293. slovima. Ljnbljana, v soboto 24. decembra. XX. leto, 1887. I«haja v ak dan ivefter, izimfti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za 'četrt leta 4 gld., za jiden meneč 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IH gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., zh jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole1 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnifivo je v Rudolfa Kirbifia hifii, „GledaliSka stolba". Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi Božičnih praznikov izide prihodnji list v torek 21. decembra 1887. Vabilo na naročbo ..SLOVENSKEGA NARODA". „Slovenski Narod" stopi z novim letom v jeden in dvajseti tečaj svojega izhajanja in kakor vsako leto osorej napolnjuje ga tudi tačas oduševijajoča zavest, da v bližnji tečaj spremljajo ga stare simpatije slovenskega občinstva in da tudi v bodoče prihajala mu bode z vseh strani slovenskih dejanjska podpora za plemenito in sadunosno njegovo teženje. „Slovenski Narod" ni list sebičen, niti stanovsk. On nema služiti temu ali onemu, tudi ne služiti poj edinemu stanu, nego bil je in ostane v službi vsega naroda. Rodil se je s tem svetim poklicem in s tem poklicem tudi vedno živeti hoče. Kaj narodu slovenskemu koristi, — to je njegovo prvo in zadnje vprašanje, domovinska korist je njegovega živ ljenja magistrale. S tega svojega pota on nema kreniti nikedar! In zaradi tega imenuje svoje teženje plemenito teženje in je opravičena tudi njegova zavest, da mu ostane tudi poslej opora, ki se uničiti ne da, — slovenski narod sam. „Slovenski Narod" ostane v novem letu političen list za vse Slovence. Političen bode, to je njegov trden namen, v pravem, idejalnem pomenu te besede. Zanimal bode za vse, kar treba, da se ohrani in poživi celi slovenski narod v duševnem in gmotnem oziru. Obstoj slovenstva nam ni le večna zapoved naravstve-nega našega čuta, marveč pogoj, ki brez njega v bivališčih slovenskih napredka biti ne more. Zato bode „Slovenski Narod" tem brez-ozirni.se tudi zanaprej z sveto ustavo v roci boril se za politične pravice slovenske naše narodnosti in čuval bode, da se ta naša narodnost niti najmanj ne bode kalila tu prav nikjer! Ker pa je v našo obrambo zoper tujstvo pred vsem potreba, da se naše zasobne in socijalne razmere prerodijo v narodnem duhu, gojil bode zato „Slovenski Narod" ljubezen do slovenskega jezika in do domače stvari sploh, podpiral bode zato na vso moč slovensko slovstvo, društveno življenje itd. vse, kar more iz naših sredin preganjati tujega duha. Pogostem bode segal tudi po dobroti, ki jo naš narod ima kot slovansko pleme, da bode zajemal iz sorodnih si virov literarnega in kulturnega življenja Slovanov, ter tudi po tem potu skrbel, da se mej nami tuje nadomešča z domačim. Da bode „Slovenski Narod" tem laglje v bodoče z vrše val ta svoj politični program, zato daje nam poroštvo dogodek zadnjih dnij. Sloga, ki se je mej nami v prevažnem trenotji pokazala, obrodila je tudi ta sad, da je cela vrsta odličnih delavskih močij pristopila k „Slovenskomu Narodu" z obljubo, krepko pomagati mu odslej naprej. Ta obljuba nam je ob jednem zagotovilo, da bodo vsa politična vprašanja, ki se tičejo Slovencev, razpravljala in reševala se v našem listu bistroumno in v* pravo korist naroda. Ob jednem bode „Slovenski Narod" kakor doslej resnično zrcalo vseh važnejših dogodkov v domovini in v vnanjem svetu, tako da bode kakor moči zadostoval dnevni znati-željnosti prostranega občinstva. Posebno skrb bode tudi obračal v lepo berilo pod črto in so mu zlasti na to stran zagotovljene lepe nove moči. „Slovenski Narod" stopa v novo leto kot pravi narodni in svobodomiselni slovenski organ, neomajan in s pomlajenimi močmi, tako da si lahko obeča novih uspehov za sveto narodno stvar. Vse prijatelje našega teženja vabimo, naj se v novem letu še rajši in množe zbirajo okolu stare in častne zastave , katera ima napis — „Slovenski Narod". „SLOVENSKI NAROD" eija za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom 2a vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. Stari običaj „nedeljskih" ali pri nas »sobotnih* listkarjev je pač ta, da se kakor že otci in pra dedje njihovi, stari kronisti, bavijo z dogodjaji polpreteklega časa, — dan danes, ko tako hitro živimo k večjemu z zadnjim tednom ali vsaj zadnjimi dnevi — in tu upletajo v svoje pripovesti prijetne refleksije, še rajši pa kako pikantno opomnjo, ali pa odkrivajo polagoma plašč, raz kateri skandalozni pri petljaj, pa le da ga potem še hitreje s pravim kri-stijanskim usmiljenjem zopet zagriujajo. Predmet, živ predmet jim je le bližnja okolica, krog, v katerem se sučejo, ljudje, s katerimi se bavijo dan na dan. In takov bi bil danes tudi jaz rad! Vrh vsega da, se držim stare tradicije, da ne gladim novih potov, bom pa vender le originalen, kajti zvodil Vas bora v krog, kjer — tu pod črto še niste bili — namreč mej iilistri na deželi, in ker mej njimi vlada več ali manj tistega, kar Nemec imenuje „Gemiith-lichkeit" — (škoda da v nas ni pravega imena zato, akopram smo včasi še preveč »gemiithiich") — zati bodo te vrste morda tudi pristovale svetemu večeru. Kaka družba živi tu na deželi? Poznate jih vse, pojedine namreč, a kako se ravnajo tu, kadar S pošiljanjem po posti velja: vse leto ... .... 15 gld. — kr. • i P«! leta........8 „ — „ , četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ MT~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uredništvo in upravništvo „Slov, Naroda". Na božični večer. Božični večer, sveti večer! Gosta snežeaa odeja pokriva božjo prirodo, zimski „krivec" norčuje se s snežinkami, mati zemlja spava — saj je [nepotrebna počitka, — notri pa po hišah na kmetih zbirajo se domači okolu ognjišča ter o prijetnih razgovorih čakajo na glas zvonov, ki jih bodo vabili k polunočni maši, obhajat spomin one nepozabne Betlehemske noči, v kateri so angeljski zbori oznanievali rodu človeških trpinov, da jim je božje usmiljenje poslalo obljubljenega odrešenika. Z nekako čudno silo upliva božični večer tudi na mestnega prebivalca! Morda mu je hrup in truŠ glasnega vsakdanjega življenja že zdavna uničil ono idealno harmonijo, katera združuje priprostega seljaka z naravo [in z verskimi nazori, podedovanimi po dolgi vrsti prednikov, morda mu je skepticizem do dobra dušo izpraznil, toda — če ni že popolnem otrpnil in odrevenel —, ko mu mi ta večer iz visečih cerkvenih lin zvon zapoje svojo mogočno pesen, potem se tudi najbolj blaziranega ueverneža loti nek notranji čut o vzvišenem poklici krščanstva ter o nadvladajoči sili vesoljne ljubezni, ki je podjarmila svet, rešujo ga teme in zmot. „Praznik miruM je božiči.i večer v našem burnem gibanji: dandanes še odmevajo na ta večer iz zračnih višin angeljuki glasovi, ki so pred skoro 10 uto let v Betlehemu popevali „Čast Bogu na višavi, na zemlji mir ljudem!" S takimi čuti vajeni smo obhajati ta večer, — ali neso letos te baze občutki morda že postali krut anakronizem? Ali jih ni že popolnem prognal in iztiral tisti dušo moreči strah pred zgodovinsko katastrofo, ki mora neizogibno nastati vsled vsake vojne mej današnjimi vlesilami? Milijoni in mili- Gospodje uredniki in nadzorniki! Oprostite, da Vas nazivljam, kot celoto, da se ne obračam do pojedinega, ali vsaj do prvega bodisi, da ga imenujete „chei-a" ali predsednika, nego Vas jemljem kot jedno telo. To se godi premišljeno, iz dvojnih razlogov: prvič, ker se mi vidi, da ste vsaj sedaj še res jedini, drugič pa, ker v istini ne vem, kdo je pravi urednik. Torej — še jedenkrat prosim — odpuščenja! Jaz sera Vam sicer že star znanec, a vender smo se v zadnjih letih nekoliko drug drugemu po-tajili- Razlogi so bili razni, žalostni in veseli, in akopram tu pod črto listkarja ne veže tista resnoba, tisto premišljeno govorjenje, kakor mora biti neloi-Ijiv atribut njegovega kolege nad črto, vender se mi zdi bolj pametno ali vsaj umestno, da ne govorim o njih, o tistih razlogih namreč, nego Vam povem in pišem, da smo danes zopet jedini. To sicer že sami veste, toda, prijetne reči dva-, trikrat komu na uho pošepetati ali na ves glas trobiti, še nikdar ni bilo napačno. so mej Boboj v domači krčmi, v domaćem uradu, na domačimi lovu, kadar ni profanih tujih očij in ušes v o bližji, tega ne veste. V zadnjič se je usedel v krčmi gospod dav-karski praktikant brez adjuta poleg sodnega kau-celista Kl dijetnega razreda, ter dajal: „ Danes ima „Laibacher Zeitung" brzojav, da bo šel ruski car v Berolin." „lio, ho," zarezal se je oni, „Vi ste pa kasni, to sem čital že pred šestimi dnevi, a danes je vse preklicano. Ne bo šel v Berolin." V tem je bil nastopil davkar, ter omenil: „Ne bo šel? Danes še „Laibacher Zeitung" to zatrjuje". „Se ve da, tisti list, katerega ste Vi danes brali, a denašnji drugače govori", zavrnil je kancelist. Tu pa je prišel drugi sodni pristav in dejal: „ Torej car pojde v Berolin". Sedaj je kancelist molčal ter jezno vlekel ob pipi. „No kaj smo pravili?" hitela sta davkar in praktikant." BEj, gospodje, to je najnovejše; to je stoprav v današnjoj „Laibacher Zeitung" ! Sedaj so vsi povesili glave. A tu ustopi sodnik: „ Gospodje'— car ne pojde v Berolin, to je najnovejše. „Ah, ah, kimali in odmajevaii so drugi, a to je moralo biti najnovejše. „Tako stoji v »lonašnjem listu," Kateri list je to bil, ni trebalo pr.stavljati, kajti znati je joni vernih kristjanov pripravljajo se, da vsak po svojem obredu Rpodobno proslavlja sveti večer, praznik miru — tam pa okolu zelenih miz, ob loženih s kartami ;n strategičnimi načrti posedajo vojaški poveljniki, zapovedujoči brezbrojnim vojnim krdelom, in na otemnelih licih poznati jim je muč-nost naporov, s kojimi se rodi vsaka velika misel V samotni sobi, pri svitu ponoćne svetilnice izde luie diplomat jedno tistih okrožnic, katere so često-krat bolj kvarne miru in človeškemu blagru , nego je strup kvaren našemu organizmu Jutri proglasili bodo oficijozni čaBniki to okrožnico, brzojavili jo bodo po širokem svetu, z besno strastjo jo popadajo igralci na velikih borzah, državni papirji izgubljali bodo svojo vremiost z viharno hitrostjo, tista minuta pogrezne morda in uniči kolosalna bogastva, — pač čudne priprave na božični praznik! Še ni zapel vojaške trobente glas, še ni počil prvi strel, daleč smo še od odločilnega koraka, a vender se nam srce krči v prsih, če pomislimo na usodno opasnost sedanjega položaja. Mnogo se je že krvi prolilo na zemlji, mnogo bojev doživeli smo baš v naši dobi, toda če pride sedaj do bojnega konti ikta mej evropskimi velesilami, če se dvignejo one neštete trume, s kojimi razpolaga pv novodobni vojni organizaciji vsaka naših držav, če se oboroži ves tisti velikanski aparat, izumljen po napredujoči tehniki človeški, če se bode vse to, na ruskem vzhodu v sarmatski nižavi in tam na francoski meji, začelo napadati in moriti, potem vam nastane tako gro zovito klanje, da človeška povestnica dosihmal nič jednacega še ni bila zabeležila v svoje okrvavljene liste. In recimo, da se zbere pod vojaškimi zastavami tudi črna vojska, kaka bode usoda onih rodbin, kojim je država, klanjajoč se neizprosni sili, z očetom in soprogom odvzela tudi jediuega — hranitelja! Praznik miru je danes, a iznehiti se ne moremo takih neljubih mislij. Dokaj imamo domačih nadlog in težav na vse strani, braniti se je nam obilnih nasprotnikov, udani svojim načelom in pre šinjeni njihove pravičnost1 želeti nam je iz celega srca, da bi nam bilo usojeno, mirno obdelavati svoje polje, mirno zastopati svoje nazore, mirno se potezati za blagor, za omiko in bodočnost svojega naroda. Želja, čisto opravičena v našem položaji ! Kaj bi se tudi mej seboj prepirala in črtila peščica Slovencev, od vseh stranij obdana od la-komnih sovražnikov, kateri kom j pričakujejo tre-notka, da bi s pohlepnimi rokami mej seboj si delili svetinje naše! Toda nasproti svetovni krizi, katera sedai pretresa vso evropsko celiuo, uadvladuje nas jedna sama misel v tem trenotji, da se namreč obrani mej narodu i mir, prvi in bistveni pogoj človeškega razvoja. Gorje tistemu, kateri prvi bodisi slavohlepnosti pijan, bodisi omamljen šovinističnega napuha, znamenje da k vesoljni m ori t vi. Da bi ga senčale lavorike vseh vekov, človeštvo mu nikoli ne bi pozabilo zločina sedaj pričete vojne. Kajti pred vsem vojna mej Rusijo in našim cesarstvom ni opravičena, zaman iščeš povoda, zaman reelnega protislovju mej državama, zvezanima po stoletni zgodovinski tradiciji. Avstrija tega iz trte zvitega boja, kakor se nadejamo, ne bode izvala. Če se pa usili naši državi, vsaj ne da bi ga ona zakrivila, branili bodemo svoje ozemlje vsi avstrijski narodi z jednakim naudušenjem. Bog daj, da tega nikoli ne bode trebalo, da se obrani dragoceni mir naši državi in njenim narodom, to je najtoplejša želja, katero izražamo letos na božični večer! Iz deželnih zborov. IDeželnl zTbor štajerski. (16. seja dne 2 0. decembra 188 7. leta.) Deželni zbor sklepa o pokritji primmkljaja v znesku 1,618.758 gld. pri deželnem zakladu. Pobiralo se bode pri direktnih davkih 28% naklade, pri pivu in žganji kakor letos. Glede naklade na žganje in pivo, katera po mnenji deželnega zbora premalo donaša, bi'o je že lani naročeno deželnemu odboru, da poizveduje s posredovanjem finančnih oblastev, koliko se použije teh pijač in da potem predloži nasvete o pobiranji naklade v l astni režiji. Deželni odbor poroča, da pravih podatkov o použitem pivu in žganji ni mogel dobiti. Zato se je obrnil do koroškega deželnega odbora, ki že več let pobira to naklado v lastni režiji z vprašanjem, kako je urejena lastna režija. Deželno kujigovodstvo se je izreklo, da ni mogoče dobiti pravih podatkov za kontnim, nego po lastni režiji, toda v tem slučaji treba povišati naklado na žganje, ker bodo stroški znatno večji. Razvname se živa debata. Thunhart priporoča lastno režijo, dr. Boess želi, da bode odpravljena naklada na pivo, ona na žganje pa povišana. Poslanec Vošnjak zagovarja višjo naklado na žganje, zato bi se pa morala znižati užitnimi na vino. Deželni odbornik Wanisch izjavlja, da hoče deželni odbor obe nakladi pobirati v lastni režiji od 1. januarja 1889. naprej. Deželni glavar grof Wurm brand se tudi utika v debato. Ne more razumeti, da se govori vsako leto proti nakladi na pivo in žganje, dasi vsi dobro vemo, da na zemljišča niti krajcarja više ne moremo nakladati, ker so itak pasivna. Koliko posestnikov je na leto zaradi davka rubljenih, vemo iz statistike, zaradi naklade na pivo pa še nikdo ni bil rabljen. Nobena nesreča ni, ako se menj piva použije. Pivo je nezdrava pijača, da je ni tako nezdrave, (Ohoklici) in to zato, ker se premrzla pije in nema nobene moči. Poslanec V o-šnjak še jedenkrat poudarja, da naj se vino olajša indirektnih davkov. Pravično bi to bilo, ker so davki na vinograde pretirano visoki, slabe letine pa navadne. Pritožuje se, da je zakon proti ponarejenim vinom le na papirji, da zidovi s svojo brozgo preplavljajo Štajersko in Koroško in celo tudi Kranjsko. Vlada naj bi strožje zviševala zakon, da ne bode Štajersko vinstvo popolnem uničeno. Namestnik K iibeck prosi, naznaniti mu slučaje, kje se točijo ponarejena viua. Vlada bode gotovo postopala najstrožje. Poslanec Vogl nasvetuje vprašati vlado, alj bi dovolila povišanje naklade na pivo. znašajoče sedaj po 50 kr. za hI. Vsi predlogi finančnega odseka, kakor tudi predlog Voglov so bili so bili vsprejeti. Graške in u mestu dovoli deželni zbor, da sme najeti posojilo v znesku 400.000 gld. ZDesbelrii jzioor istrski. (VI. seja dne 9. decembra 1 887. leta.) (Koneo.) Zast. gosp. Sbisit nadaljuje: „Ker je predlog vsprejet, je naravni nastopek, da se sedaj ne spu- ščamo v razpravo zakonskega predloca o občinskih in zadružnih gozdih, kajti o tem zakonskem predlogu se bode moglo Še-le potem razpravljati, ko bode imel zbor natančno poročilo o enketi". Predlaga dalje, naj se o tem takoj glasuje. Tudi ta predlog je bil jednoglasno vsprejet. Vladen zastopnik g. Elluscheg omenja na to, da je hvaležen posebnemu odboru za pretres postavnega načrta, da ga je poklical k svojim sejam, o kojih je sicer že svoje mnenje izrazil, vender pa želi še n^kaj omeniti. Uprava gozdov pravi, da je v slabem stanji in on je prepričan, da dotična en-keta gotovo vestno izpolni svojo dolžnost. Velika nevarnost pa leži v tem, da se zadeva že več let zategne. Radi tega želi, da bi se dotični zakonski predlog razpravljal in to temveč, ker ima ^enketa razvideti gozdne odnošaje, ali zakonski predlog govori o gozdarskih uradnikih Zast. dr. Laginja spregovori samo zato, da izjavi svoje mnenje, ker se z načeli g. vladnega komisarja ne strinja, v toliko, da bi že sedaj bil vsprejem postave neobhodno potreben. Niti jedeu član odbora ni protiven, ampak želi dobro urejenje gozdne administracije in prav to želi tudi ves zbor. Načelno se torej nameram vlade ne nasprotuje, samo mora biti postava taka, da ne izgubimo po vsem pojma pravice lastništva in da se urede gozdne razmere v razmerji z ostalimi ekonomičnimi vprašanji ljudstva. V takih zadevah ne bi smelo biti mej nami strankarstva, ali gozdno vprašanje je zdaj tako ostro in tako abstraktno od vseh drugih ekonom, vprašanj, da se bode, kadar se bo pisala kulturna povest naše dobe, moralo reči oziroma na naše kraje, da se je za gozde brigalo in ljudstvo za* puščalo. Poročevalec g. Sbisa odgovarja tudivladuemu zastopniku z rekom: „quod difertur, nou aufertur". Pravi, da ni protiven vsakemu zakonu glede gozdov, ali vender je protiven obliki istega, in času, v ka« tereni se ga misli ustrojiti. Kadar se vestno spoznajo vse zadeve, tedaj se napravi šele zakon, kadar bo potreben. (Živio! na levici.) Tudi ta predlog se vsprejme instemjebila zakonska osnova odklonjena. Predsednik objavi, da so s tem, ker je bil načrt šumske postave odbit, rešeni tudi utoki raznih občin v zadevi gozdnih naredeb. — Ker je imel pa začeti sejo odbor za pregledanje desetinske uprave, zaključil je sejo ob 11V2 eri dopoludne. Prihodnja seja bode v ponedeljek. Politični razgled. ftotrantfe dežele. V Ljubljani 24. decembra. Pogajanja mej Čehi in Nemci, da bi poslednji ustopili v češki deželni zbor, bila so brez uspeha. Vrhovni deželni maršal je sedaj pismeno povabil nemške poslance, da naj pridejo k sejam, ker sicer v štirinajstih dueh njihovi mandati izgube veljavo. — Mladočehi so predlagali v deželnem zboru, resolucijo, da vlada izvede jednakopravnost v uradih, ter deželni odbor strogo pazi na jednakopravnost pri avtonomnih organih. Tako resolucijo je že pred dvema letoma sklenil zbor na predlog ar. Trojana. Vašatv, ki je utemeljeval predlog, je navajal, da se razen Pražakove jezikovne naredbe še ni ničesar ~ Dalje v prilogi. bil vsem: Laibacher Zeitung! A koncem natopi trgovec, ki je bil zaprl malo prej svojo prodajalnico — blizu krčme — potem hitel bil na pošto po svoj jedini list, — saj veste, da je to „Slovenski Narod", in s tem v roki prikazal se je družbi. „Car ne pojde v Berolin", klicali so mu naproti! „Ah, gospodje, car je že tam, je že v Berolinu! Tukaj v „Narodu" najnovejši telegram!" In tako je bilo! A zakaj so bili oni gospodje tako raznega mnenja, bote povprašali? Stvar je pa ta: Vsa družba, sodnija in davkarija ima in čita samo jeden list, namreč „Laibacher Zeitung", katero sodnik iz sodnega pavšala naroča. On dobi list prvi v roke in ga druzega dne izroči prvemu pristavu, ta zopet dan pozneje drugemu pristavu, od koder potuje list v roke zemljiškega knjigovodje, odtod k prvemu kancelistu, od tam pa k drugemu, povsod mudeč se po jeden včasi tudi, ako je dotičnik oženjen, po dva dni. Od sodišča pride k davkarskemu uradu ter prepotuje vse stopinje te hirarhije -"t da vikarja do praktikanta brez adjuta. A tam temu Abasveru še ni dovoljen mir; podoben že ni več samemu sebi; tak je kakor bi se bil valjal pod špeharjevo mizo tu, in tam ga tudi že manjka kak kos, priloga se navadno i/gubi na tem dolgem potu, a sedaj ga dobi še sodni sluga in za njim davkarski; za tem pa ga pokopljejo v sodni regi-Straturi, oziroma v onih rubežnih aktih, kamor spadajo razna uradna naznanila zadnjih strauij tega lista. Čitatelji njegovi pa stoje se svojim znanjem o političnih in drugih dogodjaiih, kateri se čitajo v uradnem listu, natanko na vrhunci onega dne, katerega jim pride časopis v roke. Zvečer v krčmi se sicer uravna ali niveluje nekoliko to znanje, a vzbujajo se navadno druge strasti: jeza, zavist, sovraštvo. Davkar je hud, kako more sodni kancelist, mOž XI. razreda, prej brati list, nego on, ki ga imenuje IX. razred svojega; in itak se kontrolor repenči se svojim X. razredom. Davkarski adjunkt trdi. da ima iste pravice, kakor jih ima kancelist, in vender čita le ta časopis cele tri — štiri dni prej nego oni! Kje je ravnopravnost, kje je pravica? Jedini praktikant brez adjuta stoji in cvete kakor p mižua vijolica mej drugimi, dobro vedoč, da nema besede: — zanj je še XI razred nedosežen ideal, dokler ne spleza do adjuta. glo šejjdo tega bo nekoliko let! A on si je izumil drugo. Oprijel se je z gorkim prijateljstvom trgovca, ki je naročal „Narod". Na ta način ga dobiva iz prvih rok, in akopram zna vedno najnovejše, vender isto ponižno diploma-tično hrani in prikriva. V zadnjem Času pa je tudi temu znanju in prijateljstvu pretila katastrofa. Trgovec se je naveličal večnih konfiskacij, katere zadevajo Vaš list, ter dejal lepega dne neadjutova-nemu praktikantu: „Po novem letu pa nebom več naročil „Naroda"; saj izhaja komaj trikrat na teden, akopram pravi, da je dnevnik." Praktikanta je to neprijetno dirnulo, in koncem si je mislil: „Kaj mu je Hekuba brez — „Naroda"? ter jel zanemarjati svojega po petroliji dišečega prijatelja. In s tem sem tam, kjer sem pričel, namreč pri Vas, gospodje uredniki in nadzorniki „Slovenskega Naroda"! Varujte sebe, list in nas teb nesrečnih konfiskacij! Ako se bodete zbirali nocoj v veseli družbi, ali vsak v krogu svoje obitelji, pre-šinja naj vas duh miru in sprave, ki je v tem čudnem času, ko se na temnem zimskem obnebji žari severna luč krvave vojne, tem bolj potrebna. „Gloria in excelsis--et pax hominibus1." S tem Vas pozdravlja in se poslavlja Vaš R e c i d i v u s. Priloga „SlovepRkemu Narodu" St 293. 24. decembra 1887 storilo. Pri najvišjem in upravnem sodišči se že vedno samo nemški obravnava in še celo izjavilo se je, da se čeičina ne sme rabiti pri teh obravnavah. Predlog se je izročil odseku 15 članov. Podpirali so ga tudi staročeški poslanci. Poslanci vpleposestva so glasovali proti predlogu. Riegra, Matuša in Zeit-hammerja pa ni bilo pri glasovanji. V u a h) 4- initzu, ki se je vrnil iz Berolina na svoj« mesto v Peterburg, potrebne instrukcije. Schvveinitzu se je izročilo last noročno pismo nemškega cesarja carju. Od avstrijske strani je pa baje nadvojvoda Albreht prevzel dotično nalogo. V Berolinu si pa od teh diploma tičuih korakov ne obetajo dosti uspeha, ter car preveč rad veruje panslavistom. — Predvčeraj se je geneml Schvveini'z dolgo pogovarjal z Giersom, včeraj ga je pa imel v Gačini vspreieti car. — Razni listi so pisali, da bi se Avstrija in Rusija sami lahko sporazumeli, ko bi le prva pustila poslednji, naj stori v Bolgariji, kar hoče; „K6 nische Zeitung" pa trdi, da je tako Rporazumljenje nemogoče, ker obe državi imata večie oči, nego njijin želodec pre našati more. Avstrija pozablja, da j« za Beroliu-skega kongresa še priznavala, da Bolgarija pripada v območje ruskega upliva, in sedaj zagovarja mad jarski program svobodnega razvoja balkanskih narodov. Rusija pa obrača svoje poglede do Adrije in neče dopustiti, da bi Avstrija imela kaj govoriti v orijentu. Poslednji čas se je Avstrija nekoliko nekoliko streznila. Potem pa „Kblnische Zeitung" napada Koburžanain trdi, da bode Bolgarom škodovalo, da ro izvolili orleanskega rušitelja miru, za katerega ne bi jejo srca mož in Žen, kakor za Battenberžana. Nemški oficijozni list pa tudi pozablja, da je o svojem času ravno tako sovražno pisal proti knezu Aleksandru. Poslednje mesece poslala je KiinIJa v Lub-linsko gubemijo sledeča podkrepljenja: kazaŠko divizijo, katere štirje polki, so se nastanili v Jano-wu, Zamoši, Bdgoraji in Tomaizowu, dr igonsko divizijo, katere štirje polki so se nastanili v Lublinu, Wludawi, Chelinu in Hrubics'.own, reservni batali jon pegcev in 2 artilerijski brigadi, ki imajo svoj stan v Lublinu. — „Pol. Corr." piše se iz Peter burga, da sta se baje car in vojni minister Vanov skij sprla, ker je car iz memoranduma generala Kuropatkina spoznal, da ga vojni minister ni pravočasno poučil o raznih odredbah ki se tičejo pre-meščenja vojaščine. Ta vest pa ni prav verojetna in dopisnik sam pravi, da ne more jamčiti, je li resnična, a to se govori v tamošnjih doplomatičnih krogih. — Po izvestjih iz Peterburga, Rusija nikakor ne misli popustiti svoje dosedanje bolgarske politike, ker se neče zaradi Bolgarije zaplesti v vojno. Mirno bode še nadalje čakala, da se stvari kako zasučejo na Balkanu. — Na Poljsko je prišlo več članov generalnega štaba, topografov in Ženi j skih častnikov iz Peterburga in odšli so v razne kraje na meji, kjer pregledujejo kraje, delajo spe cijalne načrte, pozvedujejo o številu uprežne Živine in druge stvari. Sploh se opazuje povsod jako marljivo delovanje, kakor bi vojna že bila gotova Prebivalstvo, ki je bilo sprva jako vznemirjeno, se je pa vsega privadilo in pomirilo. — V Dubnu je po gorelo stanovanje nadmženirja tamošnjih trdnjav. Ogenj je uničil več važnih vojaških načrtov. Misli se, da je kdo nalašč zažgal. — V gozdih grofa Zamojskega prijeli 80 več kmetov iz Galicije, ki so krali les Po navadi so take tatove izročali gubera skim sodiščem, sedaj ho jih vojaški komisiji, v Lublinu sodi se, da hočejo ud njih kaj zvedeti, kaj se godi v Galiciji. — Opomniti treba, da so vse te vesti iz virov, ki neso popolnem verodostojni. Bolgaraki knez bo je izjavil, da ne ostavi Bolgarije, dokler mu zaupa narod in vojska, naj to tudi zahtevajo velevlasti. Ne ve se pa, če se Ko buržan res more dosti zanašati na narod. Sobranje se ne more zmatrati za izraz narodnega mišljenja, ker je voljeno pod silnim vladuim pritiskom. Vojska pa tudi ni povsem zanesljiva. Ker se z novim vojnim zakonom zopet povek-šala vojna sila Nemčije, priporočajo francoski listi, da bi tudi Francija organizovala črno vojsko. Tako je pričakovati, da bodo Francozi ravno tako v kratkpm povekšali svojo vojno silo, in Nemci ne bodo nič na boljem z novim vojnim zakonom. V angleških merodajnih krogih se zagotavlja, da ChurchiIlovo potovanie v Peterburg nema nikakega političnega pomena Šel je v Rusijo, ker hoče na lici mesta proučavati ruske odnosa e zlasti poizvedeti, kako Hodijo ruski odločujoči krogi o srednjeazijsnem vprašanji. Ko se vrne v London, bode baje ustopil v ministerstvo kot minister za Indijo. Dopisi. Iz Kamnika 19. decembra. [Izv. dop.] (Naša čitalnica.) — Narodna odgojevališea, ognjišča narodue presvete in zavednosti, naj bodo vse naše čitalnice, to je bil prvi in glavni smoter vseh njihovih ustanoviteljev od početka našega narodnega probujenja pa do danes. Glede na ta uzvišen namen ni krajnega pomena, njihovo delovanje in napredek ali njihovo hiranje, ampak potrebno in prekoristno je, da se zabeleži in po listih objavi, vestno in natanko naj bi bilo tudi malo življenje male vaške čitalnice iz zadnjega kotička Slovenije, kamo li čitalnice krasnega našega Kamnika. Naša čitalnica ustanovljena je mej prvimi na vnem Slovenskem. Zbrala je takoj iz početka pod svoje krilo v mestu in obližji vse, kar je Čutila za svoj rod in dom in doživela srečne čase. Na Čelu so jej ostali vedno znani, spoštovani rodoljubi, ter je živo gojila ljubezen do domovine in za vse, kar je lepo in blago, ter zrla večkrat s ponosom na plodove svojega narodnega delovanja. A žal, imela je tudi svoje trpke dnove; na niti viselo je že njeno življenje in pogin jej je pretil, kakor gotovo še nobeni. Možje, ki so prvi poklicani, da skrbe za nravno odgojo naroda, bili so njeni ustanovniki in udje, zahajali so v njene hrame k zabavam in veselicam, videli so njeno delovanje, vsak njen najmanjši, korak ter se prepričali na svoje oči, da deluje vestno in pošteno za narod. A vender, kakor bi trenil, izstopili so ti možje prvi iz društva in odtegnili mu malo ne polovico udov. Zakaj? Brez načelnega uzroka, brez povoda, jedino njihovo osobno nasprotstvo do sicer spoštovanega in priljubljenega moža, ki je stal takrat na čelu društvu, izgnalo jih je iz narodnega hrama. To je bil hudi udarec čitalnici, a smrten ne; saj je znano, da ni prvi pogoj kakemu društvu večje ali manjše število njegovih udov. A hujše pride! Dasi je društvo delovalo po tej nepriliki, kakor prej, po istih vsem čitalnicam na vsem Slovenskem veljavnih načelih in zajemalo svojemu delovanju, svojim duševnim zabavam in veselicam svoje gradivo, svojo duševno hrano iz istih virov, kakor vse ostale, zastonj je bilo vse, omenjeni možje postali so njeni neizprosni nasprotniki. Ni bilo dovolj, da so z vsem svojim uplivom po hišah občinstvo odvračali od Čitalnice, ter prigovarjali vsakemu, ki je imel zmotnost in voljo diuštvu pomagati, da izpolni svoj namen, naj tega ne stori, da storili so Še več. Kamniška čitalnica doživeti je morala, kar nobena ne na vsem Slovenskem : v cerkvi s propovednice grmel je glas zoper njo, svarilo se je ljudstvo pred njo, kakor pred okuženo hišo, kakor pred najnevarnejšem iramason skim društvom! Umevno je, da jo je to hudo zadelo. (Dalje prih.) Iz mestnega zbora Ljubljanskega dne 2 3. decembr a. Navzočnih je 25 mestnih odbornikov, predseduje župan Grasselli, ki imenuje overova..eljema zapisnika odbornika Benedikta in Velkovrha. Župan naznani potem, da je deželna vlada vrnila načrt iz vrše valnih določb oziroma poslovnega reda mestne hranilnice v popolnitev. Dotični akt izroči se hraniluičiiemu odseku. — Mesto Brno poslalo je računski zakiučt k za I. 1866, Gorica poročilo o tamošnjem vodovodu, trgovinska in obrtna zbornica izvestje železoične komisije o neposredni zvezi z Rudolfovo železnico. — Deželna vlada opozarja z dopisom na knjigo „I)ie Ernahrung des Menschen." Pred pričetim dnevnim redom oglasi so odbor • nik prof. Tomo Zupan, ter stavi nujni predlog, da tudi mesto Ljubljansko Levu XIII. povodom njegovega jubileja pošlje čestitko. Ko ae je nujnost priznala jednoglasno, utemejeval je prof. Tomo Zupan svoj predlog blizu tako: Ko se je vračal 1- 1878 znamenit kardinal od izvolitve Leona XIII. iz Rima, vprašal ga je jednako duhoviti cerkveni dostojanstvenik v Ljubljani: Za kakošno naj se zmatra sedanja papeževa izvolitev? Kardinal je odgovoril: Za najboljšo, kar jih je bilo v sedanjih razm rah sploh mogoče." To sodbo o „najboljši izvolitvi" vidimo, častita gospoda, po skoro desetih letih papeževanja Leona XIII. uresničeno pred svojimi očmi. Da ne omenjam Leonovega raznovrstnega verskega in vednostnega delovanja natančneje, opozarjam Vas le, kako se je stojei na najvišem stalu sv. vere ^ljubezni in miru" komaj izvoljen obrnil do raznih vladajočih glav po širnem svetu in je konečno vender le p rimo ral do praktičnih posledic svojega nebeškega navika od miru in ljubezni v njihovih drŽavah. Klical ga je prote-stantovski velmož razsodnika mej dvema državama in ra/.sodba se je Leonu zopet glasila „mir!tt Spominjal je tem Činom razsvetljeni Leon takrat papežev sredniega veka, ki so tudi bili klicani pravdo razločiti narodom. Čutje vsacega nas, gospodje, je slovensko. In uprav nam Slovanom je papež Leon XIII. dobrotnik. Da nam ni druzega dal, n-go leta 1880. encikliko „Grande munus" — postal je tem činom neumrljiv mej nami. Ker ne samo slovanske — kot je do tistega časa bilo — ampak vse občine vsacega rodu na širni zemlji morajo vsled te okrožnice od leta 1881. naprej 5 julija vsacega leta praznovati apostola Slovanom, bv. Cirila in Metoda. Zato jaz Leona stavim celo nad papeža Nikolaja L, Hadrijana II. in Janeza VIII. — v tem zmislu, da so oni pač bili plemeniti ljubitelji Slovanom; a seči pa vender takrat neso mogli s svojimi dobrotami do naših očetov na najskrajneje meje sveta. To je bilo usojeno še le Leonu XIII. v sedanjih dneh. In papež Leon XIII. je prijatelj tudi naši deželi. — Ko sera mu v osobni avdijenci 1. 1879. naslikal razmere naše domovine in sem iz srca pohvalil naš verni Ijiid — zaiskrilo ae mu je umno oko in izgovoril jo blage besede: „Blagoslovijam bivake kranjske dežele.* V očigled tega modrega veličastva Leona XIII. ; radi njegove ljubezni do vseh rodov in osobito do našega naroda; ob njegovem stolu kot očetu kršan-stva vas prosim, slavna gospoda, da bi v zboru, ki zastopa vse bivalstvo Ljubljanskega mesta — katerih si že bodi materinih jezikov — sprejeti blagovolili danes ob bližajoči se 50letnici Leonovega mašništva soglasno moj nasvet, ki slove: „Ljubljanskoga stolnega mesta zbor čestita papežu Leonu XIII. k zlati maši proseč Njega Svetost apostolskega blagoslova za mesto Ljubljano. Gospod župan se vabi naj bi ta sklep pravim potom blagovolil uročiti sv. Očetu. — Mestni magistrat pa se pozivlje, naj 31. decembra t. 1. v večer razvetli mestno hiše bi-valcem glavnega mesta v posnemo." Prof. T. Zupana predlog vsprejme se jednoglasno in s slavaklici s tem, da vsi odborniki ustanejo s sedežev. Domače stvari. — (Odgovorno uredništvo) „Slov. Naroda" prevzel je z današnjo številko gospod dr. Josip Vošnjak P. n. dopisnikov naših pa prosimo, da svojih poročil ne adresu je jo na ime odgovornega urednika, nego na „Uredništvo Slov. Naroda." — (Doktorjema zdravilstva) bila sta včeraj na vseučilišči v Gradci promovirana gg. Alojzij H o man iz Škofjeloke in Ivan Kopriva iz Zagorja za Savo. — (Na Dunaj i) bil je včeraj doktorjem zdravilstva promoviran gosp. Julij Dereani iz Žužemberka. — (Plača c. kr. okrožnim zdravnikom — Districtsarzte) na Kranjskem določena je po potrjeni predlogi novega zdravstvenega zakona na 600, 700 iu|800 gld. Službe bodo stalne. Zdravnike imenoval bode deželni odbor. — (Mestni zbor Ljubljanski) imel je včeraj sejo, o kateri poročamo na drugem mestu. Ker ni bilo možno priobčiti že danes vse seje, ome -nj amo tu dveh sklepov, ki sta za Ljubljančane posebno važna. Na odbornika Hribarja predlog se je sklenilo: Prejšnji sklep, s katerim bi se bilo ualožilo na vsak hektoliter piva 3 goldinarje, se razveljavi. Naklada na pivo se poviša tako, da bode mestna naklada za vsak hektoliter iznašala vsega vkupe 1 goldinar 70 kr. Naklada bode torej povišana le za kaci h 50 kr. — Glede gledališča sklenilo se je po predlogu finančnega in stavbinskega odseka (por. dr. Ta v čar) odgovoriti na dež. odb. dopis tako: 1. Mesto izreče že sedaj, da bi nikakor samo ne zidalo gledališča. 2. Ko bi dežela v družbi z dosedanjimi lojnimi posestniki zidala gledališče, da bi sleduji imeli zopet svoje privilegije, kar ugonablja vsako gledališko podjetje bi mesto tudi ne dovolilo nikakega doneska. Pač bi se mesto udeležilo z izdatnim doneskom, ko bi dežela sama sklenila zidati gledališče. 8. Mesto bi nikdar ne privolilo, da so zazida kak ko s Kongres ne ga trga, ali pa celo „Zvezde ", • (iz Celo vca) se nam piše dne 23. t m. t Zadnjo številko „Mira" zaplenilo je ravnokar državno pravdnistvo zaradi dopisa „0d Zde" in zaradi »Poslanega" iz Gorij. V obeh dopisih govorilo se je o premešč nem učitelji VVieltschnigu, katerega so iz Bistrice na Žili na mah premestili mej trde Nemce samo zaradi tega, ker so slutili, da se je zanimal za ustanovljenje tamošnje podružnice sv. Cirila in Metoda. „Miru" oskrbi se druga izdaja. — (Slovenska dramatika) Slovenska predstava v Čitalnici Ljubljanski bode v ponedeljek (Sv. Štefana dan) 26. decembra t. 1. Igralo se bode: „ Težke ribe". Veseloigra v treh dejanjih. Po Ba-luckiji poslovenil Josip Debevec. Igra je tako močno upbvala na naše občiiistvo v lanskej sezoni, da je društvo tudi letos seglo po njo v svoj repertoir. Trditi smemo, da je gmotni in igralni uspeh igri zagotovljen. — Prva predstava v meseci januvarji bode opereta: »Deklica Ehzonska" in „Mutec"; v le-tej nastopijo same nove moči. Da odbor dramatičnega društva dokaže slavnemu občinstvu, koliko truda in sile je treba, da se izvežba naraščaj našemu igralnemu osobju, sklenil je, da javno nastopijo diletantje, ki še neso do cela zreli za okvir našega gledališča. Slavno občinstvo naj samo sodi o njihovih prvih poskusih na gledališnih deskah. — Prihodnji ponedeljek bode bralna skušnja za jednega najboljših igrokazov „Lowoodsko siroto", v katerej sta prevzela glavni ulogi društveni režiser in gospodična Zvonarjeva. — („Rogača"J izšla je 24. (zadnja letošnja) številka [a prilogo, štiri strani obaežuo. „Rogač" bode prihodnje leto na dalje izhajal in stoji za vse leto 3 gld. 20 kr., za pol leta 1 gld 70, za četrt leta 80 kr. — („ Slavec") priredi svojo novoletno veselico dne 1. januarja 1888 v restavraciji Čitalnice Ljubljanske. Spored bode oblegal petje, godbo in plesni veuček Svirala bode vojaška godba. Natančneje spored priobčimo pozneje. — (Presvetli cesar) pomilostil je z naj višjo odločbo z dne 22 t. m. 68 kaznjencev na Gradu Ljubljanskem. Pomiloščenci odlikovali so se pri zagrajanji hudournikov in pri požaru v Delih na Koroškem s posebno marljivostjo in požrtvovalnostjo in imajo le svojemu pravilnemu obnašanju pripisovati izredno to pomiloščenje. — (Vreme.) Včeraj in predvčeraj je po Krasu in tudi v Trstu močno snežilo, vlaki so imeli precejšnje zamude. V Logatci je sneg blizu 60 centimetrov na d 'belo. Tudi v Ljubljani je veliko snega Danes ne sneži več, popoldne pa je začel jug in če skoro ne odjeuja, nam bodeta blato in „plundra" pokvarila praznike. — (Z železnice.) Piše se nam iz Borovnice: Načelnik tukajšnje železniške postaje, gosp. Mart. Kovač, premeščen je v Logatec. V kolikor je sosedom čestitati, da dobe tako l*ube«nivega načelnika, toliko težko ga bode pogrešala naša občina in vsa obširna okolica, ker gosp. M. Kovač je s svojo obiteljo 18 let živel mej nami, vedno jednako blag nasproti občinstvu in posebno priljubljen v krogih, kamor je navadno prihajal. — Naslednik na tukajšnji postaji mu je gosp. J o s. Gabriel, ki že 16 let v Borovnici opravlja svojo službo po najvest-nišem načinu. — (Geografična panorama) premenila je svoje podobe ter je sedaj vidi ti .potovanje po Italiji. Opozarjamo čć. gg. čitatelje na to res dobro urejeno panoramo. — Več v inseratu. — (V Št. Janži pri Mokronogu) bode dne 1. januarja poštni urad zopet pričel poslovanje. — (Ovne ukviškega plemena,) nakupljene iz drž.ivne podpore, dobili so brezplačno od C. kr. kmetijske družne kranjske nastopni gospo da rji : J. Zrunšek iz Ilove gore, A Kastelic z Bre zovtga, J. Perne iz Gaberja, J. Novak iz R bnice, B. Zupane iz Velike Dobrave, J. Murgelj iz Prečne, J. Pajer iz Borja, Fr. Žitn k iz Cerknice, J. Kune iz R»vt, Št Mrak z B gum, M. Strle iz Osredka, M. 0-»redkar Iz Šentjošta, J Šavs in Potoč, Fr. Koibe z Vat, J. Janša iz Dovjega, A. Neršul iz Hraš, L. Poljinec z Boh. Bele, V. Jan iz Sp. Gorjan, V. Kadunc iz Zg. Tuhinja, And. Sodja iz Zaspega, Slapnik iz Okroglega, G. Dolinar iz Hlavčjih njiv in J. Zupanec iz Martinovega vrha. — (Razpisana) je služba drugega učitelja na dvorazrednici pri sv. Petru pri Rudolfom eni. Plača 400 gld. Prošnje do 8. januarja. — V Litiji je razpisana služba 2. učitelja na tamošnji dvorazrednici. Plača 400 gld. in stanovanje. Telegrami »Slovenskemu Marmfri'': Dunaj 24. decembra. „\Viener Zeitung" objavlja zakon glede pritrjenja h kranjskega deželnega zbora sklepu o nakladah, ki se imajo za 1887 pobirati za kranjski zemljišno-odvezni zaklad. Nadalje objavlja zakon, s katerim se vlada pooblašča, da trgovinske razmere z Nemčijo in Italijo uravna do 30. junija 1888. Beligrad 24. decembra. Sultan potrdi) konvencijo o železnični zvezi v Vranji. Pri dopolnilnih volitvah voljeni sami liberalci. London 24. decemera. Salisburv imel je včeraj pogovore z nemškim, pozneje z ruskim in francoskim veleposlanikom, z italijanskim poslovodjo in s španskim veleposlanikom. Hatzfeld odpotoval v Nemčijo. Rim 24. decembra. Arno in Tevera (Ti-ber) močno naraščata. Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih, isso—li) Poslano. 'Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, 'skuieno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zanašanju. — 1 škatljica a 15 pil 16 kr, 1 zavoj = '120 pil 1 gld. a. v. — Pred po na ref »trnjem »o JuUo m v url. — Pristno so samo, će ima VBaka škatljica rudeč« tiskano našo protikolovano varstveno znamko Sveti 'Leopold** in nafto firmo l«*ki»rni» I «v. l»ol. U-karjl Cl. l»lccoli-jl. (817-16 -leT^J---ta ..LJUBLJANSKI INT utaji (192—192} za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. L-ft-.gr----- r»i Loleriju e srečke 21. decembra. V Pragi: 44, 15, 84, 19, 43. TtlfCl: 23. decembra: Pri Slonu x Verdih, Koiischer, Drottoa, Ber^mim Bachinann, Veider, Kremur, Eis-mstein z Du>iajii. — K »oh iz Zpg'eba. — Ro*e iberg iz Zagreba — Higors^orgcr i/, O.I■ a. — G' um iz Železnikov. — Knbreš iz Trsta. Fnrd ir Reke. — Alberti iz Gorice. — Hren iz Clrknice. — G;i-lktia iz Planine. Pri MitUH : Perz iz Beljaka. — Gruntar iz Logatca Nowak iz Mora vic. . Pri bavamkeiu dvoru: Ronzoai iz Trsta . Tržne cene v lifti 1*1 Jan i dne 24. decembra t. 1. jI- kri Špeh povojen, kgr. . . H uvečer 29.'14 mm — 2 0 C si 8VZ. obl. 21 OO.i.m 27 68 mm — '2 C si. xab. snež. 28 28 on — 2 4 C si zab I suež. i snega, i • II Srudiua temperatura — 1*9', za 0 6° pod normalotn ID jLna/s z.^ "borz;©, dne 24. decembra t. 1. Izvirno tele^rafično poročilo.) Vabilo. Srebrna renta . . . Zlata renta . . . . 5°/0 marčna reuta . . Akcije narodne banke Kreditne akcije . . . London ...... Srebro ...... Napol....... C kr. cekini . . . . Nemške marke . . . včeraj — dane« gld. 77 85 — gld. 77 60 „ 80-25 — n 79-60 „ 108-50 — n 107 75 „ 91'6:> — n yi 70 p 861 — — n 8-iO-- , 270 10 — n 269-50 „ 126-85 — n 126 VO n " — » —-— , 10 03«/, — n 1006«/, n «— — n 6-03 . «282'/, — m 62-80 Že mnogo let sem oprošeajo se blagotvoritelji Čestitanja ob Novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist mestne ubožne zaklade. Na to hvalevredno navado usoja si mestni magibtrat tudi letoB slav. občinstvo opozarjati z do-sta*?kom, da sta razpečavauje oprostnih listkov tudi letos drage volji« prevzela gospoda trgovca Karol Karinger na Mestnem trgu št. 8 in Afbert Schaf-fer na Kongresnem trgu št. 7. Vrhu tega bodo tudi mestni služniki kakor vlani tudi Iet03 raznašali oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodi si za novo leto, bodi si za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in ria upisni pdli poleg imena pristaviti število vzetih listkov. Velikodušnosti neso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejana razločna adresa. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinab. (.910—2) Mestni magistrat Ljubljanski, v 22, dan novembia 1887. Nto prodaj so (9U-i> namizna jabolka B8e?~" l£llo po 1.2 isr, "Tptf v J. Strzelbe prodajalnicah v Špitalskih ulicah in na sv. Petra nasipu.______ V Ljubljani, na cesarja Josipa trgu. L Juttl v nedeljo 25. d.oembra k veder ob 7. aH: Velika praznična predstava v korist tukajšnjih ubožcev. V ponedeljek 26. decembra: Dve veliki predstavi. Prva ob 4. uri popoludne, druga ob 7. url zvečer. Vso natunćiieje po listkih. Za mnogobrojni obisk so priporoča udano (912) M.' S£hlegel, ravnatelj, te V torek 27. t. m. bode cirkus zaprt* mm Geografična panorama. Nova Schleimdr-jeva hiša, Selenburgove ulice, V uedeljo 25. decembra i»osie v javni službi, potom svojega predstoj-nega urada najdalje do 25. junu var J a 188S podpisanemu uradu upošljejo. Ako možno, naj se prosilec osobno predstavi. Opomni se, da bo ta paznik imel tudi nalog, zvečer mestne svetilnice prižigati. Mestno županstvo v Kamniku, dne 24. decembra 1887. Župan: Fiiohir s. r. ČEBELITO-VOŠČEUE SVEČE (H8o—vi) PRIPORIH A SEEMAITIT V LJUBLJANI. j Slovenka ali Hrvatica, t I gospodična ali vdova, 24—3o let star i, olikana, resna, I gospodična ali vdova, 24—30 let star i, olikana, rosna, J itkreoe, iičoča svoio sre^o v mirnem dru*in^kein J fj življenji, poS.ji do 15. Januarja zaupno svojo po- fj ♦ nudim vdo\cu v najboljih letih, uradniku z 1800 gld. • £ De leto pod napisom i ,.91 roilnv Dobrova« v ^ 4,. S|» čin (Spulato). — I»o*vt« retitante". — Thj- *> e> uost sveta. <,905—2) ♦ Itfepreiiiočljive W*M plahte za vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobč se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. priv. Južne železnice, v Ljubljani, Dunajska oesta it. 15. (401—34 Spedicijski hureau za ces. kr. avstrijske državne železnic- N«sProti JOSIP STRASSER N«ru kolodvora. v taipruku na Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja v vse kraje. Nataucneja izvestja za vse obhode. Kombinovani in mejnarodni obratni obhodi. Specijalne uredbe za planinske obhode. Vozni bileti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—:J6 liotterdama \ vozijo vnuke nedeljo Iz in ' prekrasni parniki od ces. kr. Amsterdama | avstrijske vlade ioncesijonovane nizozemslLO-ameriške pamište irnžiie v Sovi Tort. Iz Inšpruka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot. UTI Kakih z o Smili bolečin več, če se rabi h v eto v n 081 a v n a in prialiia o. kr. dvor. zobozdravnika HOPP A Anatherin-ustna voda i Boljša kako1 vsak;, druga zobna voda kot praeser-vativno sredstvo proti vnem bolečinam zob in ust. Preskušana voda sta grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih voda. — Velika steklenica po gld. 1.40, srednja po gld. 1 in mala po 50 kr. Uspeh je zajamčen, če se točno tako rabi, kakor je predpisano. V zvezi z ustno vodo in dr. POPJP-a zobnim praškom in zobno pasto dobe se kar vedno zdravi in lepi zobje, ižnosti. (S si (D O li VOUMU ^ui uvi lil io^fi <-uujv/| je za ohrauoiijo zdravega Belodoa veliko važ Dr.Poppa zobna plomba je najboljša, kdor hoče sam zadela vati otlo zobe, s čimer se odstrani smrdljiva sapa. Dr. Popp-a zeljiščno milo se jo z velikim uspehom uvelo proti izpuščajem kožo vsuke vrsto hi je tudi posebno izvrstno za kopeli. ~^M| Arom. zobna pasta v kosih po 35 kr. Anatherin zobna pasta po gld. 1.22. Vegetabilični zobni prašek po 63 kr. Zobna plomba po gld. i. Zeljiščno milo po 30 kr. Pred kupovanjem ponarejene Anatherin zobne vode se izrecno svari, ker ima v sebi zdravju škodljive primesi, kakor je ana-(342—25) liza pokazala. Pismene naročbe izvršujejo se proti poštnemu povzetju. Giavna zaloga: Dunaj, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoezv, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso 1'etrieič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; «> Postojini: Fr. Baccarich, lekar; na Krškem: F. Uomches, lekar; R. Engelsborger, trgovina z galanterijskim blagom; t Idriji: J. VVartO, lokar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. limune, lekar; v Ajdovščini: M. Gtiglielrao, lokar; e Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. "VVacha, lekar; r Uadorljici: A. Rotilek, lekar; v Novem mestu: F. 1 laika. D. Ri.zoli, lekarja; A. Gustin. trgovina z galanterijskim blagom: r Kamniku: .1. Močnik, lekar; '• Tfci»ijcm: J Bnpreoht, lekar; v Cnmmlji: J. Bla-žek, lekar; v Vipavi: A. Lcban, lekar. Gozdni čuvaj ■■■fM^iiiiHli«' korpora- Htanovanje, drva in vzame se v službo od olje v Kamniku. Plač* na meaec 25 gld. nokai njive prosto. Zahteva se potrebna zmožnost in sposobnost za službovanje v hribih. (iu)4—2) Dosluženim vojakom se da prednost. Čas za prošnje do 1. svečana 188S. Upravništvo mešč. korporacije v Kamniku. 500 aaaaarite v elat^„ če Grolich-ova obrazna orerae (Ortan Grolich) ne odpravi vseh nečistostij koze, kakor: peg, OgfO, okorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Schminke). — Osna 60 kr. — Glavno razpošilialnico ima J. Groliob v Brnu (Moravsko). — V LJubljani ima zalogo Ed. Mahr, parfumčr. (741—6' I Hoks & Drops, I i meMe (meliseiice) i i in vse druge trgovinske j| in fine sladčice 4 i/.ll«. nji- FRANC ŠUMI, 1 Kongresni tr# št. 13 (pri Fischerji) ^ v Ljubljani. (785—17) EP J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenice, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prešičke, ptične črvioe, Bploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od fnželklne zalege no ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnioi pri J. AWIBEJL-u, 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albinu Slioarji, trgovcu na Dunajske) cesti št. i). Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. ^369 — 12) I_ £;'3wmyaMKr«ts?.r: • Najstarejše domače zdravilo je „konc. cvet za ude". povsod znan pod imenom (830—7) Klosterneuburški fluid za protin, Preiskan v kemičnih laboritnrj li za zdravstv^nopolicijsk« preiskave in je prodaja zavarovana z varstveno znamka. Cena > , flao. 50 kr., veliki flao. 1 gld. Razpošilja lekar A. H0FFMANN, Klosterneuburg. Za zavijanje in vozni list je plačuti pri poštnih pol Ijatvah 15 kr. posebe. — 1'rlMt.neKa nna v Ljubljani lekar J. Swiiliri«lerik fjvii^icl-ov ezov bil] z Min. Že sam rastlinski sok, katni teče i/, brezo, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka /.lian kot luijizvrstuejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kliničnim po-i|tom kot balzam, sadobi pa ču- I lo it učinek. Ako se namaže zvečer ž II i iiit obraz ali dtt'gl deli polti, ll<> Nt' i.v »Iru^i !» in ti«'/.na. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gubi' in ko- zave l ik0. P sobna proproga, močno lia/.i-, I ostanek 10 do 12 mi tr iv, alel. 8.50. Jiitc«zasitor, turški uzorec, — kompletni, gl«l. St.SO. Pregri n jalna garnitura, t I i! in pnstnljni i r.' :i ■ m >!i iz ril. i i-ao. i/, .im.-n;iu. :i.»o. Posteljne odeje zn zimo, i/, rouge . h oretona, elrgantiio prelite, a.—. liro/ n!v.i, 1 im (ii il..; •■. — Mlaiiiii|n«-ii. i metra dolg*, 1 gld. i. le Ua. no Ur. ICoiiJhB&i' Aabrabe, tožke baŠa, z '>arvaHtinii l>. . • i, 1HU cm. (lul^c, 13(1 cm. »iroko, In. rumeno 'J."»o. ,-"i'> Iv^ NETAS Zli pogtnljun iirovlol:«) (1 ko« UO I)u-li!ij«lcili TniloV), la. «1*1. «.—. Ua, gld. .-».so. ^.tlctc-C3-r SXdll zu postno no pr.'Vloko o ko. bo Dtt> unjnkili vatlov), La.gld. 7.SO« 11 ugld.».50. Mizni prti, platneni, v vseli barvah. 3 kom. 1 , »Id. i, 3 kom. 'V., 1. platneni, */4 v kvadrata, 6' komadov I.'2<>. Otirače, platti. damast, <> kom /. resuini g!. !.*:>. >. okraj k i gl. s SO. Doinuče platno, ti tiu bazo (29 vatlov) 1 kos 5 , gld.5.50, gld.4.20. SIFON za moiko in /.oiiiiko pazilo, 1 koa (30 vatiovi, 1». s;l. 5.50, Ha. %s\. j.50. <»L FORD, 3 najnovejši uzorec, l kos (29 H vatlov) «ld. -1.5«. ■ Proat^jevski barhant, 1 I kos { P \atlovi, bel ali rudeč gl. o. moder ah rujav k!« 5. G. TONNIES, toma za stroje I Ljubljani, zastopnik Giur/«a Ac Go. v Budimpešti, preskrbljuje dobro-znuriH trdolit*> » ni jitrni U*- II mju-i \\ ralzen -t iihle . eiliu«lre, Akrbee (Aufziige), vse Npurate, tr»nsuii*IJe in priprave im mline, Narisi in načrti naprav Ijaj o se po najnovejših skušnjah. Specijaliteta: TitakovrNtne i »K*? i« stro|« ta obdelovanje leHa. Preskrbuje hitro idoče parne **tr< Je in varnostne pnrue kotle. Tudi napravi j a pkiuove motorje. Zastopstvo Laui;en-u A. Wolf-» na Dututjl. In.d3.ciran.je jetrni ti. stroje^r, iijili predelovanje ■ Jam* l♦ om, ]>M( Vil «». V Budimpešti, Wienergasse 3 iu Schiffgasse 2; v G-radol, Albrechtgasse 3; v Ino-mostu, Bai nstrasse, Hotel „Goldenes Sehiff" ; v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via Si Nicolo 4; na Dunaji, L, Hohenstanfengasse 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogerske monarhijo nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pdle ter prospekte zastonj in vsprejemajo zavarovanja. Zastopstvo v IJiil>IJ;iiii, Šeleiiburgovc ulice št. 3, pri JOSIPU IMSOSi;\< -i. (8_19) R. DITMAR, c. kr. priv. tovarna za svetilnice na Dunaji. Petrolej ste svetilnice na j no vej s e konstrukcije, ki v svetlobi prekose vsakovrstne toliko slavljene svetilnice, i m m, v lastnih zalogah na II: iiiiji. v Gradci, Trstu, Pragi, Levovu, Budimpešti, Monakovem. Ilnoliiiu, .Milanti. Varšavi in Itomltaji in v vseh boljših prodajalnicali svetilk. Tovarne na Dunaji, III., Erdbergstrasse 23, iu v Varšavi, Chlodna 41. (874—10) Vsem, kateri zidajo ali popravljajo kako poslopj-, ali sploh potrebujejo železnim*, naj bode priporočena zaloga železja in vseh v to stroko spadajočih stvarij AN DR. DRDŠKOVIČ-a, poprej .EUtOK BTKKBEP, v JL^jiil>ljftiii, ^Vlossliii tro; &t. tO, kjer se dobivajo v velikem izboru in prav uizki ceni okovu za okna in vrata, štorje za štokodoranjo, drat in oveki, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, sklejni papir (l>achpapi>e) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezni deli. Zaloga pečij za leseno in premogovo kurjavo. 1'osebuo po nizki ceni dobivajo se stroji in orodja za poljedeljstvo, kakor mlatilnice, same ali z vlačilnikom (Gtipel), slamoreznice, čistilnice za žito (Trieur), brane in lepo in moćno narejena drevesa za oranje. (688—26) I J. Berner-ja in sinov | J?) deželna frf I naslaina, snlarna in zdravilišči jetarija K ^ v Slatini pri Rogatci na Štajerskem [ft IJ^ posebno priporoča (833_9) IN kateri vedno izdeluje v lzvratnej lut/.i, ki ga prodaja v I . j 111»1 j • n i gospod RUDOLF KIRBISCH, sladčičar na Kongresnem trgu. (Naročila na zunaj se točno izvrše.) j'ff »■■■MCTME«llJ»»ryil^ aVHHMBSSSSSSSSSJ Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi! 8 let sem bolehal tako silno za naduho, da sem že bil Sel v občno bolnico v Pragi, da bi ozdravel. Pa vsa prizadevanja zdravnikov bila so zaman. Zvedel sem za dr. Rosov balzam. Ko sem ga užival popolnem po predpisu 14 dnij, sem bil žo precej boljši, čez pet nusecev pa sera bil že popolnem dober. Da govorim resnico, lahko povprašate dra. SchUtze-ja ml., ki me je res prav po očetovsko zdravil, toda zaman. Nadejam se, da bode to zdravilo tudi drugim tako pomagalo, zategadelj priporočam vsem, ki imajo podobno bolezen, da naj se sami preverijo. Z velespoštovanjera Jan Ježek v Holleleh. Hitra in frntova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanja zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše tltmitave sredstva, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji ^vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-s>nega upliva je udaj gotovo in priznano ljudski* dimna ve sredstva postal in se bplošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Eazpošilja so na frankirane dopise na vse kraje proti'poštnemu povzetju svote. sW~ S-va-rjez^je I ~~W£ Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno «lr. Kosov xr. Kosov zdravilni l»»lzaniM Iz lekuriie K. Irugiier-ju, ..pri črueui orlu-*, v l»iii«i. Mt. II!.. na konci škatljice je pa na- tisnena zgoraj omenjena zakonito zavarovana varstvena znamka. — če ni \so popolnem tako, kakor je Zgoraj opisano, zraatrati bc mora vsak izdelek za ponarejon Tam se tudi dobi: Prazno domače mazilo Eoper bule, rane In vnetje vsake vrste. Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsako vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri iiohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izinašče-11 ji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično Mietje v kolenih, v rokuh, v ledji, če si kdo nogo Bpahne, zoper kurja očesa iu potne noge, pri razpokam h rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprto noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso guujico na-se in rano ozdravi. — TO mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte iu tekoče rano so morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. V žkiatljicah j*o S.i in ftf. (JU—18) BSalxuxii %tt ulio. Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno žo zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. vel). Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjnk. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".