Na polovici tretje faze projekta EPUO Uresnicevanje Evropskega programa za ucenja odraslih (EPUO) je proces, ki se je trdno zasidral na podrocju izobraževanja odraslih v Sloveniji. Pripeljal je do razvoja konceptov, kot sta Parada ucenja – Dnevi ucecih se skupnosti ter strokovni dogodki EPUO. Primere dobrih praks smo širili z video publikacijami in prek drugih medijev. Proti koncu leta 2015 smo zaceli tretjo fazo projekta, ki tece v vecini držav clanic EU. Evropsko ozadje Evropsko politicno ozadje naših prizadevanj je zapisano v Resoluciji Sveta o (prenovljenem) Evropskem programu za ucenje odraslih (EPUO), objavljeni leta 2011. Njena sporocila so namenjena aktiviranju potenciala izobraževanja odraslih, da prispeva k preseganju krize, blaženju posledic demografskih trendov ter ohranjanju ravnovesja med ekonomisticnim in humanisticnim razvojem družbe. Financno podporo tem prizadevanjem zagotavlja program Erasmus+. Države clanice so imenovale nacionalne koordinatorje, ustanove in posameznike, zadolžene za uresnicevanje EPUO. Ti smo za posamezna projektna obdobja (2012–2014, 2014/2015 in 2015–2017) oblikovali in prijavili projekte. V vseh teh projektnih fazah smo se sklicevali na prednostna podrocja EPUO: . izvajanje vseživljenjskega ucenja in mobilnosti; vec . . izboljšanje kakovosti in ucinkovitosti izobraževanja in usposabljanja; vec . . spodbujanje pravicnosti, socialne vkljucenosti in aktivnega državljanstva; vec . . spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti odraslih in njihovih ucnih okolij; vec . . izboljšanje zbirke znanja o izobraževanju odraslih in spremljanje podrocja. Vec . s posebnim poudarkom na nizkokvalificiranih odraslih in drugih ranljivih ciljnih skupinah. Od leta 2012 pa do danes so na uresnicevanje EPUO vplivale številne okolišcine. V letu 2014 je na naše delovanje vplivalo dejstvo, da je bila enota pri Evropski komisiji (EK), zadolžena za izobraževanje odraslih in za uresnicevanje EPUO, iz direktorata, pristojnega za izobraževanje, premešcena v Direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vkljucevanje. Ta premik je imel vsebinske posledice, saj smo nacionalni koordinatorji prejeli napotek, naj s svojimi dejavnostmi vec prispevamo k boljši zaposljivosti celotnega prebivalstva, še zlasti pa prej omenjenih prednostnih skupin. Nato sta v letu 2015 izšla Skupno porocilo o napredku evropskega izobraževanja in usposabljanja (Joint Report ET 2020) ter Pariška deklaracija, ki sta ponovno dala vecjo težo spodbujanju dejavnega državljanstva, medsebojnega razumevanja in miroljubnega sožitja. Drug vpliven dejavnik je bilo povezovanje z vzporednim evropskim projektom, tj. z ePlatformo za izobraževanje odraslih v Evropi (EPALE – angleška in slovenska stran). Izobraževanje odraslih, s tem pa tudi prizadevanja v projektu EPUO, so tako pridobili nov medij za širjenje novic, najav dogodkov in virov ter za vsebinske prispevke v obliki spletnih dnevnikov in komentarjev na mnenja drugih. V letih 2015 in 2016 smo z blizu 30 objavami na EPALE predstavili slovenska prizadevanja za uresnicevanje EPUO. V okviru EPALE je bila oblikovana zasebna skupina tako za komunikacijo med nacionalnimi koordinatorji EPUO in z EK kot tudi za izmenjavo zamisli, dobrih praks, dokumentov in drugih rezultatov dela. Najnovejši proces, ki je zaznamoval naše delo, je bila objava Novega programa znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za vecji cloveški kapital, zaposljivost in konkurencnost (New Skills Agenda for Europe: Working together to strengthen human capital, employability and competitiveness) 10. junija 2016 ter proces, ki je vodil do sprejetja Priporocila Sveta z naslovom Poti izpopolnjevanj: nove priložnosti za odrasle (Council Recommendation on Upskilling Pathways: New Opportunities for Adults) 19. decembra 2016. Oba dokumenta sta spretnosti in kompetence – najsi bodo dosegljive po formalnih ali neformalnih poteh, namenjene za delo in/ali življenje na splošno – postavila v ospredje vseh naših prizadevanj. Druga pobuda, ki je bila prav tako vpeljana v letu 2016, je bil Evropski teden poklicnih spretnosti (European Vocational Skills Week), ki je potekal od 5. do 9. decembra. Pod njegovim okriljem je EK 6. in 7. decembra v Bruslju organizirala Konferenco o spretnostih odraslih. Na njej se je zbralo blizu 300 udeležencev, med njimi 28 nacionalnih delegacij, ki so jih sestavljali razlicni deležniki, ti pa so delovali pod vodstvom nacionalnih koordinatorjev EPUO. Vec o dogodku najdete v poglavju o vzajemnem ucenju na mednarodni ravni. Uresnicevanje omenjenega Priporocila in njegovih treh korakov (ocenjevanje znanj in spretnosti, zagotavljanje prilagojene, prožne in kakovostne ponudbe ucnih možnosti, potrjevanje in priznavanje pridobljenih znanj in spretnosti) bo mocno vplivalo na zdajšnji in prihodnji (2017–2019) proces uresnicevanja EPUO na evropski in nacionalni ravni. Nacionalno ozadje Usmeritve EPUO imajo v skladu z evropsko Metodo odprte koordinacije zgolj znacaj priporocil, saj sodelovanje na podrocju izobraževanja v EU temelji na nacelu subsidiarnosti. Vendar za Slovenijo lahko trdimo, da sta politika in strategija izobraževanja odraslih, zapisani v Resoluciji o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih (ReNPIO) za obdobje 2013–2020 in posameznih Letnih programih izobraževanja odraslih, zasnovani v sorodnem duhu ter povsem usklajeni s sporocili EPUO. To velja še zlasti za spodbujanje vkljucevanja odraslih v vse oblike izobraževanja in ucenja, pri cemer je posebna pozornost namenjena manj izobraženim in drugim ranljivim skupinam. V ReNPIO si je Slovenija zadala te cilje: .dvigniti izobrazbeno raven prebivalstva in raven temeljnih zmožnosti, .povecati zaposljivost aktivnega prebivalstva, .izboljšati možnosti za ucenje in vkljucevanje v izobraževanje ter .izboljšati splošno izobraženost prebivalstva. ReNPIO je od vsega zacetka pomenila nacionalno ozadje uresnicevanja EPUO, zato ne preseneca, da sta bili v vseh teh letih v ospredju dve podrocji, ki zavzemata pomembno mesto tudi v nacionalnem programu: ozavešcanje in promocija izobraževanja odraslih ter razvoj temeljnih spretnosti in drugih kompetenc. Tudi v tretji fazi je bil za vlogo projektnega nacionalnega koordinatorja imenovan Andragoški center Slovenije (ACS), krovna ustanova za razvoj izobraževanja odraslih v Sloveniji. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je projekt podprlo neposredno, s financiranjem lastnega deleža, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pa posredno, s financiranjem temeljnih promocijskih dejavnosti v izobraževanju odraslih. V letu 2016 je bilo za zagotavljanje ucinkovite implementacije EPUO vzpostavljeno nacionalno koordinacijsko telo. To vlogo je, dodatno k svojim primarnim zadolžitvam, povezanim z uresnicevanjem ReNPIO, prevzela Koordinacija izobraževanja odraslih, imenovana pri MIZŠ. To sodelovanje zagotavlja obvešcenost predstavnikov razlicnih ministrstev, združenj in drugih ustanov na državni in lokalni ravni o projektu EPUO, omogoca pa tudi, da clani prispevajo k usmerjanju razvoja projekta. Prvi stik s clani Koordinacije je bil vzpostavljen 2. junija 2016, ko smo jim predstavili projekt EPUO, njegove dosežke in izzive. Clani so tedaj izrazili pripravljenost, da prevzamejo koordinacijsko vlogo. Naslednje srecanje je nacrtovano spomladi 2017. Projektne dejavnosti: ozavešcanje in razvoj spretnosti odraslih V Sloveniji je ozavešcanje o pomenu izobraževanja odraslih in vseživljenjskega ucenja navedeno med dejavnostmi, potrebnimi za uresnicevanje ciljev ReNPIO. Na tem podrocju smo dejavni že od leta 1996, ko smo zaceli uveljavljati Teden vseživljenjskega ucenja (TVU) in druge promocijske pristope. V obdobju 2013–2015 smo ta prizadevanja s projektom EPUO nadgradili, tako da smo razvili koncept Parade ucenje (PU) – Dnevi ucecih se skupnosti. V letu 2016, po treh letih evropskega sofinanciranja, je bila PU popolnoma vkljucena v projekt TVU. Zdaj jo sofinancira država, kar je trden dokaz o trajnosti tega dosežka projekta EPUO. Na temelju 21-letne izkušnje s TVU ter 3-letne izkušnje s PU smo se lotili oblikovanja prenovljene strategije ozavešcanja o pomenu izobraževanja odraslih (Adult Learning Awareness Raising Strategy – ALARS) do leta 2020 ter treh tematskih akcijskih nacrtov. Ti slonijo na prakticnih primerih z državne in lokalne ravni, študiju literature in posvetovanju s clani mreže TVU. Prvi akcijski nacrt zadeva sodelovanje razlicnih resorjev v procesu ozavešcanja. V ta namen smo analizirali sedem kampanj/projektov, ki nastopajo v štirih javnih resorjih (izobraževanje, zaposlovanje in socialne zadeve, kultura in trajnostni razvoj). Oblikovali smo osebne izkaznice teh kampanj s poudarkom na ucinkovitih promocijskih pristopih ter na obstojeci in potencialni vlogi izobraževalnega resorja pri teh kampanjah. Naslednja dva akcijska nacrta sta se osredotocila na nacine doseganja marginaliziranih ciljnih skupin (t. i. outreach dejavnosti) ter na potencialno vlogo izobraževalcev odraslih v procesih ozavešcanja. Ko bo nacionalno koordinacijsko telo te osnutke obravnavalo, se bomo posvetovali še z drugimi pomembnimi deležniki, na primer z mrežo koordinatorjev in prirediteljev TVU, ter spoznanja vkljucili v nacrtovanje letošnjega festivala ucenja. Kljucna sporocila vseh šestih akcijskih nacrtov (trije bodo nastali v 2017) bomo objavili na projektni spletni strani in v naslednjem e-biltenu. Kar zadeva naša prizadevanja na podrocju dvigovanja ravni temeljnih spretnosti, je treba omeniti, da je Slovenija v letu 2015 zakljucila raziskavo PIAAC. Njeni rezultati, ki so bili javno objavljeni 28. junija 2016, so sicer pokazali dolocen napredek, predvsem pa so potrdili dejstvo, da razvoj spretnosti odraslih (p)ostaja eden najvecjih izzivov politike in prakse izobraževanja odraslih v Sloveniji. V naslednjem poglavju predstavljamo projektne dejavnosti, ki so bile namenjene razvoju spretnosti prednostnih ciljnih skupin odraslih. Vec spretnosti za življenje in delo Tako metodologija kot tudi priporocila dogodkov EPUO 2015 so služili kot odskocna deska za strokovne dogodke EPUO v letu 2016. Ti so bili namenjeni opredelitvi in razvoju temeljnih spretnosti in kljucnih kompetenc nizkokvalificiranih odraslih in drugih ranljivih ciljnih skupin prebivalstva. Dogodki so nagovarjali tudi problematiko zaposljivosti. Metodologijo strokovnih dogodkov EPUO 2015 smo prenovili in jo zapisali v obliki dogovorov o sodelovanju, ki smo jih sklenili nacionalni koordinator (ACS) ter posamezni nosilci teh dogodkov na lokalni ravni. V dogovoru so opredeljene naloge obeh strani, na primer usklajevalna vloga ACS ter naša obveza, da sodelujemo na dogodkih in predstavimo projekt EPUO ter na koncu povzamemo spoznanja in priporocila vseh sedmih dogodkov. Na strani lokalnega koordinatorja so v dogovoru opredeljene naloge, kot so priprava nacrta oziroma programa dogodka, dolocitev partnerjev in sodelujocih, medijska pokritost, priprava porocila in manifesta ter sodelovanje v zakljucnem mednarodnem dogodku. V maju 2016 je bilo izpeljanih sedem dogodkov, ki so vkljucevali deležnike z lokalne pa tudi nacionalne ravni, in sicer: .štirje strokovni dogodki EPUO (po projektni terminologiji t. i. Promoting Adult Skills – Second round (PASS) events), kiso bili namenjeni opredelitvi potreb in neformalnih izobraževalnih programov ter drugih oblik podpore za razvoj temeljnihspretnosti in drugih kljucnih kompetenc štirih ciljnih skupin: nizkokvalificiranih mladih odraslih, brezposelnih, Romov inpriseljencev ter podeželskega prebivalstva; .trije strokovni dogodki EPUO (po projektni terminologiji t. i. Key competences for improved employability events), ki sopozornost namenili odnosu med izobraževanjem/ucenjem in zaposljivostjo pri treh ciljnih skupinah: mladih brezposelnih,dolgotrajno brezposelnih ter pri zaposlenih, ki jim grozi izguba zaposlitve. Gornje razlikovanje dogodkov je bilo zamišljeno v fazi nacrtovanja, med izvajanjem dogodkov pa se je pokazalo, da je do neke mere umetno postavljeno, saj se je pri obeh skupinah dogodkov pokazala nelocljivost izobraževanja od zaposljivosti in obratno. Dogodki so se zvrstili v casu TVU 2016. Udeležili so se jih tako lokalni/regionalni kot tudi nacionalni strokovnjaki s podrocja izobraževanja odraslih, nosilci politike, prakse, predstavniki drugih resorjev, agencij, nevladnih organizacij pa tudi lokalne skupnosti in zaposlovalcev. Med njimi so bili tudi uceci se, vsi skupaj pa so sodelovali v izmenjavi izkušenj, informacij in pogledov. Na vseh prizorišcih so sodelovali predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) oziroma njegovih obmocnih služb, saj so nepogrešljiv partner v teh procesih. Strokovnega dela vseh sedmih dogodkov se je udeležilo skupno 270 sodelujocih. Na prakticnih usposabljanjih posameznih ciljnih skupin, ki so jim bili dogodki namenjeni, je sodelovalo okrog 210 udeležencev. Na vseh dogodkih so bila oblikovana usklajena stališca, organizatorji so pripravili porocilo ter manifest. Pripravili so tudi predstavitev v slovenskem in angleškem jeziku, ki povzema dogajanje ter priporocila. Angleške razlicice so bile uporabljene v panelni razpravi na zakljucnem dogodku, o katerem pišemo v nadaljevanju. V 21 spletnih dnevnikih EPALE (11 v slovenskem in 10 v angleškem jeziku) so bili dogodki, spoznanja in priporocila opisani z razlicnih vidikov. V letu 2017 bomo izpeljali še sedem strokovnih dogodkov EPUO. Druga skupina dogodkov bo tokrat namenjena kljucnim kompetencam za dejavno vkljucevanje v ucece se skupnosti in bo zadevala podeželsko prebivalstvo, mlajše in starejše odrasle. Dogodki so predstavljeni na projektni spletni strani in v nadaljevanju. Z mladimi za mlade: o participaciji, zaposlovanju in politikah Datum in prizorišce: 20. maj 2016, Slovenska Bistrica. Ciljna skupina: mlajši odrasli. Koordinator: Ljudska univerza Slovenska Bistrica; direktorica: mag. Brigita Kruder. Vabljeni deležniki: predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), župan obcine Slovenska Bistrica, dr. Ivan Žagar, izvajalci izobraževanja, predstavniki Obmocne službe ZRSZ ter mladinskih organizacij: Študentske organizacije Slovenije in Mladinskega sveta Slovenije, mladi brezposelni, študentje, dijaki, osnovnošolci, predstavniki lokalnih mladinskih društev in drugi deležniki, predstavniki ACS – skupaj 35 udeležencev. Strokovni del: razprava o kljucnih izzivih, s katerimi se srecujejo mladi – spretnosti, ki jih potrebujejo za življenje in na trgu dela, ter povezana problematika stanovanja, prostovoljstvo ipd.; razprava se je vrtela okrog t. i. železnega trikotnika: 'izobraževanje – zaposlovanje – stanovanje'. Prakticni del: usposabljanje mladih za uporabo aplikacij na mobilnih telefonih (IKT pismenost), saj imajo vsi mobilne telefone, ne poznajo pa aplikacij in jih ne uporabljajo. Spoznanja in priporocila: Brezposelnost mladih je velik problem – tudi pri tistih, ki imajo zakljuceno visokošolsko izobrazbo. Razlog za to je razkorak med znanji in spretnostmi, ki jih trg dela potrebuje, in tistimi, ki jih izobraževalni sistem generira, kar vodi v strukturno brezposelnost. Iz tega izhaja, da morajo mladi pridobiti dodatna znanja in kompetence, da bodo zaposljivi. Nekatere izobraževalne priložnosti nudi ZRSZ, npr. izobraževanje za dodatne kompetence, na ljudskih univerzah, ki med drugim omogocajo mladim nadaljevanje formalnega izobraževanja, pa se soocajo s fiktivnim vpisom. Gre za pojav, ko mladi pridobijo status udeleženca, nato pa delajo prek študentskega servisa in se ne izobražujejo. Ponujeni neformalni programi se mladim sicer zdijo zanimivi, vendar jih je vanje iz razlicnih razlogov težko pritegniti. Treba bi bilo vzpostaviti kulturo vseživljenjskosti ucenja. Nekateri predstavniki mladih pa se zavzemajo celo za popolno prenovo izobraževalnega sistema. Kar zadeva zaposlovanje, MDDSZ mladim ponuja številne aktualne ukrepe (štipendije za deficitarne poklice, javno povabilo Prvi izziv, PUM-O ipd.), kljucen pa je program Evropske komisije Jamstvo za mlade (2014–2015 in 2016–2020). Brez dvoma pa vsega ne more rešiti država. Kljucno je tudi gospodarstvo, torej delodajalci, ki bi morali na lokalni ravni sistematicno sodelovati z nosilci politike in izobraževalci. http://ec.europa.eu/epale/sites/epale/files/11_2.jpg Zanimivi so bili pogledi župana, ki je izpostavil izziv, kako obdržati mlade doma, v lokalnem okolju, kjer ni dovolj investitorjev in posledicno služb. Hkrati pa je pohvalil odlicno sodelovanje z Impolom. V Beli Krajini, kjer je stopnja brezposelnosti 20-odstotna, kar cetrtina brezposelnih pa je mladih, stavijo na samozaposlovanje. Med potrebnimi zmožnostmi so predstavniki ZIK Crnomelj na prvem mestu omenjali samoiniciativnost in podjetništvo ter komunikacijske spretnosti. Izobraževalci odraslih v teh primerih odigravajo pomembno vlogo. MOP je predstavil program Shema za mlade, ki je zamišljen v okviru Nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2015–2025. Njegova implementacija bo tekla pilotno, v sodelovanju z mladimi pa tudi z lokalnimi skupnostmi. MOP si v tej fazi želi vec interakcije z mladimi, zato da bo program cim bolj prilagojen njihovim potrebam, kar pomeni, da bi mladi morali prevzeti soodgovornost za reševanje stanovanjskega problema. Zakljucili smo, da naj mladi imajo možnost dela in reševanja stanovanjskega problema, oprimejo pa naj se tudi možnosti socialne participacije (prostovoljstvo, sprejemanje razlicnih zadolžitev v lokalnih okoljih ipd.). Za slednje potrebujejo dodatne zmožnosti – še posebej pridobitev financnih in digitalnih kompetenc ter dejavno državljanstvo sta neizogibna izziva na tej poti. Ob zakljucku dogodka so organizatorji pripravili osnutek manifesta, ki se zgleduje po publikaciji Manifesto for Adult Learning in the 21st century (EAEA, 2016) oziroma njegovi slovenski razlicici. Manifest z opisanega dogodka se nanaša na tri podrocja: participacija, dejavno državljanstvo in demokracija; zaposlovanje in digitalizacija; evropske in nacionalne politike. Dokument bo služil kot temelj za nadaljnje povezovanje mladih v lokalno in širše okolje. Dogodek je podrobneje opisan v spletnem dnevniku EPALE: Majhni dogodki z velikim dometom (2/7). Skupaj za sožitje Datum in prizorišce: 25. maj 2016, Novo mesto. Ciljna skupina: Romi in priseljenci. Koordinator: Razvojno-izobraževalni center Novo mesto; direktorica: Marjeta Gašperšic. Vabljeni deležniki: predstavniki društev, lokalne skupnosti, centrov za socialno delo, izobraževalci odraslih in posamezniki, predstavniki ACS – skupaj 108 udeležencev. Strokovni del: razprava o pomenu predsodkov, konstruktivnega razumevanja, tolerance, medkulturnega dialoga, izražanja in sprejemanja razlicnosti, socutja ali z drugimi besedami: ‘Je imel Einstein prav, ko je rekel, da je predsodke težje razbiti kot atom?’ Prakticni del: delavnice ‘Medkulturni mostovi prek kulinarike’ – izmenjava izkušenj in jedi med predstavniki 8 nacionalnosti; ‘Kaj moram vedeti o nakupovanju? – za Rome in ‘Podpora izobraževalcem odraslih pri razvijanju financne pismenosti’. Spoznanja in priporocila: https://scontent.xx.fbcdn.net/t31.0-8/13243905_786053934862794_8753937172429101909_o.jpg Predsodki in stereotipi so del našega vsakdana, toda neizogibno je treba gojiti spoštovanje do razlicnosti, identitete in osebnega dostojanstva slehernega posameznika. Udeleženci omizja, ki smo mu prisluhnili, so se na lastni koži prepricali, da se predsodki in stereotipi pojavljajo na obeh straneh – pri vecinskem in manjšinskem delu prebivalstva –, zato je tudi rešitve treba iskati tu in tam, še najbolje pa – skupaj! Predsodki delujejo tudi znotraj manjšinske populacije, ko na primer izobraženi Romi ne sprejemajo neizobraženih in revnih pripadnikov svoje skupnosti, se jih sramujejo in vcasih celo zanikajo svojo narodnost. Zanimiv je tudi pojav nove hierarhije, ko Romi novodobne priseljence doživljajo kot grožnjo, ker se bojijo za svoje socialne prejemke. To spet govori v prid eni od Einsteinovih teorij, namrec da je vse relativno. Ena od kljucnih ugotovitev dogodka je bila ta, da je treba problematiko manjšin in priseljencev obravnavati holisticno. Ne gre izboljševati zgolj enega vidika, temvec je treba manjšine in priseljence obravnavati z vec zornih kotov: zadovoljitev njihovih bivanjskih in drugih eksistencnih potreb, zaposlitev, zdravstveno zavarovanje, izobraževanje ter spoštovanje in gojenje kulture posamezne narodnosti. Po mnenju mag. Hedine Sijercic, priznane strokovnjakinje in Rominje iz Sarajeva, sta prav zadnji dve podrocji najbolj zapostavljeni, kar izobraževalce odraslih postavlja pred zelo resne izzive. Clani ciljnih skupin bi morali biti vkljuceni v vse faze izobraževalnega procesa – od nacrtovanja do evalvacije. ‘Nic za Rome brez Romov!’ je bil moto dogodka, zato je bilo dobro, da so bili predstavniki Romov prisotni tako v avditoriju kot med nastopajocimi. Še posebej mladi izobraženi Romi lahko naredijo premike, vendar morajo postopati previdno in v stalnem stiku s tistimi, ki jih zastopajo, saj sicer izgubijo njihovo zaupanje. Financna pismenost je velikega pomena za ranljive ciljne skupine odraslih, še posebej za prejemnike socialnih transferjev. Zato morajo strokovni delavci pridobiti dodatne zmožnosti na podrocju financne pismenosti in financnega izobraževanja Romov – tako otrok kot odraslih. Zakljucili smo, da morajo izobraževalci odraslih delovati proaktivno in v tesnem sodelovanju z razlicnimi deležniki na nacionalni, lokalni in mednarodni ravni. Le tako lahko zagotovijo vseobsegajoco podporo pri nastajanju novih (ucecih se) skupnosti, ki bodo zasnovane na nacelih spoštovanja raznolikosti ter identitete in osebnega dostojanstva slehernega posameznika. Dogodek je podrobneje opisan v spletnem dnevniku EPALE: Majhni dogodki z velikim dometom (4/7). Obnovimo gozdove v Sloveniji Datum in prizorišce: 26. maj 2016, Radece. Ciljna skupina: podeželsko prebivalstvo. Koordinator: Kulturno turisticno rekreacijski center (KTRC) Radece; direktorica: Marija Imperl. Vabljeni deležniki: Zavod za gozdove Slovenije, Biotehnicna fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Združenje lastnikov gozdov Sopota–Laško, Prosilva Slovenija, dijaki Srednje lesarske šole Maribor in Srednje gozdarske šole Postojna, strokovnjaki s podrocja gozdarstva, gozdarji, lastniki gozdov iz razlicnih koncev Slovenije, kmetje, izobraževalci odraslih, predstavniki ACS –skupaj 75 udeležencev. Strokovni del: predavanja in razprava o trajnostnem upravljanju gozdov v primeru naravnih katastrof, modeli in principi trajnostnih pristopov k upravljanju gozdov in primeri dobrih praks. Prakticni del: gojitvena dela po nedavnem ledolomu. Spoznanja in priporocila: https://scontent.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13254136_1008077495927975_4104966467237843220_n.jpg?oh=db0741199a27560e149cdfb2b2fc4ad7&oe=588C9C96 V Sloveniji gozdovi pokrivajo prek 58,4 % površine, kar nas postavlja na tretje mesto v EU, takoj za Švedsko in Finsko. Gozdovi zato predstavljajo veliko naravno bogastvo pa tudi bistveno komponento trajnostnega razvoja dolocenih regij. Obenem pomenijo poslovne priložnosti za podeželsko prebivalstvo. Udeleženci so se strinjali, da je narava naš najvecji ucitelj, saj ponuja številne rešitve in priložnosti. Previdno jim je treba prisluhniti, zato da znamo te izzive identificirati in jih pravilno izkoristiti. Predvsem je treba naše želje prilagoditi dejanskim možnostim narave. Gozdovi odpirajo priložnosti za delo, vendar so za to potrebna specificna znanja in spretnosti, zato ne gre brez ucenja in izobraževanja. To mora biti danes sistematicno in usmerjeno, razviti pa je treba razlicne izobraževalne pristope in znanja za vse generacije. Ucenje je dobra motivacija, saj zagotavlja socialni, kulturni in osebnostni razvoj ter razvoj aktivnega državljanstva. Prav aktivni državljani so pomembni za razvoj tako regije kot tudi države in družbe nasploh. Na podeželju ima velik potencial razvijanje samoiniciativnosti in podjetnosti. S proaktivnostjo, neodvisnostjo in inovativnostjo posamezniki uspešno delujejo v svojem okolju in so zgled tudi drugim. Za uspešno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi je treba bolje povezovati teorijo s prakso, teoreticno šolsko delo z izobraževanjem in usposabljanjem na terenu. Prav zato so tovrstni dogodki, ki vkljucujejo številne deležnike, potrebni in koristni. Podpirajo medsebojno izmenjavo znanj in izkušenj, ki zadevajo razvoj temeljnih zmožnosti podeželskega prebivalstva. Velik potencial na podeželju predstavljajo študijski krožki, ki so neformalna moc podeželja ter odprta in demokraticna oblika izobraževanja odraslih. Clane družijo skupni cilji in interesi, ucijo pa se tudi drug od drugega. Dogodek smo zakljucili s priznanjem pomena temeljnih zmožnosti odraslih za posameznike in družbo kot celoto. Vseživljenjsko ucenje ima zato kljucno vlogo pri podeželskem razvoju in dejavnem državljanstvu vseh generacij. Dogodek je podrobneje opisan v spletnem dnevniku EPALE: Majhni dogodki z velikim dometom (5/7). Kako lahko zaposlovalci in izobraževalci skupno izboljšajo poslovno okolje v regiji? Datum in prizorišce: 30. maj 2016, Murska Sobota. Ciljna skupina: brezposelni. Koordinator: Ljudska univerza Murska Sobota; direktor: Dejan Dravec; Alojz Sraka. Vabljeni deležniki: predstavniki obmocnih in lokalnih služb ZRSZ, Pomurska gospodarska zbornica, Obmocna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota, Zavod Papilot, Svetovalno središce Murska Sobota, izvajalci izobraževanja odraslih, predstavniki ACS, mediji – skupaj 26 udeležencev. Strokovni del: razprava o obstojecih aktivnostih omenjenih deležnikov, izzivi in priložnosti za sinergijo. Prakticni del: skupinsko svetovanje za mlade brezposelne pripadnike romske manjšine, namenjeno iskanju zaposlitvenih priložnosti ter razpravi o ucnih težavah. Spoznanja in priporocila: Pomurska regija ima najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti v Sloveniji, zato je tam spodbujanje razvoja temeljnih zmožnosti brezposelnih odraslih še posebej aktualna problematika. Z njo se spoprijemajo na ZRSZ, Obmocni službi Murska Sobota, Pomurski gospodarski zbornici in Obmocni obrtno-podjetniški zbornici Murska Sobota. Z brezposelnimi delata tudi Zavod Papilot in Ljudska univerza Murska Sobota (LUMS) http://ec.europa.eu/epale/sites/epale/files/d_1.png V praksi so se pri usposabljanju brezposelnih uveljavili t. i. 'tailor-made programi', ki jih koordinira ZRSZ. Prepoznani so bili za primere dobre prakse, saj vodijo neposredno v zaposlitev – predvsem dolgotrajno brezposelnih. Žal pa jih tudi ZRSZ oznacuje za (pre)drage. Na strokovnem dogodku je LUMS uvodoma predstavil partnersko sodelovanje s podjetjema Panvita in Lušt. Primera dokazujeta, da fleksibilno partnerstvo in velik poudarek na prakticnem delu usposabljanja brezposelnih zagotavljata uspeh, ki ga je mogoce meriti s številom trajnih novih zaposlitev. Izražen je bil predlog, da bi država zaradi njihove ucinkovitosti morala tem programom nameniti posebno kvoto iz naslova Aktivne politike zaposlovanja. Druga usposabljanja za brezposelne naj bi ohranila svojo financno kvoto, saj ni smiselno krciti enega vira financiranja na racun tistega za 'tailor-made' programe. Na Pomurskem je veliko živilske industrije, ustreznih izobraževalnih programov pa še ni. Udeleženci so zato zakljucili, da naj imajo prednost daljši ucinkoviti neformalni programi. Njihove vsebine morajo biti dobro premišljene in dogovorjene med delodajalci in izobraževalci, poudarek pa naj bo na prakticnem usposabljanju. Država naj bi sofinancirala zlasti daljše programe, ki vodijo v neposredno zaposlitev, obstajal pa naj bi tudi nacionalni pregled nad takimi programi. Poleg poklicnih so pomembne tudi splošne kompetence, med njimi na primer socialne, emocionalne, podjetniške … Zlasti samostojnost je resen problem mladih, kljucna pa je tudi uskladitev vrednot aktivne populacije in mladih. Inovativnost slednjih ter prilagodljivost organizacijski kulturi aktivne populacije se zdita dobra kombinacija, za katero pa se morajo usposobiti oboji. https://ec.europa.eu/epale/sites/epale/files/ds.png Disciplina, odnos do strank, poklicna usposobljenost in usposobljenost za shajanje v delovnem okolju so najpomembnejše kompetence, tako menijo strokovnjaki in zaposlovalci. Šele pridobitev teh kompetenc vodi v samostojnost, širino pogleda in pripadnost podjetju. Zavod Papilot v delo z brezposelnimi vkljucuje vseživljenjsko karierno orientacijo, vse vecjo pozornost pa namenjajo certificiranju delovnih vešcin. Ugotavljanje neformalno pridobljenih znanj in kompetenc je sestavni del svetovalnega dela tudi na LUMS. V prihodnje bi lahko oba zavoda sodelovala projektno. Ustanove, ki so se udeležile dogodka, pa tudi nekatere druge, bi se lahko bolj povezovale in sodelovale. S tem bi po eni strani koristile brezposelnim po drugi pa industriji ter njenim malim in srednje velikim podjetjem. Tako bi bilo mogoce izboljšati pogoje življenja in dela v tej regiji in podobnih okoljih, ki jih pesti visok delež brezposelnih. Dogodek je podrobneje opisan v spletnem dnevniku EPALE: Majhni dogodki z velikim dometom (6/7). Vloga neformalnega izobraževanja pri reševanju problema dolgotrajno brezposelnih Datum in prizorišce: 11. maj 2016, Celje. Ciljna skupina: dolgotrajno brezposelni. Koordinator: Šolski center Celje; Andreja Jelen Mernik in Natalija Klepej. Vabljeni deležniki: predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), Medpodjetniških izobraževalnih centrov (MIC), predavatelji v programih za brezposelne, ZRSZ Obmocne službe Celje, predstavniki ACS – skupaj 11 udeležencev. Strokovni del: fokusna skupina o kompetencah, ki jih dolgotrajno brezposelni potrebujejo za lažjo vkljucitev na trg dela. Prakticni del: izvedba delavnice s podrocja kompetenc za boljšo zaposljivost, ki bo namenjena brezposelnim osebam. Spoznanja in priporocila: Brezposelnost v Sloveniji se sicer nekoliko zmanjšuje, zmanjševanje deleža dolgotrajno brezposelnih pa ostaja velik izziv. Ukrepi Aktivne politike zaposlovanja v obdobju 2015–2020 tej problematiki namenjajo obilo pozornosti. Pomemben vir financiranja ukrepov za odpravljanje dolgotrajne brezposelnosti pa je tudi Evropski socialni sklad, ki ga upravlja MDDSZ. https://scontent.xx.fbcdn.net/t31.0-8/13217443_612371125580556_7320879449858231278_o.jpg Razprava na dogodku je tekla o vlogi neformalnega izobraževanja in usposabljanja pri reševanju problema dolgotrajno brezposelnih oseb, temeljila pa je na izkušnjah, pridobljenih v 3-letnem procesu izvajanja 104-urnega programa Izobraževanje brezposelnih oseb (IBO), in nacrtih za delo v prihodnje. Udeleženci so potrdili tezo, da gre za trdovraten problem, ki klice po široko zastavljenem in usklajenem delovanju deležnikov, vabljenih na ta dogodek. Pri tem je kljucno trojno partnerstvo med delodajalci, službami ZRSZ ter izobraževalci. Delodajalci imajo potrebe po celostno usposobljeni delovni sili (ne le strokovne kvalifikacije, temvec tudi mehke vešcine), pomembna pa sta tudi takojšnja odzivnost izobraževalcev in udeležencev na priložnosti, ki se pojavijo na trgu dela. Za delodajalce je fleksibilnost prioritetna, procesi udejanjanja politicnih ukrepov pa so pogosto pocasni in okorni, saj njihove nosilce zavezujejo pravne podlage. Zakljucili smo, da je pomembno vzpostaviti sodelovanje deležnikov že v fazi nacrtovanja. Zavod za zaposlovanje neposredno ali posredno zagotavlja usposabljanja, vseživljenjsko karierno svetovanje ter organizira priložnosti za srecanja med delodajalci in usposobljenimi brezposelnimi (primer dobre prakse: mini zaposlitveni sejem). Na razlicne nacine in v tesnem sodelovanju z obema ministrstvoma si prizadevajo za visoko stopnjo zaposljivosti te ciljne skupine. Udeleženci imajo zelo razlicna ozadja, skupine so posledicno heterogene kar zadeva tako doseženo stopnjo njihove usposobljenosti kot tudi njihove psihosocialne lastnosti. Po mnenju predavateljev, ki so se udeležili dogodka, to ni nujno slabo, saj se v skupini razvije vzajemno ucenje, spodbujanje, zgledovanje drug od drugega. Velikega pomena je kontinuiteta izobraževanja in usposabljanja (mocno pogojena z denarnimi viri), saj sicer dolgotrajno brezposelni spet zdrsnejo v zacarani krog izoliranosti in obcutka nemoci. Strinjali pa smo se, da 'izobraževanje na zalogo' vecinoma ni dobra opcija. Izobraževalci – v tem primeru MIC-i, lahko pa tudi ljudske univerze – so postavljeni pred izzive, da po eni strani navežejo stike z gospodarstvom in skupaj z njimi opredeljujejo potrebe po dolocenih poklicnih in strokovnih kompetencah, po drugi pa se od njih pricakuje, da razvijejo ustrezne neformalne programe izobraževanja in usposabljanja brezposelnih ter motivirajo in usposabljajo ucitelje/izobraževalce odraslih za delo s to obcutljivo ciljno skupino. Za te ucitelje, pa tudi za mentorje v podjetjih, je bilo izpostavljeno, da ne zadošca njihova strokovna usposobljenost, pac pa so potrebni dober obcutek za socloveka, sposobnost animiranja in motiviranja ter andragoške kompetence. Koristni v tem procesu sta tudi svetovalna dejavnost ter ugotavljanje predhodno pridobljenega znanja. Zakljucili smo, da je že zdaj na voljo veliko pozitivnih zgodb o dolgotrajno brezposelnih, ki bi jih bilo vredno postaviti za zgled širši javnosti. Udeležence bi bilo treba spremljati ne le v fazi usposabljanja, temvec kontinuirano, in jih postavljati za zgled drugim. Dogodek je podrobneje opisan v spletnem dnevniku EPALE: Majhni dogodki z velikim dometom (1/7). Znanja in kompetence z roko v roki za boljšo zaposljivost mladih Datum in prizorišce: 24. maj 2016, Kranj. Ciljna skupina: mladi brezposelni. Koordinator: Ljudska univerza Kranj; direktorica: Mateja Šmid. Vabljeni deležniki: kljucni akterji na podrocju izobraževanja, zaposlovanja, sociale, predstavniki Mestne obcine Kranj, mladinske in druge organizacije, ZRSZ, Obmocna enota Kranj, predstavniki ACS, UPI – LU Žalec, Zasavska ljudska univerza, ACS – skupaj 32 udeležencev. Strokovni del: razprava o pomenu izobraževanja za mlade, predstavitev financne pismenosti za mlade ter inovativnega izobraževalnega programa na podrocju kompozitnih tehnologij; razmislek o kompetencah mladih, odnosu mladih do trga dela ter prehodu iz izobraževanja na trg dela. Prakticni del: delavnica Zelena delavnica (ponovna uporaba odpadnih surovin –poklici prihodnosti) ter izdelava sedežne garniture iz rabljenih lesenih palet. Spoznanja in priporocila: »Priložnosti so!« je bila ena od ugotovitev tega dogodka. Le naravnanost je treba spremeniti, verjeti vase in v neuhojene potiter si pridobiti ustrezne spretnosti. Koncana izobrazba – na kateri koli ravni – še ne pomeni možnosti zaposlitve, saj mladim primanjkuje življenjskih znanj. Manjkajoce kompetence si je mogoce pridobiti z razlicnimi deli, zato je treba na poti do sanjske službe vcasih opustiti visoka pricakovanja in zagrabiti tisto, kar se ponuja, ker vsakršno delo prinaša izkušnje. Na Zavodu vedo, da delodajalci cenijo kandidate, ki pokažejo ustrezen odnos do ljudi in dela ter znajo izraziti, v cem je njihova primerjalna prednost. Ugotavljajo, da se mladi praviloma ne zavedajo, katere kompetence jim manjkajo, hkrati pa potrebujejo pomoc pri ugotavljanju kompetenc, ki jih že imajo. V obojem jim je ZRSZ lahko v podporo. Udeleženci so menili, da bi morali biti mladi bolj vkljuceni v lokalne skupnosti, za kar je treba okrepiti njihove socialne kompetence. Spodbujati jih je treba za vkljucevanje v neformalna izobraževanja ter jim pomagati spremeniti njihov odnos do poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Zanje je pomembno vedeti, kateri so poklici prihodnosti, ter jih podpirati pri opredelitvi njihove sanjske službe. https://scontent.xx.fbcdn.net/v/t1.0-9/13254177_1007069826028742_2469054661801582723_n.jpg?oh=143acd6642ff25e26ffbfa4c718febb1&oe=58C3001E Ljudska univerza Kranj je prepoznala financno pismenost kot dodano vrednost v izobraževalnih programih za odrasle, saj nikoli ni prepozno za ukvarjanje z necim, kar te veseli in hkrati prinaša dober zaslužek. Vsebina programa pa je silno primerna tudi za medgeneracijsko izmenjavo. Prakticne delavnice, kot je bila ta v Kranju – Zelena delavnica, v kateri so pod vodstvom mojstrov reciklirali odpadne surovine –, povezujejo mlade z zaposlovalci. Po eni strani slednji preizkušajo potencialne kandidate za zaposlitev, po drugi pa se mladi na takih dogodkih srecajo s podjetniško miselnostjo delodajalcev. Sodelovanje podjetij in izobraževalnih ustanov zagotavlja uspešne in trajne programe. Tudi mednarodni projekti so lahko priložnost za razvijanje novih poklicev. Tako je v primeru izobraževalnega programa Izdelovalec kompozitnih izdelkov, razvitega na Zasavski ljudski univerzi v Trbovljah. Na podlagi sodelovanja z domacimi in estonskimi partnerji tako snujejo priložnosti za mlade, ki jih zanimajo tehnologije prihodnosti. Udeleženci so se dokopali tudi do predlogov, da je sistematicno karierno svetovanje treba vkljuciti že v šole ter da so potrebni tesen stik z delodajalci in vec priložnosti za pridobivanje izkušenj in kompetenc na delovnem mestu. Bistveno je tudi povezovanje mladih in njihovih društev s šolami in delodajalci. Med drugim so udeleženci sklenili, da naj mladi sprejmejo odgovornost za svojo informiranost o razlicnih priložnostih in da moramo vsi spremeniti družbeni govor, ki je zadnje case precej negativen, saj trdi: služb ni. Dogodek je podrobneje opisan v spletnem dnevniku EPALE: Majhni dogodki z velikim dometom (3/7). Razvoj kljucnih znanj in spretnosti zaposlenih kot odgovor na izzive 21. stoletja Datum in prizorišce: 31. maj 2016, Žalec. Ciljna skupina: zaposleni. Koordinator: UPI – ljudska univerza Žalec; direktorica: Franja Centrih; Biserka Neuholt Hlastec. Vabljeni deležniki: podjetja, izobraževalne ustanove, razvojne agencije, obrtno-podjetniška zbornica, javni skladi, predstavniki lokalne skupnosti ter predstavniki ACS – skupaj 39 udeležencev. Strokovni del: predstavitve in okrogla miza na temo kljucnih znanj, ki jih zaposleni potrebujejo danes, da bodo zaposljivi jutri. Prakticni del: delavnica na temo zdravje na delovnem mestu. Spoznanja in priporocila: Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih je investicija. Ko si zaposleni prizadevajo (p)ostati clani ekipe, ki zmaguje, je to vlaganje uspešno in stalno. To je spoznanje, ki so ga v Javnem skladu za razvoj cloveških virov pridobili v projektu Z razvojem ljudi – uspevamo. Projekt promovira t. i. kompetencne centre za razvoj kadrov. Naravnanost in povezovanje v takih razvojno naravnanih združbah pa zagotavlja vitalnost posameznika, podjetja in panoge. Pridobivanje znanja samo po sebi ne prinese ucinka, ce nima konkretnega smisla in ne prinaša koristi. Potencial za slednje pa je treba ugotavljati s skrbno analizo delovnih procesov, obenem pa razvijati motivacijske vidike. Velja splošno prepricanje, da mora kompetentne zaposlene generirati šolstvo, delodajalci pa ugotavljajo, da mladi niso dovolj pripravljeni na delo. Že med šolanjem bi morali imeti vec stika s prakso, pa tudi svetovalna dejavnost oziroma karierna orientacija bi jih morala bolje informirati in usmerjati. E:\-6546.jpg Med najpogosteje omenjanimi znanji in zmožnostmi so bili: znanje tujih jezikov, vezano na posamezen poklic ali panogo, druge komunikacijske ter digitalne spretnosti, a tudi mehke kompetence, kot so: poštenost, medosebni odnosi, prevzemanje odgovornosti, odnos do dela, pozitivna in zmagovalna naravnanost, samouresnicevanje in samorazumevanje, reševanje problemov, organiziranost, timsko delo, vodenje in upravljanje, ucenje ucenja, samoiniciativnost in podjetniške kompetence, funkcionalna pismenost, poznavanje temeljne zakonodaje … Omenjena je bila tudi poslovna etika, ki je vezana na splošno stanje duha v državi, zato je vse prevec tekmovalnosti, pridobivanja na racun drugih, prevelikih pricakovanj in nestrpnosti mladih. Po zakljucku formalnega izobraževanja je potrebno uvajanje za nastop na trgu dela in podjetja bi morala spoznati, da je to tudi njihova odgovornost in vložek v ustrezen kader. Ena od poti, ki se vse bolj uveljavlja, je mentorstvo. Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenih znanj omogoca odkrivanje skritih potencialov oziroma znanj in spretnosti, ki so si jih posamezniki pridobili na razlicne nacine. Projekt UPI – LU Žalec je utiral pot postopkom in povezavam, ki jih je zdaj smiselno nadgrajevati z orodji, potrdili, ozavešcanjem in usposabljanjem zunanjih strokovnjakov. https://ec.europa.eu/epale/sites/epale/files/vh.png Udeleženci so si bili enotni, da mora izobraževanje za poklice ponovno postati privlacno. Omogocati bi moralo napredovanje po vertikali, ne pa biti slepa ulica. Temeljiti mora na analizah, koliko katerih poklicev bi slovenski trg dela potreboval. Zanimivo je tudi samozaposlovanje, vendar na temelju realnih potreb, zato je treba po eni strani gojiti spodbudno podjetniško okolje, po drugi pa prihodnje podjetnike soocati z uresnicljivostjo njihovih zamisli s formalnopravnega, financnega in gospodarskega vidika. Prav vseživljenjsko ucenje je bilo prepoznano kot tisto, ki omogoca po eni strani kompenzacijo primanjkljajev, po drugi pa gibko prilagajanje nenehnim spremembam. Ta njegova vloga pa je uresnicljiva le z mocnim partnerstvom izobraževalne in zaposlovalske sfere ter podpornih ustanov. Izražena je bila tudi pobuda, da naj se posamezne ustanove za svojo vlogo cim bolj specializirajo in nato delujejo sinergijsko, država pa naj prispeva k reševanju problematike. Dogodek je podrobneje opisan v spletnem dnevniku EPALE: Majhni dogodki z velikim dometom (7/7) in tukaj. Zakljucni dogodek EPUO 2016 Razvoj temeljnih zmožnosti in drugih kljucnih kompetence je – poleg ozavešcanja in promocije izobraževanja odraslih in vseživljenjskega ucenja – osrednje tematsko podrocje slovenskega projekta EPUO. Tako se je po povsem naravni poti porodila namera, da se povežemo z Evropsko mrežo za spretnosti odraslih (EBSN) in skupaj z njimi izpeljemo zanimiv dogodek. http://tvu.acs.si/images/jpg/P-997-21.jpg Letna konferenca EBSN, 2. in 3. junija v Ljubljani, je bila skupni podvig mrežinega sekretariata in delovne skupine za projekt EPUO na ACS. Dogodka se je udeležilo blizu 100 strokovnjakov s podrocja politike in prakse izobraževanja odraslih iz številnih evropskih držav, Evropske komisije (EK) in platforme EPALE. Udeležence sta uvodoma nagovorila ministrica za izobraževanje, dr. Maja Makovec Brencic, in direktor ACS, mag. Andrej Sotošek. Oba sta izrazila podporo procesu implementacije EPUO ter prizadevanjem, ki so v Sloveniji namenjena razvoju spretnosti odraslih za življenje in delo. http://tvu.acs.si/images/jpg/P-996-94.jpg Dana-Carmen Bachman iz EK je predstavila najnovejša dogajanja na ravni izobraževalne politike EU s poudarkom na Novem programu znanj in spretnosti za Evropo in pobudi Jamstvo za znanje in spretnosti (Skills Guarantee), ki je kasneje pridobila naziv Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (Upskilling Pathways). Kar zadeva druge mednarodne vidike, so bili na konferenci predstavljeni Trajnostni razvojni cilji (Sustainable Development Goals) s poudarkom na cilju 4 – Izobraževanje 2030, ki zadeva tudi razvoj pismenosti. Temo je udeležencem približala Ulrike Hanemann iz UNESCOVEGA Instituta za vseživljenjsko ucenje. Graciela Sbertoli, ki vodi mrežo EBSN, pa je govorila o dejavnostih in drugih pomembnih vidikih tega združenja. Uresnicevanje EPUO je bilo osvetljeno z razlicnih zornih kotov. Slovenski projekt je predstavila nacionalna koordinatorica, mag. Zvonka Pangerc Pahernik, sedem lokalnih koordinatorjev pa si je z avditorijem izmenjalo spoznanja in priporocila, pridobljena na strokovnih dogodkih EPUO. Mag. Estera Možina je predstavila slovenski model za razvijanje temeljnih spretnosti in drugih kompetenc (t. i. programe pismenosti). Platformo EPALE smo spoznali z vidika Centralne podporne službe EPALE kot tudi nacionalne – o tem je porocala Maruša Bajt s CMEPIUS-a. http://tvu.acs.si/images/jpg/P-997-70.jpg ACS je vodil tudi priprave na omizje koordinatorjev EPUO in EPALE iz Jugovzhodne Evrope. Nacionalni koordinatorji, vecinoma predstavniki ministrstev, so porocali o njihovih izkušnjah, dosežkih in izzivih. Njihova panelna razprava je nosila naslov Od nacionalne politike do lokalne implementacije: izzivi in možnosti. Udeleženci so razpravljali o nacionalnih politikah za razvoj temeljnih spretnosti, o razvoju politik, ki omogocajo upravljanje z nacionalne ravni, uresnicujejo pa se na krajevni ravni; kako lahko te politike povežejo vse pomembne cilje izobraževanja za pridobitev temeljnih spretnosti: individualni napredek, vkljucujoco družbo, dejavno državljanstvo, izboljšano zaposljivost, gospodarski razvoj ipd.; kako lahko EBSN, EPALE, in EK prispevajo k nadaljnjemu razvoju teh politik; kako si lahko države vzajemno pomagajo, kot npr. prek EBSN interesne skupine, ki omogoca virtualno izmenjavo clanic o omenjenih kljucnih temah. O omizju smo posneli video. Vec o konferenci pa je na voljo na spletni strani EPUO in na domaci strani EBSN. Vzajemno ucenje na mednarodni ravni Poleg letne konference EBSN oziroma zakljucnega dogodka EPUO so v letu 2016 tudi nekateri drugi dogodki omogocali mednarodno izmenjavo, vzajemno ucenje ter širjenje rezultatov projekta EPUO. Ob koncu leta smo na konferenci o spretnostih odraslih zaokrožili ugotovitve, do katerih smo se dokopali na razlicnih ravneh, ter opredelili nove izzive – še zlasti v povezavi z nedavnimi evropskimi pobudami. Vzajemno ucenje v mednarodnem merilu je potekalo na rednih sestankih mreže nacionalnih koordinatorjev s predstavniki EK pa tudi v neposrednih stikih med koordinatorji. Slednje velja še zlasti za podrocje Jugovzhodne Evrope, kjer je Slovenija delovala kot povezujoci dejavnik. http://pro.acs.si/gm2015/fotografije/GM2015_dan2_74.jpg Neformalno srecanje nacionalnih koordinatorjev EPUO in predstavnikov podpornih služb za EPALE iz Jugovzhodne Evrope (9. december 2015, Ljubljana, Slovenija): srecanje smo organizirali vzporedno z vecjo konferenco, poimenovano ‘Gradimo mostove v izobraževanju odraslih’ (vec na strani http://pro.acs.si/gm2015). Na tej se je zbralo 95 udeležencev, od tega jih je bilo 36 iz Bosne in Hercegovine, Crne Gore, Hrvaške, Makedonije, Kosova in Srbije, drugi pa iz Slovenije. V veliko manjši zasedbi smo nacionalni koordinatorji EPUO iz omenjenih držav izmenjali informacije o nacrtovanih dejavnostih in dogodkih, iskali možnosti sodelovanja ter priložnosti za vnovicna srecanja. Sestanek Izvršnega odbora Evropskega združenja za izobraževanje odraslih v Evropi (EAEA) v zasedbi 11 clanov iz 9 evropskih držav. Ti so se sestali s sodelavci ACS in drugimi pomembnimi ustanovami in združenji 18. in 19. februarja v Ljubljani. Dogodek je bil priložnost za predstavitev slovenskih prizadevanj v projektu EPUO. Ta so bila vkljucena v slovensko razlicico Manifesta za ucenje odraslih v 21. stoletju. Cetrti mednarodni andragoški simpozij so od 18. do 20. aprila v Makarski na Hrvaškem s skupnimi mocmi organizirale podporne službe za EPALE iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Dogodek je nosil naslov Upravljanje izvajalcev izobraževanja odraslih in je združeval razlicne akterje v regiji. Na simpoziju smo predstavili projekte EPUO iz sodelujocih držav, slovenski predstavniki pa smo prikazali tudi uspešno sodelovanje med nacionalnim koordinatorjem in lokalnim izvajalcem izobraževanja odraslih, in sicer med ACS ter Ljudsko univerzo Slovenska Bistrica na primeru organiziranja Parade ucenje. Vec informacij o dogodku je na voljo na spletni strani. Rezultat iskanja slik za zvonka makarska epale Po nekaj letih premora – zadnji podobni dogodek je bil leta 2013 v Vilniusu – je EK organizirala konferenco o spretnostih odraslih z naslovom Adult Skills: Empowering people. Okrog 300 udeležencev, predstavnikov politike, stroke in prakse izobraževanja odraslih iz 37 držav, se je 6. in 7. decembra zbralo na dogodku, ki je potekal v okviru Evropskega tedna poklicnih spretnosti. Slovenijo je zastopala 11-clanska uradna delegacija, ki smo jo sestavljali Irena Kuntaric Hribar z MDDSZ, mag. Katja Dovžak z MIZŠ, Tanja Taštanoska in Saša Ambrožic Deleja iz Eurydice enote na MIZŠ, Suzana Kerec in Antonija Pezdirc Tandler z Zavoda RS za zaposlovanje ter mag. Estera Možina, mag. Tanja Vilic Klenovšek, mag. Andrej Sotošek in mag. Zvonka Pangerc Pahernik, vsi z ACS. Dogodku se je poznalo pokroviteljstvo Generalnega direktorata EK za zaposlovanje, socialne zadeve in vkljucenost, pristojnega za izobraževanje odraslih, saj je bilo precej govorcev s podrocja zaposlovanja – komisarka Marianne Thyssen, Detlef Eckert, direktor za spretnosti, Dana Bachmann, vodja enote za poklicno izobraževanje, vajeništvo in izobraževanje odraslih, predstavniki gospodarskih ustanov in združenj ter izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Za ravnotežje s svetom izobraževanja odraslih so med kljucnimi govorci poskrbeli predstavniki Evropskega združenja za izobraževanje odraslih (EAEA), dva prepricljiva ambasadorja ucecih se z Irske, predstavnica slovaškega ministrstva za izobraževanje ter – ne nazadnje – nizozemska princesa Laurentien, UNESCOVA posebna poslanica za razvoj pismenosti. Posebnega zanimanja je bila deležna predstavitev, ki se je naslanjala na raziskavo PIAAC in jo je odlicno izpeljala Deborah Roseveare iz OECD, o tem, zakaj so spretnosti sploh pomembne. Veliko bolj so konkretne teme izobraževanja odraslih prišle do izraza v treh zaporedjih dela v manjših skupinah. Prvega dne so za teoreticno ozadje tega dogajanja služila štiri prednostna podrocja Evropskega programa za ucenje odraslih (EPUO). Drugi konferencni dan pa se je že dotaknil sporocil novega Priporocila Sveta o poteh izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (do zdaj znanega kot predlog z naslovom Skills Guarantee). Dokument je bil uradno objavljen 19. decembra, po rekordno hitrem postopku usklajevanja v odborih EK, ki je stekel po sprejetju Novega programa znanj in spretnosti za Evropo (New Skills Agenda for Europe) 10. junija letos. Osemindvajset nacionalnih skupin smo sestavljali razlicni deležniki, ki delujemo v izobraževanju odraslih v državah clanicah EU. Razpravljali smo o vidikih novega dokumenta, ki bo pomembno usmerjal naše delo. Ugotavljali smo, kaj že imamo in kaj pogrešamo na kljucnih podrocjih omenjenega Priporocila, tj. ocenjevanje znanj in spretnosti, zagotavljanje prilagojene, prožne in kakovostne ponudbe ucnih možnosti, potrjevanje in priznavanje pridobljenih znanj in spretnosti, svetovanje in podporne dejavnosti itd. Velik izziv nam je bilo vprašanje, kaj in kako lahko vsak od nas prispeva k nacionalni koordinaciji uresnicevanja Priporocil. Izpolnili smo tabelo z vprašanji, ki jih je oblikovala EK, in se strinjali, da je kljucno sinergijsko delovanje. Lahko si samo želimo, da bo takšna proaktivna naravnanost obveljala tudi v fazi udejanjanja. Na konferenci je bilo veckrat postavljeno odkrito vprašanje: »Kaj je novega?« Finski udeleženec panelne razprave, Petri Lempinen, je svoj prispevek celo zacel s trditvijo, da podobne reci posluša že vrsto let, podatki (nazadnje rezultati raziskave PIAAC) pa kažejo, da bistvenega napredka ni. Razvoj spretnosti odraslih ocitno ostaja eden najvecjih izzivov na podrocju izobraževanja odraslih. Predstavitve plenarnega dela in delovnih skupin so na voljo tukaj (prek EPALE). Utrinki nekaterih slovenskih udeleženk: Meni osebno se je potrdil pomen svetovanja v izobraževanju odraslih z vso svojo specifiko, ki zajema svetovanje tako pred vkljucitvijo v izobraževanje, med njim kot ob njegovem zakljucku. Torej svetovalno podporo v vsej celovitosti "learning pathways" posameznika! Okrepilo se mi je spoznanje, da moramo razvijati inovativne pristope svetovanja, tj. nove "outreach" pristope, da dosežemo razlicne skupine odraslih, še posebej tiste, ki so manj motivirani, ki ne poznajo možnosti in koristi izobraževanja/ucenja. Pri tem se lahko ucimo drug od drugega, iz primerov dobrih (ucinkovitih) praks. Tudi mreženje, povezovanje partnerjev na razlicnih ravneh mora iskati nove oblike povezovanja in sodelovanja: na nacionalni in lokalni ravni. Prav tako se mi je potrdilo, da moramo v vse procese izobraževanja in svetovanja vkljucevati ucece se kot ambasadorje pozitivne izkušnje z ucenjem in motivatorje za druge. Mag. Tanja Vilic Klenovšek, ACS Ce na kratko povzamem, je konferenca glede na napovedane in obravnavane teme tako na plenarnem kot delavniškem delu to tudi ponudila, ceprav vecinoma oz. predvsem s splošnega vidika – torej ugotovitve raziskav s podrocja ugotavljanja stanja (splošnih) spretnosti med odraslimi in posledicno splošnih usmeritev za njihov dvig. Tudi primeri vpeljanih sistemov, primeri (dobrih) praks javnih in zasebnih ustanov na širšem podrocju izobraževanja odraslih, ki sem jih imela priložnost slišati, niso prinesli novosti. Skupno pa je bilo spoznanje, da je tako delovanje že vzpostavljenega sistema kot tudi izvedba in prenos dobrih ukrepov v prakso odvisna od denarja. Pri vsem skupaj sem pogrešala konkretnejše usmeritve oz. mogoce še konkretnejše odgovore/rešitve ali novosti, ki bi jih lahko uporabili tudi pri nas oz. pri našem delu s posebno ciljno skupino ranljivih oz. pri delu z osebami, ki imajo nizko raven spretnosti. Osebno mi je celotno dogajanje na konferenci vzbudilo zanimanje oz. mogoce zavedanje, da bi se morala jaz in vsi posamezniki (in posledicno celotna družba) bolj zavedati problematike t. i. neaktivnih in izkljucenih ali, kot jih je imenovala nizozemska princesa, »nevidnih« ljudi, ki jih torej ni med nami. A vendar so – tukaj, blizu nas, a hkrati dalec od naših misli in pogledov! Kako najti pot do njih? Antonija Pezdirc Tandler, Zavod RS za zaposlovanje Konferenca o spretnostih odraslih je bila zbir zelo razlicnih udeležencev, ki jih je direktorat EK za zaposlovanje zbral skupaj z namenom pripraviti nacionalna okolja na implementacijo prihajajocega priporocila ministrov Upskilling Pathways. Po premiku izobraževanja odraslih in poklicnega izobraževanja z direktorata za izobraževanje se generalni direktorat EK za zaposlovanje srecuje s podrocjem, za katerega veljajo drugacna pravila upravljanja kot za trg dela. Avtonomnost nacionalnih politik na podrocju izobraževanja, ki se ga z novo "skills agendo" še bolj podreja trgu dela, je za generalni direktorat EK za zaposlovanje, tako se zdi, upravljavska težava. Razpršenost sektorja izobraževanja odraslih in raznovrstnost nacionalnih politik mu pri tem nikakor nista v pomoc. V plenarnem delu dogodka sem pogrešala poglobljeno predstavitev prihajajocega dokumenta. Predstavitve na delavnicah oz. v tematskih razpravah (Koherentna politika izobraževanja odraslih in informacijske tehnologije v izobraževanju odraslih), ki sem ju obiskala, so bile v vecini bolj ilustrativne kot problemske. Zdi se, da je bil napor komisije (in sredstva, namenjena dogodku) usmerjen predvsem v delavnice, na katerih so za mizo zbrali deležnike posameznih držav in jim potisnili v roke zacrtano strukturo razprave in shematizacijo akcijskega nacrta ter prevzemanje odgovornosti za uveljavitev dokumenta, ki še ni bil sprejet in ki ne bo imel zakonodajne moci, temvec bo zgolj politicna zaveza. Tanja Taštanoska , Eurydice Slovenija Eden od pomembnih poudarkov v okviru pobude EK Upskilling Pathways je ta, da je za mnoge odrasle srednja poklicna izobrazba (3. in 4. raven evropskega kvalifikacijskega okvira) lahko nedosegljiv cilj zato, ker ti odrasli potrebujejo najprej izboljšanje temeljnih spretnosti, kot so pismenost ter matematicne in digitalne spretnosti. Na konferenci v Bruslju smo prepoznali, da je bilo doseženo precejšnje soglasje okoli tega, da je uspeh pobude Upskilling Pathways vecinoma odvisen od tega, kako ucinkovite politike za dvig temeljnih spretnosti bodo zagotavljale države clanice. Kljub zelo pozitivnim nameram EK in omenjene pobude pa so nekateri udeleženci, predvsem izobraževalci odraslih, opozarjali, da se v politicnem jeziku uporabljajo oznake in termini, ki poudarjajo razvoj le nekaterih spretnosti. Termin 'low skilled' je po njihovem mnenju neustrezen in zavajajoc ter ogroža uspeh sicer dobronamernih politik, ker temelji izkljucno na izidih izobraževanja oziroma rezultatih mednarodnih raziskav, ki so ocenjevale le ozek nabor spretnosti. V politicni retoriki se poudarjajo samo tiste spretnosti, ki so bile izmerjene v standardiziranih raziskavah. Odrasli imajo nasprotno številne spretnosti, znanja in kompetence, ki jih raziskave ali šolski sistem niso izmerili in ovrednotili. S terminom 'low skilled', ki ima negativen prizvok in poudarja nekaj, kar odraslim manjka, se lahko zgodi, da bodo politike v državah clanicah prej odvrnile odrasle od izobraževanja in usposabljanja. Tako namrec stigmatiziramo skupine odraslih, ki potrebujejo razvoj dolocenih spretnosti. Terminologija, ki jo uporabljamo, je zelo pomembna, poudarjajo raziskovalci, saj zaznamuje naš diskurz in vpliva na naša stališca in vrednote. Ce bodo politike držav temeljile na predsodkih, pomanjkljivih ocenah in nerazumevanju potreb dolocenih skupin odraslih, ne bodo pritegnile teh skupin v programe. Po mnenju raziskovalca in izobraževalca odraslih Davida Mallowsa iz Velike Britanije bomo v okviru pobude EK Upskilling Pathways lahko zagotavljali uspešne izobraževalne poti za odrasle le, ce bomo zelo pazljivo prisluhnili odraslim in prepoznali njihove resnicne interese in potrebe. Mag. Estera Možina, ACS Konferenca o spretnostih odraslih je ponovno prikazala pomembnost vseživljenjskega ucenja. Udeleženci iz vseh evropskih držav smo se ob predstavitvah razlicnih praks zavedali, da je pridobivanje spretnosti in vešcin bistveno za razvoj posameznika, za njegovo boljšo vkljucenost v družbo in ne nazadnje za aktivno sodelovanje na trgu dela. Poudarek je bil predvsem na iskanju ukrepov, ki jih razlicni deležniki lahko nudimo manj usposobljenim in predvsem neaktivnim odraslim, motiviranju za vkljucitev v izpopolnjevanja z namenom izboljšanja po eni strani svojih bralnih, racunskih in digitalnih spretnosti oz. kompetence ter na drugi konkretnih poklicnih kompetenc. Države se razlicno spopadamo z neaktivnostjo odraslih, pomembno pa je, da ukrepe prilagajamo posameznim odraslim. Konferenco je z navdihujocim govorom zakljucila njeno visocanstvo nizozemska princesa Laurentiene, ki je poudarila predvsem, da mora vsak od nas s svojim delom prispevati k izboljšanju stanja na podrocju pridobivanja splošnih kompetenc za vse odrasle. Predvsem se je treba usmeriti na vse odrasle, ki so neaktivni, izkljuceni oz. nevidni – jih prepoznati, motivirati za aktivno sodelovanje in tako narediti vidne. Bistveno sporocilo konference je zame v tem, da je treba vlagati v izobraževanje odraslih ter k razlicnim oblikam pritegniti neaktivne in manj usposobljene odrasle. Predvsem je treba odrasle pri tem spoznati in jih poslušati, saj so njihove skrite sposobnosti kljuc do uspeha posameznika ter celotne družbe. Suzana Kerec, Zavod RS za zaposlovanje Projekt EPUO v letu 2017 Projektne dejavnosti se bodo iztekle v oktobru, ta hip pa je pred nami še veliko izzivov. Nadaljevali bomo teoreticno delo na podrocju ozavešcanja ter izpeljavo strokovnih dogodkov EPUO, ki bodo spet potekali na krajevni ravni in vkljucevali številne deležnike. V posebno veselje pa nam bodo mednarodne izmenjave izkušenj in zamisli. V letu 2017 bomo še naprej prenavljali in nadgrajevali strategijo ozavešcanja o pomenu izobraževanja odraslih in vseživljenjskega ucenja (t. i. Adult Learning Awareness Raising Strategy – ALARS). Oblikovali bomo tri nove tematske akcijske nacrte. Prvi bo zadeval nadaljnje štiri resorje in njihove dejavnosti na podrocju ozavešcanja. Druga dva bosta urejala ucinkovito medijsko in vizualno promocijo ter še izrazitejšo vlogo ucecih se v procesih ozavešcanja in zagovorništva. Kljucna sporocila omenjene strategije in vseh šestih akcijskih nacrtov bomo objavili na projektni spletni strani in v naslednji izdaji e-biltena EPUO. Izpeljali bomo še sedem strokovnih dogodkov EPUO, in sicer v razširjenem terminu TVU 2017. Deležniki na krajevni in državni ravni bodo razpravljali o možnostih razvoja temeljnih spretnosti in drugih kompetenc odraslih. Na štirih dogodkih bodo obravnavali naslednje prednostne ciljne skupine: mlade odrasle, brezposelne, priseljence in podeželsko prebivalstvo. Trije specificni dogodki pa bodo zadevali kljucne kompetence za dejavno vkljucevanje treh ciljnih skupin – podeželskega prebivalstva, mlajših in starejših odraslih – v ucece se skupnosti. Delovna skupina EPUO bo od 5. do 10. marca skupaj s predstavniki ucecih se ter nekaterimi drugimi deležniki obiskala festival ucenja na Irskem (t. i. AONTAS Adult Learning Festival) v Dublinu in okolici. Med temami študijskega obiska bodo vkljucevanje ucecih se v dejavnosti ozavešcanja in zagovorništva, njihovo usposabljanje za tovrstno udejstvovanje, medijska in vizualna promocija, raba socialnih omrežij ipd. Sodelovali bomo tudi na seminarju na temo Evropska unija: Solidarnost v casu negotovosti, ki bo 10. marca v Dublinu, in ob tej priložnosti porocali o dejavnostih projekta EPUO. Pred poletjem 2017 je predvideno tudi zakljucno mednarodno srecanje, na katerem se nam bodo pridružili partnerji z Irske in iz drugih, predvsem balkanskih držav. Dodana vrednost projekta EPUO bo tudi v prihodnje vecja prepoznavnost izobraževanja odraslih in vseživljenjskega ucenja ter Evropskega programa za ucenje odraslih in drugih politicnih instrumentov na nacionalni in evropski ravni. Z veseljem bomo še naprej prispevali svoj delež v tem procesu, ob tej priložnosti pa opozarjamo na publikacijo, v kateri so predstavljeni primeri dobrih praks projektov EPUO iz vse Evrope, ki so nastali v obdobju 2012–2016 – Good Practices in the Implementation of the European Agenda for Adult Learning 2012–2016 (december 2016). Slovenija se predstavlja s Parado ucenja – Dnevi ucecih se skupnosti 2013–2015, s petimi motivacijskimi video publikacijami o aktualnih primerih izobraževanja odraslih, ki zadevajo sporocila EPUO, ter s strokovnimi dogodki EPUO 2015. Projektna skupina EPUO na ACS: Zvonka Pangerc Pahernik, vodja projekta, s sodelavci (na fotografiji od leve proti desni): Erika Brenk, Mateja Pecar, Nevenka Kocijancic, Darijan Novak, Neja Colja, Franci Lajovic in Simona Kavcic; Nina Fele, Marjetka Petelin Zadnik, Katarina Šešet ter mnogi drugi. Uresnicevanje Evropskega programa za ucenje odraslih v Sloveniji – 2016 Adobe Systems 1 | 2016 | http://epuo.acs.sihttp://tvu.acs.si | http://www.acs.si | Nova pobuda na evropski ravni Dana-Carmen Bachmann, Evropska komisija Po sprejetju Novega programa znanj in spretnosti je Komisija izdala še dokument Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle. Odraslim z nizko kvalifikacijo naj bi bilo omogoceno, da pridobijo minimalno raven temeljnih spretnosti in drugih kompetenc za trg dela in dejavno vkljucenost v družbo … Vec na strani 3 Spretnosti so v ospredju naših prizadevanj Dr. Maja Makovec Brencic, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Rezultati raziskave PIAAC so dobra osnova za naše nadaljnje delo. Trenutno v Sloveniji v sodelovanju z OECD pripravljamo Strategijo razvoja in uporabe spretnosti v Sloveniji. Pri njenem oblikovanju in uresnicevanju je pomembno medsektorsko sodelovanje … Vec na strani 4 Ozavešcanje je kljucno Uresnicevanje EPUO je bilo vsa leta osredotoceno na ozavešcanje, saj smo razvili nove pristope in jih vpeljali v prakso. Zdaj opredeljujemo strategijo in pripravljamo akcijske nacrte za inovativne nacine doseganja ciljnih skupin, sodelovanje z razlicnimi resorji, vecjo vlogo ucecih se in izobraževalcev … Vec na strani 4 Od lokalne do državne in evropske ravni Na sedmih strokovnih dogodkih EPUO smo prišli do zanimivih spoznanj. Oblikovali smo tudi priporocila o razvoju spretnosti za življenje in delo ranljivih ciljnih skupin. Koordinatorji dogodkov na krajevni ravni so o teh zamislih in pobudah spregovorili na mednarodnem zakljucnem dogodku … Vec na straneh 6–13 Letna konferenca EBSN v Ljubljani Graciela Sbertoli, EBSN Vizija clanov mreže EBSN je zagotoviti vsem prebivalcem Evrope temeljne spretnosti, ki jih potrebujejo za dostop do vseživljenjskega ucenja. Spretnosti naj zagotavljajo njihovo zaposljivost in jim omogocajo dejavno državljanstvo ... Vec na strani 13 Vzajemno ucenje na mednarodni ravni V državah Jugovzhodne Evrope obstaja mocan interes za sodelovanje in izmenjavo izkušenj in stališc. Izpeljali smo že kar nekaj dogodkov, na katerih smo vzpostavili stike in opredelili skupne izzive. Med njimi sta implementaciji EPUO in EPALE ... Vec na strani 14 Konferenca o spretnostih odraslih 2016 Una Buckley, zagovornica ucenja z Irske Uceci se so bili glavne zvezde dogodka, ki je iz vse Evrope zbral skoraj 300 udeležencev. Slednji so se strinjali, da imajo politicne pobude boljšo možnost za uspeh, ce prisluhnemo ucecim se, prepoznamo njihove dejanske potrebe in interese ter delujemo v skladu z njimi ... Vec na straneh 14–16 Na polovici tretje faze projekta EPUO 3 Vec spretnosti za življenje in delo 5–12 Zakljucni dogodek EPUO 2016 13 Vzajemno ucenje na mednarodni ravni 14 Projekt EPUO v letu 2017 17 Založnik: Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana | Besedilo in urejanje prispevkov: mag. Zvonka Pangerc Pahernik (T: 01 5842 567, E: zvonka.pangerc@acs.si) | Jezikovni pregled: Simona Kavcic | Oblikovanje: David Fartek | Tehnicna izvedba: Franci Lajovic E-bilten 'Uresnicevanje Evropskega programa za ucenje odraslih (EPUO) v Sloveniji' je glasilo istoimenskega projekta. Izdajo biltena financirana Evropska komisija. Vsebina publikacije je izkljucno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališc Evropske komisije.Publikacijo je mogoce prebrati na: http://epuo.acs.si/sl/gradiva/publikacije. ISSN 2536-3689