Kupil jih je neki mestni svetovavec, in moral sim jih v večkrat popolnama preneha , tudi člověka ne mrázi in dervarnico peljati. 33 5? 33 i? To bo za uboge ljudi, so rekli se uboge m derva li v dar dajejo?Cí gorko vino Kaj Tega ne vem. u T je vse drugace, to vem. Mesto je bogato, in nakup mnogo mnogo sežnjev pacelnov i» y zvezčikov ga vrociiia ne kuha. Takrat zna dobro (posebno černo vino) z enmalo cimetam, ali pa tudi kamilčna voda, ali kakšin požirk brinovca, pri- prav dobre biti, zlasti če s flanelo ali s s vi In o z g a n a reci gorko ter jih po zimi v celo majhinih povzemkih ubo gim pro daj a 9 ker je odertija pri dervah v městu pr To 3 P more biti v městu „In zakaj ne, danes nobeno besede se mi zdi, na sled porna napraviti. nas pa ze ne. a Velkučnik! zauka Rudnik N se pregovoril y D zupa in enake clovek še trebuh prav (zidano) ruto preveze. Kakor hitro pa bolnika po čevih neprenehama kolje, ga driska napada, in kadar je vročnica (Fiber) pritisnila , takrat pa so vse gori imenovane zdra- pri- u pa zdaj nam, kakor vila hud strup, ktere, kakor vsak lahko zapopade ervarnico moramo sad ali vnetje v čevih se povikšajo, zató, ker ? čeva še 33 Rudert. to če mestj narediti ? vascani pa penezov; 9 nar je dajal, „V naši in zalagal bolj vnamejo. kaj takega morejo Kadeř člověka griza napade, ste med domačimi Kdo pa bo zato do- zdravili ti dve nar boljši in nar potrebniši: pervo je vasi ne potrebujemo nobenega beliča za g o r k o t a , drugo pa so zlezaste pijace loge k temu; der damo sami Mnogi izmed nas pro d a j aj derva, in ruso : ali vse v mesto zvozimo 9 3 ali Grižev clovek naj se tedaj v posteljo vleže , dobro odene, de se po ti ti začne; pot zaverne bolezin iz čev na kožo, de se driska in tudi klanje ustavi. De se pa nekoliko posamesno prodamo , je gor in dol. Kako pa človek lože potí in tudi vnetje in bolečine v čevih potola edijo to v mestu, povej Velkučnik ki je y zijo, je dobro, ce bolnik zlezaste pijace toplo pije aj b ž e v čaj ali te, ali j e č m e n o v o vodo , ali iz s 1 a d- kih mandeljnov napravljeno vodo (15 — 20 zluše-stanuje. Ta scepi in soseka derva, jih zloži v sklade, nih in stolčenih mandeljnov na 1 polič vode). Vse se „Na! Tam je naprava takale: V dervarnici, prosto dvorišče, stoji kučića, kjer čuvaj in ogleduh m uje Dvoi je visoko ajeno 5 more ukrasti. Kdor torej hoće za nekoliko da se nic ne irrošev derv m o r a smo rekli gorko vzivati. Bolnik tudi ne imeti, gre k milozinarj ki je 9 kakor sim slišal y neki mestni svetovavec, in dobi naukazni pis y ki ga dervno sme iz postelje vstajati in iz hise na merzel zrak k po trebi hoditi, ampak jo v hiši na posodo opravljati, dvori • v V - ki se mora vselej berž iz izbe nesti. Vselej je dobro, če nese. Tamosni čuvaj irna mocen jermen, bolnik nogovice (štumfe) na 5 V nogah obderži y de se ne enak bikovici ali podpersniku s raznimi luknjicami v V jermen on zakopča (zapne) tako terdo, kakor je mogoce povzemko derv. Pri vsaki luknjici je cena zaznamvana y u yy 33 T Ej d ne umem u T ni tezko razumeti. Ko je jermen dalje zakop y velj y kakor kadar je terđši zapet (Dalje sledi.) prehladi. Cez trebuh naj se pokladajo gorke sogreta flanela. Je naj nič y kakor ce more rute ali — čisto y gorak meséno pa ne osoljeno župo, ali če te nima redek sok, tudi ne osoljen. Vsako prehlajenje ali nap čna jed je grozno škodljiva. m V ce le Kdor se bo tako ravnal, si bo večkrat pomagal, ni prehuda , ktera potem zdravnikove po- griza moci potřebuje. Kako se ravnati y ce člověka griza napade Griza je letas po vee krajih. Nek častit gosp. fajmošter iz Stajarskiga so nas naprosili, naj bi kakšno zdravilo po „Novicah" nasvetovali ter so nas vprašali: ali bi o grizi k kaj eljala Radi damo odgovor na to vprašanje, ker „Novice y imajo namen v vsih potrebah svetovati in pomagati le morejo. Pred vsim pa srno dolžni povedati, de posebno tako imenovana ker v a va griža • v ce je silno nevarna bolezin, ktera zdravnikove pomoci po trebuje, ki zdravila daje po lastnost in top n ji bolezni, ki se ne dajo po eni m kopitu svetovati. Od ami ke nimarno nobene skušnje, ker je arnika le bolj homoepatiško zdravilo, mi pa se s liomoepatiko ne pe ca m o Pred vsim naj bo vsacimu povedano y de griža je ej přísad ali končno čevo dobro v gla1 tje čev, pri kterim se posebno — vname. Naj si vsak to dobro ritnik — utisno, ker iz v • grizi céva t tega , de vé, de so o so o . v . 3 bo lahko spoznal, kako škodlj ë vila, vino 9 ski in hiti tako imenovane močne, dišeče (gvircaste) zdra žiranje, brinovec, poper, cimet i. t. d. Pa v dri je ■H) gorko černo vino s cimetam ze vunder večkrat pomagalo —bota ali uni rekel. Ali, prijatel! driska ali hiti ni elej griža. O pervi tk je kdo trebuh ali noge prehladil kaj napčn y y ce se sadja po v y ali kaj druziga enaciga driska in ga tudi po čevih kolje in dei prime člověka vcasih e, — pa to klanje *) Pacelni so na Koroškem nescepljene polena, ki se dobe od oklestjenih vej borovega ali smrekovisa, ali si bodi drevja, navadne jim pravi drugači? kakoršnega dolgote 24 °0 palcov. Slovesnost v jami pod Malim gr a dam pri IPlanini. (Konec.) Od Kalvar/je naprej je bila pot bolj težavna 9 tù in tam sterma; po razvaljenim kamnji je bilo lesti, po polz kih in mokrih tleli varno štopati, po robovih se loviti zderkniti, na V ce ni kdo hotel na eni strani v 3 globočino 9 drugi v globoke luknje 9 polne vode se vmočiti. Ven der vse je veselo in serčno naprej stopalo, luči ob stenah in v rokah so pot kazale, in beng aljski ogmj je jal. razprosterte temine od casa do casa razgnn Taku je veči del množice zaporedama noter do jezera přišel, brez de bi se bilo komu kake posebne nesreće pripetilo. Tukaj nad jezeram stati je groza vsaciga obhajala; luč svečave je bila preslaba, v bre znu doli vodó pokazati, in v viša vi gori čudne oboke razkriti; višava jame je na tem mestu 40 sežnjev 9 od vode do verh oboka. Kar je spet bengaljski oginj posvětil; pa preden je bilo moč, okó na vse strani ober-niti, in čuda stvarnikove nekoliko spoznati, je tista svetloba minula. Zdaj je pot spet vse naglo nazaj pe- Ijala 9 in preden se je iz jame stopilo , so zaostali pe smoljubi slovensko petje znotrej zaceli, ki seje po ne-zmernih prostorih čudno razlegalo. Ko je vse zopet čez vodo pod milo nebo prišlo, je gostoljubni župan cr Villier nekoliko utrudenim obiskovavcam jame okrep čanja pripravil, dobriga vina in vola. In zdaj je mno gokrat zadonelo : Zivijo gospod Dr. Schmidl, £ Rudolf, g. Ur bas, ki se je bil 1. 1849 pervi dalje v jamo iti podstopil, in verli Planin čanje. Prijazni Kako se pogovori, veselo petje domaćih pesem 9 Hl druge krat ko časnosti 3 ker je cr Dr. Schmidl vse znal oživiti 3 so komej prihod noci cutiti dale, in zdaj je se enkrat bengaljski oginj posvětil, íq podobo jame od zunaj pokazal ; drugi pa je znotrej jame posijal, kjer je bilo Wsakimu svoje Iz Celja smo přejeli dopis kterig se ne brani ravno tako viditi, kakor zjutrajno zarijo, kteri višje stojeći oblaki le kako lino puste. Ko smo zopet v Planino prišli, s svečavo obilno kot v procesíi, je bil pred ločitvo zadonel se srlas: Živi Dr. Schmidl! nai ži mo v beni zadevi besedo vsac „Novicah" natisniti, enostransk v znamnje de nismo v no i, ampak de radi dovolimo mu pošteni m u možu, ako je tudi na- naj p r ot nam ali našim cr to do pisni ka m Kar pa nasiga vijo Planinčanje! g. dopisnika vtiče, ki je unidan Celj tisto neprijetno O sklepu te slovesnosti naj bo to opomnjeno de novíco naznanil odi, gotovo ne bo brez preiskovanje jame, ki se zdaj « dobička, ne samo za učeni svét, ampak tudi za kme-tijstvo v Planinski dolini. Vse se sicer ne da naprej prerajtati; vender med drugim že to zna v velik prid znamo častitiga rodoljuba amo pa tudi povedati, de ga po ki ni, kakor morebiti ne ? kteri mislij iz verste mladih prenapetih Slovencov de torej njegovim dopisam zamoremo pati. Zna biti > de je t zadevi preojstro sodil to pa tudi ker g biti, de se bo bolj na tanko čas prihoda velike vode iz jame vedil, kadar kako deževje naprej na Pivki razsaja , in se bo tedaj v času kaj s poti spraviti znalo. Tako je bilo ravno 30. p. mesca , ko je bila na Pivki velika naliv, v Planini pa ne sile, in se je ïïnec na-gloma narasel, drugi iztoki vode pa se niso nič ali ne veliko spremenili. Iztrebljenje jam, ki vodo v Planin posteniga moza poznamo ne bo zoper to, de se za slišijo tudi druge mnenja. Gotovo je pred vstavo zasluženi g. vodja zdaj p pa, de o vst šolstvo ni bil Iz več na pravim mestu, ker ni slovenšine razumel. dopisa iz Celja povzamemo „sine ira" naslednje verstice: »Ljube Noviee! Ve ljubite resnico, zato vzemite v svojo sredo naslednje moje besede. Nisim scer prijatel pisanja; pa - " v ' s'm prisiljen Vas prositi, moje besede razglasiti, ker so ski dolini požirajo, se je ta pot že koristno pokazalo; ge v Vašim listu 21. velkiga serpana t. bv »novicarju iz Ce-zakaj lahko so že zdaj vodo v se vzele, ktera bi bila lja« neke besede znajdle, katere so nam silno liudo djale. Tam drugač gotovo po ravni nastopila dovala. ? in snožeti podsko Podlipski. Pomenki v beseđah „župan — županija — nadžupan nad z upanij a (Dalje.) Ci Gospod iz Dunaja prestavlja, kar nam je znano, nad P Obergemeindevorsteh prav moj k bi bil komaj, pa P 1 džupan ni po jim ne mali ne veliki župan, je več kakor kt ko i župan y Je d župane postavlj blas tn i k je tedaj to, kar pravimo Bezirkshauptm Kaj bi gospod djal, ki tak bistven razloček med Gemeind in Bezirksvorsteh » ahaja, ako bi ministram v glavo padlo, namesto Biirgermeist Gemeindehaupt reci: Biirg kar je tako lahko kakor ze skoraj za vsako reč rečejo: K mogoce, i B k Stadt m -, Schloss-, Berg- u. s. f. Haupt-in kar bi se skoraj bolj pristojalo. Kako bi mo Pa saj nikomur ne té ne une besede ne vrivam ; sim le v razorano polje slovenšine zemice vergel, ki se meni dobro zdelo , naj se že prime ali ne. Ali sim za to imé zmotnjavca zaslužil? Če se hočemo je poti srečevati, kam pridemo ! Z lepo se zmenimo znalo za vse prav biti. po ti to bi (Konec sledí.) se bere med drugim: »Vodja Celjskih latinskih sol, protivnik Slovencov in celimu mestu neprijeten mož pred kratkim svoje službe odstavljen.« velik je bil Kdor je to pisal, je totiga moža krivično sodil. Zagotovim Vas, de sim pred kratkim s slovenskimi učenci govoril, ki pravijo, de zdaj svojiga oćeta zgubijo. Ne zamerite mu, če slovenskiga jezika govoriti ne zna, ker ni rojen Slovene, in že 72 lét star mož vunder ni bil nikakor protivnik slovenšine. Kako zamore kdo tudi reci, de jo bil celimu mestu neprijeten, ker je vžival tukaj veliko cast in spoštovanje. Ce pravi g. dopisnik, de je bil »svoje službe odstavljen,« 5 zakaj pa ne pové tudi vzroka ki ga je odstavil? Starost je, ki gaje odstavila, ker je že 72 lét star. Zavolj svojih zaslug za solstvo je přejel zasluženi vodja pred 2 létama veliko zlato svetinjo, ki njegove persi po pravici kinči. — To v razjašnjenje krivičniga razsod- ka Kasiran verliga možá.« í Noviéar iz slovenskih krajev. Marburg a. Ne davno je u naših „Novicah" u nekem elanu bilo povedano, da je u Marburgu u la tinskih šolah 17 mladenčov se izpitavanju (izpraševanju) iz slovenskiga jezika podverglo. To se mora toliko popraviti, de jih ni bilo 17, ampak 54. Prihodnje * ■ ■ ■ šolno léto u Marburgskih latinskih šolah, obstojijo, se katere zana prej iz 8 odredov obstojijo, se bo, kakor je že u Grač kih novinah službeno na znanje dano, začelo 1. okto bra t. I. Za upisavanje se imajo mladenci oglasiti v treh slednih dnevih tekočiga mesca septembra. J. Matiašič. Iz Vipave. Turšica bo létas pri nas prav se pa letina za vino kaze, bog at pridelk dala; slaběji zato ker vřeme zaderžuje, de grojzdje le pocasi zori. Stare zaloge vina, so pri nas kakor tudi v Gorici popolnama posle, kamor so iz Laškiga ze veliko tavzent veder vina dopeljali. V. 1% Ipave. Ne le samo v Šembidu nad Ipavo, ampak tudi vse druge šole Ipavske doline, namrec: v Ipavskimu Tergu, v Šturji in v Černi m verhu so vredne velike pohvale. Tudi od teh 3 imenovanih šol, tako dobro duhovni, kakor tudi učeniki so se létas per očitnim iz praše vanju s svojimi pridnimi učenci prav dobro obnašali; gnano, kakor se v tode mi jih ne povzdigujemo tako pre „Novicah" bere, de jih po druzih krajih povzdigujejo Ljubljana, 11. septembra. V našim nekterih Ipavci. zadním so- stavku smo 175 novih zupanij popolno osnovanih na-znanili. Od tačas je boljši prepričanje skorej povsod zaderžke volitev premagalo, in po verjetnih naznanilih ki so nam do današnjiga dne dospěli, so volitve in tudi prisege izvoljenih mož V ze v 324 žiipanijah srecno do končane, namreč: v okrajnim poglavarstvu Ipave, Radoljce, Krajnja, Noviga mesta in Ka mni ka nam prizanešuje, razsaja zlo po nekterih krajih Dolen že v vsih županijah; v 211 srenj ah druzih peterih skiga. Začetck sol za gimnazij je na 1. dan okto kantonov pa se dokoncanje volitev tudi bolj in bolj bra prestavljen. bliža. Upati torej smemo, de bomo o kratkim zamogli osnovo vsih župauij krajnske kronovine naznaniti. Noviém i mnogih hrnfev. IVoviéar iz Mj ubijane Konec tega mesca bojo sli Cesar armado ogledat, ki na Tiroljskim in Vorarlberskim stoji. Po nasvetu cov ? Ravno zdej se razpošilja po mestu imenik voliv- ministerstva je prišla nova postava na dan, ki zadeva ki imajo pravico, odbornike prihodnje Ljubljan- kvarte, pra ti ke, časo pise vunanjih deželá in ozna- volitniga reda je ni la po časopisih in druzih očitnih potih. Štempelj za 1 ske županije voliti. Volivcov iz 176, iz 2. reda 475, iz 3. pa 277. Dán volitve za 3. kvarte je po ti postavi ponižan, in za kvarte žlah red (ki bo pervi volil) je 1. oktober; za 2. red 3. ok- nejši robe 10 krajc., scer pa na 5 krajc. postavljen; tober, za 1. red 5. october. Osim dni pred volitvijo bo za pratike in kolendre sploh je štempelj za 3 krajc. vsaki volivec dobil na dom p ovabílo k volitviin listek, ukazan; vsak politiški časopis vunanjih deželá mora na ta kteriga bo tistih 10 moz zapisal , ktere on voli i na volitni listek, kteriga tudi zapečatiti zna, ce hoće, štempelj 2 krajc. imeti; vsako oznanilo po časopsih (kakor so postavimo ni treba volivcu svojiga imena zapisati, ampak on v naši doklad i) mora ga štempelj 10 krajc. imeti. Sploh se sliši, de je ta nov le izroči volitni komisíi, ki ga brez de bi ga odperla davk za razglase ali oznanila toliko menj prime in preg ledala, v naberavnico verze. Volitev je v veliki rin , ker je štempelj za kvarte ponižan; bolj primerno izbani (Saal) mestne hiše (Rathhaus). Cas volitni list bi bilo, ko bi se bil štempelj za kvartopirce veliko v S ori oznanjenih dnevih oddati je vselej od 8. do 12. povik šal ? za druge potrebne reči pa ponižal ali cio ure dopoldne. Popoldne ob š tir i h naj pridejo volivci odpustil. Za Ogersko deželo je bila te dni de se enkrat, ker se zna primeriti, de izvoljeni ni pred- želna vstava razglašena; enaka je vstavam druzih pisane čezpolovičnice glasov dobil in bo še enkrat treba dežel. Tudi vžitni davk za to deželo bo kmalo vred- Zandarmarija vsiga cesarstva ima zdej že 10.600 Nekdo je prerajtal, de sedanje armade vsih cesarskiga komisarja jen. mož. voliti. Volitna komisija bo razun obstala za vsaki red iz predsednika, ki se voli iz sedanjiga mestniga odbora, in iz 4 mož iz verste volivcov. deželá skupej imajo 4 inilijone vojakov (soldatov). Za predsednika volitne komisije 1. reda je izvoljen Zbor šolskih svetovavcov se posvetuje pri ministerstvu o* to* Dr. Kavcic ? za predsenika 2. reda gosp Karl Holcer. za predsednika 3. reda pa Dr. Bleiweís. učitelje. úka zdej tudi zastran potrebnih novih uči lnic za Postave za samostane (kloštre) bojo ?? Siidslavische Zeitung" na Gotova je, daje undan od c. k. nadsodije iz prišle kmalo na dan. Celjovca okrajni zborni sodíi v Krajnu, predvce- znani, de so kmetje iz Dolenskiga in Stajarskiga prišli rajšnjim pa deželni sodíi Ljubljanski ojstro povelje v Zagreb bana vprašat: ali imajo župane voliti ali dospělo, vprihodnje vse vprašanja in odgovore takih hu- ne? Ban jih je prijazno sprejel in tako natanjko podučil, dodelnikov, prie i. t. d., ki so dne ga (pri nas nem- de so šli prav zadovoljni domií. Sliši se, de zraven ske or to jezika ne umejo, naj pred v njih mater- bobna bojo prihodnjič pri vsih naših armadah tudi pi- V Londonsko raz-Nek vojaški zdravnik nem, potem pa spodej v sodném jeziku v zapisnik šali pri marširanju vpeljane. so se gospodje slovenskih stavo se vina ne bojo jemale. ali protokol zapisávati. Dolgo sodij branili, po slovensko pisati, in so (se vé > da Dr. Neuhold priporoča zoper govejo kugo v koš ne vsi) take želje nespametne imenovali; zdaj pa ven- čkih po hlevu položeno kafr o in umivanje bolne živine Zoper kolero se je pri delavcih dar ne bo drugači, in tako je prav in po pravici, z merzlo vodo. Kdo ne vé, koliko pomot seje zgodilo, dokler so za- na Semeringu tista štupa posebno dobro skazala pisnike le po nemško pisali! Posihmal se ne bodo mo- ktero zdravniki „Doverische Pu Iver" imenujejo. gle take napake več pripetovati; zakaj izpraševani bo Generalu Haynauu, s kterim so delavci v London 5 umel, kaj da se pisavcu napoveduje. Ce bo siisal ? ski olarii tako gerdo ravnali, so v Hano vru da ni kaj prav, se bo koj oglasil, da se ne zapise po- Nemškim) mačkino godbo napravili (na , ki ga je prisilila, mota, ampak njegovo govorjenje. Prebirali so sicer to město koj zapustiti. Avstrijanska vlada se je pri doslej hudodelnikam, pričani i. t. d. po nemško zapisane Angležki pritožila zoper ta graje vredni napad svo-odgovore; ali včasih le poverh, in tako je večkrat rav- jiga slavniga generala — Na Nemškim se je nov no tam pomota ostala, kar se izpraševavcu ni iz nem- oginj vnel na Heskim; cela dežela se je zoperstavila skiga přestavilo. Pa, ko bi se bilo izpraševanemu tudi zoper ravnanje ministrov, ki hočejo od kneza deželi vselej vse prav natanko poslovenilo, kdo bo podpisal podeljeno vstavo podreti. Knez je bežal na Hanov- brez nezaupljivosti v nerazumljivem jeziku zapisane ransko. Kaj bo iz tega, se V se ne ve. odgovore, po kterih bodo dostikrat čez njegovo življenje ali smert sodili? Na nemško pa naj bi se po t Objašnjenje. naši misli odgovori nikar ne prestavljali sproti, ampak pozneje, ako bi bilo treba (ako se mora namreč zapisnik nernški nadsodii i. t. d. poslati); sicer bo preveč nepotrebnega in mudnega pisanja. Tudi naj bi slavna Vredništvo je přejelo iz Dunaja naslednje verstice v natis: »V pojašnjenje pretresa, ki se je v »Novicah« in v »Časniku« zastran besedi »županija« in »na dž up an ij a« pričel, bodi povedano, de sira jez gosp. vredniku >.Casnika« le privatno pisal, naj se proti rabi teh besed postavi, de sim nadsodíja Celjovška, ker se je prepričala, da se v mu bil sicer svoje misli nagloma napisal , nikoli pa namenil, ____' - m __* __. - A __A reci po postavi ne ravna, zgornjega povelja ne da jala vsaki sodíi posebej, ampak nemudama vsim tišti obliki natisniti dati se ne bodo pravici v škodo nekteri vradniki več zana-šali, da bo morebiti vender le nemščina sama obveljala. ravno tište besede in v V se je v listu 44- »Časnika« zgodilo $ kar bo g. C. ? ka kor sprícbo resniče poterdil. Toliko v odvernjenje zarnere. tega se gotovo v Iz tudi pojasni, zakaj nisim sam nič nasvetoval, zato namreč, ker g. vrednik »Časnika« dobro vé, kako de jez »Be-Zbornice za kupčijstvo in oberînijstvo (Handels- und zirkshauptmann« imenujem. Da mu pa ime nadžupan nikakor Gewerbskammer) tudi za Krajnsko deželo so po mi- ne gre, sta tudi razlagovavca občinske ali županijske postave priterdila, in je sploh samo na sebi prejasno, kakor de bi treba nisterskim sklepu od 6. t. m. dovoljene. Te zbornice se bojo imele za prid kupčijstva in obertnijstva naše bilo, već od tega razgo varjati. Lomski. dezele potegovati. Kolera, ki dosihmal Ljubljanča Današnjimu listu je pridjan 30. dok lad ni list.