« lÄto XXV», It 5?9 i; -rf ........ » uccuujev* uiica i. leieioc 3t. 31-Ä 31-26 -i- jiiuca Novo mestc UjuOijaniK» o. et .'.ilučno zastopstvo «> Kliase :z Ttalii* m !u"T> rori 11-311»! rasen pooedeljka Mesečna naročnina 32 ttr Uredništvo: ubljana — Puceinijeva ulica «. &. Telefon »t 31-22. 31-23. 31-24 ne vračajo Pre um fiva žalna manifestacija na Žalah — m organizacij m čelu sa počastile i raznega letalskega n ©gnmnse množice Ljubljančanov s predstavniki vse! rtve letalskega napada in obsodile angloamerlško ras .Ljubljana, 13. marca Vse mesto v žalnih zastavah, dolge procesije na cestah proti Sv. Križu, črna množica pri pretresljivi žalni manifestaciji na Žalah — tako je beia Ljubljana dostojanstveno posvetila današnji dan tolikanj številnim m nedolžnim žrtvam angloamerl-žisega letalskega brezumja. V poznem po-poldnev u. ko se je sonce pomaiem že od-za sinje gore, so nenehni tokovi opravljenih množic hiteli iz Ljubljane po vseh poteh proti belim hramom na Žalah, venomer so ljuoi prehitevali donašalci novih vencev na kolesih in tudi na vozovih. Tramvajska uprava je stavila v promet radostno število voz, deino s prikolicami, ln je tako olajšala promet, kakršnega smo sicer vajeni le ob vsakoletnem prazniku mrtvilu Ljubljana slovi od nekdaj po pietetnem čustvovanju. Danes pa ni samo razodela svoje pekoče bolečine, ki že vse od črnega petxa grize v srcih, marveč je z nezdržano žalostjo, ki so jo ob ihtenju pretresenih svojcev izražale mnoge iskreče se solze v ženskih kakor tudi v moških očeh, dostojanstveno protestirala proti blaznemu pokon-čav&nju nedolžnih someščanov in njihove imov ne po sovražnih letalskih razbojnikih. Uslužbenci mestnega pogrebnega zavoda so imeli tri dni pome roke dela, da so spravili krste v popoln red v moliinlcl in po kapelicah. Le kdor je bii priča njihovega napora, ki zahteva mnogo aamoprernago-vanja in skrajr o vestnost, je mogel prav ogniti njihovo težavno službo. Po pogrebih isoeameznJi žrtev je do današnje žalne svečanosti aertaio v moliinici še blizu 30 krst, nekaj drugih pokojnikov pa je našlo mesta v kapelicah, od koder so se izselili oni, ki so , red njimi že odšli tja na božjo njivo, koder na različnih parcelah že vse te dni v"::iijo lopate ki pripravljajo tolikerlm pokojnikom poslednje domove. Ker bodo v ..katerih grobovih počivali pripadniki ceiih • ižin, je bilo treba izkopati nekaj posebno globokih grobov. a Žalals se afels^f» gssnssslca .e takoj po 18. so začeii Ljubljančani peš ali s tramvaji romati proti Žalam. pa ao stražniki zastražiii veliki • >»• p--od mclilnlco, d?, so lahko šetaž-benci MPZ prenesli krste iz moiilnice ln i kapekc ter jih razporedili v velik polkrog, odprt proti vhodu na Žale. S.edišče olkroga je bilo pri govorniškem odru pred molilnieo. Vseh 34 krst; ki bodo jutri posipane, so črno pregm.il. sreinja krsta pa a bila pregrnjena s veliko narodno ti©-bojko. Na vash krstaii so počivali venci .r- bjcev in prijateljev v družbi neätetih ; rkov. spletenih iz samih, pomladnih znanilcev. Teloh in zve-nčki, vreeje, cipresje in vejice bora in smrečja so v preprosti domači ubranosti izražali otožnost žalujoči! i. Razmeščenih je bilo več ojačevalcev. Točno po sporedu se je o© 17. uri pričel mimohod množic. Kakor da jim samo že L no čustvovanje narekuje najvzomejdo disciplino, ao se "Ljubljančani uvrščali v pase »n nastopili poslovilno pot mimo krst. Maditem pa šo še vedno prinašali nove vence in začeli so se vrstit! pretresljivi pr zori, ki so tako rekoč od minute 6o minute, stopnjevali vsesplošno žalost. Svojci ^ okojnlkov so se ustavljali ob krstah svo-Uh Iragih, trije otroci so pretresu joče Ihteü pred krsto svojega diagega očka, žena so ni mogla ločiti od svojega dobrega moža, kateremu je bila najzvestejša opora. ia pomočnica, zdaj pa ni več sile, ki bi ji ga mogla vrniti v življenje. Starši so Se pot&avljali od otrok, brat i e in sestre so se razložili morda ob nenadnem spominu n.". skupno mladost z onimi svojimi dragimi, ki šo zdaj mani pred njimi v zaprtih krstah. Hitenje svojcev je prehajalo na mnoga krocdlca in na žaleh je zaki-al^eva-<& vsesplošna globoka žalost. Potem k» ao ae poelovffii od__ rs+r. .cfh, so se sfcrali svojci znotraj podla' ga, medibem ko sa je živa reka pami-^a 'dalja, aepcresstono dalje. Res, to je bä mfenteiod vse Ljubljane, vseh njenih Sicrjev, vseh njenih predalov, vseto sts«rw ži sbaaostoih doix In öe in öe so prihajale rr/ve množice, medtem pa so se tutä že zSjfci-r-ü prad£Jta«n3ki. Ob 1750 je prikorakala domobranska godba z dvema častn:ma vodoma. Po en vod se je postavil na vsako stran krst- Doniobrar siva godba je zavzela svoj prostor na levi strani motiinice in tsoi so se tudi zbirali zastopnik.-. ohkastev, sorodnikom pa je bilo oo-kazanjo mesto na desni strani moiilnice, a po sreči polkroga so se razvrstili v špa-lir nosilci vencev, ki ao .lih poklonili predstavniki civilnih, vojaških in mestniii ob-küTtev Poslednji kropilci so defilirali mimo krst malo pred 18. uro. Vei:ka množ efi pa je morala ostati pred vhočom, kajti čelo se je polaganje vencev kot prepričevalen dokaz splošno narodnega žalovanja in obljube, da bodo pokojniki živeli dalje z nami s tem, da nas bodo opominjal k dolžnostim do žrtev vojne in k tem večji ljubezni do bičane in že tolikokrat s krvio oškropljene domovine. Gospod prezident Rupnlk je položil velik, krasen venec z narodnimi trakovi na srednjo krsto. SS-Obergruppenführer, Generai der Waffen-SS und Polizei Rösener. k: ga je zastopal SS-Brigadeführer Hann, je položil prav tako velik venec, okrašen z nemškimi simboli, na prvo desno Z žalsse mazh&čOS&cile v Lpa&čjasii £a so zagporele v®e MSi np. kandela.trriSi. že e® ss cLiiiöbrand z noži rsa pnSkafti po^ta-vßj za. česati o stražo pri kröt'ih, že se je priSilžaiSa alovosna ura žasfcvs mpnlfer^ta-etjs, kalirSne Ljubsj» s. v vbcj »vk^ dolgi ^cejoiyäaS se nd dc^weäa. f- ve?!®® Ob 18. uri, ko se je sonce že poslovilo 02 je mrak s hladom legal čez mesto in širno Ljubljansko polje, so zazvonili vri Ijubljan-ßM zvonovi. Tam na Žalah pa je v tišino eadoneio močno povelje: »Mirno!« Prispel je prezident general Leon Rupn'k s spi-em-stvem. Pokrajinska in vojaška oblastva, mestna uorava in javne ustanove, prav vse, kar p'redstavlja nrxäe javno delovanje in službo narodu in domovini, je b'lo za-stopano po najvidnejših predstavnikih. Pri- krsto; levo krsto pa Je s mogočnim spletom ta s trakovi v mestnih barvah okrasil za vršitev županskih poslov pooblaščeni generalni tajnik g. Jančigaj. Menjaje se K) nadaljnji predstavniki polagali vence, same dragocene tvorbe ljubljanskih vrtnar-'ev, zdaj na levo, zdaj na desno stran. V .menu nemških civilnih oblastev je položil venec g. Landrat dr. Herman Doujak. V imenu slovenskega domobranstva sta se žrtvam sovražnikovega besa poklonila polkovnik Krener ta podpolkovnik Vlzjak. Nato je položil venec Standartenführer Schimmelpfen'g, v imenu Ljubljanske pokrajinske unnive načelnik dr. Hubad. ▼ imenu nemške vojske Platzkommandant major Lichtenberg, nato policijski upravnik dr. Hacin, Kanzler Liesenberger, hrvatski generalni konzul Šalih Ealjid in mredetav-nfk organizacije Speer. Vence slovenska . predstavnikov so prlnadaii h krstam uslužbenci pristojnih oblastev in ustanov, vse nemške vence pa pripadniki nemške oborožene sile. Ves čas polaganja vencev je domobranska godba igrala nesmrtno Cho-; pinovo žalno koračnico, ki je do mozga I presunila žaln: zbor in množico, zbrano še ; daleč pred vhodom na Žale. Slavo predstavnika Ljubljane Da lzram vse t-sto, Kar občuti Ljubljana oč črnega petita dalje, je stopi, na govorniški ooer namestnik župana g. Fran Jančigaj, ki je ob grefona tišini izvajal: Velik del optimistične Ljubljane je veroval, da bo našemu mestu prizanešeno z bombnimi napadi. Zadnje lepo petkovo popoldne pa ga je bridko prevaralo. Ko so se v idiličnem delu mesta pričele podirati hiše in so pokopale pod ruševinami naše someščane, ko so poslale jeklene pošasti iz vedrega ljubljanskega neba smrt in vzele otrokom očeta in mater, brata in sestro, očetom ta materam otreka, ko je kratek čas par sekund 'očil ljubeča se bitja za vedno, ko je strašno orožje oslepüo mlade nedolžne otroke ta jih pahnilo v dosmrtno temo, ko je kratek hip oropal našega someščana vsega, kar je v dolgih letih dela ta truda zbral s skrbnimi rokami in prištedll, tedaj so padle vse iluzije m jasno Je postalo, da je na strani sovražnika pojem viteštva utopija, da je njega cilj strahova-nje civilnega prebivalca ta požig bornega Imetja, odgovor pa na mednarodne, po konvencijah zajamčene pravice — ironičen posmeh. Ko se sedaj kot predstavnik obč^^ke uprave v imenu mesta Ljubljane pc-1 iv-Ijam od Vas dragi someščani, neka-en stari in drugi zopet v cvetu mladosti stoječi, nekateri nahajajoči se na koncu življenjske poti, drugi zopet na prvem vzponu v življenje ta v polnem razmaku življenja, včeraj še premožni, danes pa siromaki. Vem, da vam je bila ločitev od življenja strašna, čeprav jo je spremljalo iasno nebo ta svetlo sonce ta da ste padli kot mučeni Iti ta žrtve za domovino. Ko vas polagamo danes v razbičano domačo zemljo slovensko, milimo, da bi bilo vaš spomin proslaviti kot dan mučenikov. Naš narod pa naj ga ozaljša na ta način, da bo združil vse, ki so dobre volje in poštenega srca, k medsebojni ljubezni, ki ne bo trpela nepotrebnega sovraštva, ki bo pomagala nositi gorje sosedu, ki bo naga-njala k medsebojni strpljivosti, odstranila vso zavist, ki Lo odpuščala in vse razumela in tako ustvarila najaspešn.jšo zaščitno obrambo pred letalskimi napadi, katerih sicer ne bo mogla preprečiti, pač pa bo posledice omilila in olajšala. Slava žrtvam, mir ta poko$ njihovim dučam! Nagovor šferSa dr. Rcžmaoa Govor je, v koLikoir je to še biio mugtjče, pqgiobai žalno razpod»-(šenje. Taikoj nau» je pnas-ot>ii g. säajt dr. Gregonj R o ž m a n v črnem omaiui z rnn.ro na glavi. Z asistentom cveth kanora.kMv ter šestih erugih dfubovnov in bogjsuovcev je opraftda slovesne pogrebne molitve. Na/to je g. ški:tf stopil na govoartiäkl oder ta izspregovuril naslednje toJažauje, a obenem «odočne ta bocamae besede: Zadnji cerkveni bäagaeütov so prejeli ze-meijski ostanki r&šrn dragih bratov ta sestra, ki Jiih Je ognjena roka vojne tako nepričaikovaino — v kratkih eelomc-ah — isstiguja ie naäe sreöt. Neusmiljena in nečloveško ucočuJaCa je ta rcika. Kar smo doslej sami bareli in sOišoli pripovedovati, to Hfiso presenečeni jn v dno c-uSe presu-nlend doživeli in raommp ugotoviti: To ni vo^toCAraaje več, to je ubijanje in uničevanje, to ni junaštvo, ampak zahdbtnoöt, to kfc borba ciborožone süe zoper cboro-ž-xno süo, amjpafk r«ouiteuneljen napad na mirne, nqprinztdc-te ctvEne osebe, prodi Climrfillin cogcvomom in božjim zaloociom. Tak načta bojeivanja ne obsoja sanno čtaveSca pamet, marveč de bolj bcAjS, za» fecc\ ki ga je fioveSkemiu rodu Bjg sam daä v svoiii zaponnadäi. Za č£ov«Bcbc ki iona Taäse slike obupnega pazdejanja nadi «ieža>č prijazni ta IJgääI 4el - Mmiß EMfflZ.. ' ---'c . ■ * fügfmrmM^, srn Nadaljevanje na S. str. Trajno gcirje Ljubljana, 13. marca Vsak narod se klanja spominu svojih mrtvih; maiovreden bi bil, kdor se ne bi spominjal s spoštovanjem in hvaležnostjo, njih iti so narodu utirali težko pot skozi življenje in njegove borbe. Tako smo ae tudi mi skušali z nocojšnjo žalno svečanostjo na Žalah oddolžiti spominu žrtev letalskega napada na Ljubljano. « 9. marec je in bo ostal ne samo za Ljubljano, temveč za ves naš narod nepozaben datum. Težkim ranam, iz katerih je že krvavel naš narod, so se ta dan pridružile nove, zadane od tiste roke, od katere so mnogi med nami pričakovali morda celo pomoči in leka, pa jim je prinesla smrt in razdejanje. Tem skelečim ranam bomo danes posvetili svoje misli, grebli neusmiljeno po trojni bolečini, ki se je zarezala v naš narod, si priki cali pred oči trojno gorje, drugo hujše od drugega, ki je 9. marca tako nenadoma prišlo nad nas. Prvo gorje, ki nas je piizadelo, so gmotne izgube. Toliko smo že izgubili in tako malo imamo, da nikakor ne moremo iti velikodušno aii malomarno preko novih ruševin. Zopet se je našel nekdo, ki se je 1 spotaknil ob našo že itak veliko revščino j in jo še povečaL V kupe prahu, opeke in I desk se je spremenil nikakor ne brezpo-| memben del naše narodne imovine. Jutri i pa se bomo znašli pred vsem svetom kakor I berači, prosjačili bomo, se izseljevali m udinjali tujcem, ako bomo hoteii živeti. Zakaj nikdo nam ne bo vrnil tega, kar nam je uničeno, nikdo ne bo priznal naših bogvekakih »zaslug«; kri bomo morali potiti in svoje poslednje moči izgarati, da si bomo zgradili to, kar smo že davno imeii. Ne le da nas še bo, že danes nas ta naša revščina teži m duži. Kako radi bi našim bližnjim, Iti so ob napadu vse zgubili m med katerimi bi bil al! bo jutri lahko vsakdo od nas. nudili vsaj nekaj nadomestila za tc, kar se nadomestiti ne da, za dom. za tisto, kar je človeku od vsega najbližje! Se se speminjamo, kako je bilo nekoč pred volno ob bombardiranju Bitolja. Kakor vihar" je tedaj šlo preko vse države, vse je zbiralo za nesrečne žrtve, društva, časopisi, šolska ; mladina, naša. jamost je bila polna ogor-1 čenja in polna usmiljenja. Danes, ko bi bilo še mnogo bolj upravičeno, je naše ogorčenje onemoglo, z golim usmiljenjem pa ne vemo kam bi in skoraj nas ga jc sram Zakaj Ljubljana postaja vse bolj in bolj mesto beguncev fn brezdomcev, ki si ob takem razvoju stvari ne bo več moglo dolgo s&mo lečiti ran. Drugo gorje, mnogo težje od prvega, ki je prišlo nad nas, so naše krvne žrtve. Ako srno že o naSih gmotnih izgubah toliko vedeli povedati, kaj naj potem rečemo šele o krvnih? Slovenski narod v vsej svoji zgodovini najbrž še ni toliko krvavel ta iz tako različnih ran. Skoraj vse, kar se z nami zgodi ali kar sami storimo, je zvezano s prelivanjem krvi, kmalu ne borno znali o čem drugem več govoriti ne misliti. Kakor iz duše nam vzklika Bezruč: »Tako malo krvi. pa še ta iz ust mi vre.* Medtem pa zemlja pričakuje naših rok, terja od nas, da Jo zaposedemo vso do zadnjega kotička, da jo obdelamo, da je ne pustimo prazne in osamele, da pogled nanjo ne privabi koga nepoklicanega. Mi pa Izgubljamo ljudi, najboljše iz naše srede. Res, čudovito: ne od sovražnikove roke, od roke lastnih »bratov« :n »zaveznikov« nam padajo najboljši. Se na tistem edinem delu našega narodnega telesa, ld doslej de ni bil oblit s krvjo, so 9. marca zacvele krvave rože, so se odprle nove rane Padle so žrtve, ki niso mogle nuditi ubijalcem nobenega odpora, ki so na njem morda videle še celo kaj lepega ta dobrega. Iztrgani so atn očetu, hči matecri, starši otrakjeten, fant dekletu. Iztrgani «5 svojih družim, ki so jih pusUh osirotele, iztrgani svojemu narodiu, ka bi mu a svojSml silami lahko še tjcüiko korasülä. Prod očmi nam je preovsel xniLadd preprosti delavec, ki je še pred kaikega pod leta govorna na veliki manifestaciji v Ulnlonu, govoril lz srca ta resničnega iideafliBma: danes leži njegov»;' truplo vse izmaličeno v krsti ia cb pogledu na njegov obaaa — prej taiko večer — ao se arca njegovih znancev In öe u®o. gp drugih £h Je bilo, najbOjSLh, ki bi vsak Po svoje prispevati svoj delež skupnosti, a jsm* je sredi deda, sredi kretnje, s katero so žrtvovali ta d&joJi na razpolago svoje siie, omahnila ruka. Nada zemlja ie danes postala eno sen» veflSko bojišče, kjer bije na£ naroc. borbo na življenje ta amrt. Z ene stran: nam uničuje deže&o aaä nespravijöai sovražnik komunizem, od njegovih zfloh>-tfnih rok zažgane, gorč nafie vas-, »d njeguvih s strupom ta mržnjo cepljenih sužnjev pobiti, umirajo na& ljudje- Kamor pa ktoTumzom s svojo pogubomosno roteo ni mogel, tja seje ia zraika smrt njegov aavezaiSk. Tako je, kakor bii se zaklel, ča pahreio naž narod na dno, da ga oropejo vsega" imetja, da ga prodatarizirajo, da mu IKbočdJ.» najtocd_šo kri. Toda talka prol^-tr-riat^ijs itma lahikio dvoje učinkov: sdabotoeg^ pots* tako, da se uklani in sScuSa rešiti, k» je rmorda že ostaJo, močnega pa podžge V še odiočnej-šeimu odporu. Z'ütaj kdor nJrna več ničesar gmotnega izgubiti kdor bi mrgel Izgubiti samo to, kar y v niem lepega 'n dobrega, ta se bo bora s podvojeno močjtov Tretjo, najtežjo bolečino pa petoaeni našemu neirodu cinševni pretres, ki mu ga je prinesel 9- marec. Ta dan niiamo sr-mo utrpeli toliko ta toliko gmotne škode, nismo samo izgubil tedüko ta toiiko življenj: 9. marca sa y d:pofniLa "M^a, ki ji je drüej še nekaj man ji celo, zgpdilo se je, o čemer «110 le preradi upal , da bo šlo mimo nas. Niso tb prve ruševine na siovensfkih tleh, nÄi ne prv» viifta kri. Tudi se nam niso Ajngiaameričacii V dan prvič predstavllü s tafce stremi. Oämif aa^ so že padefte bombe, oda fe: oäooBliiöim», da > bilo Liuib^iii do. dej prizanese'«», ao si premnogi čeiafii kah-komc'Mne utvare. Tateo so zoodirovaJt: vo- Dai je na S. >Jüim>< 4L 5» s Sreda, 14. m. 1943 Ble in Striegan dügesdüosseüs bolschewistische Kampfgruppe gerieben Abweisung wiederholter Angriffe gegen verloren gegangen — Oestlich Remagen Kampf g Aus dem Füürerliauptquartier, 13. Marz. (DNB.» Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Nörulich der l>ruu brachen erneute bolschewistische und bulgarische Angriffe ge-geu unsere Brückenkople unter hohen feindlichen Verlusten zusammen. Panzer und Urenadiere kämpften sich fetlich des Platten-Sees trotz tiefgestaffelter Sperren und starker Panzerabwehr weiter in die Tiefe der sowjetischen Stellungen vor. An der Geblrgsfront der mittleren Slowakei erzielten die Bolschewisten gegen zähen Widerstand unserer Stützpunkt-besatzungen nördlich Schemnitz nur geringen Bod enge .vinn. Die un Kaum von Schwarzwasser weiter angreifenden Sowjets wurden vor rückwärtigen Stellungen aufgefangen oder wieder nach Südosten zurückgeworfen. Südlich des Oberlaufes der Weichsel brachen alle Durchbruchsversuche der Bolschewisten in unserem Abwehrfeuer zusammen. Nördlich Batibor setzte der Feind die Angriffe des Vortages unter dem Eindruck seiner hoben Ausfalle nur mit schwächeren Eraiten foit. Die in Striegan eingeschlossene bolschewistische Karnpf-gvuppe wurde aufgerieben, nachdem vor den Hohen nördlich der Stadt wiederum zahlreiche Entlastungsangriffe gescheitert waren. In den viertägigen Kämpfen verlohn die Sowjets neben hohen blutigen Verlusten 42 Panzer, 10 Geschütze ur,d zahlreiche Handwaffen. Nördlich Frankfurt verhinderten unsere Truppen bei anhaltendem feindlichen Druck auch gestern eine Ausweitung des sowjetischen Brückenkopfes. Am Südrand von Küstrin wurde der Gegner aus einer Ein-brucbsstelle geworfen. Vor Stettin verloren die Durchbruchsversuche der Bolschewisten Infolge ihrer hohen Verluste an Wucht und Geschlossenheit. Sie führten nur im Nordteil des Brückenkopfes zu unbedeutenden Einbrüche n. Nordöstlich Greifcnhagen gewannen eigene Panzer efpej» verlorenen Stellungs-ahsehnitt gegen zähen Widerstand der Sowjets zurück. Die Verteidiger von Kolberg schlugen wiederholte von Panzern unterstützte Angriffe des Feindes ab. Kolberg — Dirschau nach hartem Kampf weitere Kräfte der Amerikaner in den eworfen In Westpreussen drangen starke sowjetische Panzerkräfte im Kaum Neustadt trotz verbissener Gegenwehr weiter nach Nordosten vor. Der auf Gotenhafen angreifende Feind wurde nordwestlich Quassendorf durch Gegenangriffe aufgefangen. .Vor dem Frontbogen zwischen Zuckau und Tiegenhof blieb die Mehrzahl der bolschewistischen Angriffe nach hohen Verlusten liegen. Dirschau ging nach hartem Kamp" verloren. Unsere in Westpreussen eingesetzte Armee vernichtete seit Beginn der sowjetischen WinteroflensJve 20!f< Panzer. Die Kampftätigkeit in Ostprensscn blieb auf zahlreiche erfolglose Aufklärungsvor-stösse und Einzel» ugriffe der Bolschevi-sten im Kaum von Zinten beschränkt. Auch am zehnten Fag der Abwehrschlacht in Kurland zerbrachen die Durchbruchsversuche der 22 Sowjetarmee südöstlich Franenburg ohne entscheidenden Geländegewinn. Seit Beginn des Grosskampfes wurden in diesem Raum 205 felnd-Hche Panzer vernichtet. Im Westen scheiterten feindliche Auf-klärungsvorstösse gegen die holländische Insei Schomven ebenso wie am Nieder- und Mittelrhein, örtlich Remagen warfen die Amerikaner weitere Kräfte in den Kampf, um die Auswertung pesetrton Panzer. In Mlfte'ltolien schelferten britische Airf-kl.ömne'svor'-tössp be? Bagnacavallo. Durch die Anrrriffe amerikanischer Bomberverbände er'jtfen vor altem die Wohnviertel von Swlrrmßndp Wien und Marburg an Her T.nhn ^chrvere Schaden. Britische T^r-o^i^-^er «rlffen Orte Im rheinisch-westfö Hachen Raum an nnd trafen Dortmund. T« der N^M wpr die Folehshaupstadt das Ziel feindlicher Bomber. Trvmm imiGGg&i Ponovni napad! proti Kolberg't odb;ti — Dirschau izgubljen po trdem boju Vzhodno od Bemagena so vrgli Američan; v hoj nadaljnje sile Führerjev glavni stan. 13 marca. (DNB) Vrhovno poveljstvo sporoča: Severno od Drave so se zrušili ponovni boljševiški in bolgarski napadi proti našim predmestjem z visokimi izgubami za sovražnika. O klopni ki in grenadlrji so se prebili vzhttdno ojjni poizkusi v našem obrambnem ognju. • Severno od Ratiborja je sovražnik pod vti- j som svojih visokih izgub le s šibkejšimi sl- j lami nadaljeval z napadi prejšnjega dne. s V Strlegau obkoljeno boljševiško bojno «ka- { pino sruo uničili potem, ko so se pred višl- j nami severno od mesta ponovno zrušili Ste- J vlini razbre-nenjcvatol napadi. V štirirfnev- j nih bojih so izgubili sovjeti poleg visokih krvnih izg»ib i.2 oklepnikov, 40 topov in številno ročno orožje. Severno od Frankfnrta so preprečile noše čete pri nadaljnjem sovražnikovem pritisku tudi včeraj razširjenje sovjetskega predmestja. Ob južnem robu Küstrina h;no vrgli nasprotnika iz nekega vdorr:e"a mesta. Pred Stettinom so postali fcoijševilJd pro-bojiii poizkusi zarndi njihovih visokih izgub manj siloviti in strnjeni. Samo na severnem do'u predmo^tja je dosegel nasprotnik nepomembne vdore. Severno vzhodno od GreJfenhagena so zavzeli iastui oklepniki stadta kljub zagrizeni obrambi ■ sije proti severovzhodu. Proti Getenhafenu napad a-jočega sovražnika smo prestregli s protinapadi severno^apadno od Quassendorfa. Pred bojiščnim lokom med Zuckauovn I» Tiegenhofom sr. j" zrušila večina boljše-viških napadov z visokimi izgubami /,a na-padätcu. Dirschau smo po trdem boju iz-gubsll. Naša. armada v zapadni Pruslji je uničila od pričetka sovjetske zimske ofenzivo 201(5 okiopnikov. Bojno delovanje v vzhodni Prasi.fi jo bilo . omejeno nu številne brezuspešne izviduižke j sunke iu posamezne boljševiške napade na | področju Zlntenu. ! Tudi desetega dre obrambne bitke v Kur-j landiji so se zrušili prebojni poi skusi 'i?, j sovjetsko armade jugovzhodno od Frauen-: b.i r ga i.re/ odločilne pridobitve ozemlja Ol j pričetka veleboja smo uničili na tem pod-; ročjti 2ÖÖ sovražnikovih okiopnikov. Na zapade so se prav tako zrušili sovi ažaikovi izvidnläkl sunki proti trto/eolskemu emku Fcbouwen kot ob spodnjem iu srednjem I:cnu. Vzhodno od Remag.na t»o vrgli Američani v boj nada'jnje sile, da M izsilili mi? šr jen je svojega predrnostja. J.'o trdih boj:?; jo zavzel nasprotnik nek«) krajev in višin Na odsek« vzhodno od Wittürha sc se izjalovili sovražnikovi napadi proti našim poštojankam ua zapadnem obrežju Mosele. Z lastnimi sunki smo vrgli nasprotnik:» zapadno od Bernkastels tudi včeraj proč od reke. Ob Euwerja so ne zrušili ponovni napadi Američanov v našem ognju, pri čemer • o izgubili napadalci večino tamkaj upornb-»i enih oklepnikov. V srednji Italiji »o se izjalovili britanski tovklnigki sunki pri Bagnacavallu. Zaradi napadov ameriških bombnišklh oisdelbcv so utrpeli predvsem sto»ova»!j«kl nazaj nek izgubljen >dseh postojank vkljcb ! okraji StvinerailndcJs, Dunaja ter Itiarl.urga žilavemu sovjetskemu odporu. Branilci Kol- j an der Lahn težko škodo. Britanski teroi-l- berga so odbili ponovne z oklopniki pod- i stični letalci so napadli kraje v rensko- prte sovražnikove napade. i westfalskem področju ter zadeli poseb io V zapadni Prusijl ko prodrle močne so- j Dortmund. Ponoči je bil Berlin cilj sovraž- vjetske oklopniške süe na področju Neu- t nikovlh bombnikov. Wm3fM smrtni ples Esda in samoomaiaa obupajočega naroda Stockholm, 13 marca. »Finski smrtni plese bi lahko nazvali poročilo nekega švedskega dopisnika iz Helsinkov, ki pravi, da "se k ogromnim finskim težavam pridružuje sedaj še pomanjkanje kuriva v tej deželi ki ima v vsej severni Evropi menda največ lesa. Največje finske pekarne bodo morale prihodnji teden prenehati z obratovanjem, ker nimajo kuriva. Na želer cah vladajo naravnost kaotične prilike. Kaj se bo zgodilo, ko bodo porabljene male zaloge pripravljenega lesa? Vlaki se morajo na progah vedno znova ustavljati, ker je les premoker za kurjavo, ter imajo zato stalno ogromne zamude Doslej so uresničili samo 30 odstotkov letošnjega programa o sečnii lesa. Prihodnja zima bo še mnogo hujša. Nadaljnja ooieča točka so vedno bolj se razširjajoče stavke. Delavci zahtevajo neprestano zvišavanje plač, ker povzroča inflacija stalno zvižavanje cen. Vsemu se pridružuje še katastrofalna stanovanjska stiska, ki sliči že ^sovjetskim razmeramc. Iz vseh teh težav kujejo svoj kapital tako zvani ljudski demokrati, t. j komunisti. Prehranjevalni položaj postaja prav tako vsak dan siabši Celo krompir je postal sedoj redkost. V časopisih pa se pojavljajo ogromne objave preskrbovalnega ministrstva naj ljudje kljub temu štedijo s krompirjem, ker bo potreben za pomladansko sajenje. Vsem tem znakom nastopajoče zmede na Fifkem pa se pridružuje če neki drug, sicer nekoliko drugačen znak, ki pa tudi kaže obup v popolno zmedo padlega naroda. Na Finskem plešejo sedaj, kot äe nikdar prej. To pa je ples na ognjeniku. Ta poiav poznamo lz zgodovine. Pooclr.o-ma sliči mrzlici francoske revolucije leta 1789., pokazal pa se je tudi v Nemčiji po zlomu v novembru leta 1918. Tudi finski narod hoče sedaj z nesmiselnimi zabavami zakriti spoznanje svojega obupnega položaja. Listi so prenrpoln jeni z oglasi o plesnih prireditvah V zabavižčih in plesnih lokalih dobesedno dežujejo kor.feti, v vseh časopisih in na vseh oglasnih deskah čitaS razne karnevalske reklame. Celo volilna zborovanja se vedno znova izrode v plese. Po teh krvavih vojnah ln v Času, Iti za finski narod nI bil nikdar težji, samo plešejo, plešejo tn zopet plešejo. Madrid, 13. marca. Pod naslovom »Finska morn umreti«, piöe »Espancl«, da za-sleduie Sovjetska zveza enak-: kot v Rumuniji ln v Bolgariji tudi na Finskem z vsemi sredstvi svoje načrte glede boljše-vizacije. List piše, da so Mannerheima potisnili o*> stran, ker Je Moskva mnen+a da bo Paasikivi primernejši za njene načrte. Sovjetska zveza zasleduje noleg načrtov glede boliSevizacije tudi vojääko-imperialistične cilje. Ustvariti hoče namreč oporišča na Severnem moiju. Izsiljena finska volna napove 1 Nemčiji je omogočila Sovjetski zvezi zasedbo vse Finske, kar nam priča, da namerava skočiti Se na Norveško ter tako dospeti do Severnega morja. Varčnfte z elefttpšfcs? Nema ja je klica nove Evrope Dr. Göbbels je sprejel odposlanstvo evropskega delavstva Berlin, 13. marca. Minister dr. Gobbels je sp.ejel veliko evrepsko delavsko odposlanstvo z zastopniki skoraj "seh narodov kontinenta Delavci in delavke so ob tej priliki s 3kupno izjavo izpričali da s<; i> -pravljeni tudi v tem težkem času zvesto in vonno stati ob strani uemSkih tovarišev, dokler ne bo izbojevana skupna zmaira /a novo social stično Ev opo. Nek 'lamski govornik ie podčrtal v svoji izjavi, da se ča. nes b:ri več tisoč odgovornosti se za ved a-jočil Fiamcev v oddelkih SS orožju za svobodo Evrope, drugi pa so zop.ä na delu v nemSki inlustriji ali kmetijstvu Italijanski francoski ruski in .srbski delavci so prisegli, da bodo tudi v bodoče ramo ob rami delali skupno z aemSk m možmi in ženami za rešitev Evrope. Dr Göbbels je Izrekel v rvojem cx.govo. ru zahvalo nemškega aa oda vsem prostovoljcem, ki so- s trudom svcjl". nes mnogo loprinesli za osvoboditev kontinenta pred židovsk:m boljš v zniom n ka pitalizmcm. Ce je sovražn inozemstvo mislilo, da bo lahko izzvalo med tujimi delavci podtalno organizacijo proti Re chu tedaj se ie ta nada popoln m a izialovila Nikoli, tako je podčrtal di. Göbbels <*- ni pokazal ruti na-^manlši vir takega razvoja Ko so po sovražnikov ofenz vi oa vzholu vdrli Sovieti na nemško rodrečje ter je bila ura preizkušnje za naše delavce goste, tedai je več tisoč teh inozemskih de'avcev tudi z vzhcdnlh področij odšlo skupno z Nemci v b- ezkončnih kolonah proč za padu. Več milijonov ljuli vseh evropskih na. rodov, v katere so polagali naši sovražniki vse svoje nade, je zvesto tn odlečno vzdržalo s svojimi nemškimi gostitelji; kaiti oni so vedeli, da se osnavlja v Nemčiji klica nove Evrope. Ravno dclavci in delavke iz Nemčije sosednih leže! so z gotovim čutom spoznali, da mi vsi spadamo k veliki evropski družini narodov, ki pa ae more poraja z bolečinami, bo nekoč za ustvarjajoče ljuli velik uspeh našega boja proti azijskim stepnlm tolpam in njihovim pluto krat s ki m zvednikom. Nemčija je danes take je minister ugotovil, edina sila redu na "kontinentu; nu stremimo za močno socialistično Evropo s svob za vse narode in pri tem naa pod. pirajo vsi evropski delavci v Re^chu. Ino-zentskj gostje nas ne bedo nekoč zapustili kot sovražniki temveč kot spoštovanja vrelni prijatelji Ker sr- spoznali naš narod tako v veselih kakor v težkih urah ter se prepričali, da je iz popadkov vojne nastala svobodna, socialistična Evropa. NemSki naroj je svoj doprinos prinesel ra edinstven način te. je v svojem težkem usodnem bo^u srečen, da je našel j inozemskih delavc.h in lelavkah tako številne somišljenike. ••vv • • tojisca v znamenju e sn nrmrav r" Pričakovati je vrsto novih bitk na vzhodu in zapadu Berlin. 13 marca. Velike obrambne bitke zadnjih tednov je sedaj na zapadu kakor tudi na vzhodu zamenjalo obdobje pregru-pacije in priprav. Angloameričanl in boljševiki izpopolnjujejo svojt težko prizadete oddelke Zaradi tega napadajo le v krajevno omejenem obsegu, da bi si ustvarili izhodiščne položaje za nadaljnje operacije. To se kaže precej jasno na zapadu kjer sovražnik nadalje ojača svoje malo pred-mostje pri Remagenu ter skuša z istočasnimi močnimi napadi spraviti pod svoje nadzorstvo dolino reke Mosel med Trierjem In Koblenzom. Poleg tega pa se trudi, da bi zaključil svoje napadalne priprave ob spodnjem Renu. kljub občutnim udarcem nemškega topništva na dovoze ln zbirališča čet. Nemške čete pa uporabljajo premor v bojih za ojačenje svojih obrambnih ukrepov. Vzhodno bojišče nudi slično sliko. Potem ko so nemški oklopniki ln grenadirji ob Lausitzer Netsse odstranili vse sovražnikove mostove ter so v Sleziji prt Laubanu, Striegau in Ratiborju razbili sovjetske pripravljalne položaje ali jih spravili v nered, ooiokušajo boljševiki med Frankfurtom ln Ktistrlnom z vedno močnejšim pritiskom ln stalno obnavljanim navalom na pred-mostje Stettin ustvariti pogoje za nove večje napade. Zaradi tega pa ro dobili tem večji pomen nemSki, v nedeljo izvojevani obrambni uspehi, ki so jih dosegle nemške čete v obrambi in orotisunkih med Ratibor-jem in Stettiner Kaffom. V zapadni Pru-siji si skuša sevroroiv ustvariti položaje, iz katerih bi lahko navalil na Danzig in Gotehafen. Tukaj in v Kurlandiji so se v krv! zlomili beliševiški prebijalni cotzkusl z izgubo skupno skoraj 100 okiopnikov. Nadaljnjemu obrambnemu uspehu severno od Beskidov v slovaškem Rudogorju ßtoje nasproti menjav polni gorski boji pri Zvolenu. V teh bojili se bore za zgornji lok reke ITron. Z osvojitvijo tega področja upajo Sovjeti, ki po bili doslej vedno ali odbiti ali zaustavljeni, da bodo lahko na- daljevali svoj napad proti zap&ou; Kajti z odstranitvijo predrnostja ob spodnjem Hronu so mnego izgubili. Za prekinitev nameravanih sovražnikovih operacij služijo v prvi vrsti remški napadi na obeh straneh Blatnega jezera; ti napadi so posebno lepo napredovali ob prekopu Sarviz. Napram bojem na vznodu in zapadu imajo praske in sovražnikovi sunki v srednji Italiji le značaj krajevnih obkolitvenih napadov. Zgled častnikov Borl:n, 13. marca. Pri bojih v trdnjavi Poznanj so dali častnik svojemu mowtvu primere hrabrosti. Na čelu svojih bajnih skupin so odbijali podnevi in ponoči napade daleč nadmočnega sovražnika. Med častniki so bili številni gojenci vojne šo-e Poznanj, ki so zaraci hrabrosti nepredo-valfi v čin poročnika in ki so se b rili do zadnjega. Ncjtrsa bitka od začetka invazije Stockholm, 13. marca. Oddelki I kt-•»eske armade se nv>raio obupno' boriti, da lahko ostanejo na predlostju pr Remagenu na vzhodni obali Rena. javlja »United Preas« po »Aftonticningenu« iz anglo-ameiL^ccga glavnega stana. Četudi je bilo pričakovati nomSke protinapade preti amorifikemu nreimostju. nlkakv«r ne poč-cenjujejo možnosti nem§fcih protiukrepov in pri tem poudarjajo pomen nastopa oklinpniSkih čet V Londonu označujejo boje pri Remagen« za najtršo bitko od začetlta 1-tvaztje. »V i« ixi »V 2« n? Anvers »•«cl IS. marca. Neki Švicar W se ie nodavno vrnil iz Anversa, po^ rWia no bernski vesti >Af'onbiade.ta< o razdejanjih, ki so nastala v Anversu zaradi obstrelje vanj z »V 1< in »V 2«. Cesto je ^allo v en? sami u:1 kar po 8 dalinostrelnih b"mb r." *.nvers Po^amez^a bomba je rfizlejaia večkrat do Štirideset h^š. Poročilo za za~ klhičule z ugotovitvijo, da un'^u-'eio Nem-d veliko nri^taniško mesto Anver» z njegovim" SOO 000 prebnlv&lci sicer počasi, aii rigurno E-^evdt nemške vofne ujetnike üzneMrj zvezi se ie cr^rnt! del zavede izgred jaltskih tajn'T ne Stockholm.. 12. marca. V ameriški javnost' so vzibudik1 veliko pozo^roist zjave predse rnika R osevoi i. o postopanju z nemškimi vojnimi ujetn ki. Kakor iavlja agencija Reuter Iz Ws. shingtona. je irr v'1 p,-e'\ ki -io 7, 'kr -vela dodatne Ugovore v Talti. v katerih so oči-.ddno določi' ir.nožčn-»> ^eiwtaetio nwf.'tih delovnih .«ll v PovjetsJto zvezo. I-T,r v.v>k način le Moskva sodai 'osegla, da lahk-- ro.zooiaga ne le z vojnimi in'ot-r.ikl, ki so v n ieni obl««t . r^rvoč tudi z onimi nemškimi vodnimi uje niki, ki so b:li zajeti na ameriškem ali pngleSItcm bojišču v zapadni in južni Evropi. Kakor javln »Sven?ka Dagbladet« no v^^-j \7l 'New Yorks, so označili višji ameriški vladni uradniki Rrosc/eltovo iz-javo »neprem:?ljeno<. Iz Rooseveltove izjave ie razvidno da so Združene Iržave ugodile sovi e taki m željam P" sov^etstlh računih bcd~. znašle zavezniške t»l?jö'ne zahteve m-^bližno 800 do 1000 milijard zlati- doloriev Ola-ni del bi nrip-.d^l ravmo Sovjetsk' zvezi, kjer nameravajo v velikem. :br "-tu uporabiti n—ižke d •lo "'r"? sil" )c čemur «m^da Hidl dorovor o vointh u letniki h. V Zod-n^rih d.Javah !n Ansr'lH wmo zaradi tega ne goj'j-i takSnlh načr- Sovrailtv« r^t? fitan v Pa?"za Stockholm. 13 marca. »Stockholms ningen« priefrčo ie poročilo svo jega pariškega loplsnika Cum H ena o razmerah v današnjem Parizu. Pri tem posebno poudarja, da v Parizu naiašča protižidovska propaganda Skoro povsod je možno brati nap'se sDoli r Židi«. Po mneniu šved^kca doplsn'ka je mz- vi v Franciji nrlločilne.ga nomena za vso Evropo, kajti tukaj ie moftoo na pn;em mestu spoznati tok., ki bo lolečal povojni čas Kam^l fse ve5 bcifevat! ženeva. 13. marca. »Canadas WeeJtly« por:ča, da je za vsesplošno vojno utrujenost v Kanadi značilno zadnje zborovanje queb?šl^ega pokrajinskega parlamenta, kjer so z večino 90«/» Izreki1 proti prisilnemu odpo.iHjar.ju č?t v Evropo. Od 6.100 deze'terjev. ki so raje pobegn'lj kakor da W se vkrcali za prevoz v Evropo. bo +lih ujeli -wno 1500, z» oralih 4000 p« pravi prllcija, da JSi ne more dobiti. tov. ker stoti tamkaj v osrrediu strah n-ed lastno b r c r.posel nos t jo. y vshingtmu so rad Rnoseveltovo Izjavo i-čivldno zaraii tega tako ogorčeni, kor -io 7'obudrav predsednik odkril svoje karte »er priznal "del v Jalti sklenjenih tajnih dogovorov. Podk«^ov.?n?e severuoamenških PFrljcjneistarcev ♦eneva, 13. marca »Daily Express« po- roča da činu ameriške reprezentančne zbornice 2e lahko rafrmajo z rviša.nie:n svo-ih dnevnic od 30.C90 na 100 000 msvk Hoöeevelt a1 je znal r>ač rrrpvečasno zp-'v-^orari veČsra svoje medna'Cdne nočrie S slar.lne loviš miM Sedaj pa ic ponulil RAz Orszag« o nalogfih in ciljih liun-garistične zunanje pohtine Piše. da je hun-garistična diplomacija zrastia iz naroda ter da predstavlja v nasprotju s staro salonsko diplomacijo zunanjepolitično voljo naroda Visokim upravnim uradnikom so bili dodeljeni posebni zunanjepolitični referenti, ki obveščajo narod o vladnih zunanjepolitičnih načrtih ter vlado o željah naroda Naloga hungaristične diplomacije je vzpostavitev južnoevropske življenjske skupnost: ter sodelovanje pri zmagoslavnem zaključku te vojne. Syesi Hellst svoj m resnškrsts p?i]stel}3fa Stockholm. 13 marca, švedski raziskovalec Sven Hedin je poslal nemškemu časopisju sledeče pismo prijateljem v Nemčijo: »Ob svoji 80-ietnicl sem prejel toliko dokazov prijateljstva in simpatije, da bi potreboval mnogo časa da bt se vsakemu posameznemu pismeno zahvalil. Vsak dokaz prijateljstva, posebno iz Nemčije, mi je napravil največje veselje ter me vzpodbudil v mojem delu. Trdno upam. da se bom lahko kmalu osebno zahvalil vsakemu posameznemu, ki mi je čestital. Mojo današnja želja je da bi imel za časa svojega Življenja še čestokrat priliko videti mojo staro ljubo Nemčijo kot svoboden narod ki je prestal težke udarce vojne, narod ld je zopet zgradil porušena mesta ter je odločen s tipično nemško energijo in žila-vostjo ustvariti novo bodočnost.. Sven Hedin«. Beethovna pristna hiša v Eteuswi Madrid, 13. marca. Severnoameriški do. pisniki javljajo z boiifča ob Renu, da je bila porušena Beethovnova hiša v B uro.. Od muzeja, v katerega je bila zt>:err>eniona rojstna hiša velikega glasbenika, m ostalo sploh n česar več. Tudi univerza se je spričo angloameriškega topniškega obstreljevanja in letalskih napadov izpreme-nila v kup razvalin. j Rteetta sofess v ©feiSrar?rS Aro:>t«r Apriani je bil o^.ojfjn na 15 kt_ Sedaj je on v severni Italiji. Nov» ecSpamH:^ gTi-anfe v FfaBcSi» Ženeva, 12 marca. Br.tansk: časopis >John Bul!« piše o delovanju j-riavih miki jev« to je odporniškega gi! mja prt'.i odporniškemu gibanju. Ta organizaci. a v zadnjem času napadla v številnih francoskih mestih ječe., zaustavila pošiljke ii-vil, ugrabila orožje in podminirala vladna poslopja. Po britanskem časop' n ceneč ob-f _'ga to gibanje, ki deluje tudi v Belgiji in v oni Nizozemski, V; j-' zasedeaa po zaveznikih, skupno 100.0/0 mož. Policija ta zasedbene oblasti i':;oi-> mnogo čela. Nemire in nered, ki vlad? r.a tr-v. pc--'ročiu je treba pripisati temu gibftnju. V zadnjem času so rjavi malciji napadli številne pristaše odporniškega gibanja. Zajeli so tudi nekega generala Konica, vojaškega poveljnika Pariza, ki so ga pozneje zorvt izpustili. Najboljše čtani» francoske polic-j? so poslali v borbo proti temu gibanju; člani tega gibanja se skrivajo večinoma v kanalih in predorih pcdzcrr.rke ž">^r.ice BiMfarska stav%a v Ax*g!lfi Ženeva, 13. marca Kakor javlja »Daily Mail i vpliva stavka v škotskih p-emofrov-nikih, ki je dovedla doslej do iigube 100 000 ton premoga na britonšlc- inč-istriio jekla. v velikih oborožitvenih tvcmicah ▼ MotHervvellu to b 'o treba ugasiti več pl -v. žev in olp\:etiti 2009 delavcev, ker ni mogočo spr čo pomanjkanja pocr.-'•gr. nada vati z delom Razen tega je moral t^if* r*~ — nlk ministrstva za goriva odre-rt; omej'ov plina In električnega tolra za vso ŠkotiTiro za 25« '». M^illlzacila vseli s5S m Toldo, 11. marca. Japonski min. predsednik general KoLso je dejal v nekem nagovori, da obstoja za Japonce edina pot za dosego končne zmage v tem, da čim hitreje mobilizirajo vse svoje duhovne Ln tvarne sile ter žrtvujejo vso za vojno. Podčrtal je resnost položaja ter opozoril, da si sovražnik mrzlično prizadeva skrajšati vojno, zaradi česar bo izvrševal r.epiestane naiiade na jnpoc.sko kopnino. Koiso je dejal, aa se mora ves narod oborožiti proti sovražnemu terorju. Da iziuejo zmagovito iz bodoče odločilne bitke, mora r>tc milijonov Japoncev obnoviti svoj sklep, da bodo bili sovražnika, kjerkoli boco nanj naleteli ter skrbeli, da se bo vojna nadaljevala z vsemi duhovnimi in tvarnimi silami. Tr'ni temelj za zmago bo položen tedaj, ko bo prebivalstvo potisnilo ob stran posamične 'nterese ter se oevo-bodilo vseh ozltoarčnih teženj, tako da bo nastopilo resnično kot en sam mož. »Zalo draga stvar« Stockholm. 12. marca. Ameriški mornariški minister Forrastal, ki se je pravkar vrnil z inšpekcijskega potovanja po Pacifiku, je naznac*! na ttskovnl konferenci, da ga je to, kar Je videl, še bolj prepričalo o težko-čah bodoče naloge v boju z Japonsko. Priznal je visoke ameriške Izgube s tem, ko Je Izjavil, da je zavzetje >nekoč neznanega otoka« Ivodžime zelo draga stvar. Anam proglasil svojo neodvisnost Tokio, 13. marca. Cesarstvo Anam je v uradni objavi proglasilo svojo neodvisnost. Objava ima sledečo vsebino: »Vlada onamskega cesarstva proglaša francosko-anamskl pakt za neveljaven ln s tem proglaša Anam svojo popolno samostojnost. Anamsko cesarstvo bo kot samo. stojna ližava storila vse zs lzeradnjo države ter bo delovalo na podkvi skupne izjave drža* Velika Vzbodne Azije kot člen J Velike Vzhodne Azije skupno s. drugimi narodi. An&mska vlada izjavlja istočasno, da je oiločena za Izpolnitev teh nalog ao. delovati z Japonsko.» Poveljnik japonskih sil v Anamu Jok.o-hama, ki je bil preje poučen c Bklepu anamske vlade, ie izjavil, da je ta ski-p Japonska odobrila in da bo z vsemi srio-mj podprla cesarstvo Anam. Anamskl cesar je sklical še Isto n:č vodilne anamske osebnosti da bi sestavil načrt o izjavi samostojnost:. S to izjavo je bil sprejet Anam kot nov člen v vrsto dežel vclLco-azijske sfere Kasno spoznanje a*r.erlš'ieg3 Peking, 11. marca. Nadporočn'k James Wall, ki pripada ameriškemu leiaistvu ua Kitajskem in 'sl so ga pred kratkim sestrelili. je rekel v nekem 'intervjuju dopisniku lista »Peking Chrooicls* med ostalim: »Sedaj sem prepričan, da so židovalu f naočniki in kapitalisti resnični povzročitelji te vojne. V Zedinjenih državah -imajo zelo prlv legiran položaj. Ti ogabni ljudje sil:jo naše mla»l« moške, da se za nje borijo in žrtvujejo, da bi tako povečali židovsko bogastvo. Svojim rojakom lahko vsled te--a le kličem: Iztrebite te hujskaške finančnike ter nenasitne kapitaliste"! Potem si boste z vso pravico zaslužil' ime *zašč'tniki svoboda«. Pobljte te židovske finančne hijene. Skrbite za resnično svobodo!« 16 kitajskih divizij v Burmi uničenih Tokio, 11. marca. S severnega burmanskega bojišča javljajo, da je 16 k'tajskih divizij junanske armade v 10-mesečnih bo-1'h za Ledoško cesto izgubilo skupno 150 tiaof mrtvih ln ranjenih, kar pomeni, da so bile praktično uničena. Sreda, 14. HL T94S Jana ss poslavlja od žrtev naglo- ameriškega letalskega ter©r|a vero 9 vsevednega in pravičnega Boga y svojem srcu, bolj pa za kristjana, nI tn ne nKsre taisti huj&j obsoc.be kake» je b-. - ja obsouba, zoper njo ni prizava, vpričo n_, ai n^bon i/^ovor mogoč. .U .jaših žalostna in pre«trašeniih are se d--Iga vroča prošnja kakor klic prepiaše-r > otrok k vsemogočnemu Očetu: Gosp®d .ijenja in smrti, zadovolji se s temi vami in zaradi solz in srčnih bridkosti, 1: jih vidiš v nas, izkaži se nam usmiljenega Polj kakor morda zaslužimo in nam v b d oče pruzanesi. i" zbita trupla pa naj opremlja k ro-č':>ku v blagoslovljeno zemljo naša po-bj fjiii molitev — "kot zadnji izraz maše ljubezni: Gospod, daj njihovim dušam uživati večni pokoj tam pri Sebi. kjer ni ve; bojev in strahu, kjer «e v Tvtcjem ohiomu vsaka duša umiri za vse veke. Slovo prešfstavnffe* nzmrMh ofolastev Govor našega cerk"enega predstavnika je r čno vplival na vso množico in je prav g 'twvo v vseh srcih zbujal nedeljeno pritrje-vo.nie. Nato je stopil na govorniški oder -.r ravni svetovalec za Ljubljansko pokra»-Landrat dr. Hnimann Dousak v pod-p^'kovniöki uniforma in je tepregovorü K-rrene besede »ožalja, kl Jl'h je takoj rs.to p dal v s-ovenščinl g Nikolaj Jeločnilk. Izvajal je: Gosmod ^^zident. ekscelenea, drag! hrioči svojci! Angloameriški sovražnik evropske mo-rale -n kulture je zdaj prišel s svojim terorjem tud: nad ra«ff> LlubUano in vrgel svoje b"mbe nanio Prizadejal le temu le-•p**mu mestu bolestne rane. in ž«lost sori-čo žrtvovane ga cvet->česr?> življenia n« teži sar-o svojcev mrtvih ampak vse ljudt ki ?o ki oh-F-nnfli -'nson pogled in velo. za kaj -•? v tem svptowcrn bo+u. Sovražnik zavija vse da doseže svo-i cilj. In se ne • -p51 sedati celo po najbrirtalnejših sred-ivih. Nič več ne bile boja viteškega voja. temveč bile brutalno uničevalno vojno ti vsemu, kar tvori Evropo, proti nfe-.n m narodom in kulturi, da. celo proti že-nairj in otrokom. Ako so mnogi v tem mestu mislili, da bo sovražnik tesno področju ......ranesel, notom je petkov napad na r inbl^ano to utvaro kruto razbil. NsmSki narod ipnes dobro ve. kal na-- vz-.^f. «vest sf je strašne nevarno, ki eTOzi Evropi, tn iz te^a spoznanja (Nada^evaitje s 1» strani) vendar naredili ti nedolžni, dobri Slovenci Angloameričanom, da so jih sredi njihovega mirnega dela in snovanja za bodočnost na najbolj grozoten, najbolj nečloveški in podel način za vratno umorili? Trdno verujemo, da bo Vsemogočni Sodnik sodil hlapčevske rablje satanskega boljševizma m zlatega židovskega moloha; ne sicer takoj, toda sodil jih bo zatrdno, zakaj božji mlini meljejo počasi, pa sigurno. Zato, Slovenci, ne klonimo glav! Naša žalost naj bo žalost ponosnih, ki ne bodo nikdar propadli! Kar nas je še preživelih ln kar jih bo po teh grozotah preostalo v pričevanje poznim rodovom, ki bodo srečno živeli na tem rajskem prostoru, kl je naša domovina, strnimo sile! Vse težke preizkušnje, ki nam bodo še naložene, moramo prestati hrabro in odločno ln še za trenutek ne smemo popustiti v neomajni veri v Bega, naš narod ln našo lepo domovino! Zakaj samo ta trdna vera nas bo usposobila, da bomo enotni po misli in duhu vzdržali napore in borbe, dokler se Vsemogočimi ne bo zdelo, da smo vredni biti dragocen član narodov v novi, boljši dobi, Iti bo napočila po tej vojni. Tem žrtvam, ki ležijo pred nami, dolgujemo, da utrdimo svojo vero in ujeklenimo svojo voljo in da v boju za boljšo dobo človeštva vzdrži mo. Samo če bomo v boju, ki nam je naložen, vzdržali, bomo tem ln vsem drugim slovenskim rojakom, ki so padli za narod in domovino, izkazali vredno čast in jim ohranili za večne čase zasluženi spomin. Vam, moji ljubi mrtvi rojaki, pa kličem: Ljubi Bog naj vam da, da bi vam bila naša sveta domača žemljica, za katero ste padli ln katera bo nekoč tudi nas sprejela v svoj objem., lahka! Počivajte v miru ln v bližini Boga moiita za svoj trpeči narod! • čim so iazvenele poslednje preateearove besede, je pietetno utn-ano zapel! domrtaran-£>ka pevtäci rfxr žataoo >Po!$vna tnfc«. Nato je časn* f.omiobramskl vetf trikrat izstrelil Častno salvo v poslednji pnadcav. To je bi obenem nKgwfiem zaključek žalne svečanosti. Medtem k» ao svoici Se vnovič pretopili h krstam dragih pokonrdktw,, se je zajčeHa črna rracžica pod mogočnim vtisom žalne sJov«wn<**; razhajati. Pestri ve-lctok ljubljanskega ore/brralstva se j-" vračal po cestah tn na tramvajih proti mestu. Tam na ljubljanskem poiju pa so sijalu Žale v večerni razsvetljavi kakor velikanski žrtvaoBc proti *veadn»temu pomladnemu nebu- tovor g a lisSomtscipcega urada V sinočnl radijski oddaji, posvečeni petkovim žrtvam angtoameriKkesr* letalskega napada, je pevzel besedo tudi načelnik Informacijskega oddelka g. Izidor Cergol in dejal: V vočnost je odhitelo 46 Slovencev ln Slovenk, 46 bratov in sestra iz naše srede. življenje človekovo ni tako cenena stvar, da ne bi imeli pravice vprašati po vzroku te morije. Zlasti pa ni stvar nizke cena za nas Slovence, k!, mali po številu, lijemo kri in dan za dnem izgubljamo vse nova ln nova življenja. Naš narod mora čuvati vsako glavo in prav zato Ima ne samo pravico, temveč tudi dolžnost vprašati ob tej strašni tragediji: Zakaj je padlo 48 sinov in hčera moje krvi in jez'ka? Zakaj se sredi morda najlepših. načrtov za bodočnost biii nenadoma kruto iztrgani iz objema očetov ln mater, mož in žena, bratov in sestra svojih ? Komu so kaj skrivili, da jih je razmrervarilo • stavili :• „Tir Xiv'Vnie neti«traSno in fera- j železo ali so jih zasule ruševine? dan za dnean iskali opravičila za svoje nekritično zaupanje in slepe oči. še se sp-'ü-uyarno bc«ock: kako smo Ln~ ko brozskrhni, saj gvocao vendar na Nemce! Ali: metaU so letako, naj se umakne prebivalstvo tudko ln toiiiko metrov od že-loznioik;li prog! in: zakaj vendar streljaio na nje, saj mi vendar nismo sovražn.ki Angležev in oni nam nič nočejo itd. Danes jih ne čujemo več- Morua bodo p&aAani agente iasEuSli jutri awe, še bolj otročje tn anic&ie cd prvih ... Toda vsem tem naj bo jasno: Med slovenskim narociom ln današnjo politüao ^>zave22iik:jv« Mapčevanja žMov-stvu in Moskvi stoji 4S mitvilh in razmesarjenih Slovencev, ki so pa*üi ne krivi ne doteoi. Njihova kri ne kliče po mnščevanju. kajti to je pridržano edino Vsemicgv^nemu, toda njidxve ugasle oči in mrtva srca nas Sožalje hrvatskega gen. konzula g. i^eii^euta H rvskt»»hj ^eoeraJta! MirwiU pro t isfüHi Baljič ie v imemi Nezavlme države «lr-vatoke izrazi! prezide:itu generala Kupn ku sožalje za žrtve petkovega lervriAiiAvi^a. kteHcega napada. Maše ZS.&kšs£'.CČ 5Ia6e utüuäiikt m žitvami letu"j*l;eja napada bodo po vr»eh I jublj -n^klh tupnili c.tk-vah jutri, v četrtek < b 7. zjutraj. rdeči kugi, ki na ta način raablja tudi narode kot take in jih ra^-mvly. za laliek p]«n stiupeaiiii batrlov komunizma- To bi-atje m sasti-e, oporrmu nxrtvili To naj bo sicer z&Lo, zežo dra-y; pk\č?.ni nauk za naa :n n?>š narod To pa nij bo tudi posäednji epoirun, kajti ne^emrst iz zralca zna biti samo pc«trinak iste nevar-aesti s kocimegn* Kafcnr se v 7smfcu dnrx« angkoasksonSka in moškovSKa polit&a pj'p'Oino-rji ujemaia Jn m?dscbo>x> podpirata ü:dl v neši j«t*v lalto «e r,idi na zemlji ec». in cJruga poli^flca sklad-vta v celot Isi si-.iča,"', dn ro lstoč4u»:io s srartis- t >£o t»mb frfotali po eraacu i«taki o kmnaki ^ vdereno, v katerih 3e govori o popolni sogtasnctt- vseh treh sil m kjer naj bi si Churchill. Roosevelt ln Stalil ba-je piijÄteljslto pc-Jali ivtie- Rea je: ta podlima uuičevanja, ubijanja in rüäwi^A Kar ni ^vpiViV »jeno pad na proLikoaiuiiiisUt^io Ljnbj tano. In dokler bo ta »zaveaniška« politika taka, nimamo od nje ničesar pi iča.;ovaL. Nobeni »ansiieškl imeiesi* tega ne aiorejo "'»no. pripravljen ra^ Ka smrt kot na a \ Težko je to vprašanje. Težko ne «mo •••»odo sramotne kapitulacija ki t« prinesla j zaradi prelite krvi, ki ga je izzvala, tem- •.re le uničenje in iztrebljanje nemSketra | več zlasti težko po tem. ker teria ima -•roda. temveč prop=«J tudi weh drugih | krivca in srd vsega naroda nanj. TeiSko pa iturno visoko stoječih narodov Evrope. ! tudi zato, ker ustvarja odgovornost pred i ne-i--škfvm narodu ^lori torej v tel bor- j vso zgodovino za tistega, ki odgovarja ... agodovinskn odeovorr'ri:. kateri hoče « In ta, ki še odgovarja, cissm niti jaz. i ---, .--------• „ _.--.^„n.- ■ nx* nalhir-5? rrririn^-^ r^fM. Za. i mti kakršnakoli skupini temveč edino m , ^.^^LSSJSLiSEf^JSEJ*?^^ o ne bo nroi o1 ložil orožja dokler ne bo j gamo resnica, ki je vsakomur odkrita in rmrgp.. { vsem dostopna. Res ie morda grenka, res ri.-.-fHo d p n o? prebival h tega mesta ; nosi 8 gabo morda razočaranje in strah ob- r.red krriami žrtev tfaorifUčnee-a narrada I enem 7. njimi. Toda svet je Že take ustvar- dm» ° t m tedni zagotovilo. | jen, da zro resnici v oči samo lahko ju- -> soču.-.vu-ioio s pi->.ndetimi vsa tukaj j naki. Zato pa ni resnica nič manj odločilna '■rio?* pem»ka sluJfbfna mosta in da bo- |n edino merodajua, smer in merilo, r>o kateri se razvija usoda slehernega človeka m vsakega naroda. svwnCc^i ä»&ov ob naši poti. Naj se zad- dajiašnje aag^xsaksoaLsks politike, ki v < öUißl«. setf? fea čas smrt nad Evropo. I .'ixaato da t* to pomag-aÄa te-sotti, ki ptd- < pJi* povsod Ä»ui5X«KxitQ Moskve, mesto da ut gn pocnagsia uničevati; ki razöija, cr-genafee narodne centre, mesto de. bi jih pu- fp nnest^ v c^'&i^r5.*11" s sloven^k^ml ••»Kpnim' tiHI vse storila, da se olajšata rirp ir> i« to meeto prizadela, i- -ip<5".^^v-v-, nemška oboro^e- kii» v nirtu, daäu ia berbi proü tokwacafei ion ior.ski masoni, ki upravljajo, žali bog ta imperij. V tej službi bodo pa stali vse dotiej dokler bodo vodili borbo moti evropskim narodom, ne pa proti komunizmu, kjer koli naj se ta pojavi. In vse dotiej nima niti Evropa niti noben krščanski narod v rjej, pa tudi re mi Slovenci pričakovati z za pada nič dobrega; niti po zemd j i nit: po zraku niti po morju, kajti povsod je danes še v ozadju temna «riihufcta večnega iida z rjegovo točasnu figuro Jcalfom Visarionovičem DžugušvJU-jem — imenovanim tudi Stalin. Če bomo taico razumeli težko preizkušnjo, ki je prišla s petkovim napadom nad naše glave, se bomo častno in pietetno oddolždi s\'ojim mrtvim sorojakom. Naj se ne zgodi da jutri. Bog ne daj, kdor koli pade v svoji aovčerajšnji zablodi! Razumite klic svoja vesti in razuma, poglejte resnici v oči! Premagajte razočaranje m ra zbistrite pojme! Današnja dota zahteva velike ljudi težkih preizkušenj. Naj na-n bo črni petek 9. marca leva Gospodovega 1945 mejnik in poslednji opomin! Naj nam is duf,e vzklije trden s'dep: staviti 83 popolnoma r službo naroda Kot junak ln borec! Iz užaloščenega «ca pa naj se nan» dvigne goreča želja k Vsemogočnemu: Podeli našim mrtvim, ki smo Jih pro-rano in tragično izgubili, m;> en počitek in večno zveličan je! Napravi jim lahko njihovo in našo lepo slovensko »oirdjo! s^lp Kn-rr r>rvi •n£!Tore77 -i« TVsVazala, i Ni dolga pot do te resnice in prav kratka je njena označba E /o je: Vse, kar je v naj», anjši zvezi a židovstvon\ in njegovim najvernejšhn slugo — komunizmom, je . satansko, svet mrzeče in vse uničujoče! • Vsak narod, ki se preko svojega vodstva 'i> iw" narodu dobro delo prvo. "tji-^ oro o tem da bo skupnost v j .-Hov »ti nov^rr>f>sf,; ožie povessda \7p-7 rno/i KTrT* i« Pliovenei tr» bo v tem , , , , , , - - ,, , , psiod-vnR življenje In smrt } KaKor -koU veK K v&z rdečega Moloha. ---v;»"""en no+vow* predoopoi za ure? je izgubil svojo dušo in njegove oči mu je 'eV-^oÄ % "si ^o le j zailia kri morilnega besa! Tu ne igra prav 'voč^ Evror^c vseh ča^ov' vod% velik« S nooene vloge stara »tradicija« niti »zavez-• twf T«H«r nostavil za dll i ruSfcVt>< 1,111 ^topstva, to naj bi dosegla »-,-rt-p^ 9_ marca wi 1 ohranitev svojih dežel, niti želja uveljaviti ' svojo politiko. V vse poteze in v vsak gib pride strup komunizma, Iii ga usmeri v svojo in samo tsr edino svojo smer. Talko tudi ob strašni tragedij L.čufcij&ne „W ^"usC'^o'veilke Nemčii'e ! aa petek črnega spomina, kaikl&ar! bo go- .«fpi n* SvoWn i tovo o^al »pisan v aaaüih raš:iga mresta. 1 Ob najbtTjži v&SijivKeti vsen objetetcar; ia vi- >0 n.°i - o-jfyrrtlTlevalri in naj prebudilo T .rr* CJ Tr-^.-., (■•-^ bo vsak SlO- ,.~f_ v*?»ka slovenska žena v sno-da ie o'ovensk1 narod v tem boju Š2 aJ ve psr^naiafo SeI'1 ■ '-r. zma«ro Flvrope in bo ta zmasra .- -fevana, telaj žrtve 9. marca v$so bila nw an. L^üy/J^ä govsr pr-sÄesita ^siserala Mpffi&a i?oslCÄ_nji je stopil ptrod žain: zboa-, Ito £3 -> eao stemnilo, g. preaadeat gä-.ei-al l.. »a RupniK. Njegov ki-epöo. govcir se je vi 25* LJubljana, 13. marca. Tudi dan«s, že zgodaj zjutraj, so romali na žale mnogi Ljubljančani, da pokiopijo pokojne žrtve letalskega napada, aaj Imajo med njimi mnogi svoje znance in prijatelje, če že ne serodnikov. Zvrstili so se tudi nekateri pogrebi. Tako sta biia ob 9. dopoldne pokopana zakonca, dr. Fran Ma-rinič in žena Ana, ki so ju poleg etanov-sikh tovarišev spremili ziasü tudi mnrgi nj^mi ožri rojaki. Prav tako je bila zelo častna udeležba pri drugih današnjih pogrebih. Velika večin a pokojnikov pa še čaka v molil niči hi po kapelicah na svoj veliki skupni p: grobni dan. Katastrofa Ramorjsve družine V u«xiai s.-aqpEweti poledic lotailskega na^^aida akuprii dum pri Sv. Kiliu ix>d*> jpotomaiii jUii-i'i, v &t=4Jo, '-ib 11. uxx. Lcikanua- x-dtnior se je rodi v Kosca-njevici 20. a^ii^a Lbi>J. siucL(r. La pive sveö-'viie vojne je sjjoml v poijoiu boinici. po vojni pa je litta 1922. di n>il konousšjo zd. o-voi-tev lekarne na Mi-; kiošičevi octsU. «m Igwr došoK-ii-al ; farmacijo v Zn&veiM ui bil i Ü0. jutija. 1941. o—aiia \ era je djlu. ravno-j tako S-udentka tar.nacijo. ( 'JU ie^aiijiuj.jem je izgubila i slovenska fatmacevtSiia sirotka dcbiega [ sU'okoviijaka m erganizatorja. Bii jt v j letili po prvi svetovni v-'jIB taja-fic lekar-! narskega grem^ja. iti jf viiet<> tLami kwri-I sti iekaxur.irjev, iekamaLYkih f-oaeiavcev in soc'Jiina pravičnosti. Do svojih usiuž- __________pr___________ ___ ___„______ BVJujo v moiiÄaicü na *afl*h tuci 1 bcsicev je bi asefo aes. V boUniici in Sine vecrdfioč metrov na precoi mesta, kjer so samo stanovanjske hiše in viie; v preletu beta kajcršiMgfa koli krojenja je ne- _____________ _ ______ _ ___ _________ _ _________ feaj kftai ii äkupioe s iiiaidrio krvjo süwsto j inim sptlosuo " aaane ljubljarutike družine, ; fai^ucertskii 'dUscspluiaii, zfta»ti anali- «voj smrtn-eaLeni tovor na mesto svc*jeg» ..... . . _ --------- —"—•«- ------— • -• - - ........ »zavaznikaK, kj je n®, prttiSÄ üardäi, ki so j ietaJa poslal, stopi ii v vojno, izgubil diža»-' vo iai avobsao tor zapadeii v okujpacij:^ na-' kar ja bii po pcVJUKi istih >isar/eisn-kov« perici jen dajati tiseče in t/i&oöe žnev aa j »pravžkii« razvoj vcijtno, Sttos^o svoj tovor I ...... . na ljjiidi, ki so dan za dnevom, opaaajjoč ■ svetixjmnöe pcöasti mid svojimi glavami, Prišli -uo, da se poslovimo od mrtvih f Vea-ovaH in upati, da bc žia ta česa giciria Icvt-nSiU ', mcz. zona in otrok, i^iišli smo, j j^ju^ xx^äi. ^ftiSSa SSÄÄ' ! V * pre^e in ^o^je je iič-/enakega občestva iž,rgalo stršho- ; ÄÄÄ Ä .'i.dr-.-ikvga sovraštva, Ki se je razbes-■j proti vsemu človeštvu. Prišli smo vzeii ovo'-d žrtev nesmis»-:noga besnenja, ki se sedaj ra...besnelo tudi nad tistim naro-om, kateri ni hotel nikdar ničesar druge-■ •. kskoi ua se ohrani na tem drobcenem ■ ku zemlje, kamer ga je pred davnimi lotja poslala božja frevidnost, nad na- • .dom, kateri n: hotc-1 biti* nikdar nikomur ; v breme, ampak je vedno le želel, da bi ži- ; -el po božji a postavah in z božjo pomočjo :z skope zeu/tjice kepal sadova svojega pre- • živi j an ja [ Vprašam va3, d^agl moji rojaki, kaj so i i Trais® gst-fe j (IVadaijevaiije ä i. strani) ■a.', .1 -•ii-.oii. ne oovoijuje, da bi al^vcaiska ' zti rnja outaia povsem neprizadeta, za/to i morajo trpeti jwsate, ü^ovnica im dru^i ; d-'-ij., ui-.^a ^ju'~-ijdiia bo oscaia nöjouiücajo-1:... .. . .üits ne iX'-o bvtxiöarojraa! (Ma<-Cfc-a ■ ü-ihÄZ, ca suio pri Angioaine- ; 1... J..'..u UOOIu j1 -"'Ot t XO..U. -.i- .-iUMiai bxuiLK»iiika se je 9- marca ia njeni giasmki so oneineii. Vsa ...-va teoretska zgradba, se jim je zru-.. i oci.d. Lüg..» uj-jeia je pwsieonijl do-kaz, da ao imeh prarv t_sU redki, ki so tr- . u:--, ua jü Ang"i je bii iz- ta- Ku«- dva irakciMka. para Rairnoa jeva ac j veicak, vnacjesi uciveriite' a« ka- 9. marca pcitopale b.-n-be pod sefoaj in si- tedre- Imel je sek> bogato knjižinoo in te cer sp3o&io ani.in£iga ljubljanskega le&ar- j ^ poiog vaeg* zoto sasknal aa lepo H- naa-ja n».g. pbarcn, Rudoiia Ramorja, ; teratura njegovo g^spo Viktorijo, roje**» Dodenčevo bc4«zen, Id se ga je k4»a mdn^a ter rfunega srna nw? phflß'. Igorja Ramorja din njegovo tt.pioa|:- Vetra, ki je bfla iz ugledna rodbine g. Alfonza Gsp^ia, finsnčnegA »veörika v p. Le v tolik» je b&a stritoa ueocta pristamesl^va, da je ostal pn fc-Tftjesaju rfnček ia vnuk An-dioičofk. Pi-ijÄfizil dosn v biagaai zatišju sredi veJ-jtvej» vrta, odm.aitnjen od' mestnega vrveža, je bö aadet v polno m čes-r ni aruÄi tresfic bombe, je dopotoA še požar, ki !»e je raavueS i« peiolriice. P gled' na ruševte« vztooija pi-otrealjiv vtia. sej gi3daš pred seboj krati, uničet o srečo dveh se ljubečih ssilčooaBdh parov. V večni leta. mu na več dov.tia, da bi še mic-gei deäati za recept uro in v organizaciji. C>i-trd«J ga je du.na apresnijsta mJace sreča Igorja, 'ti Vere. V zahvalo za njegove ve-Äe s&slugc ga je Lekar zbornica JrneoovBäa sa svojega čaeitJievm čžr..na in ga. la? cširaciSa v'trrtjiao č«^em spotntoiu. Plenisn^o pccašceaje Po letalskem napadu sna najbolj ne-usmiljeno prizadetih iružsn, prav za prav dve družini z očetom in materjo, e sinom in snaho, jc mestnemu pogrebnemu zavo- m žrtve SetslfSicge tetofteü na -^at; marca: g3* Babmls Ivau, roj. 1S01 Bamblč Viktorija, roj. 1933 Belak Erna, roj. 13S6 Besov Drago, roj. 1920 Čop Valentin Dax Marija, roj. 1903 Dolar Fani, roj. 1921 Mršbornik Josip, roj. 1895 Jakcš Alfojxij, roj. 18S8 Jeisev~ar Frane, roj. 1903 Sanc Karla, roj. 1888 Kane Pavia-Menta, roj. 1910 I£ek Marija, roj. 1914 Lampe Anica, roj. 1912 Älajeen Ježe, roj. 1925 Marinii Ana Marinio dr. Fran, roj. 1859 Markič Marjeta, roj. 1*79 Marldč Pavla, roj. 1902 Markovič Jože, roj. 1898 Modpc Marjeta, roj. i942 Modeo SUva, roj. 1913 Novinec Marija, roj. 3897 Omeran Janez, roj. 3921 Oven Angela, roj. 1915 Pevec Jakob, roj. 1889 Polže Josip, roj. 1865 Fetočar Marija, roj. 1916 Pozaršek Martin, roj. 1867 Kastor Igor, roj. 1919 Raraor Rudolf, roj. 1885 Raes^r Vera, roj, 1920 Ramer Viktorija, roj. 1&?7 Sever Iv«a, roj. 1503 ftoštar&ič ?larija, roj. 1895 Tepček Antonij?, roj. 1903 Torčeb Fran, roj. 1901 Tomažič Pavei, roj. 1912 Valjalo Nikolaj Valjalo Roza Zaje Elizabeta, roj. 1884 Zaje Viktor, roj. 1878 Žerjav Iva, roj. 1891 Žnsderšlč Alojzija, roj. 1896 Logar Viktor, roj. 1919 sssstešča&e, ki |!h je slepo sovraštva nepričakovano iztrgalo naše srede, bomo citranlll v trajnem spominu. MESTNA OB6INA LJUBLJANSKA du naročila raaoeo Štirih krst m svojce §m štiri krste za štiri revne žrtve. Zahvali mestnega županstva za tako plemenito po. čaščenji izgubijemh sorodnikov se priIu. V prvi krati leži ga Silva Modee, p> rodu Mark če. a, seproga uiadmka inž. Vlncenca Mo-deca, stari» šele 32 let. Ob njej počiva kumsj dve leti sta'a hčerkica »iarjCKa. V srednji krsti leži zasebni ca Pavla M*-rldč-?va hčerka pekovskega mojstra, po rolu Ljubljančanka, stara 43 let, na desni pa njena niati ga. Marjp4t Mar-kičeva. roi. Z?.gc:čcva, ki jo je zadela smrt v njenem "66. letu. Mn:gi kropilci se ustav-]j.r r, v tej kapelici, preeunjeni ob tolikšni krutosti usode* in letalskega nasilja. lovarls'ci v služb? m smrti Tovariših v riuäbi im smrti sta biii ge. Maanja Sušterače v a in Marija P o t o č a r j e v a , ki sia do oanes poči-Vttd v tovai diski siožiic^ti v kapelici sv. Jožefa. Po&Jf.mjeni so l>d izredno lepi venci Ln šof-ki, kar je prJčalo, kako giobci«) je njucia amrt pod ruševinami prizalela svojce in tovai'šice. Obe sta biffi. že T let zap c-.o.ni v kidanji velikegn pedr jttja in sta sa večno najlepše razumeli. A.ojaiij Potočar, žek^iiški kurjač iz Kci-ie döline u-an je pr p'-ve<.ovaJ: »6«st let sva USa poročecia z Msrije\ p<:-av nik"i-i se nisva n-liti za malenkost «?noreWa m nsnaa si-eoa j? bi'a rV .fti po rojstvu hčerkic . :,T_?riee pcpoJna. Ko sesn usodni dan pvläel tow z^/edel, da je podjetje zr.-ieto, aem hitevl tja in odkopavaš co poscie noči. Nap slej sem ociia-sal od 'utru1'*1 ru.5evtnami "tiudi vri/-ar J.'fte Hriberatk. k se x* v '.'»ori^T. trensufku mudil v ku- hirv3. Bi frve Irjtflro bo Sc z ntv sp te IkClIJt, ^^ * --- —— — . • r gWbettkirr vis^ham vdci. v ufoio Pogač«?, ko «mo mu izrdk« sožr^e- Novc žrtve na Žalrh Po ra «f- zdaj dan na d«n mi»p»a*o nfb začasni prebivalci veči. ni-i-r-n„ so itro le^adskeffa ii«.pada. T«ko te bila včeraj polo^.ona v kf»i*mco po p-trebno nonioč, tu r»a 'e poUee^ls. -ä Tvslef*5cami prestane grrvrs! Nri 7^^-r.jo pot bo poromala v četrtek ob 10. uri. y kajx^lici sr. Ardr?*» loži r«seh»'lca sra. Vo-rinč.^-a k- so ^ »zkopall v 00-nede'iek ponosne. Smrt k> V zadela v 4« letu. — Dalie v kapelici sv. počiva v p"oT.; črni V.rs«. ga. y.V> S6 l"tna ž«»na javn-ga urffžbenca. Krta odkrita in so sledovi nogizry^y vi 'ni na rokah. Trrar ohr»za nrt-fia o pw^r- prent, a tudi o. spclBmo-^ v wnr+i. V knnoVri sr,'. Cirila Metoda poč'vr-t.~ rer.-- čitd krsti, ki še nSPta ojmačehi z imeni. Pod naslovom: »V zmedi dejstev« bo noeoj ob 20.15 govoril v ljubljanskem radiu g. dr. Stanko Kociper c (j tfO >; -iv»»-i»- 3CiS . 5 IžiSus; a v*, a i. s • «^"#•5»? t^^rSrif ^. ' • -. -f .-/.v - -3-** - •- piilfmVB Zadnja velika nesreča je usoden opomin prebivalstvu, naj s Čim večjo resnobo ln vestnostjo upošteva vse predpise letalske zaščite. Hitite takoj na varno v zaklonišča, čim čutite nevarnost, ter se ne zanašajte na alarme. Me.=tno županstvo je že o pravem času organizirano oskrbovalno tdnžbo takoj po nesreči postavile oškodovancem na razpolago. Ta oskrbovalna služba skrbi za začasna prenočišča, za slnipno prehrano oškodovancev ter za nadomestilo izgubljenih živilskih, oblačilnih, tobačnih in drugih nakaznic, razen tega pa tud! za prevoz in shrambo pohištva in gospodicjsidh predmetov na droge kraje ali v skupna skladišča. Vsak oškodovanec ima pravico za prenočišče in prehrano pet dni po napadu. Oškodovanci naj se takoj po nesreči Javijo na zbirališčih oekrhova'ne službe. Zbirališča oskrbovalne službe, ki že poslujejo. so naslednja: 1. Gostilna Tomič, Kolezijska ulica 15; 2. gostilna »Pri lovcu«, Rimska cesta, na oglu Bleiweisove ceste; 3 Mladinsko zavetišče na Viču, Cesta xvn. St. 5. Kakor rečeno, vsa ta zbirališča že poslujejo in so popolnoma na razpolago vsem oškodovancem. Služba Je trajna. Za pomoč in podporo naj se r^irallščem javljajo seveda samo resnično oškodovani in pomoči ter podpore potrebni. Sleherna zloraba bo kaznovana po zasluženju. Prijavljcnci bodo dobili na zbirališčih oskrbovalne izkasnloe s pravioo z>\ hrano in vse druge podpore. Brez te oskrbovalne izkaznice oškodovanci ne bodo mogli nikjer dohiti podpor. Ponavljamo, da bodo oškodovanci, ki so kakor koli isgubih živilske, tobačne, oblačilne in druge izkaznice, prav tako pa tudi taki, ki so izgubili živilsko z«Ingo, obleko, obutev td., dobili sa zbirališčih nadomestne Izkaznice za nabavo vseh -e* predmetov. Z vso resnobo svarimo pred «i/rrabo in izkoriščan jem javue dobrodelnosti! Posebno pa opominjamo pred skuftnjavo. da bi ta ali oni morda skušal irVoristiti nesrečo drugega z odvzemom ali tatvino njegovega blaga. Vsaka taka tatvina bo kaznovan« • smrtjo! Takoj naj vai preblva»d Ljubljane dajo v hišah, kjer stanujejo, na ■' o - n zbirališču se morajo naznaniti. Vse vsüne dokumente in 'Mine iex iz-nostte vedno s s?bojl »JUTRO« It 89 Sreda, 14, m »45 Upsraba pensfestili hiš V nemških mestih, ki doživljajo v tej vojni napade terorist ö:.iii letal, se pojavlja čim Sv oostranili iz ruševin vse, kar se še da uporabiti, vprašanje, kaj naj store = samimi ruševinami uelno razdejanih ms če m es tre tehnične ustanove ugotove. da je hiše nemogoče popraviti, se pobrigaj" predvsem Todtove organizacije za to, da se ostanki tehničnh instalacij, Kakor peči, radiatorji centralne kurjava, vodovodne to pn tiske cevi, kopalne kaos, staro železo m druge kovine poberejo in porabijo za druge svrhe Na ta način so za začasni stanovanja rešili že na tisoče peč; in štedilnikov. A tudi opeka n betonske Klade se Okoriščajo za gradnjo zasilnih bivanšč. V Hamburgu, Kölnu in drugih mest h * same ostanke dTObilj s stroji in jih s pomočjo betona spremenili v gradbene plošče, ki jih uporabljajo za zos ina bivališča Takšna bivališča se arradijo Običajno v večji oddalje.-iosti od mest, da bi jih obvarovali ponovnega bomharti ranja, a por.eitoa tudi noškodovanih niš ne popravljajo več. če obstcji nevarnost taksnega bombardira. Goeoodarfem poškodovanih po~!opj Gospodarji, ki so njih hiše ali katera koli druga poslopja poškodovana ob sovražnem letaisk^m napadu, naj se takoj javijo na policijski stražnici svojega policijskega clä. ja • naj poškodbe na posldpjih in najnujnejše potrebe, da bo mogoče čimprej spet stanovati v hišah in rabiti poslopja. Policijska stražnica .-sprejme to prijavo ter jo posreduje tehnični zaščitni službi, ki takoj ugotovi obseg poškodbe in množino potrebnega gradiva, nato pa uprava policije izda potrebna potrdila in nakazi ia za gradivo, šele s temi nakazili in potrdili si lahko stranka pridobi potrebno gradivo pri pristojnih koipora-cijph. Ponavljamo da brez pri-Jave policiji ni mogoča dobiti nobenega nakazila za gradivo. u— gv. maša zat'.nühüca za pokojno fjo-soo Ivo žerjav ?e bo- brala v petek, ane 16. marca t. 1. cb 9 uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri glavnem oltarju. u— Sv. masa zadušnica za g. primarija dr. Frana M a r i n i č a in gospo soprogo Ano bo 20. t. m. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri glavnem oltarju. u— Revež pemaga siromakom. Vzpodbuden zgled takega človeka je med mnogimi drugima tihimi darovalci tucd a Sava. Za kuhinjo v Culrrarai je podaril netoaj živil, ki si jih je tako r-ekrč prfitr-gal bd ust. Četudi je bila podarjena ko-ličinn tako majhna, da za zb:iyšanje hrane rr-.vniih oskrbovancev ne pride v poštev, jn vendar s tem pokazal, kako sr? mu pri srcu reveži. Za zgled nr?.j bo vsem onim, ki so boljše situirani in žive uddbnejše, pa nimajo smisla za tiste, kd so naveaani ?-,a jrvrio skrbstvo. u— Darovali so: za Socialno pomoč inž. šarko 3.000 lir, dr. šavnik 2-000 lir, Göa-oomia Bitenc 1-000 lir, B. Peticvčič 203 .ar in neimenovan 1.000 lir, za slepo mladino družina Kaian 300 lir v spomin ge. Ive Žerjav in Valentina čopa, A. Kane 500 lir nsrmesto venca na grfob Karle in Mente Kane in tvrdka Standard Vacuuan f>00 Ur (denar je v upravi), namesto ven- 5! H 4 m - y f&ifcw jtijfk POMOČNICO gospodinjsko —• sprejmem k fcoim ženi. Naslov v 1 utm 5£52-l a • GOSPODINJO pošteno, takoi spreime starejši gospod. Dogovor med dopol. onimi. Naslov v Jutru. 5o03-la • DEKLE aii fante pridnega in pripravnega 2a vsa hišna deia, sprejme rodlet-ie v stilno službo. rlrana, stanovanje t hiši. Nasiov v jutru 5596-la • POMOČMCO frizersko, sprejmem takoj ali s 15. marcem. Saioa Kos, Mestni trg 3 5654-la UŽE30, veščo obdelave -.eČiega vrta, proti mezdi m kosilu takoj spreimem. Naslov v Jutru. 5678-ia HIŠNIKA 2- 10 stanovanjsko hišo takoj sprejmem. Prednost imajo ie vajeni tega "»sli. Informacije: CUrJk-a 8. 5671-la « KÜHAKICO prvovn-tnO. ki se razume tudi na gospodinjska dela in 41- hto sobarico, takoj sprej-i~em Naslov v Jutru. 5277-ia • SLUŽKINJO iščem. Na-slov v Jutru. 5459-la-D • POSTREŽNICO sprejmem za vsak dan po dogovoru. Naslov v Jutru. 5715-1 a • KUHARICO, ki opravlja tucfi druga hišna deia, takoj sprejmem. Cesta v Rožno dolino 10 (od 13 do 15). 5661-la • DELAVEC, pomožni, pekovski, za lažja deia, se spreime. Ponudbe Jutru pod »Poštenjak«. 5712-1 STV7LJA, dobra, gre Skat na dem. Nasiov pustite v Jutm pod »Dobra šivilja«. 5709-la LIKARICO za obleke sprejmem za pat dni ▼ tednu. Naslov v Jutru. 5726-3 PUT.TE rame in mire *a trgovino, prodam. K«nda, Kersnikova ui. 2. 5614-6 KOTEL, skoraj nor, za navadno kopalno peč — prodam. Kendl. Kersnikova ul. 2. 5613-6 ČEVLJE, moške, nizke, rjave, št. 41, prodam. Naslov v Jutm. 5690-6 HAPMON1KO kromatično - 80 basi. skorai novo — prodam. Nasior v Tutm. 5611-6 PAJČOLAN, fcJni, prodar.: aii zamtafun za protivrednost. Naslov v Jutru. 5658-6 VOLNA za izdelovanje perzijski.! preprog, ugodno na-p.-odaj. Nasiov v Jutru. 56.0-6 BRISAČE 6 novih (damest) fino črno sviieno obleko (težka svila), za srednjo p«sfcrvs. črn veineo kostum za manjše postavo, pomladanski površnik z» močnejšo p&stavo in čmo. pleteno, volneno, dolgo jopico, prodam ali zameniam za protivrednost. Naslov v fu. tru. 5654 6 BLAGO za jutranii suknjič in dnevno domačo ha-iio, prodam ali zamenjam. Naslov r Jutru. 5657-6 KOLO moško, z vsem priborom, italijanske znamke, zcio dobro ohrsnieno. pro-asm. Nasiov v Jutru. 5653-6 VOZIČEK športni in novo domsko kolo, prodam. Cesta na Rožnik 43. 5642-6 KOSlUM, servise, cvetlični sto: ali in damsko peri,o prodam ali zamenjam. Novi trg l/m, levo. 5680-6 KOLO, novo, damsko, prodam, deloma zamenjam. Ogled od 12.30 do 13.30. Naslov v Jutru. 5679-6 VOZIČEK, globok, otroški, prodam. Naslov v Jutru 5668-6 VOZIČEK, otrožki, globok, prodjm. Kren, Ver-stovškova S/II. 5666-6 PREPROGO. 2.50X3-50 m, j ugo-perzer. prodam. Vratar hotela »Sion«. 5665-6 LIMONO V ČAJU dobro nadomešča limonin ekiUakt Citrol. Stekleničko prinesite s seboj. Drogerija Anton Kane, Židovska ul. 1. 5038-6 APARAT, Singerjev, nov, za ažuriranje in entlanj«, prodam. Povšetova ul. 85. 5470-Č-D KOLO, moško, športno, znamke »Diamant«, novo, prodam. Od 16. do 18. ure Tržr.ska 24 v veži. 5649-6 KOZARCE za vkuhavaaje ter čajni servis predam. Naslov v Jutru. 56-t8-6 POSODO za 25 1 masti, emajlirano 12 litrsko kožico ter damske črne čevlje št. 38 prodam ali zameniam. Kolezija, Riharjeva ulica 6. mehanična delavnica.. 5647-6 BLAGO. 3.75 m, karo, za pomladanski plašč, prodam. Naslov v Jutra. 5612-6 KRILO, svileno ruto, kap-ne, rjuho in volneno pleteno jopito prodam aii za. menjam. Naslov t Jutru. 5688-6 PREPROGE, tri, Smirna, Mečuka, Atgama. harfa-citre ter kratko suknjo prodam. Trgovina, Sv. Petra cesta 7. 5685-6 HARMONIKO, dkton.^e skoraj novo, dobro ohranjen gramofon in 6 m te-mnomodregt blaga, pravega predvojnega, prodam. ZsloŠka 31. 5684-6 BI.AGO za moško športno obleko ali damski kostum zamenjam aii crodam. Na. slov v Jutru. 5683-6 PEČI, dve, sobni, lončeni, skoraj novi, ugodno prodam. Vodnikova cesta 77, priti. 5711-6 KOLESI, darosko in moško. d«,bro ohranjeni, brez gum, prodam. Mehanik Ambrož, Dunajska cesta 71. 5710-6 SERVIS, jedilni, za šest oseb, knjiiJ.no omaro in mizno »gledalo prodam. Naslov v Jutra. 5717-4 BLAGO za moflco obleko, volneno, predvojno, rjavo, zamenjam ali prodam. Nasior v Tutru. 5607-6 ...ja. V mnogin primeriti zadostuje s«veaa delna poprava poškoiovamh poslopij. To dosežejo p.gosto že s tem, da posU v jo nov strop in bočne z;de, pa se je prejšnja vec-nadstropnica spremenila v povsem uperab-r.x> prilličnico. Tako so iz ruševin poea.nih zgradb v kratkem čai>u vsto.e nove stanovanjske h še. trgovine ali skia^šča. Takšno preurejanje inSevm vrše v mnogih primerih namesto last oko v porušenift niš gi-aubera podjetnici V takšnem primeru določajo oblast, primerne ruijamnjie za uporaba obnr.vije.4h zgraob. Sam^ ob sebi je umevno, da se pn gradnji novjh in i-re-urejanju poškodovanih stavb upoštevajo gra;ibeni načrti za dotič. e mestne predele pogoste- pa se prodajaj® in kupu ie jo stavb sča, na kater2h stoje prmagat: tudi po najtežjin bombnih napadih. V mnogih nemških po-škodo. a ab mestih so rešib m?rs;ka:.ero vprašanje, ki je blo videti prej nerešljivo. sa na krsti Ni kole Veäjala in njegove s pa'Oge; za gluhoneimo miarhno Po-di Ko-šak 300 iii v pcčastaitev spomina Alojfflje Žiiideršič; za mestne reveže družinn i>;inc 300 lir v pt"«častiXev spotnina pokojne Magde Vallentschag; za zdravniške vdo/e »r. sirota rortVma dr. Dereaniia 3C0 lir na-inesto venca na .gi-ob Karti in Maaiti Kan-čevi; za prizadete po bombnem napadu Fmnjo Žagar 2 000 fir naniesto venca na grob Valentina Bopa in Ive žerjav, medi-cinci -prakWkanti interae klinike 850 lir v poefestitev snocnir.a dr- Frana Maiiniča, Boris Ssimsa 400 lir namesto cvetja na grob Ive žerfcv In Va'.entira čopa, Fr. B-irger 200 Ilir namesto cvetja na grrb Valentina čopa. in mali Rik: od tete Milene darovanih 500 lir o priliki nio.^ ve^a triletnega ro^st»eara dne; za sirote po bc«n i.bn.»m nappdu irmrlog?. mestnega da-lAvca JelSo-zsir;?. Anton Br'dnfk 500 lir in stensvpM KfSälnäi m-stnih za gradi-'wj 470 lir na»iefto veiraca na grob ivfna. Janežiča u— Re»fe»KTaeija iu hotel »BeJlovae« za-šasno zaprta. u— Neare-ee. Nspnan k ^-^ar je pod-i 14*-Acn« hčei4&j delavca StanMavo Faič-nik ia I4uhi^are, pri čenaer sš je deOtle zfewnffi© nog«. Z vo« je pädia te si säe-Ksila dascHce 471oto? »ena posestnika Mari ia Tlwm.-sÄricn-ft iz L.n:bl^ane. SSletniR za-eoboiea CceHija Kizžehc je ^adJo in ai tfottšSfi lev? aogs». Hude opokiine po ž -vato ima Äbetoa hčerka pJetdje Ana Ber-temcro obiskani. — Zi Cvetno nedeljo pripravljajo v Prosvetnem domu uprizoritev Gregbri-mevoga pasiiona »V čtsu obiskan ja«. To bo brez dvevna pomemben kulturni dogodek za Idrijo. Iz &crice Poslednja pot Gerharda ö'^errelcherja. Dne 7. marca je bil pri ogledu postojank od mine ubit nemški svetovalec za Gorško pokrajino okrožni vodja Gerhard Österreicher. Pokojnika so položili na mrtvaški oder v viteški dvorani na goriškem gradu. Pogrebu so pr'sof^vovali Vrhovni komisar dr. Rainer in drugi najvišji predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Poslovilni govor je ;mol dr. Rainer. Pokojnika so položili k večnemu počitku na goriškem gradu. Onrlška Mohorjeva družba 1e izdala štiri knjige, namreč kotedar za leto 1945, knjigo dr. Jože Lovrenčiča z naslovom: »Tri božje pot'«, knjigo Stanka Jereba i>Naše jpozdne živali« in povest, ki io js apikal GHiSki z n«elovom »Voznikiz. Vse knjige so ilustrirane ter stan"io za čla.ne goriške Molior-jeve družbe SO lir. LJndska nnlverza v Coriol. v sredo dne 7. m are», ie predaval na l judski univerzi dr. Anton Ke.cin o pisatelju dr. I"nnu Preglju. Predavanje je "vzbudilo mnogo zanimanja ter je bil» dobro obiskano. BELEŽNICA KOLEDAX Sreda, 14. mn-rca: Matilda. DF2TJRXK LEKARNE Dr. Kmet, Cirll-Met-odor-a 43; Mr. TmJcocBy ded. Mestni trg 4; Mr. Ustar, Selenburgova 7. Zatemnitev od 18.35 do C-05. n^daaite meri na štrtine«.*4 Električna razsvetljava danes ne sme biti razkošje, temveč moramo tudi pri nji podrediti svoje želje nujni potrebi Gospodinje so preprifane. da so razsvetljavo v svojih stanovanj h omenile do skrajnosti in da »o zadostile spi<>'nemu klicu po varčevanju Toda alj je res tako? KAJ VSE VID! POTRATA? »V inozemstvu so privarčeval, pri razsvetljavi 10, 12 in tudi več odstotkov. Pri nas *e pri 5000 stanovanjih rey ne more skoraj nič prihraniti; pač pa prenese brez težav \sa-ko izmed preostalih 25,000 stsnovani. da ena 40vaina žam ca eno uro na dan man) gori. Če se zjutraj čim prej luč usasne in se zvečer č'm pozneje prižpe. m če se pazi. da po stanovanju luči ne flore v prazno bi se po do-grumih mestne elektrarne ljubi\an?kc- pnhra nilo letno najmanj 400000 kiloxstr.ih ur Moj zaslužek zru.&. preko poldrugi milijrm tir.i Boj POTRATI! Bert Ueniiiiaoa: DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERNO GLEDALIŠČE Sreda, 14. marca, ob 17.30: Selma Lageriöf - Bo-žfeua Bcgovič: Gosta Berling. Premiera. Red Premi ers&L četrtek, 15. marca ob 17.30: Viktor Parma: Stara pesem. N. Riiruii-ry-Ker.sai.ow; Šeherezada. Bed Četrtek. Petek, 16. marca, zaprto. Oddajniška skupina Jadransko Piimerje RADIO LJUBLJANA SREOA, 14. MARCA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10—9.: Jutranji koncert; vmes od 7.30—7.40: Poročila v slovenščini; 9.00—9.10: Poročila v nemščini; 12.00—14.00: Napoved sporeda, nato glasba za premor (prenos); vmes od 12.30—12.45: PorcčUa v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini; 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini; 14.10—15.00: Vsakemu nekaj; 15.00—17.00: Osrednji nemški spored; 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15—17.30: Glasbena medigra; 17.30—18.00: Otroško uro vodi Slavica V^ncajz; 18.00—18.15: Glasbena medigra; 18.15—19.00: Trio Trnovo; 19. do 19.30: Slovenski napevi, poje tercet sester Finkovih, pri klavirju Marjan Lipov-šek; 19.30—20 00: Aktualno predavanje (prenos); 20.00—20 15: Poročila v nemščini; 20.15- 21.00: Komorna glasba. Franz Schubert: Kvintet za violino (Miran Viher), violo (Srečko Zalokar), čelo (Cenda šedl-bauer), kontrabas (Frane Apnelteuer) in klavir (Marjan Lipovšek), 21.00—22 00: To uro posvetim tebi (prenos); 22.00—22.15: Poročila v nemščini tn napoved s nereda; 22.15—24.00: Glasba pred polnočjo (prenos). Darujte za Zkmko prmoč! : KOLO, damsko, ugodno prodam. Naslov v Jutru. 3706-6 ŠKORNJE, moške. št. 42. skoraj nove, in 1 par moških nizkih čevljev št. 40 prodam ali zamenjam za protivrednost. Nasiov v Jutru. 570}-6 ŠKORNJE št. 44. skoraj nove, prodam Nasiov v Jttru. 5702-6 KOSARO. otroško, in stajico orodja». Naslov v tn-trn. ' 5704-6 VOZIČEK, otroifki, glcbok, dobro ohranjen, pro*i?m. Šiški, Tržna 5. 570O-6 KOLO. moško, v zelo dobrem stanja, znimke »Ju-gosteier«, prodam. Cena ugodna. Ogled fvd 1». do IV ure pri hišniku. Medvedova 12. 5698-6 KOLO, novo. športno, z eumami aH brez, prodim. Celovška 55/1. 5694-6 HARMONIKO, diatonično. novo, s poltoni, znimke Lubas, in Philips radio prodam Naslov ▼ Jutra. 5695-6 ŠKORNJE črne. It. 45'/«. prfxi-i.m ali zamenjam. Naslov v Jutru. 5692-6 DFV/N. salonski, kot nov. pHi, predvojno blago, prodam po ugodni ceni. Oc'.ed od 7 do 8 in od 18 dalje. Naslov v Jutru. 5718-6 POSTELJO z žimnico, omaro, mizo s stoli, moderno, prodam. Nasiov v Jutru. 5716-6 VOZIČEK, globok, stari model, skoraj nov, kompletno košaro in nekaj perila za novorojenčka prodam. Naslov v futru. 5715-6 RADIO A P.* RAT, popolnoma nov, 4+1, ngodno prodam. Trnovo, Koleziiska ulica 19. 5722-6 STRUNE, en stavek, za kontrabas, dva stavka strun za čelo. 6 komadov glasilk (jezičkov) za oboe in nekaj strun za gosli, vse popolnoma novo, skupno prodam. Naslov v Jutru. 5721-6 POVRŠNIKA, dva. prvi malo nošen, drugi nor. pro-d« m. Ogled pri Sa!cu na Mestnem trgu 19. 5730-6 GOTZERJE, nove. It. 4J. prodam ali zameniam za nr-tn-rednost. Naslov v Jutru. 5729-6 ČEVLJE, damsk», pomladanske, št. 37, iz predvo i nega blaga, ugodno prodam. Ogled pri vratarju. Jutra. 5728-6 BLAGO, riavo, iz «ste volne, za damski plašč aH moško fj-ortno obleko, prodam. Ciiovška cesta 55/1. 5727-6 SVILO. 4 m. črno, 5 m be-leea tafta, 4 ra zelenega tafta. svilene ovratne rute. otroške nogavičke s hlačk-a-mi za 1—7 letne, prodam Nütlov v Tutra. 1735-6 STEKLENICE Bordeaux, 7 decilitrske, čiste, par sto komadov, prodam. Naslov v »Jutm«. S745-6 INŽENIR, mlad, z odličnimi dobffdki, išče poznanstva X izobraženim dekletom. Ženitev ni iiključena. Dopisi 2 rvent. fotogra/fio Jutru pod »Stanovanje je opTtrvl—o«. 3340-2J LJUBLJ. ZVON tudi posamezne letnike ln me-• ečiillce, Kup m. Ponudbe Jutru poii »Li. Zvon«. 5387-7 ŠTEDILNIK železni »li pi-hco na dva obroča, kupim. 1'onudfcc Jutm pod »Železni štedilnik«. 5645-7 iLOViJibKO in tuje ie pojlovje ter oetnle izvu ne knjige in prehode — kupuje Janez, Dolžau — kn.)ig.*raa Stritarjeva ulica 407 1 KOLO, damsko, dobro ohranjeno. Aiglon ali dru-go boljšo znamko, kupim aii dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Nitra-lije«. 5689-7 NOTE, klavirske: Pozzoii 24 »tud. Der erste Bach, Beethoven: Für Elise, kupim Ponudbe Jutru pod: »Takoj«. 5737-7 ZNAMKE »«aJeovrstne tudi pokrajinske, kupim. Ponudbe Jutru pod »Pokrajinske«. 5022-7 KOLO Aiglon, Peugeot ali Stucchi, športno, dobro ohranjeno, kupim oz. vzamem v zameno za protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Aiglon«. 5723-7 SLOV. KNJIGE debre kur>lm. Ponudbe Jutru pod »BibiiofU« 5226-7 BENC1NMOTOR, tudi di-namo, 220 V, kupim. Ponudbe Jutru pod »Agregat 5 KS«. 5676-7 ZNAMKE fcompl zbi ko aLi posamezne partije, kupim. 1'onudbe Jutru poa »Znamke« ->223-7 KIFELČAR, nekaj kilogramov, semenski, kupim ali zamenjam za sveža jajca. Naslov v Jutm. 5672-7 KNJiGO »Popolni zakon« od dr. Van de Veldeia, dobro ohranieno, kupim. Naslov v Jutru. 5670-7 KOLO, moško, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v Jutru. 5669-7 KOLO, damsko, kupim. Ponudbe Jutru pod »Ko-io«. 5662-7 ZNAMKE posamezne. Pen-klub, rabljene ali nerabljene, dobrodelne serije, bivše Jug. ln vse znamke evropskih držav, po3ameane serije aH cele zbirke, kupim. Ponudbe Jutru pod »Kompletna serija«. 5522-7 PREPROGO p«rzii»ko, kupim takoi. Ponudbe Jutru pod »Nujno«. 5565-7-D RADIO, 3—1 cevni, v dobrem stanju, kupim. Naslov v Jutm. 5633-7 CARCASSIJEVO SOLO in Heinrich Albertove Etude za kitaro kupim. Ponudbe Jutru pod :>Kitaxi»t«. 5705-7 GNOJ, hlevski, kupj ali zamenja nekadilec. Naslov v Jutm. 5736-7 GOJZERJE ali delovne čevlje, rabljene in dobro ohranjene, kupim. Naslov v Jutru. " 5732-7 VRATA, star«, ve* komadov. nujno kupim ali vzamem vsaj za en mesec v naiem. Ponudbe Jutru pod »Poškodovanec«. 5731-7 ŠTEDILNIK. prenosljiv, einajiiran, kupim. Naslov v Jutm. 5743-7 RBPETITORTJ anatomije od prof. Plečnika, kupim. Naslov v »Jutra«, >744-7 PISALNI STROJ kupim. Pličam de'no tudi z natu-ralijami. Ponudbe Jutru pod »Vlabo«. 5741-7 | z. rwmqam DESKE, colarice, zamenjam za dobro ohranjeno oto-mano. Ogled od 17. ure dalje. Naslov v Jutru. 5610-9 PICO za kokoli zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 5609 8 OBLEKO moško, skoraj novo. zameniam za drva. Naalov v Jutru. 5608-8 ČEVLJE dva para moških, novih, it. 28 in 42. zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 5659-8 KOVČEG velik, ielezmčai-tki, u pravega usnja, izvrstno ohranjen in veiik črn ženski plašč, zameniam za protivrednost. Muzejska ut. 5. priti „ levo. 56-14-8 VOZ.cEK, otroška, globok, zamenjam za moško kolo. Ogled po 17. uri. Kalčič, LtTjodvorska 28/1. 5677-8 PLAŠČ, spomladanski, iz čiste volne, predvojno bla. go, skoraj nov, volneno obleko tn nekaj kosov belega perila (vse damsko), zamenjam. Naslov v Jutm. 5673-8 KURIVO zamenjam za bri. SAČe. Korun Ivan, brivec, Sv. Petra 19. 5663-8 JA J CA. sveža, zameniam za grah ali oves. Naslov v Jutra. 5687-8 ČEVLJE, moške, močne, zamenjam za protivrednost. Bežigrad 15. 5681-8 VOZIČEK, športni, krem. dobro ohranjen, zamenjam za globokega, razliko doplačam. Glavan, Rožna do. lina c. V. št. 13. 5701-8 GOJZERICE št. 38, plašček 2a 8 letno deklico in ' novo predvoino blago za obleko zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutm. 5699-8 KURIVO zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 5691-8 ČEVLJE, riave. boksaste, št. 33. zamenjam za krom-pr. Naslov v Jutra. 5742-8 RFALITETNA PISARNA Habijan Miro, CigaJetova 1 /p. proda več lepih parcel po ugodni ceni. Tel. 36-97. 5607-2Q SADNI VRT ali samo njega del, laliko tudi izven bloka Ljubljane, kupim. Natančen popis vrta, lege in kupnina na Jutro pod »Sadni vrt«. 5724-20 PARCELO, skorai na Mir. ju, prodam za 375.000 lir. Ponudbe Jutru pod »Lep prostor«. 5738-20 PARCELO, lepo sončno, v neposredni bližini predzadnje tramvajske postaje na Viču, prodam za 730.000 lir. Ponudbe Jutra pod: »Izmera 950 kv. m«. 5739-20 < t STANOVANJE, dvosobno, lepo, pyo«torno. zamenjam Kaluža, Gosposka ul. 5/II. 5715-21 ROBO. prazno, zt shrambo ooveg» pohiitva, Sčem. Nanje na Kodeljevem, v Vodnatu ali Zeleni jami Ponudbe Jutm pod »Čisto in takoj«. 5660-23a SOBO opremljeno za dve osebi, s posebaim vhodom» iščem. Delno pomagam v ßojpod'n-stvu ali s protivrednostjo. Ponudbe Jutm pud »Pomoč«. 5646-2 3a SOBICO. prazno, za sbram-bo pohištva, iščem. Ponudbe Jutru pod »Suha«. 5696-25» STANOVANJ«, dvosobno, v Stanič ev« 16, Bežigrad, zamenjam aa enako ali manjše s kabinetom v ob močiu Sp. Silka. Vodovoda« ia Bcitfrad. 5464-21 SOBO. opremljeno, oddam starejši solidni gospe ali Lotpodični, Naslov v Jutru. 5714-25 DENARNICO z listinami na ime Prošek sem izgubila 10. ma /ca v Kolodvorski ulici. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v trgovini Trogerlič. Kolodvorska 41. 5675-37 IZGUBIL sem knjigo z iz-merami, merilo in denar. Poštenega najditelja napro. iam. da vrne vsaj kniigo v upravo Jutra. 56V-37 KLOBUK črn, molki, sem izgubil v soboto v Ilirski ulici. Najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi v upravi Jutra. 5643-37 ROKAVICO, rjavo, voine-□o, levo, sem izgubila dne 11. marca. Ker sem od bombnega napada prizadeta in je to edini par, prosim najditelja, da jo odda v Groharjevi 8. 5667-37 OSEBA, ki je J. marca vrnila glavni policiji na|-deno osebno izkaznico na ime Nemgar, naj se zgiasi proti nagradi na nasiov: Stranska pot 19. 5734-37 ROKAVICO, pleteno, volneno, sivo. t modrim ob šito, desno, sem izrabila 12. marca od trgovine Ka-čar po Scopolijevi ulici do Galetovega bloka. Naid^telj naj jo blagovoli proti nagradi oddati v trgovini Kačar, Vodnikova c. 87. 5720-37 HLAČE, ime, a drobnimi črticami, sem izgubil od Bolgarske, Jegličeve, Lipi-čeve, za Gradom. Najditelja prosim, da jih proti visoki nagradi vroe v Bolgarsko 17. 5682-37 NALIVNO PERO znamke »Princep««, sivo, sem izgubila v nedeljo na Viču. Ker mi je drag spomin na očeta. prosim najditelja, da ga proti nagradi vrne v upravi Jutra. 5708-37 ČEPICO, smučarsko, sem izgubil od Jeltfinove vile, po Bmonski do Rimske 5. Prosim, oddajte jo proti nagradi pii Levstku na Rimski 5 /II. 5695-3? ROKAVICO, usnjeno, desno, sem izgubil v nedeljo od Kolodvorske. Miklošičeve do bežigrajske policije. Najditelja prosim, da jo proti nagradi odda v kavarni Vom! na Mrklo«i-Un €«K. HH~37t IZGUBILA sem v petek po bombnem r.apadu sveženi damskega triko perila v roža flanelasti rjuhi od Žit-nikove ulice po Rožni dolini do Ve!ebit6-37 KOKOS, temnorjava, se je zatekla. Najditelja prosim, da jo odda: Črtali č, Sv. Petra cesta 47. 5674-37 KINEMATOGRAFI KINO SLOGA. Iz prvega zakona. — Predstave ob 16. ln 19. uri. KINO UNION. Film največje tehnične senzacije Zlato. Predstave ob 16. In 18. urL KINO MATICA. Telef. 22.41. Vrni se! Albert Mst-terstock, Marina v. Dltmar, O. E. Hasse. — Pred ta ve ob 16 ln 19. url. Žrtev letalskega napada je postala naäa preij ubij ena mama, stara mama, sestra in teta. gospa MARUA NOVINEC raje Pate Pogreb bo v četrtek, 15 t. m., ob 8. url z Zal, kapele sv. Andreja, na pokop?-llšce k Sv. Križu. Maša zadušnica bo v torek 20. t. m. ob V«8. uri n» Viču. LJubljana, 13. marca 1945. Žalujoče rodbine: Novinec, Vavpotič. Talenta, Pate ln ostalo sorodstvo. MKSSBHBSBMHRB59BBBSB t Nenadoma nca Je za vedno zapustila naša ljubljena, skrbna fena, mati. sestra ln teta, Kospa. Pavlin Luc/ja roj. Čeren Pogreb nepozabne pcko nlce bo v četrtek, dne 15. marca ob 10 dopoldne z Zal, kapele uv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu Žalujoči: Jože, mož; Marija. Jožica, Janko. Peter in Lnciia. otroci — ter ostalo sorodstvo. t Dne 29. XI. 1944 je umrl v Go6piču naš ljubljeni brat, gospod MAKS 5 C B IC poslovodja električne centrale. Pokopan Je bil v Gospiču. Ljubljana-PolJane-Jesenlce, dne 12. m. 1945. Ciril in Ivan. brata, Mlci tn Albina, sestri. t Umrl nam Je naš ljubljeni mož ln oče STARC KABOl meseni delavec. Pogreb bo v četrtek ob pol 10. url t 2al, kapele sv. Jurija, k Sv. Križu. Ljubljana, 12. marca 1945. Žalujoča: iena Rozalija, sin Karol ln ostalo sorodstvo. t V nedeljo popoldne je umrla gospa H E D A D O B E I C roj. JENKO Njeno truplo počiva na ža^ah v kapelici sv. Krištofa, odkoder Jo bomo -»»remill k večnemu počitku k Sv. Križu • četrtek dne 16. marca ob 9. url dopoldne. Ljubljana, dne 12. maroa 1943. žalujoči mož Janez, hčerkica Alenčica ln ostalo, sorodstvo. <* Zapustil nas j« ra vedno ▼ 22. letu sta-rosti naš nadvse ljubljeni sin. vnuk itd., -j gospod PIPP IVO Nepozabnega pokojnika smo pokopali danes, v sredo 14. t. m. Njegovo truplo leži pri Sv. Križu. Ljubljana. 14. maroa 1945. Globoko žalujoči star« Iran ln Marija, rodbine Pipp, KasteUc, Haan, Ctrmšek ln zaročenke Milena. :a uredikštvo M lan Zarmek — Za .«d« atelja: Stanko Vtrant — Za Narodne Iskarno: Fran Jeran — Za inseratni dei Llobomir VoUUC KE SAMO ZA ZLATO ituaoiD Nič se niso spominjali. Kakopak, tu pa tam se je komu ^določno zueio, ua je videl takega človeKa, & dela mu niso bili posredovali, ne, in ludi sicer nL;o n č vedeii o njem. Bile so u mute, ko je Overbeck trudno stiiiiei preu Ah je ta vobče obetala uspeh? Kiduery n. uil morda nikoli prestopil praga nobene izmed treh sto li/nu<-zisk.m posredovalnici üaj, če je Dil mornar aa Kaki ladji, ki 3e je oiia samo za neKaj dni usta-v la v L«ondonu ? Ali ne bi bilo L»olj preprosto, dobiti spi-sekfladij, ki so ob času, ko je Klddery prodal Joiinu Crewu pnoore, ležale na Temzi? Nu, če bi ostalo telefoniranje jalovo, je bilo treoa pač ukreniti kaj drugega. Samo obupati nikar, i^no za diugim. Saj ie bilo naprej jasno, kaKsno delo "do to! Overbeck se je zbral. Za siviiiiaela« jt šlo, za čast očetov! V taki zadevi si je Dilo vredno naprtiti zvrhan tovor razočaranj. Prej ali siej sta morala priti skrivnosti na sled. SreDnil je požiiek kave. Po tem pozu'1-i.u mu usta spet tri ure niso utihnila. »Haio — da, neko pojasnilo bi rad. Ce bo kaj uspeha, vam piaoam ueset funtov —« V mornarskih posredovalnicah p sj zmajevali z glavami Kiddery ? Kdo vraga je Kiddery? In kdo je List-, ki ponuja deset funtov, da bi zvedel o Kiddery ju ? Belili so si giave. loua uganke n.eo rešili. • Baray je sedel pri Lyonu ln pil skcxle- lico čaja. že u^octič je čital brzojavko Hele Drai>-städlove. Po tem takem je bilo dokaziji/o, ua so pribori »Müiatiova« last... Heia je vsaj taiio brzojavijaia. Kako ja bil Kadery piiSel do priborov? Baray je Lil izmed uisiLh mož, ki zmerom ohranijo hladno liri. Zdaj pa je veiuiarie žarel v njem ogenj nemira. Ni se moyel otresti misli, da so ga tuji ljudje prehiteli in našli >M iiaeia«, z njim vred pa tudi zaklade iz pravljične dežele Aztekov. 2e sama ta misel ga je delala besnega A Kiddery, in to je bil Barayev veliki up, je bil morda na povsem dnig način postal lastnik srebrnirie. Ko bi bil ponudil Johnu Cre-.vu kake predmete azteškega izvora, da. tedaj ne b bilo moči dvomiti, da je razbiti parnik odkrit. Tako pa--človek se se ne sme dati potlačiti in oplažiti, ne sme si dati vzeti poguma! Baray je pogledal na uro. Sedem Je bila Zunaj je bilo že tema kakor v rogu. Preden se je vrnil v hotel, je bil pri nekem Cornsliu. Toda Cornisha ni bilo doma. »Ce bi se hoteli o poiiosmih še enkrat oglasiti .. « Cornish je bil eden tistih redkih mož z »Biackvvaterja«, ki jih je bil Baray naäeL »Blaekwater« je bil prav za prav potniški parnik in je vozil na progi Sidney-London. Ali potem je prišla vojna; pet:: šivi parnik se je izpremenil v pom .žno križarko. Kasneje je seveda love- sam postal divjačina. Neka nemška podmornica ga je gonila. Trikrat se je pomožni križarki posrečilo uiti. Četrtič je mela smolo. Bila je terpedirana. —a——i^—iaa«------n n i in .......... Obvestila t;PrevodaM ODREZKE ZA MOKO osnovnih in dodatnih nakaznic za delavce pn težkih in najtežjih delih za mesce februar oddajo trgovci mestnemu pr_-ikrbo-valnemu uradu 16. t. m. S tem dnem je delitev moke na nje zaključena in izgube od-rezki naštetih nakazaic veljavo. GOSPODARSTVO " Ljubljanska kreditna banka. Ob številni udclč/.bl se je vr.ii di_e It), t. m. otčni zeor Ljubljanske krea:tc.e biiike, ki Je odobri, z^vo-ciovo bliaiico za uluhiuo leto in sprej c: vse predloge upravnega svetu gl tue ra^UeUtve ČL tega dobička, jročenši z 12. t. m. pričue banka z i2.p ačiiom 4% divideude ua prikrite ene deL.ice. V upravni svst bauüe so b.-. izvoženi vsi prejšnji izstopajoči člani. V nadzorstvo banke to biii Izvoljeni vsi dosedanji člani. — Nabavna zadruga trgen-cev. Te dni je imela redno letno sk-upščino Trgovska kolonialna ixr.portna zadruga »Tekoimport«, ki so jo pred leti ustanovili ljubljanski trguvci-ipeceristi. Iz poročila predsednika g. Jurč ča je razvidno, da so biie s pomočjo zadruge lani prelagane mnoge ovire in se je ?.adruga še bolj uveljavila pri dobav-ah» biaga svoiim članom. Sti run čianom so se pridružili še novi. Racionirar;h živil zadruga nc prodaja. Za njeno delovanje kaže tudi Prevod polno razu-mevame. Zadruga imi sedaj pri dveh denarnih zavodih 800.000 lir kre-i:ta, k pr ga posiužuie le v nu-nih primerih. Legi ie znašal blagovni promet 8.6 milijona lir. Zadruga je dosegla lep poslovni pribitek 132.000 li.r Vsega je sedaj 90 članov. V okviru zadruge deluje tudi bo'niski in podporni sklad, ti nudi po er.em letu svojega obstoia veliko pomoč članom. Od čianov je prišlo v sklad preko 59-000 lir. Zadruga pa je prispevala M) tisoč lir. Zaradi sp:ošne podražitve jc bil mesečni prispevek zvišan od 100 na 200 lir, kur bo omogočilo tud: povišanje podpor do 10.000 lir. V odbor so b-ls znova izvoljeni: člana Motoh in Verbič, namestnik Legat, v nadzorni odbor pa člana Krivic in Rebolj. - Razbite prometne naprave v Franciji Kako:- poroča'o lz Pariza, Francija Se vedno ce more urediti žeelznlškega prometa, kar povzroča zastoj vsega gospodarstva. ' Največja ovira za obnovo prometa je pomanjkanje lokomotiv in vagonov. Franciji je ostalo v primeri s predvojnim številom le še 10^ lokomotiv in 25% vagoAov. Obnova porušenih pr-*z napreduje zelo poča-si, ker nl potrebnega materiala, zla;.ti ne materiala lz bakra. Nalhujše Je pomanjkanje električnega materla-'a Francija si tudi ne more pomagati s prometom po prekopih, kaje zakona o zakupu in posojaniu tudi na vlado de Gaullea. Za ra-jebne dobave je predviden kredit 2.6 milnajde dolanev. Ustrezaioča pogodba ie podpisana in predvideva povračilo kredita v 30 letih in obrestovanje po 2'/«% = Južnoafriški premo? za Argentino. Anglo-ameri-ška komisiia za premog 'e odklonila zahtevo angleških premogovnikov, po kiten nai bi Zediniene dižave namesto Angine dobavile Argentin: mesečno vsaj 70.000 ton premoga, ker Anglija vsaj v prihodnjih dveh mesecih spričo lastnih ežav ne more Argentini dobavljati premoga, sama ra ie spričo argentinskih proti-dobav internirana, da Argentina premog dobi. Zato naj bi se vsaj »a nek»- mesecev ameriška kvota povečala. Glede na to odklonitev zahteve angleških premogovnikov se ie morala Argentina obrniti na premogovnike v Južni Afriki, ki so ie doslej dobavili nekaj premoga.