, P.: Druga misel

» Srebotnjak, A.: 1. in 2. preludij

» Voglar, Č. S.: Igra svetlobe

» Petrič, I.: Impromptu

» Bernatović, D.: Melanholični valček



75





6


2

:

8

0

/

/

/



3. LETNIK » Prinčič, T.: Etuda 5202.21.71

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE

Priporočena literatura

» Bochsa, R. N. Ch.: 110 Exercises journaliers

» Bagatti, B.: Esercisi tecnici

» Zamara, A.: Harp method

» Magistretti, L.: 51 Esercizi giornalieri

» Larivière, E.: Exercises et études

» Renie, H.: Method for Harp

» Salzedo, C.: Conditioning ex. II

» Salzedo, C.: Modern study of Harp

ETUDE

Priporočena literatura

» Dizi, F. J.: 48 Etudes

» Concone, L.: Etudes

» Nadermann, F. J.: Bochsa op. 34 (ll. del)

» Bochsa, R. N. Ch.: Vingt études, l. del

» Zingel, A.: 12 études

» Damase, J. M.: 3. del etud

» Nadermann, F. J., arr. Schüker: 20 Etude

SKLADBE STARIH MOJSTROV

Priporočena literatura

» Händl, G. F.: Sarabande (iz Suite št. 4 – Kondonasis)

» Bach, J. S.: M. Grandjany, Etude

» Bach, J. S., Lute Pieces: Suite in G minor, Suite in E minor, Suite in C minor, Prelude, Fugue

and Allegro in E-flat, Prelude in C minor, Fugue in G minor, Suite in E major

» The baroque harp, 18 favorite pieces

» Paradisi, P. D.: Toccata



76





6


2

:

8

0

/

/

/



» Pescetti, G. B.: Sonata 5202.2 » Scarlatti, D.: Sonatas 1.71 » Bach, J. S.: Siciliano

CIKLIČNE SKLADBE (SONATA, SUITA, VARIACIJE, KONCERT)

Priporočena literatura

» Saint-Sans, C.: Morceau de concert

» Händl, G. F.: Konzert B-dur, 1. st.

» Rousseau, M. S.: Pastoralne variacije

» Vivaldi, A.: Concerto v D-duru

» Krumpholz, J. K.: Koncert v B-duru

» Handel, G. F.: Harp Concerto in B-flat major, op. 4

» Albrechtsberger, J. G.: Harp Concerto (5 pieces)

» von Dittersdorf, C. D.: Harp Concerto in A major

» Krumpholtz, J. K.: Harp Concerto (6 pieces)

» Mozart, W. A.: Concerto for Flute and Harp in C major, K. 299(297c)

» Dusek, J. L.: Harp Concerto (2 pieces)

» Rodrigo, J.: Concierto serenata

» Rota, N.: Concerto per arpa e orchestra

» Saint-Saëns, C.: Morceau de concert for harp and orchestra in G major op. 154 (1918)

» Albrechtsberger, J. G.: Partita v F-duru

» Händl, G. F.: suite no. 4 (Kondonasis)

» Pescetti, J. B.: Sonata v C-duru

» Mortari, V.: Sonatina prodigio

» Perry, J.: Sonata št. 2

» Delaplank, F.: Karakterna sonata

» Rossini, G.: Sonata

» Tournier, M.: 2. sonatina

» Giurana, B.: Sonatina

» Křenek, E.: Sonata



77





6


2

:

8

0

/

/

/



» Watkins, D.: Petite suite 5202.2 » Benda, F.: Sonata za harfo 1.71 » Krumholtz, J. B.: Sonate

» Cardon, J. B.: Sonate

» Pescetti, J. B.: Sonata v c-molu

SKLADBE 19., 20. IN 21. STOLETJA

Priporočena literatura

» Godefroid, F.: Etude de concert, La Serenade

» Hasselmans, A.: Ballade, Valse de Concert

» Tournier, M.: Vers la source dans le bois

» Debussy, C.: Claire de lune, Arabesque

» Ibert, J.: Reflets dans l'eau

» Thomas, J.: Spring

» Tournier, M.: Trois Images

» Grandjany, M.: Arabesque

» Bozza, E.: Evocations

» Lang, I.: Toccatina

» Alfano, J.: Romunski ples

» Renié, H.: Contemplation, Légende d'après, Les Elfes' de Leconte de Lisle, Six Pièces

(Conte de Noël, Recueillement, Air de danse, Invention dans le Style ancien, Rêverie, Gavotte), Danse des lutins, Pièce symphonique en trois episodes, Deux pièces symphoniques (Élégie, Danse caprice), Ballade fantastique d'après 'Le Cœur révélateur' d'Edgar Poë), 2e Ballade pour harpe, Andante Religioso

» Grandjany, M.: Rhapsodie pour la harpe

» Rodrigo, J.: Impromptu

» Rota, N.: Sarabanda e Toccat

» Roussel, A.: Impromptu op. 21

» Rutter, J.: Many choral hymns and anthems with harp accompaniment

» Saariaho, K.: Fall (Maa)

» Saint-Saëns, C.: Fantaisie op. 95



78





6


2

:

8

0

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202. Priporočena literatura 21.7 » Ramovš, P.: Tretja misel 1

» Srebotnjak, A.: 3. in 4. preludij

» Voglar, Č. S.: Igra svetlobe

» Petrič, I.: Impromptu

» Petrič, I.: Fantasy for many strings and one harp player

» Bernatović, D.: Brezno življenja

» Prinčič, T.: Etuda

» Bečan, N.: Balada v polmraku



4. LETNIK

TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE

Priporočena literatura

» Larivière, E.: Exercices et études

» Magistretti, L.: 51 exercises

» Renie, H.: Method for Harp

» Salzedo, C.: Condition exercises

» Salzedo, C.: Modern study

» Bochsa, R. N. Ch.: 110 Exercices journaliers

» Bagatti, B.: Esercizi tecnici

» Magistretti, L. M.: 51 Esercizi giornalieri

» Zamara, A.: Harp method

» Bochsa, R. N. Ch.: Etude (lažji opus za igranje a vista)

ETUDE

Priporočena literatura

» Dizi, F. J.: 48 Etudes

» Concone, L.: Etudes

» Damase, J. M.: Etudes

» Bochsa, R. N. Ch.: Etudes



79





6


2

:

8

0

/

/

/



» Schüker, E.: Etudes 5202.2 » Bochsa, R. N. Ch.: Op. 34 (2. del) 1.71 » Bochsa, R. N. Ch.: Vingt études (2. del)

» Zabel, A.: Koncertna etuda

» Damase, J. M.: Etude (2. del)

» Schmidt, E.: Etude (1–6)

» Posse, W.: 8 grosse Etuden

SKLADBE STARIH MOJSTROV PREDKLASIKE

Priporočena literatura

» Scarlatti, D.: Sonata in A (Kondonasis)

» Albeniz, I.: Sonate

» Händl, G. F.: Variacije, Passacaglia

» Händl, G. F.: Prelude and Toccata

» Bach, J. S.: Grandjany, 12 Etudes

» Bach, J. S.: Posamezni stavki iz Suite št. 3 BWV 1009

» Kondonasis, A.: The baroque harp 18 favorite pieces

» Albrechtsberger, J. G.: Partita v F-duru

» Bach, J. S.: Piece en sol

» Lapine, A. H.: Sonata No. 1

» Scarlatti, D.: Sonate – e-mol, f-mol in E-dur

» Haendel, G. F.: Giga

» Bach, J. S.: Bouree, Dix piéces

CIKLIČNE SKLADBE, SONATA, SUITA IN KONCERT

Priporočena literatura

» Tournier, M.: Quatre préludes

» Dussek, J. L.: Sonata št. 2 za harfo op. 34

» Perry, J.: Sonate (4)

» Cardon, J. B.: Sonate op. 7, št. 2, F dur; op. 7, št. 3, B-dur

» Krumpholz, J. B.: Sonate



80





6


2

:

8

0

/

/

/



» Mortari, V.: Sonatina prodigio 5202.2 » Franck, C.: Suita 1.71 » Hicks, G.: Sonata

» Tournier, M.: Tema con variazioni

» Pesceti, G. B.: Sonata

» le Pen, A. H.: Sonata No. 1

» Tournier, M.: Tema con Variazioni

» Scarlatti, D.: Sonate v e-molu, f-molu, E-duru

» Wagenseil, G. Ch.: Koncert

» Ciglič, Z.: Concertino

» Mozart, W. A.: Koncert za flavto in harfo

» Mozart, W. A. (Srebotnjak): Concerto in C major

» von Dittersdorf, K. D.: Konzert v A-duru

» Albrechtsberger, J. G.: Koncert v C-duru

» Krumpholz, J. K.: Koncert v B-duru

» Rota, N.: Koncert za harfo

» Dussek, J. L.: Koncert za harfo v E-duru

SKLADBE 19., 20. IN 21. STOLETJA

Priporočena literatura

» Pièrne, G.: Impromptu caprice

» Zabel, A.: Koncertna etuda

» Hasselmanns, A.: Koncertna etuda

» Tournier, M.: Koncertna etuda

» Godefroid, F.: Koncertna etuda

» Saint-Saëns, C.: Fantazija

» Grandjany, M.: Fantazija na Haydnovo temo

» Renie, H.: Scherzetto

» Debussy, C.: En bateau; 1. Arabesque

» Rota, N.: Sarabanda in Toccata



81





6


2

:

8

0

/

/

/



» Bach, J. S.: Bourrée, Dix piéces 5202.2 » Händel, G. F.: Giga 1.71 » Saint-Sëns, C.: Fantasie op. 95

» Spohr, L.: Fantasia in C minor op. 35 (1807), Variations on Méhul's 'Je suis encore dans mon

printemps' op. 36 (1807), Variations in E, WoO 29 (1808)

» Renié, H.: Contemplation (1902), Légende d'après 'Les Elfes' de Leconte de Lisle, Danse

des lutins, Pièce symphonique en trois episodes, Promenade matinale, deux pièces pour Harpe, Deux pièces symphoniques (Élégie, Danse caprice), Ballade fantastique d'après 'Le Cœur révélateur' d'Edgar Poë), 2e Ballade pour harpe, Andante Religioso

» Godefroid, F.: Carnaval de Venise op. 184, La danse des Sylphes, Le coucou, La harpe

éolienn

» Faure, G.: Impromptu op. 86 (1904), Une châtelaine en sa tour op. 110 (1918)

SKLADBE SLOVENSKIH AVTORJEV

Priporočena literatura

» Ramovš, P.: Avizo za harfo in klarinet

» Srebotnjak, A.: 5. preludij

» Voglar, Č. S.: Igra svetlobe

» Petrič, I.: Impromptu

» Petrič, I.: Fantasy for many strings and one harp player

» Bernatović, D.: Improvizacija, Brezno življenja

» Bečan, N.: Balada v polmraku

» Ciglič, Z.: Concertino, Kongresni avizo za harfo in klarinet

» Ukmar, V.: Transformacije



82





6


2

:

8

0

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



PRILOGE 7



83