
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018
2
Oglasi
Tema tedna:    
Poslavljajo se halogenke, 
zamenjale jih bodo LED žarnice  ........................... 4
Smooth band: 
Zmagovalec festivala Elvis  ...................................... 11
38. Zlata harmonika Ljubečne: 
V svojih kategorijah Podkrižnikova 
nepremagljiva, Kolenc drugi  .................................. 11
20. državno sekaško tekmovanje: 
Nazarčani tudi letos v vrhu  .................................... 12
Srečanje lučkih upokojencev:
S »traparijami« 
zdravili obiskovalce  .................................................... 22
Romanje k Mariji Zvezdi:
V Novo Štifto 
peš in z avtobusi  .......................................................... 23
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 35, 31. avgust 2018. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(PZ)
(MŠ)
Tudi kupovanje žarnic ni več enostavno
Na podlagi evropske direktive smo pred dese-
timi leti začeli žarnice z žarilno nitko zamenjeva-
ti z varčnejšimi halogenskimi žarnicami. Praksa je 
pokazala, da halogenske žarnice niti niso tako ze-
lo varčne, prihranek v primerjavi z navadnimi žar-
nicami naj bi bil le okoli deset odstotkov. Zdaj nam 
evropska komisija nalaga, da s 1. septembrom ha-
logenke začnemo zamenjevati z LED žarnicami.
Nakup žarnice z žarilno nitko je bil zelo enosta-
ven. Izbral si 40-, 60-, 75- ali 100-vatno žarnico in se 
odpravil domov. Pri varčnih fluorescentnih sijalkah 
je bilo treba malce več preračunavati, a je bil nji-
hov glavni podatek še vedno moč v vatih. Ko kupu-
jemo LED žarnice, je najbolje, da pozabimo na moč 
v vatih in se osredotočimo na svetlobno moč ozi-
roma svetlobni tok, ki se meri v lumnih, pomemb-
na podatka pa sta tudi barva svetlobe, ki se meri v 
kelvinih, in kot svetilnosti.
Koliko lumnov pa potrebujemo za osvetlitev v 
naših domovih? Strokovnjaki priporočajo v spal-
nicah okoli 150 lumnov na kvadratni meter, v ku-
hinjah 210 lumnov na kvadratni meter, v kleti bo 
dovolj 100 lumnov na kvadratni meter. Za primer-
javo: klasična žarnica moči 40 vatov oddaja prib-
ližno 450 lumnov, 60-vatna žarnica približno 800 
lumnov, 75-vatna 1.100 lumnov, 100-vatna pa 1.600 
lumnov.
LED svetila imajo zelo širok spekter barve svet-
lobe. Topla bela oziroma rumenkasta barva, ki je 
primerna za osvetlitev kuhinj, dnevnih sob in spal-
nic, ima vrednost od 2.700 do 3.000 kelvinov. Nev-
tralna bela svetloba, ki je enakovredna dnevni 
svetlobi in je primerna za pisarne in delavnice, ima 
okrog 4.500 kelvinov, hladna bela barva, ki je pri-
merna za delovne prostore, kjer potrebujemo izra-
zito dobro vidljivost, pa tudi za kopalnice, hodnike 
in terase, pa ima okoli 6.000 kelvinov.
Pri žarnici z žarilno nitko je kot svetilnosti 360 
stopinj. LED žarnice imajo najpogosteje kot sve-
tilnosti med 60 in 120 stopinjami. Sijalka z manj-
šim kotom je priporočljiva za osvetlitev pisalne ali 
jedilne mize oziroma delovne površine, tista z ve-
čjim kotom pa je primerna za osvetlitev celotne-
ga prostora. 
Življenjska doba LED žarnic dosega 50 tisoč ur, 
kar je več kot dvanajst let, če predvidevamo, da bi 
žarnica svetila vsak dan pol dneva. V tem času bi 
v primerjavi z varčnimi fluorescentnimi žarnicami 
porabili 57 odstotkov manj električne energije, v 
primerjavi z žarnicami z žarilno nitko pa 90 odstot-
kov manj električne energije. Prednost LED žar-
nic je tudi v tem, da takoj zasvetijo s polno močjo, 
ne vsebujejo strupenih snovi, možno jih je v celo-
ti reciklirati, niso občutljive na vlago in nizke tem-
perature ter oddajajo veliko manj toplote kot os-
tala svetila. In še nasvet: ne zamenjajte vseh žar-
nic naenkrat. Najprej kupite eno LED žarnico, z njo 
zamenjajte staro in videli boste, ali ustreza vašim 
željam. 
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018
4
Naša anketa
Tema tedna, Anketa
Bomo z LED sijalkami privarčevali?
Skoraj stoletje in pol smo si svetili z navadnimi žarnicami. Te so 
po direktivi Evropske unije pred desetimi leti zamenjali s halogen-
kami. Slednje so bile sicer varčnejše, a potrošniki niso toliko pri-
varčevali, kot je bilo predvideno. Po desetih letih njihove uporabe 
se tudi te žarnice danes umikajo s polic. Zamenjala jih bodo LED 
svetila. Ta so trajnejša, ob večji svetilnosti pa porabijo manj elek-
trike. Kaj menijo o tem Zgornjesavinjčani?
Silva Prislan, Radmirje
Do sedaj sem nekako uspevala priti še do sta-
rih žarnic. Varčne žarnice mi namreč niso všeč. 
Stare žarnice imajo bolj toplo svetlobo in zdijo se 
mi prijaznejše prostoru. LED žarnice so zelo dra-
ge, a je zato njihova življenjska doba zelo dolga. 
Roman Prepadnik, Luče
Stare žarnice so bile kar uporabne. Edina nji-
hova napaka je bila pogosta pregorelost. Ampak 
si jo zamenjal, pa je šlo. Halogenke imamo se-
daj povsod in starih žarnic ne pogrešam. Kakšen 
je izkoristek oziroma prihranek, težko rečem. Na 
položnici se nam pri plačilu ni nič poznalo. Nove 
LED sijalke bom ocenjeval v prihodnosti, ko jih 
preizkusim. Težko rečem, ali se bo finančni vložek v njih povrnil v obliki 
privarčevane električne energije. 
Drago Poličnik, Spodnja Rečica
LED žarnice so zelo dobra pridobitev. So 
varčne, svetloba je lepša in ni nobene nevarnos-
ti za požar, so hladne. V preteklosti so se namreč 
žarnice z žarilno nitko zelo pregrele in prihajalo 
je do kratkega stika in neredko tudi do požarov. 
Suzana Časl, Nazarje
Stare žarnice na nitko so rade hitro pregore-
le že ob vsakem manjšem tresljaju ali kaki dru-
gi spremembi. Dobra lastnost teh žarnic je bila, 
da so dajale lepo naravno svetlobo, ob kateri smo 
se dobro počutili. Varčne žarnice mi že od same-
ga začetka »ne sedejo«, so precej okorne, velike 
in zaradi vsebovanja živega srebra precej škodlji-
ve in ob razbitju nevarne za naše zdravje. Obenem oddajajo čudno ume-
tno svetlobo, ki me moti tako pri branju kot pri drobnem ročnem delu. Pri 
nas doma imamo v gospodinjstvu največ halogenih žarnic. Nekaj je tudi 
varčevalnih, LED svetila pa so delno v kuhinji, kopalnicah in sanitarijah.
Albina Rajter, Šmihel
Novosti pri žarnicah so res dobrodošle, ker 
včasih, ko si jih zamenjal, so v trenutku odpove-
dale, pa tudi pogosto jih je bilo treba menjati. Sta-
rih ne uporabljamo več, imamo LED žarnice. So 
veliko bolj varčne, kot so bile stare, in tudi veli-
ko dlje gorijo.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
POSLAVLJAJO SE HALOGENKE, ZAMENJALE JIH BODO LED ŽARNICE
Počasi na trgovskih policah in v naših domovih le še 
varčnejša LED svetila
Halogenske so zamenjale navadne žarnice, od sobote dalje pa 
se moramo posloviti od halogenskih, saj jih bodo zamenjala LED 
svetila. (Foto: IS)
Z jutrišnjim dnem, 1. septem-
brom, se moramo Evropejci poslo-
viti od halogenskih žarnic in jih za-
menjati z LED svetili. Evropska ko-
misija je namreč odredila opusti-
tev njihove uporabe, bodo pa halo-
genke v prodaji še vse do razpro-
daje zalog. Za njihovo opustitev se 
je komisija odločila na podlagi po-
datka, da so le za deset odstotkov 
varčnejše od navadnih žarnic z ža-
rilno nitko, ki smo jih bili primora-
ni opustiti pred približno desetimi 
leti, prav tako zaradi evropske di-
rektive.
OD 1. SEPTEMBRA BOLJ »ZELENI« 
PRI OSVETLITVI DOMOV
Na trgu tako ostajajo le LED 
žarnice, ki so sicer izmed vseh 
najdražje, vendar imajo tudi naj-
daljšo življenjsko dobo. Medtem 
ko halogenske žarnice lahko sve-
tijo približno dve leti, LED svetila 
delujejo tudi do 30 let. In kar je 
najbolj pomembno z vidika skrbi 
za naš planet, ob tem porabi-
jo kar 80 odstotkov manj energi-
je kot navadne žarnice. V številnih 
gospodinjstvih bomo tako morali 
počasi zamenjati kar precej halo-
genk, te so kljub veliki izbiri različ-
nih LED svetil še vedno zelo raz-
širjene. Halogenske žarnice bo-
do sicer še vedno ostale v upora-
bi v pečicah in kuhinjskih napah, 
saj za te še ne obstaja varčnejša 
zamenjava.
DOBER NAKUP LE S 
POZNAVANJEM OSNOVNIH 
POJMOV LED TEHNOLOGIJE
Strokovnjaki potrjujejo, da LED 
tehnologija najbolj učinkovito pre-
vaja električno energijo v svetlo-
bo. Kljub temu je zaradi velike izbi-
re LED žarnic pred nakupom dob-
ro poznati nekaj dejstev o njih in si 
tako olajšati nakup. Kot so pred ča-
som zapisali na spletni strani Zve-
ze potrošnikov Slovenije, je pred 
nakupom LED žarnice dobro vede-
ti, kaj pomenijo pojmi, kot so: šte-
vilo lumnov, barvna temperatura 
in indeks barvne vernosti oziroma 
faktorja CRI (barva svetlobe). 
Po njihovem nasvetu je treba 
LED žarnice kupovati namensko, 
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018 5
Tema tedna, Aktualno
80 %
manj energije porabijo LED 
svetila od navadnih žarnic z 
žarilno nitko.
za točno določen prostor, pri tem 
je pomemben indeks CRI. Indeks 
CRI nad 80 je priporočljiv za bival-
ne prostore, torej kuhinjo in dnev-
no sobo. Za ostale prostore, kot so 
hodniki, shrambe, tudi spalnice, je 
lahko CRI nižji, s tem je LED žarni-
ca tudi cenejša. Sicer pa je lumen 
(lm) tista merska enota, na podla-
gi katere je najbolje med sabo pri-
merjati LED žarnice in hkrati naj-
pomembnejši kriterij pri njihovem 
nakupu. Lumni so namreč merska 
enota za svetilnost žarnice, ki nam 
pove, kakšno količino svetlobe bo-
mo pridobili z žarnico.
NALOŽBA, KI SE Z LETI 
ZAGOTOVO OBRESTUJE
Uporabnike pogosto zmoti tu-
di hladna svetloba, ki jo ustvarjajo 
nekatere LED žarnice. V dobro za-
loženih trgovinah je mogoče kupi-
ti LED žarnice v topli ali hladni be-
li svetlobi. Pomembna je tudi njiho-
va oblika in velikost, saj je od tega 
odvisno razlivanje svetlobe po pro-
storu. Poznavalci potrošnikom na 
srce polagajo še eno stvar. Pri upo-
rabi LED žarnic ni realno pričako-
vati, da bomo v letu dni privarče-
vali relevantno vsoto denarja. Gre 
bolj za nakup v smislu naložbe, ki 
bo svoje prednosti (tudi pri privar-
čevanem denarju) pokazala sča-
soma, v teku nekaj let.
Tatiana Golob
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA
Z novo naložbo v hlev do večjih rejskih zmogljivosti
Prejšnji teden so v sadovnjakih 
Kmetijske zadruge Šaleška dolina 
na Turnu pri Velenju začeli s pobira-
njem najzgodnejših sort jabolk, kot 
sta gala in elstar. Direktor Ivan Drev 
pravi, da bo letina dobra. Nekaj pri-
delka je sicer oklestila toča, a zaradi 
obilnega števila plodov škoda ni bi-
la prevelika, saj bi te drugače mora-
li redčiti. Sicer pa kar nekaj površin 
varuje protitočna mreža. Neugodne 
vremenske razmere so krojile pride-
lavo krme, kljub temu v zadrugi širi-
jo lastno prirejo govedi.
ODSLEJ TUDI EKOLOŠKA 
JABOLKA
»Naša želja je, da slovenskemu 
kupcu ponudimo čim bolj kakovo-
stna jabolka, zato smo letos poleg 
integrirane pridelave pričeli s pro-
izvodnjo jabolk na ekološki način. 
Imamo 2 hektara takih nasadov, je-
seni bomo zasadili še dodatni hek-
tar. Ekološka proizvodna linija mo-
ra biti povsem ločena od ostale, 
zato smo napravili povsem ločeno 
hladilnico in prilagodili ostalo teh-
nologijo,« pove direktor Drev.
PRIZNANJA POTRJUJEJO VISOKO 
KAKOVOST
V močni konkurenci na trgu in 
ob dobri letini bo na področju tr-
ženja potrebnih kar nekaj napo-
rov, da bodo ta jabolka prodana, 
se zavedajo v zadrugi. Na Turnu 
je v okviru javnega zavoda, ki ga 
je ustanovila zadruga, zaposlenih 
nekaj ljudi tudi v predelavi jabolk. 
Tako za jabolčne krhlje kot jabolč-
ni čips različnih okusov pobirajo 
številna priznanja, to velja tudi za 
njihov jabolčni sok. Letos so za ja-
bolčni sok z aronijo že drugič osvo-
jili veliko zlato medaljo na Agri.
V PRIHODNJE ŠE ČEŠNJE IN 
HRUŠKE 
Tako v predelavi kot v doda-
tni ponudbi sadja še vidijo mož-
nost za širitev pridelave in prede-
lave. V prihodnjem letu načrtujejo 
pridobiti dodatne 4 hektare zem-
ljišča, na katerem bi na ekološki 
način pričeli pridelovati poleg ja-
bolk še hruške in češnje. »Čeprav 
je taka proizvodnja zahtevnejša in 
dražja, bomo v nekaj letih sloven-
skemu potrošniku lahko ponudili 
domače sadje najvišje kakovosti,« 
razlaga Drev.
VREME OKLESTILO PRIDELEK 
KRME 
Na področju pridelave krme je 
bilo leto za kmete zelo zahtevno. 
Od sredine maja do 20. julija skoraj 
ni bilo dneva brez dežja in spravi-
lo krme, zlasti baliranje, je bilo zelo 
otežkočeno oziroma marsikje pov-
sem nemogoče. Zato bo potrebno 
h krmi letos dodatno dokupovati 
koruzo in močna krmila za izbolj-
šanje krmnih obrokov živini.
AJDOVA MOKA IZPOD 
KOZOLCA
Precejšen del lastnih in najetih 
pridelovalnih površin tako v Ša-
leški kot v Zgornji Savinjski dolini 
imajo posejanih s koruzo in ajdo, 
ki kažeta zelo dobro. Zlasti ajde 
so veseli tudi čebelarji, saj čebe-
lam v manj obilnem obdobju nu-
di dragocen vir paše. V zadrugi so 
se dogovorili z mlinarjem iz Raven 
pri Šoštanju, da bo zanje prede-
lal ajdovo zrnje v moko. Z njo bo-
do še obogatili ponudbo izpod ko-
zolca, kjer so v zadružnih trgovi-
nah kupcem na voljo posebno ka-
kovostni izdelki. 
NALOŽBA V NOV HLEV
V Ravnah pri Šoštanju so v 
lastnem hlevu redili pitance, a to 
rejo sedaj selijo v Šmartno ob Pa-
ki, kjer so prav tako že imeli hlev 
in prirejo govedi. Hlev v Ravnah 
so prodali, saj je veliko bolj eko-
nomično imeti prirejo živine na 
eni lokaciji. To proizvodnjo bodo 
še letos jeseni precej razširili, za-
to svoj hlev v Šmartnem ob Paki 
sedaj dograjujejo. Trenutno imajo 
tam 160 glav živine, po dokončani 
investiciji pa bodo to število pod-
vojili. Način reje je z visokim na-
stiljem prilagojen dobremu poču-
tju živali, kasneje pa nameravajo 
ta nastilj kompostirati in prodaja-
ti kot gnojilo. 
Tudi na drugih področjih jim na-
črtov ne primanjkuje. Kot pravi 
Ivan Drev, si v bodoče želijo s svo-
jim uspešnim programom ekolo-
škega mesa prodreti tudi na trge 
zunaj Slovenije. 
Marija Lebar
Površine sadovnjaka, ki jih pokrivajo protitočne mreže, bodo še 
širili. (Fotodokumentacija KZŠD)
160 glav živine
imajo v hlevu v Šmartnem 
ob Paki, kar nameravajo 
podvojiti.
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018
6
Intervju
ŽUPAN OBČINE MOZIRJE IVAN SUHOVERŠNIK
»Želim si, da postane Mozirje 
kraj, kjer bodo občani zadovoljni, 
investitorji pa bodo v njem videli 
svojo priložnost«
Ivan Suhoveršnik končuje svoj če-
trti županski mandat in bo letos kan-
didiral petič. Številni pripravljeni 
projekti čakajo na izvedbo in dela 
jim ne bo manjkalo. Veliko projektov 
je odvisnih od evropskih sredstev, na 
katera računajo. Zato si želi, da bi ga 
občani še enkrat podprli in da Mozir-
je spremenijo v še lepši in bolj ure-
jen kraj.
- Kolikšen del proračuna ste v zadnjih letih 
namenili za investicije?
Za investicije vsako leto namenimo veliko 
sredstev, v povprečju več kot 40 odstotkov pro-
računa oziroma, kolikor pač gre poleg ostalih 
obveznosti občine. V tem mandatu se je zgra-
dilo krožišče pri avtobusni postaji, kjer je bil de-
lež občine kar velik. Čistilna naprava je projekt 
treh občin, a tudi tu nosimo večinski delež in-
vesticije. 
Pri čistilni napravi smo računali na evrop-
ska sredstva, a žal nismo prišli do njih, nekaj 
pa bomo dobili povrnjeno v prihodnjem letu iz 
sredstev kohezije. Uredili smo cesto proti Lepi 
Njivi, plazove, tudi pri poplavni varnosti pokriva-
mo del stroškov.
- Že dalj časa se trudite tudi za ureditev 
krožišča pri osnovni šoli in na regionalni 
cesti v Ljubiji, kjer je odsek za Velenje. Kdaj 
bosta ti dve krožišči na vrsti?
Trenutno je pripravljena projektna dokumen-
tacija za krožišče pri šoli, izvedba je planirana za 
prihodnje leto. Tudi za krožišče pri gorenjskem 
klancu je dokumentacija pripravljena, tam na-
ših stroškov ne bo veliko, saj za regionalne ces-
te skrbi država. Navezave z regionalnimi cesta-
mi bodo s tema dvema projektoma urejene. De-
la na Šmihelski cesti se tudi izvajajo, zaključena 
pa bodo še letos.
- Skupaj z Občino Ljubno vam je uspelo na 
razpisu LAS pridobiti sredstva za turistično 
informacijski center – TIC. 
Zelo dobrodošel bo TIC, že leta je v planu in 
končno imamo odobrena sredstva zanj pre-
ko razpisa LAS. V projektu sodelujemo z Obči-
no Ljubno. V izvedbo bomo šli že letos, projekt 
pa bo dokončan prihodnje leto ob občinskem 
prazniku. Umestitev je primerna, ob avtobusni 
postaji, poleg bo polnilnica za električne avto-
mobile in kolesa, opravili smo tudi že razgovor 
z upraviteljem TIC-a. To je zelo pomembno, saj 
bo TIC in oseba v njem funkcionirala v dobro ce-
lotne doline.
- V Mozirju in okolici je precej znanih in za-
nimivih turističnih točk. Kaj pa še manjka za 
večji turistični obisk?
Ena od teh je Gozdna šola, ki je na čudoviti lo-
kaciji, lastniki, Športna unija Slovenije pa pros-
tora ne uredi, niti ga ne da v najem interesen-
tom. Na sosednji lokaciji se lastnik zemljišča za-
nima za gradnjo kampa, Športna unija pa nima 
interesa, da bi stopila zraven in bi skupaj lahko 
ustvarila lep športni kotiček ali kamp. 
Golte in Mozirski gaj sta točki, ki privabljata 
veliko ljudi. Tudi zasebni lastniki se trudijo za ra-
zvoj turizma, to se vidi po turistični taksi. Manj-
ka nam dober hotel, nujno potrebne pa so pove-
zave s celotno dolino. Naloga upravljavca v TIC-
-u bo tudi to.
- Kakšno je v občini stanje na področju 
protipoplavne varnosti in saniranja plazov, 
ki se pojavljajo po vsakem večjem neurju?
Izvajanje protipoplavne varnosti je v teku. Le-
tos naj bi sanirali Delejev jez. Levi breg Savinje 
v Lokah gor gledano je tudi v planu za ureditev 
in čiščenje proda iz Savinje. Ker letos sredstev 
v proračunu nimamo, bomo morali za čiščenje 
proda planirati nekaj sredstev v prihodnjem le-
tu. Glede poplavne varnosti je bilo v Mozirju v 
zadnjih letih narejenega veliko. Jez v Lokah, dela 
na Trnavi in Mozirnici ter Ljubijski graben, pov-
sod je bilo veliko narejenega, občina pa je pri 
vseh projektih tudi del stroškov sofinancirala.
Zelo nujno je tudi urejanje plazov, na pokopa-
lišču sta že bila dva posega zgoraj in spodaj, na 
zahodni strani pa je tudi zelo plazovito. Sanaci-
ja je vredna okrog 300 tisoč evrov, pripraviti pa 
moramo vso dokumentacijo za ureditev le-tega. 
Z deli bomo začeli že letos.
- Po nekaj letih dogovarjanja, ali bi kupi-
li prostore za Osrednjo knjižnico Mozirje ali 
povečali obstoječo, je občinski svet pred 
kratkim potrdil idejni projekt za povečanje 
obstoječe knjižnice.
Prostore knjižnice bomo povečali, tako da na-
kup prostorov sedaj odpade. Dobili smo soglas-
je Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slove-
nije za prizidek k sedanjim prostorom. Pod do-
ločenimi pogoji so dali dovoljenje in v sodelova-
nju z njimi je nastal idejni projekt, ki ga je občin-
ski svet potrdil. Pridobili bomo okrog 900 kva-
dratnih metrov v treh nadstropjih. 
V zgornjem nadstropju bodo prostori name-
njeni Kulturnemu društvu Godba Zgornje Sa-
vinjske doline, v pritličju se bodo povečali pro-
stori knjižnice, v kleti pa bodo muzejske zbir-
Ivan Suhoveršnik: »Zadolženost smo zelo 
zmanjšali. Trenutno smo na prebivalca 
zadolženi za 450 evrov, v najtežjih časih pa 
smo bili blizu tisočaka.« (Foto: ŠMS)
»Letos smo praznovali 700-letnico 
trških pravic. Lep celodnevni dogo-
dek v mesecu juniju je privabil šte-
vilne obiskovalce, tako polnega trga 
se ne spomnim že leta. V septembru 
bomo še enkrat proslavili obletnico 
v športni dvorani.«
»Širitev zdravstvene postaje v Na-
zarjah je zahtevna zadeva. Nekaj se 
govori, da naj bi se stavba, kjer so se-
daj ambulante, podrla in zgradila nova 
zaradi potresne varnosti.«
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018 7
Intervju, Gospodarstvo
ke, Videčnikova zbirka, čitalnica in domoznan-
ska zbirka. Gradnja bo delno lesena, saj tako 
lahko kandidiramo za sredstva na razpisu EKO 
sklada. V dveh letih bi lahko izvedli projekt, je 
pa to stvar občinskega sveta, ki mora sredstva 
v proračunu odobriti. Kulturni dom bi potem res 
postal kulturni dom, kjer bo prostor za vse zvr-
sti kulture. 
- Tudi osnovna šola se sooča s prostorsko 
stisko knjižnice. Kako boste rešili to težavo?
Šola ima potrebe po večji knjižnici. Razumem, 
da si zelo želijo večnamenski prostor spremeni-
ti v knjižnico. Svetnikom to ni bilo najbolj všeč, 
saj so vsi primerni prostori v Mozirju v jesensko-
-zimskem času zasedeni s športnimi dejav-
nostmi in večnamenski prostor v šoli pride ze-
lo prav. Padla je ideja, da bi na povezavi med šo-
lo in športno dvorano zgradili prostor za knjižni-
co. Računamo na novo vlado, da bo zagotavlja-
la sredstva za knjižnice, potem bo projekt lažje 
stekel. Najprej pa je na vrsti splošna knjižnica.
- Občinski svet vas je vseskozi opozarjal 
na preveliko zadolženost, se je pa ta v zad-
njem obdobju zmanjšala. Kakšni so bili ukre-
pi za to?
Zadolženost smo zelo zmanjšali. Trenutno smo 
na prebivalca zadolženi za 450 evrov, v najtežjih 
časih pa smo bili blizu tisočaka. Finančno stanje 
se nam je kar popravilo, smo nekako v sloven-
skem povprečju. Posledica velikih in nujnih inve-
sticij nas je pripeljala v nezavidljivo stanje. 
V preteklem letu smo vzeli kredit, s katerim 
smo poplačali vse prejšnje in tudi nekaj dobavi-
teljev. Odplačilo tega kredita je ugodnejše, tudi 
obresti so manjše, in to se pozna na finančnem 
stanju občine. 
- Kakšno pa je sodelovanje z občinskim 
svetom?
Sodelovanje z občinskim svetom ni bilo pro-
blematično. Glede knjižnice smo imeli večkrat 
dolge razprave, ampak sedaj smo sklepčni. God-
ba namreč nima dovolj prostorov in nekako smo 
jim morali omogočiti delovanje. Kakšnih »špeti-
rov« s člani občinskega sveta ni bilo. Takoj po 
volitvah so nekateri menili, da bi se dalo nare-
diti še kaj več, ampak so se kmalu soočili z re-
alnostjo in proračunom ter sredstvi, ki ostane-
jo za investicije.
- Dolgo ste si prizadevali, da bi Mozirje do-
bilo zdravnika v javni mreži. Kaže, da vam je 
le uspelo.
V Mozirju smo veseli, da pri nas ostaja mlada 
zdravnica, ki že dela. Trenutno je še specializant-
ka, a bo v prihodnjem letu lahko delala samos-
tojno. Verjamem, da bo pridobila dovolj pacien-
tov in da bo v Mozirju zadovoljna.
- Veliko finančno breme za zgornjesavinj-
ske občine predstavlja prizidek k nazarski 
zdravstveni postaji.
Širitev zdravstvene postaje v Nazarjah je zah-
tevna zadeva. Nekaj se govori, da naj bi se stav-
ba, kjer so sedaj ambulante, podrla in zgradila 
nova zaradi potresne varnosti. Vse skupaj pa je 
povezano s financami. Začeli smo s stroškom 
1,5 milijona evrov, sedaj smo že na petih milijo-
nih, občine pa takšnega stroška ne bomo zmog-
le. Treba bo doreči, kaj se potrebuje nujno in kaj 
ne, ter pridobiti sredstva s strani države, Evro-
pe, EKO sklada … 
Vsi župani se zavedamo, da bo treba sofi-
nancirati gradnjo, ampak v tako velikih zne-
skih pa ne. Preudarno se bo treba odločiti, ka-
ko nadaljevati. Zdravstvo je pomembno za vse. 
Je na splošno v krizi, potrebne pa bodo reforme 
na vseh področjih in pomoč vsem, ne le velikim 
ustanovam.
- Letos Mozirje praznuje okroglo obletni-
co, ki ste jo lepo proslavili.
Letos smo praznovali 700-letnico trških pra-
vic. Lep celodnevni dogodek v mesecu juniju je 
privabil številne obiskovalce, tako polnega trga 
se ne spomnim že leta. V septembru bomo še 
enkrat proslavili obletnico v športni dvorani.
Leta 1318 je bila v trgu Mozirje spisana listi-
na, kar pomeni, da je bilo Mozirje takrat že trg. 
Točno ne vemo vseh letnic zaradi požara, ki je 
uničil listine. Na osnovi dosegljivih pisnih vi-
rov smo zato letos proslavili in več pozornos-
ti posvetili kraju. Kar nekaj dogodkov je, ki so v 
Mozirju prepoznavni, toda okrogle obletnice so 
priložnost, da se srečamo na trgu. Potovke so 
pripravile prijeten dan, ki so ga polepšali god-
beniki, ansambel Štajerskih 7 in Franci Podbre-
žnik – Solčavski. 
- Kaj si želite še postoriti v Mozirju, kakšen 
kraj si želite?
Rad bi, da bi Mozirje uredili v res prijeten kraj 
za občane. Da se uredi infrastruktura in da pri-
dejo investitorji, ki bodo v kraju videli možnost 
in priložnost. Urejena mora biti zunanjost, po-
membna je tudi povezanost in enotnost, in to ne 
le v občini, temveč v celotni dolini. Želim si tu-
di, da bi nova vlada malo bolj gledala na manj-
še občine. 
ŠMS
»Trenutno je pripravljena projektna 
dokumentacija za krožišče pri šoli, iz-
vedba je planirana za prihodnje leto. 
Tudi za krožišče pri gorenjskem klan-
cu je dokumentacija pripravljena … 
/…/ Dela na Šmihelski cesti se tudi iz-
vajajo, zaključena pa bodo še letos.«
»Tudi zasebni lastniki se trudijo za 
razvoj turizma, to se vidi po turistični 
taksi. Manjka nam dober hotel, nuj-
no potrebne pa so povezave s celot-
no dolino.«
»Prostore knjižnice bomo povečali, 
tako da nakup prostorov sedaj odpa-
de. /.../ Pridobili bomo okrog 900 kva-
dratnih metrov v treh nadstropjih.«
»V tem mandatu se je zgradilo 
krožišče pri avtobusni postaji, kjer 
je bil delež občine kar velik. Čistil-
na naprava je projekt treh občin, a 
tudi tu nosimo večinski delež inve-
sticije.«
V reklamnem video spotu tudi 
Logarska dolina
Prestižni avto na prestižni lokaciji: 
Mercedes Benz AMG S 63 med vožnjo po 
Logarski dolini. 
Po tem, ko je Slovenija oziroma njena nacio-
nalna turistična organizacija STO prejela ugle-
dno nagrado za spodbujanje razvoja trajnostne-
ga turizma, ki jo podeljuje National Geographic 
Society, ji je posredno priznanje izrekel tudi pro-
izvajalec avtomobilov Mercedes Benz, ki je re-
klamni video spot za novi prestižni model AMG 
S 63 posnel prav pri nas. 
Poleg izjemno atraktivnih aero posnetkov 
Bleda, Pirana, Predjamskega gradu ter še neka-
terih destinacij je mogoče videti tudi nekaj lepih 
kadrov, ki so bili posneti v Logarski dolini. Video 
spot je objavljen na portalu YouTube: https://
www.youtube.com/watch?v=iUyHn TKCnZA
KF
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018
8
Iz občin, Gospodarstvo, Kultura
OBČINA LUČE 
Najprej rušitev stare telovadnice, nato izgradnja centra
Pred gradnjo so začeli z 
odstranitvijo obstoječe 
telovadnice. 
(Fotodokumentacija Občine Luče)
V začetku tega tedna je izbra-
ni izvajalec Dema Plus iz Ljublja-
ne začel z rušitvenimi deli na lo-
kaciji, kjer bo kasneje zgrajen 
Športni center Luče. Zrušili so 
objekt dosedanje telovadnice. Ta 
se drži šolske stavbe, zato je bilo 
potrebno pohiteti, da z deli ne bi 
ovirali pouka, ki se prične v po-
nedeljek.
Takoj potem bodo zakopali stro-
ji za pripravo temeljev športnega 
centra. Ta naj bi v skladu z rokovni-
kom in pogodbo bil gotov do konca 
letošnjega leta. Največja investici-
ja v občini Luče v zadnjih letih bo 
sofinancirana z denarjem šolskega 
ministrstva in EKO sklada, večino 
sredstev pa bo iz občinskega pro-
računa, kjer so potrebni denar, to je 
okoli dva milijona, namensko prih-
ranili v več letih.
Marija Lebar
STRMEC
Območje plazu je sanirano
Več zahtevnih gradbenih posegov je bilo treba za sanacijo in 
umiritev območja plazu. (Fotodokumentacija Občina Luče)
Občina Luče je v sklop letošnjih 
investicij uvrstila sanacijo manjše-
ga plazu v Strmcu, ki se je sprožil 
lani aprila. Dela so bila zaključena 
konec prejšnjega meseca, izvajalo 
pa jih je podjetje GM Hercog iz La-
škega.
V hudem neurju, ki je našo doli-
no prizadelo 28. aprila 2017 , se je na 
javni poti Mohor-Dortičnik v Strm-
cu pod cesto sprožil manjši plaz. S 
tem je bila ogrožena občinska ces-
ta. V bližini je stanovanjska hiša, ki 
ji sicer plaz neposredno ni grozil, je 
pa bila ogrožena hišna kanalizaci-
ja in troprekatna greznica, ki je bila 
pri tem poškodovana. 
Sama sanacija plazečega ob-
močja je obsegala namestitev ar-
miranobetonskih pilotov v globino 
okoli 7 metrov, na pilotih je armira-
nobetonska greda, na tej gredi pa 
so nato naredili še škarpo v izved-
bi kamen-beton. Popravljena je bi-
la hišna kanalizacija in greznica, 
napravljeno je bilo še ustrezno od-
vodnjavanje območja. Celotna sa-
nacija je ocenjena na okoli 16.500 
evrov. 
Marija Lebar
GLASBENI KONCERT PRIFARSKIH MUZIKANTOV
Priljubljeni Prifarci v Lučah ponovno navdušili občinstvo
Prifarski muzikanti so v 
Lučah nastopil že drugič. 
(Fotodokumentacija Občine Luče) 
Med dogodke v okviru Lučke-
ga dne, ki bo prihodnje leto obe-
ležil abrahama, sodi vsakoletni 
glasbeni dogodek, ki ga pripravi-
jo po slavnostni seji. Letos so bi-
li glasbeni gostje Prifarski muzi-
kanti. Ti so ob podobni priložnos-
ti v Lučah zabavali občinstvo že 
leta 2010.
Tokrat so nastopili pod pri-
reditvenim šotorom, kjer se je 
zbralo številno občinstvo, ki je 
lahko prisluhnilo pestremu pro-
gramu. Tako so bile na sporedu 
avtorske skladbe ansambla, slo-
venske narodne in popularne pe-
smi, črnske duhovne, dalmatin-
ske in tudi pesmi iz drugih de-
žel. Koncert, ki je trajal več kot 
dve uri, je spremljalo razigrano 
občinstvo, ki je Prifarcem poma-
galo pri petju in jih nagrajevalo z 
bučnimi aplavzi.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018 9
Gospodarstvo
TRGOVINA IN PORTAL Z ZDRAVO PREHRANO MALINCA
Mlade podjetnice svojo zgodbo ponesle v širni svet
Več kot pet let nazaj sta mla-
di dekleti Nastja Kramer iz Lepe 
Njive in Andreja Stopar iz Mozir-
ja pričeli z razvojem podjetja Ma-
linca, ki ljudi osvešča o zdravem 
načinu življenja. Z leti se je v ekipo 
poleg Nastje in Andreje vključilo še 
pet deklet, ki so zadolžena za raz-
lična področja. Ideja Malince se je 
iz spletne trgovine pri nas razširi-
la v svet, svoje produkte prodajajo 
tudi v vseh poslovalnicah drogerij 
DM, dekletom pa je uspelo odpreti 
tudi fizično trgovino v Velenju.
LJUDEM ŽELIJO PRIBLIŽATI 
ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA
Po besedah Nastje Kramer naj-
več pozornosti v Malinci posveča-
jo kvaliteti izdelkov, saj želijo stran-
kam ponuditi le najboljše. Skozi 
njihove izdelke, skrbno pripravlje-
ne recepte in bloge želijo ljudem 
približati zdrav življenjski slog. Si-
cer poleg receptov, nasvetov in 
brezplačnega svetovanja ponujajo 
preko šeststo izdelkov, kamor so-
dijo ekološko pridelani prehranski 
izdelki in naravna kozmetika. Ma-
linca uspešno sodeluje tudi s slo-
venskimi kmetijami in blagovnimi 
znamkami. 
PODPIRAJO DOMAČE 
PODJETNIKE IN PROIZVAJALCE
»Sodelujemo z več kot 20 raz-
ličnimi slovenskimi blagovni-
mi znamkami in kmetijami. Po-
membno se mi zdi, da podpiramo 
domače podjetnike in proizvajalce, 
saj imamo v Sloveniji res kvalitetno 
hrano, še posebej to, ki je pridela-
na po smernicah ekološke pridela-
ve. Trudimo se, da bi bilo čim več 
izdelkov lokalnih, čeprav vse žal ni 
mogoče, saj določene rastline ne 
uspevajo pri nas – kot sta na pri-
mer kokos in kakav,« je povedala 
Kramerjeva.
POT DO USPEHA 
Kot že rečeno, se je zgodba Ma-
lince začela dobrih pet let na-
zaj. »Začetkov se z veseljem spo-
minjam. Kljub temu, da nama je 
manjkalo izkušenj in znanja, sva 
se nekako znašli in uživali v razvo-
ju podjetja. Od ideje do prve proda-
je je minilo tri mesece, kar je pre-
cej hitro. Začetni vložek v podjetje 
je bil 7.500 evrov, ki jih je posodi-
la moja mami in sva jih potem kar 
hitro tudi vrnile. Začeli sva s komu-
nikacijo na družabnih omrežjih, 
objavljali sva najine recepte, nas-
vete za zdravo življenje,« se začet-
kov poslovne poti spominja Kra-
merjeva. 
ŠIRITEV TUDI NA NEMŠKI TRG
Spletna trgovina in portal z zdra-
vimi recepti sta zaživela junija 2013, 
ki ji je sledilo odprtje spletne trgo-
vine na Hrvaškem in fizične v Vele-
nju. V lanskem letu so mlade pod-
jetnice spremenile strategijo pod-
jetja ter se odločile, da bo fokus na 
lastni blagovni znamki zdrave pre-
hrane in naravne kozmetike Malin-
ca in njena širitev v fizične trgo-
vine. Svojo znamko zdaj prodaja-
jo tudi na nemškem trgu in v vseh 
osemdesetih poslovalnicah droge-
rije DM v Sloveniji. 
USPEŠNO SODELOVANJE S 
ŠTEVILNIMI PODJETNIKI
»Zelo smo odprti za različna so-
delovanja s podjetniki. Velikokrat 
se zgodi, da nas kontaktirajo oni, 
pogosto pa tudi sama kontakti-
ram podjetnike oziroma podjetja, 
pri katerih vidim kakšne možnos-
ti sodelovanja. Enostavno napišeš 
email ali pokličeš – več kot ne, ti 
nihče ne more reči. Na takšen na-
čin smo dobili tudi ogromno men-
torjev (zelo uspešnih podjetnikov), 
novih poznanstev, prijateljev,« je o 
sodelovanju z ostalimi podjetniki 
dejala Nastja Kramer. 
TRI POMEMBNA SODELOVANJA
V kratki dobi podjetništva se 
jim je uspelo vključiti v različne 
organizacije, ki med seboj pove-
zujejo podjetnike. V letošnjem le-
tu so za njih pomembna tri sode-
lovanja. Kot že rečeno sodelujejo 
s podjetjem DM, priključile so se 
SAŠA Inkubatorju, kjer pomaga-
jo podjetnikom pri razvoju njiho-
vih odej ter postale ambasadorke 
podjetja Dana in njihove kampa-
nje vir življenja. 
O NJIHOVI USPEŠNOSTI PRIČAJO 
TUDI ŠTEVILNE NAGRADE
Da je pot Malince uspešna, pri-
čajo tudi nagrade in priznanja, ki 
so jih mlade podjetnice prejele. 
So večkratne letne zmagovalke 
za spletnega trgovca v kategoriji 
7. 5 0 0 evrov 
je bil začetni vložek v 
podjetje Malinca.
20 
različnih slovenskih 
blagovnih znamk in kmetij 
je, s katerimi sodelujejo.
hrana in pijača ter lepota in zdrav-
je, leta 2015 so postale tudi sku-
pne zmagovalke. V okviru tekmo-
vanja Mladi podjetnik leta pa so 
se leta 2014 in 2015 uvrstile v fi-
nale.
MLADI PODJETNIKI SLEDITE 
SVOJIM SANJAM
Podjetnice so v svoji zaenkrat 
še kratki zgodbi podjetništva us-
pešno sledile svojim sanjam in do-
segle izjemen prodor, kar želijo, da 
uspe tudi številnim mladim, ki so 
šele na začetku svoje poslovne po-
ti. »Sledite svojim sanjam in se ne 
ozirajte na konkurenco, recesijo, 
nevoščljivce. Povezujte se s prija-
telji, sošolci, sodelavci, konkuren-
co, uspešnimi podjetniki, sprašujte 
vse, kar ti pade na pamet, in vsake-
ga, ki bi lahko poznal odgovor, iz-
obražujte se in delajte to, kar vas 
veseli – tako je uspeh zagotovljen. 
Najdite si mentorja oziroma men-
torje. 
Pomembno je tudi to, da pris-
luhnete svojemu telesu in njego-
vim potrebam. To pa zajema zdra-
vo, uravnoteženo prehrano; do-
volj gibanja, vendar takšnega, ki 
vas bo navdalo z energijo in v ka-
terem uživate; in pa seveda čim 
manj stresa, ki je povzročitelj mno-
gih sodobnih bolezni. Kljub pestre-
mu urniku in veliko dela, ki vas ča-
ka na začetku vsake poti, si vzemi-
te čas zase,« mladim podjetnikom 
svetuje Kramerjeva.
Primož Vajdl
Ekipo Malince sestavljajo mlada dekleta Alja Cigale, Ana Kramer, 
Nastja Kramer in Andreja Stopar (z leve). 
(Fotodokumentacija Malinca d. o. o.)
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018
10
Ljudje in dogodki, Organizacije
42. OVČARSKI PRAZNIK 
Ko Šmihel nad Mozirjem zaživi kot eno 
Zanimivi so bili tudi prikaz 
cepljenja šiklnov (strešnikov 
iz lesa), pletenje metel iz bre-
zovih vej in skorjevka (goz-
darska koča). V njej sta pasti-
rici pripravljali masovnik, aj-
dove žgance z ocvirki in ki-
slim zeljem.
V Šmihelu nad Mozirjem so v 
nedeljo, 19. avgusta, člani društva 
podeželske mladine pripravili 42. 
Ovčarski praznik. Na tradicionalni 
prireditvi so se obiskovalci zaba-
vali, prisluhnili zgodbam iz prete-
klosti in kupovali.
MLADI PONOSNI NA SVOJE 
KORENINE 
S to prireditvijo po besedah 
predsednice društva Katje Pačnik 
živi cela vas, pri izvedbi pa poma-
gajo skoraj vsi. »To je poseben pra-
znik, saj na njem lahko pokažemo 
izročilo ljudi, ki so trdo delali, da so 
lahko preživeli svoje družine. Mla-
di smo ponosni na svoje koreni-
ne,« je dejala.
MAŠA, BLAGOSLOV, STOJNICE IN 
RAZSTAVA
Dogajanje so pričeli z mašo in 
blagoslovom traktorjev. Na stojni-
cah je bilo moč kupiti uporabne in 
okrasne predmete mojstrov doma-
če in umetnostne obrti ter kulina-
rične dobrote aktiva kmečkih že-
na. V šoli je bila na ogleda razsta-
va izdelkov, pobarvanih z rastlin-
skimi barvami, domačinke Darje 
Goličnik.
O ŽIVLJENJU V PRETEKLOSTI
O življenju v preteklosti so skozi 
prikaz različnih opravil spregovo-
rili člani Kulturnega društva Rov-
tar. Zapeli so člani Moškega pev-
skega zbora Šmihel, ob tem so se 
vrstile »žive slike«: pranje in striže-
nje ovac, česanje, predenje volne 
in pletenje. Zrezali so slamo, prip-
ravili steljo iz smrekovih vej, og-
radili prostor s turškim plotom in 
zanj pripravili previt – smrekove ši-
be, ki so jih omehčali z ognjem, da 
so se zvile. 
MERJENJE MOČI Z VLEKO VRVI
Po končanem programu se je se-
dem moških in pet ženskih ekip me-
rilo v vlečenju vrvi. Po izločitvenih 
bojih so se za tretje mesto pomeri-
li Evrolinia in Šmihel, ki je dokazal, 
da je močnejši. V finalu so se sre-
čali Šentjurski korenjaki in Ni uma. 
Po dveh potegih so dokazali, da so 
si enakovredni, zato je zmagovalca 
odločal tretji poteg. Prvo mesto so 
zasedli Šentjurski korenjaki.
Ženske ekipe so se pomerile po 
sistemu vsaka z vsako. Zmagala je 
ekipa Bele Vode, na drugem mestu 
so pristale Leponjivčanke in tret-
jem Govedorejsko društvo Zgornje 
Savinjske doline. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Od surovine do končnega izdelka bi lahko rekli za česanje, predenje 
in pletenje volne.
Pastirici sta pripravili ajdove žgance z ocvirki, masovnik in kislo 
zelje.
Otroci so si z zanimanjem ogledali striženje ovac.
V vlečenju vrvi so se pomerile tudi domačinke.
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018 11
Kultura
SMOOTH BAND ZMAGOVALEC FESTIVALA ELVIS 
Mladi glasbeniki zmagali na evropskem festivalu 
Elvisa Presleya 
Smooth band je nastopil v sestavi Rok Pogačnik, Nina Privošnik, Filip Pfeifer, Klemen Finkšt, 
Nejc Tevž, Sara Žagar, Primož Palir, Fia Selič in Luka Venek.
Kot blisk se je v soboto, 18. avgusta, po Zgor-
nji Savinjski dolini razširila novica, da je Smooth 
band zmagovalec največjega evropskega Elvis 
Presley festivala v nemškem Bad Nauheimu. Ve-
čina mladih namreč vsaj približno ve, koliko tru-
da, prizadevanj in vaj so mladi glasbeniki vložili v 
projekt Aloha Elvis, ki so ga prvič javno predstavi-
li novembra lani na Rečici ob Savinji. 
LOGIČNO NADALJEVANJE GLASBENE POTI
Smooth band sestavlja devet mladih glasbe-
nikov, večina Zgornjesavinjčanov, ki obožujejo 
rock'n'roll, zaradi izjemnega vokala Klemna Fin-
kšta pa tudi Elvisa Presleya. Potem ko so Elviso-
ve oboževalce razveselili na nekaj koncertih v 
Sloveniji, se je festival v Nemčiji zdel logično na-
daljevanje njihove glasbene poti. 
ZA PREDSTAVITEV IZBRANI MED 
200 SKUPINAMI
»Poslali smo posnetke in med 200 skupina-
mi je strokovna komisija izbrala osem bendov, 
ki smo se potem v soboto predstavili vsak s 
svojim programom. O zmagovalcu so odločali 
glasovi občinstva,« je v ponedeljek, 20 . avgu-
sta, pred Dačo bifejem na Rečici, kjer so prip-
ravili sprejem za »evropske Elvis prvake«, pri-
povedoval Luka Venek. 
TELEFONSKI KLIC JIH JE POTEGNIL NAZAJ 
PO LOVORIKO
Kot anekdoto člani skupine pripoveduje-
jo, da so se potem, ko so odigrali svoj enourni 
program, preoblekli v kratke hlače in japonke 
ter odšli igrat po ulicah Bad Nauheima. Nena-
den telefonski klic, iz katerega so razbrali, da so 
zmagali, jih je pognal v čudovito dvorano, kjer 
so prisostvovali koncertu pravih glasbenih le-
gend, ki so igrali in sodelovali z Elvisom Pres-
leyem. 
RAZGLAŠENI ZA ZMAGOVALCE 
FESTIVALA 
»Med koncertom smo bili tudi razglašeni kot 
zmagovalci festivala. Malo je bilo nerodno zara-
di kratkih hlač, vendar si nismo mogli veliko po-
magati oziroma smo v tistem veselju na to kar 
pozabili,« so pripovedovali člani zasedbe, ki so z 
imenitno organiziranega dogajanja odnesli kar 
nekaj vtisov. 
ROCK'N'ROLL ŠE ŽIVI
»Vsekakor smo dobili potrditev, da smo dobro 
zastavili projekt Aloha Elvis, itak pa vsi nosimo 
v sebi rock'n'roll glasbo. Zato v prihodnje upa-
mo na kakšne dodatne nastope v želji, da do-
kažemo, da rock'n'roll še živi,« je zaključil Luka 
Venek. 
US
38. ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE
V svojih kategorijah Podkrižnikova nepremagljiva, Kolenc drugi
Tanja Podkrižnik in Amadej Kolenc sta si priigrala zlato plaketo. 
(Foto: Primož Zvir)
Na Ljubečni se je v nedeljo, 26. 
avgusta, odvilo finalno tekmova-
nje za Zlato harmoniko. Med fina-
listi sta nastopila tudi Zgornjesavi-
njčana Tanja Podkrižnik iz Primo-
ža pri Ljubnem in Amadej Kolenc iz 
Šmartnega ob Dreti. Oba sta osvo-
jila zlati plaketi. Medtem ko je Ko-
lenc, učenec Andreja Raka, zase-
del drugo mesto v svoji starostni 
kategoriji, je bila Podkrižnikova, 
učenka Primoža Zvira, v svoji sta-
rostni kategoriji nepremagljiva. 
38 UDELEŽENCEV
Letos je meh harmonike v domu 
krajanov raztegnilo 38 frajtonar-
jev iz različnih krajev Slovenije. Ti 
so se v finale uvrstili preko sedmih 
izbirnih, eno je bilo v Nazarjah, in 
dveh polfinalnih tekmovanj.
TINA KALAJŽIČ ABSOLUTNA 
ZMAGOVALKA
Absolutna zmagovalka je pos-
tala Tina Kalajžič, plaketa Avgu-
sta Stanka je pripadla Jakobu Šig-
lu, naziv »godec občinstva« pa Ži-
gi Hriberšku. 
Pravilnost izvedbe in nastop je 
ocenjevala komisija v sestavi Zma-
go Štih, Tomaž Guček, Martin Golič 
in Domen Jevšenak.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018
12
Organizacije, Kultura
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL IN KONCERT 
Skladbe zabavnega žanra ob prerezu dela likovnih ustvarjalcev
Razstava likovnih del osnovnošolcev in otrok iz vrtca je privabila 
veliko obiskovalcev. (Foto: Marija Šukalo)
Sestre Čerček iz Solčave vedno rade igrajo in prepevajo. 
(Foto: Marija Šukalo)
V okviru 49. Lučkega dneva so 
v Osnovni šoli Blaža Arniča Luče 
pripravili koncert sester Čerček 
in odprli likovno razstavo. Na ogled 
so bila postavljena dela osnovno-
šolcev in otrok iz vrtca.
SESTRE BOGATI MILOZVOČNI 
JEZIK RAZLIČNIH MELODIJ
O glasbenicah je spregovorila 
ravnateljica Andreja Urh, prepriča-
na, da si sestre Čerček svojega živ-
ljenja brez glasbe ne znajo predsta-
vljati. Vedno rade nekaj igrajo, pre-
pevajo, vsak trenutek jim bogati mi-
lozvočni jezik različnih melodij. 
Sestre so se z glasbo zače-
le »spogledovati« že v ranem ot-
roštvu, ko jih je prvih pesmi nau-
čila babica. Glasbeno znanje so si 
pridobile v nazarski glasbeni šoli. 
Nika in Maja igrata klavir, Deja pa 
saksofon. V avli lučke šole so nav-
dušile z instrumentalnimi skladba-
mi zabavnega žanra. 
LIKOVNA RAZSTAVA
Razstavo, ki je bila prerez celo-
letnega dela ustvarjalcev, so pos-
tavile Majda Nerat, Jožica Pod-
krajnik in Marjana Šiljar. Obi-
skovalci so si lahko ogledali dela 
v tehniki praskanja, odtis linore-
za, lepljenke, oglje, tuš, tridimen-
zionalnem oblikovanju. Izdelki so 
nastali v likovnem snovanju, teh-
ničnem krožku in pri rednem li-
kovnem pouku. Ustvarjalcem so 
pri njihovem delu pomagale men-
torice – učiteljice, vzgojiteljice in 
pomočnice. 
Marija Šukalo
20. DRŽAVNO SEKAŠKO TEKMOVANJE V GORNJI RADGONI
Nazarčani tudi letos v vrhu
Komisija je natančno merila rez Majde Suhoveršnik. 
(Foto: Marko Jelšnik)
V Gornji Radgoni so se na 
mednarodnem kmetijskem sej-
mu AGRA v nedeljo, 26. avgusta, 
srečali najboljši sekači – lastniki 
gozdov. Ti so se v različnih spret-
nostih pomerili na 20. državnem 
tekmovanju, ki ga je v sodelova-
nju s Pomurskim sejmom prip-
ravil Zavod za gozdove Sloveni-
je (ZGS).
POMERILO SE JE SKORAJ 50 
UDELEŽENCEV
Sedem tekmovalk in 41 tekmo-
valcev iz 16 območnih enot se je 
pomerilo v zaseku in podžagova-
nju, preciznem rezu na podlagi, 
kleščenju, podiranju na balon ter 
preverjanju znanja. Na tekmovanje 
so se uvrstili preko območnih tek-
movanj. Poleg spretnosti in hitrosti 
so prikazali, kako pravilno in varno 
delati in ravnati v gozdu.
TUDI TOKRAT POKAZALE VELIKO 
ZNANJA IN SPRETNOSTI
Ženske predstavnice nazarske 
območne enote ZGS so ponovno 
pokazale veliko znanja in spret-
nosti. Lučka Jelšnik je zasedla 
prvo, Pavla Voler tretje in Majda 
Suhoveršnik četrto mesto. Med 
njih se je na drugo mesto »vrinila« 
Darja Bobovnik iz OE Celje II. 
NAZARSKI SEKAČI SO SE 
PONOVNO ODLIČNO ODREZALI
Med moškimi je prvo mesto 
zasedel Janko Mazej, drugo pa 
Stanko Goličnik. Tretje mesto si 
je priboril Martin Medved iz OE Slo-
venj Gradec. 
Prvega mesta so se ekipno ve-
selili predstavniki OE Maribor, na 
drugem so pristali Tolminci in tret-
jem Nazarčani. 
Marija Šukalo
Pavla Voler je bila zelo natančna pri rezanju na podlago. 
(Foto: Marko Jelšnik)
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018 13
Zgodovina in narodopisje
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Splavarska zadruga na Rečici ob Savinji
Začetki šole v Mozirju
Časi, ko smo Slovenci dobi-
li prve šole, segajo precej nazaj 
v preteklost. Korenine mozirske-
ga šolstva zasledimo v letu 1783, 
ko so v okviru takratnega župni-
šča pričeli s poukom najosnovnej-
ših znanj. Šlo je torej za župnijsko 
šolo, kjer so poučevali duhovniki. V 
zvezi s tem se kot prvi omenjajo Jo-
žef Maks Wentler, Jožef Orešnik in 
Martin Pavšek.
PRVI POSVETNI UČITELJ FRANC 
HOFBAUER
Ko je v Mozirju kot učitelj delo-
val Franc Hofbauer (1787-1822), so 
imeli pouk kar v njegovem stano-
vanju. Hofbauer je bil prvi mozirski 
posvetni učitelj. Pri tem je treba ve-
deti, da so takrat učitelji opravlja-
li hkrati še orglarske posle v cerkvi. 
PRVO ŠOLSKO POSLOPJE V 
MOZIRJU
Prvo šolsko poslopje v Mozirju 
je bila stavba pri cerkvi, ki je lju-
dem znana pod nazivom kaplanija, 
v pritličju pa je nekaj zadnjih deset 
let slaščičarna. Svoj čas je bila v 
tem objektu tudi občinska uprava. 
Na nekdanjih vhodnih vratih, gle-
dano s ceste proti Nazarjam, je še 
danes viden napis Narodna učilni-
ca. V letih 1781-1874 je bila enoraz-
rednica, od leta 1874 do leta 1896 
dvorazrednica, od 1896 do 1905 tri-
razrednica in od leta 1905 dalje šti-
rirazrednica. Pozneje je imela še 
posebne oddelke 4. razreda.
ZASLUGE SAICINGERJA IN 
HOFBAUERJA
Iz listin, ki so ohranjene, je raz-
vidno, da je poslopje, v katerem je 
dolgo delovala šola, zgradil župnik 
Anton Saicinger, ki je brezplačno 
namenil prostore za šolo v drugem 
in stanovanje za učitelja v prvem 
nadstropju. Ob tem ne kaže spre-
gledati velikih zaslug Franca Hof-
bauerja za trg, saj je poleg učitelje-
vanja opravljal še posle magistra-
tnega tajnika. Po 36-letnem delo-
vanju v Mozirju je umrl 9. februar-
ja 1822.
TEŽAVE Z OBISKOM V ŠOLI
Magistrat Mozirje je imel zemlji-
ško knjigo, ki izkazuje vpis z dne 15. 
marca 1863 in se nanaša na pravi-
ce šole v poslopju številka 3, ki je 
bilo sicer župnijska last. Glede obi-
ska šole je zapisano, da so bile ve-
like težave, saj so številni otroci 
hodili v šolo iz okoliških vasi in so 
morali prvenstveno opravljati do-
mača opravila. Miselnost v ljudeh 
se je le počasi spreminjala v korist 
nujnosti šolanja. Kot je navedeno 
v neki listini, si je za podporo šoli 
veliko prizadeval takratni župnik v 
Mozirju in znani slovenski zgodovi-
nar Ignac Orožen.
NOVO ŠOLSKO POSLOPJE 
ZGRADIL KRAJEVNI ODBOR
16. novembra 1896 so odprli no-
vo šolsko poslopje, ki ga je zgra-
dil krajevni šolski odbor od pomo-
či države. Na mestu, kjer je to po-
slopje stalo, je danes Mercatorje-
va trgovina.
V zapuščini listin Franca Na-
reksa je mogoče najti marsi-
kaj, kar razkriva položaj lesnih 
delavcev pred drugo svetovno 
vojno. A najprej nekaj besed o 
Francu Nareksu. Kot sin delavca 
se je rodil na Polzeli in že z dva-
najstimi leti ostal brez staršev. 
Najprej si je služil kruh kot pas-
tir, pozneje pa je delal na žagah 
v naši dolini. 
ODLOČEN BOREC ZA PRAVICE 
LESNIH DELAVCEV
V tridesetih letih prejšnjega sto-
letja se je odločno boril za pravice 
lesnih delavcev. Kot eden vodilnih 
iz vrst lokalne izpostave Jugoslo-
vanske strokovne zveze na Ljub-
nem ob Savinji je neumorno delal 
na povezovanju lesnih delavcev, 
pozneje tudi v Zadrečki dolini.
SODELAVEC OSVOBODILNEGA 
GIBANJA
Kmalu po nemški okupaciji se 
je povezal s prvimi organizator-
ji osvobodilnega gibanja, zbiral je 
orožje in podatke o gibanju nem-
ških enot. Po razbitju prvega od-
bora OF na Ljubnem ob Savinji je 
sodeloval v delovanju drugega 
odbora. Ko je bil zaradi dela na te-
renu preveč ogrožen, se je priklju-
čil enotam Zidanškove brigade. 
SEZNAM 425 SPLAVARJEV 
Med listinami, ki imajo izjemen 
pomen za proučevanje razvoja de-
lavskega gibanja v naši dolini, je 
tudi Imenik prosilcev – splavarjev 
Savinjske doline. To je v bistvu se-
znam vseh članov nekdanje Za-
druge splavarjev Savinjske doline, 
ki je bila leta 1935 ustanovljena na 
Rečici ob Savinji. V seznamu so za-
jeta imena 425 splavarjev z njihovi-
mi osebnimi podatki.
SEZNAM POTRJEN S STRANI 
OBČIN IN SREZA
Domnevamo lahko, da so usta-
novitev zadruge na Rečici prip-
ravljali že kako leto prej, vendar je 
bil seznam potrjen s strani takra-
tnih občin Rečica, Ljubno, Mozir-
je in sreza Gornji Grad 14. februar-
ja 1935. Seznam so s priporočilom, 
da se splavarjem ugodi zaprošen 
popust na železnici, podpisali žu-
pani Franc Rakun, Rečica, Franc 
Šerbela, Ljubno, Anton Žehelj, 
Bočna, in Mikek za občino Mozir-
je okolica.
TUDI NA OBČINI PREPOZNALI 
STISKO DELAVCEV
Zanimiv je pripis Občine Rečica: 
»Podpisana občinska uprava potr-
juje, da so vsi iz področja te obči-
ne v imeniku vpisani člani zadru-
ge resnično delavci - splavarji. So-
cialni položaj teh delavcev splavar-
jev je vsled današnje gospodarske 
stiske - zmanjšanja zaslužka in ne-
redne zaposlitve - zelo težak ter se 
priporoča vsem oblastvom, da gre-
do njihovim težnjam v vsakem ozi-
ru na roko.« 
ZADRUGA PROTI DRŽAVNIM 
ŽELEZNICAM
Na omenjeni listini so podpisa-
ni tajnik zadruge Jože Jeraj, načel-
nik Jože Žunter in namestnik načel-
nika Jože Juvan. Zadruga je bila v 
bistvu organizacija, ki je zastopala 
zahteve delavcev - članov napram 
državnim železnicam.
»PROTI TEMU ZLU NI 
BILO MOGOČE OSTATI 
RAVNODUŠEN«
Franc Nareks piše v svojih za-
pisih: »Položaj lesnih delavcev je 
bil tako slab, da proti temu zlu ni 
bilo mogoče ostati ravnodušen. 
Splavarska zadruga je bila neka-
ka protiutež Plavičarski zadru-
gi v Radmirju, ki je zastopala de-
lodajalce. Ti so na svojih sestan-
kih urejali in zniževali plače de-
lavcem. Splavarska zadruga je 
zarezala globoke brazde v ledi-
no takratnega delavskega giba-
nja. Ustanovni občni zbor je bil v 
gostilni pri Brinovcu v Spodnji Re-
čici. Z Ljubnega sva bila v odbo-
ru Jože Juvan in jaz. Zadnji dve le-
ti sem bil predsednik. Arhiv je za-
plenil okupator, rešil sem le se-
znam članstva.«
PREDSTAVNICA ČLANOV V 
PRIZADEVANJIH ZA BOLJŠI 
SOCIALNI POLOŽAJ
Iz zapisanega je mogoče skle-
pali, da rečiška zadruga ni zagota-
vljala članom le cenejše vožnje po 
železnici, kar so potrebovali za pre-
voz domov, ko so splavarili, temveč 
je očitno predstavljala svoje člane 
tudi v prizadevanjih za boljši soci-
alni položaj.
Franc Nareks
Tematska priloga
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018
14
Razvojna agencija Savinjske re-
gije (RASR) ob splošnem razvojnem 
delu prepoznavnost in razvoj regije 
širi tudi s prijavami na evropske pro-
jekte. Trenutno se na RASR izvajata 
transnacionalna projekta v progra-
mu Interreg Europe. 
Prvi večletni projekt je CLEAN-Tehnologije in odprte inovacije za niz-
ko-ogljične regije. Namen projekta je izboljšanje energetske učinkovitosti 
javnih stavb. V septembru bo na to tematiko na MOS-u v Celju organizirana 
tudi mednarodna konferenca. 
V projektu InnovaSpa-Inovativne zdravstvene rešitve za termalne re-
gije pa bo cilj projekta izboljšanje pogojev za preventivno zdravljenje ter ra-
zvoj novih produktov na podlagi termalnih voda. V naši regiji je kar 7 termalnih 
zdravilišč, ki se jih bo preko tega projekta tudi predstavilo partnerjem v Evropi. 
Svojevrsten izziv predstavlja tu-
di projekt ActiveHome. Osredotoča 
se na sodelovanje med različnimi in-
stitucijami in vzpostavitvi skupne po-
datkovne baze, ki bo pripomogla k lažji 
aktivaciji in zaposlovanju brezdomcev. 
Prav tako so na RASR uspešni na čez-
mejnem  programu Interreg Slovenija-
-Hrvaška, v sklopu katerega bodo sep-
tembra pričeli sodelovati pri projektih  
2SoKroG in LIVING CASTLES.
Direktorica RASR Iva Zorenč: 
»Veseli me, da smo z ekipo RASR-
ja uspešni pri mednarodnih in 
čezmejnih projektih.«
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE JE POSTALO NUJA 
Nove veščine potrebujemo vsakih pet let
Svet se danes spreminja hitre-
je kot kadarkoli v zgodovini. Če je 
še pred desetletjem in več veljalo, 
da potrebujemo nove veščine vsa-
kih dvajset let, danes zaposleni in 
tisti, ki iščejo zaposlitev, kakor tu-
di tisti, ki šele vstopajo na trg dela, 
potrebujemo nove veščine vsakih 
pet let, zato se moramo stalno izo-
braževati. Tako kažejo izsledki raz-
iskave, ki jo je kadrovska agencija 
Adecco pred nedavnim opravila v 
Srednji in Vzhodni Evropi.
Vseživljenjsko učenje torej ni 
več stvar izbire, postalo je nuja, 
potreba … Večina ljudi to sprejema 
kot novo dejstvo, toda zakaj bi se 
v resnici učili? Na spletnem porta-
lu Zaposlitev.net so našli 10 razlo-
gov, zakaj je nenehno širjenje zna-
nja pomembno.
1. Vaš vsakdanji kruh je odvi-
sen od vašega znanja
Poklicnih področij, kjer prakse 
zaostajajo za razvojem, je veliko. 
Dosežki informacijske tehnologije 
so povsem spremenili načine de-
la. Da se boste lahko kosali z no-
vostmi, so potrebne spremembe 
tudi v izobraževanju. Ste pripravlje-
ni na spremembe?
2. Poskrbeti morate za aktual-
nost vašega znanja
Certifikate, ki izkazujejo vaše 
znanje na določenem področju, je 
treba nenehno osveževati, kar po-
meni, da se morate redno udeleže-
vati tečajev in drugih izpopolnje-
vanj, da zadovoljite nenehno nove 
zahteve stroke.
3. Več znanja = več možnosti 
za napredovanje
Več znanja pomeni tudi več 
možnosti za napredovanje. Z več 
znanja in višjo izobrazbo bodo lah-
ko vaše ambicije v karieri večje.
4. Boljša izobrazba = večji 
zaslužek
Povprečni dohodek raste s stop-
njo izobrazbe. Povprečna plača za-
poslenega s VII. stopnjo izobraz-
be je v Sloveniji dvakrat večja kot 
povprečna plača zaposlenega s V. 
stopnjo izobrazbe.
5. Odlično orodje za učenje: 
internet
Splet nudi obilico priložnosti za 
učenje, saj e-učenje ne pozna geo-
grafskih ali časovnih omejitev.
6. Izobraževanje se ne konča 
pri dvajsetih
Študentje danes niso več ome-
jeni le na eno starostno skupino. 
Pred 20 leti je bilo med študenti 27 
odstotkov odraslih oseb, v desetih 
letih je njihov delež narasel na 61 
odstotkov.
7. Ponudniki znanja se prila-
gajajo
Veliko izobraževalnih ustanov 
je naklonjenih vseživljenjskim 
študentom, zato ponujajo alterna-
tive tradicionalnemu učenju: ve-
černe učne ure, enosemestrski 
programi, vikend programi in raz-
lične oblike e-učenja.
8. Delodajalci podpirajo ne-
nehno učenje
Vedno več delodajalcev podpira 
zaposlene, ki so naklonjeni vseži-
vljenjskemu učenju. Pomagajo jim 
na različne načine, tudi finančno, 
ali pa organizirajo interne semi-
narje in spletne tečaje.
9. Eksplozija izobraževalnih 
priložnosti
Kar danes v resnici šteje, so re-
zultati. Marsikje si lahko učni pro-
gram oblikujete sami na način, da 
vanj vključite uradno priznane te-
čaje, se udeležite strokovnih kon-
ferenc, se pridružite profesional-
ni organizaciji, se naročite na stro-
kovno literaturo ...
10. Pozor, imate konkurenco!
Na področju znanja morate stal-
no pridobivati prednost pred dru-
gimi. Predvsem je pomembno, da 
ste na tekočem z novostmi. 
KF
Tematska priloga
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018 15
Svetovanje za znanje, za karierni in osebni razvoj
V avgustu 2016 smo bili izbrani za izvajanje 
operacije Informiranje in svetovanje ter ugota-
vljanje in vrednotenje neformalno pridobljene-
ga znanja od 2016 do 2022 v Zgornji Savinjski 
regiji. Konzorcij sestavljata dva partnerja: AZ 
Ljudska univerza Velenje, kot poslovodeči par-
tner, in Šolski center Velenje, kot konzorcijski 
partner. 
Svetovanje je za zaposlene brezplačno. V 
svetovanje se lahko vključite kot posameznik ali 
pa v sodelovanju s podjetjem. Vabimo vas na in-
dividualno svetovanje, kjer bomo pregledali va-
še dosedanje znanje, kompetence in nekate-
re tudi ovrednotili. Pogledali bomo, kje se vidi-
te čez nekaj let, in vam svetovali, katera znanja 
še potrebujete za določeno delovno mesto. Sve-
tovali vam bomo brezplačne možnosti nefor-
malnega izobraževanja, zlasti možnosti v okvi-
ru projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih 
kompetenc 2016–2019, saj je to res krasna pri-
ložnost za zaposlene. Pokličite nas ali nam piši-
te na spodnje kontakte.
V obdobju od začetka do danes smo v okviru 
konzorcija sodelovali z naslednjimi podjetji: Pla-
stika Skaza d.o.o., Gorenje, Dom za varstvo odra-
slih Velenje, Zdravstveni dom Velenje, Komunal-
no podjetje Velenje, Policijska uprava Celje, KLS 
Ljubno d. o. o., Terme Topolšica d. d., Premogov-
nik Velenje, d. d., Deos – Center starejših Zimze-
len Topolšica, BSH Hišni aparati d. o. o. Nazarje.
Vsem se za sodelovanje in priložnost iskre-
no zahvaljujemo,  k sodelovanju pa vabimo še 
druga podjetja, ki vlagajo v znanje in svoje za-
poslene.
Biserka Plahuta, mag. manag. izobr., 
svetovalka
Andragoški zavod, Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, 3320 Velenje
Tematska priloga
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018
16
Tematska priloga
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018 17
Ustvari svojo priložnost! Študiraj na FKPV
Do sedaj je na Fakulteti za komercialne in 
poslovne vede (FKPV) diplomiralo že več kot 
4.880 diplomantov, ki kot prednost fakultete iz-
postavljajo praktično naravnanost programov, 
osebni odnos predavateljev in fleksibilnost ter 
prijaznost podpornih služb. FKPV vam kot in-
štitucija, ki izvaja študijske programe na I., II. 
in III. stopnji, ne omogoča le teoretično zna-
nje, ampak tudi pridobivanje praktičnih veščin, 
ki bodo prišle prav za poslovni in osebni razvoj. 
Študij na FKPV je prilagojen izrednim štu-
dentom in s svojo praktično usmerjenostjo 
privlačen tako za študente brez poslovnih iz-
kušenj, kot tudi za tiste z večletnim poslovnim 
udejstvovanjem in z željo, da svoje izkušnje 
nadgradijo z novimi znanji in aktualnimi kom-
petencami. Zaradi izjemne fleksibilnosti je FKPV 
prava izbira za vse, ki zaradi službe, družinskih 
ali drugih obveznosti težko obiskujejo predava-
nja. Predavanja potekajo načeloma dvakrat te-
densko v popoldanskem času. 
FKPV je zelo aktivna v omogočanju mednaro-
dne dimenzije študija, kar je za današnje čase 
velika dodana vrednost. Študentje lahko dolo-
čene študijske obveznosti in/ali študentsko pra-
kso opravljate v tujini na partnerskih fakultetah. 
Znanja in izkušnje, ki jih boste pridobili na štu-
diju v tujini, vam bodo zagotovo koristile na na-
daljnji študijski in poklicni poti. 
Karierni center FKPV je središče, ki je na-
menjeno brezplačnemu svetovanju, informira-
nju in ozaveščanju bodočih študentov, študen-
tov in diplomantov o možnostih pri študiju, vsto-
pu na trg dela in kariernem razvoju.
Magična beseda modernega poslovnega živ-
ljenja je mreženje. Brez mreženja ni napredova-
nja, ne širimo prepoznavnosti svojih proizvodov 
in storitev. Enako velja za ljudi. Brez sodelova-
nja v mreženju nimamo možnosti biti prepozna-
ni, mimo nas odleti marsikatera priložnost, ta-
ko v poslovnem, kakor tudi v privatnem življe-
nju. Alumni klub FKPV na tem področju ponuja 
zelo veliko. Tudi po končanem študiju nadaljuje-
mo sodelovanje z našimi diplomanti, jim poma-
gamo pri poslovnem mreženju, ponujamo mož-
nost vseživljenjskega učenja, organiziramo dru-
žabne, strokovne dogodke, okrogle mize ter se-
minarje. 
Se tudi vi zanimate za študij? Obiščite nas 
na informativnih dnevih in se prepričajte, 
zakaj je študij na FKPV prava odločitev.
Tudi po končanem študiju nadaljujemo sodelovanje z našimi diplomanti, jim pomagamo pri 
poslovnem mreženju, ponujamo možnost vseživljenjskega učenja, organiziramo družabne, 
strokovne dogodke, okrogle mize ter seminarje. 
Fakulteta za komercialne in poslovne vede, Lava 7 , 3000 Celje
Tematska priloga
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018
18
Uresničite svoje cilje s pomočjo Abiture, višje strokovne šole
Dober študij vas bo pripravil na izzive, ki vas 
čakajo na karierni poti, in vam ponudil znanje, ki 
ga bodo dejansko iskali vaši bodoči delodajalci. 
Prav takšno priložnost vam ponuja Abitura, višja 
strokovna šola, kjer so v 26 letih delovanja raz-
vili študij, ki vam bo omogočil pravo pot do žele-
ne poklicne kariere.
Odločitev za izobraževanje lahko pomembno 
vpliva na pridobitev želene zaposlitve. Znanje, 
sposobnost in veščine so zato ključni del naše 
konkurenčnosti. Izobraževalni programi Abiture 
vam lahko pomagajo.
Vedno novi, uporabno naravnani študijski 
programi na Abituri v Celju in v Zagorju
Poleg študijskih programov Ekonomist, Va-
rovanje, Poslovni sekretar, Velnes, Informa-
tika sta novost na Abituri študijska programa 
Organizator socialne mreže in Gostinstvo in 
turizem. Prav vsi Abiturini programi pa vas pri-
peljejo do odlične možnosti za razvoj kariere ali 
lastne podjetniške ideje. Višješolske študijske 
programe izvajamo v Celju in v Zagorju. 
V samo dveh letih si pridobite višjo stro-
kovno izobrazbo.
Diplomanti v samo dveh letih pridobijo VI. ra-
ven izobrazbe in ustrezen naziv. Abitura daje iz-
jemen poudarek na povezovanje teoretičnega in 
praktičnega znanja. Pridobljena znanja in kom-
petence vas zato pripravijo na samostojno in 
odgovorno izvajanje nalog na delovnem mestu. 
Vsi programi ponujajo tudi veliko izbirnost mo-
dulov in predmetov, tako da lahko izberete zna-
nja, ki so za vas najpomembnejša. Vse progra-
me Abitura izvaja kot izredni študij. Delo je prila-
gojeno, tako da lahko uspešno študirate ob de-
lovnih obveznostih in družini. Prednost Abiture 
so tudi odličnimi materialnimi pogoji. 14 preda-
valnic je opremljenih z najsodobnejšo multime-
dijsko opremo, knjižnica pa zagotavlja vso stro-
kovno literaturo za potrebe študija. Predavatelji 
so priznani strokovnjaki iz prakse, ki prenašajo 
svoje bogate izkušnje in jih združujejo s sodob-
nimi znanji. Šolnina na Abituri je najugodnej-
ša in jo lahko poravnate na 10 obrokov. 
Želite izvedeti več? Pridite na informativ-
ne dneve:
- v četrtek, 6. septembra 2018, ob 17 .00 na Abi-
turi, Lava 7 , Celje;
- v torek, 11. septembra 2018, ob 17 .00 na dislo-
cirani enoti v Zagorju, Grajska ulica 2, Zagorje;
- v četrtek, 20. septembra 2018, ob 17.00 na 
Abituri, Lava 7 , Celje.
Fakulteta za komercialne in poslovne vede, Lava 7 , 3000 Celje
Tematska priloga
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018 19
Erasmus+ praksa v tujini študentom in diplomantom Višje 
strokovne šole Slovenj Gradec odpira vrata na trg dela
Višja strokovna šola Slovenj Gradec (VSŠ SG) 
nudi izobraževanje v dveh programih: ekono-
mist in poslovni sekretar. V mednarodne projek-
te je šola vključena že od leta 2003, od leta 2007 
pa intenzivneje v projekte mobilnosti Erasmus 
oziroma Erasmus+. Ti projekti omogočajo izme-
njave na območju držav Evropske unije preda-
vateljem, strokovnemu osebju ter študentom in 
mladim diplomantom. 
Posebej bi izpostavili možnost Erasmus+ 
prakse v tujini, ki je sofinancirana iz evropskih 
sredstev. Za študente se izvaja kot del izobraže-
valnega programa (3 mesece), za diplomante pa 
po opravljeni diplomi in tako diplomantu da pri-
ložnost, da s podporo Erasmus+ projekta dobi 
prvo zaposlitev. VSŠ SG študentom in diploman-
tom seveda pomaga, da najdejo ustreznega delo-
dajalca v tujini. Posebej smo pri tem uspešni za-
to, ker to vršimo v sodelova-
nju z Erasmus+ partnerski-
mi šolami v tujini. Preko take-
ga delovanja smo okrepili so-
delovanje s kar nekaj podje-
tji v tujini (Houfek, Dako, Ljun-
ghall, Zenit spol, Ave Kolin…) 
in lokalnem okolju (Gorenje, 
Grammer Automotive, Gozdno 
gospodarstvo, Johnson Con-
trols oz. Adient, Splošna bolni-
šnica Slovenj Gradec ...). 
Dokaz, da dobro delamo, je 
nacionalna nagrada, ki smo 
jo prejeli v decembru 2017. 
Center RS za mobilnost in evropske programe 
izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) na-
mreč vsako leto podeljuje nacionalne nagrade, 
»jabolka kakovosti«, najbolj izstopajočim zgod-
bam mednarodnega sodelovanja. Ponosni smo, 
da je JABOLKO KAKOVOSTI 2017 , v kategoriji viso-
košolskega izobraževanja, dobila Višja strokov-
na šola Slovenj Gradec. 
Da so študenti in mladi diplomanti z izobraže-
vanjem na VSŠ SG zadovoljni, pa kaže tudi izja-
va mlade Erasmus+ diplomantke VSŠ SG Klav-
dije Ketiš, katere trimesečno Erasmus+ prakso 
je CMEPIUS lani označil kot primer dobre pra-
kse: »Zelo pomembno se mi zdi, da VSŠ SG ne le 
pripravlja svoje študente za trg dela že z redno 
trimesečno prakso v vsakem letniku med študi-
jem, ampak tudi, da s pomočjo Erasmus+ pro-
jektov pomaga svojim diplomantom tudi pri prvi 
zaposlitvi. Želim si, da bi lahko vsak doživel tako 
nepozabno izkušnjo, spoznal novo kulturo, nove 
ljudi, pridobil nova znanja in izkušnje ter užival v 
Erasmus+ Mobility.«
Koordinatorka Erasmus+:
Karmen Grudnik, univ. dipl. ekon.
Tematska priloga, Ljudje in dogodki
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018
20
Šolski mozaik Srednje šole 
Slovenj Gradec in Muta
Srednja šola Slovenj Gradec in 
Muta je največja šola v organiza-
cijski obliki  Šolskega centra Slo-
venj Gradec. Šola izobražuje dija-
ke v sedmih različnih programskih 
področjih za kar 12 različnih pokli-
cev. Na lokaciji Muta izobražujemo 
v programih predšolska vzgoja in 
okoljevarstveni tehnik, v  Slovenj 
Gradcu  pa izvajamo več progra-
mov: ekonomskega tehnika, pro-
gram trgovec, poklice lesarstva, 
gostinski program in gastronom-
sko-turističnega tehnika. In prav 
ta raznovrstnost različnih poklicev 
bogati našo šolo, naše dejavnosti 
in različne projekte. Številne dejav-
nosti in dogodki oblikujejo naš po-
uk malo drugače, da le-ta postane 
zanimivejši, dijaki pa so bolj moti-
virani. To so predvsem projekti, ki 
jih izvedemo izven učilnic, v real-
nem okolju, sodelujemo s strokov-
njaki z različnih področij. Na prvo 
mesto postavljamo človeške vred-
note in znanje, ki je ključ do uspe-
ha in sreče. Zato je pri nas vsak di-
jak del skupnega mozaika, v kate-
rem se učitelji in dijaki trudimo, da 
bi prišli do skupnega cilja.
FRANC ŠINKOVEC IZ PUSTEGA POLJA
88-letnika krepita delo in glasba
Franc Šinkovec je v teh dneh dokončal okrasni kozolec, ki ga je 
postavil pred hišo. (Foto: Marija Šukalo)
Franc Šinkovec iz Pustega Polja 
kljub svojim 88 letom še vedno rad 
poprime orodje za oblikovanje le-
sa in ustvari kakšen izdelek. V teh 
dneh je dokončal okrasni kozolec, 
ki ga je postavil pred hišo.
IZDELUJE NOŽE, KLOPI, STOLE, 
OGRAJE …
V njegovi delavnici je moč zasle-
diti veliko nedokončanih predme-
tov, ki bodo luč sveta ugledali v pri-
hodnosti. Ko poprime za delo, po-
zabi na vse okoli sebe. »Ko delam, 
se zame čas ustavi,« pravi Šinko-
vec, ki izdeluje nože, klopi, stole ... 
Pred časom se je lotil tudi balkon-
ske in okrasne ograje ob hiši. »Ni 
lepšega kot obdelovati les, brusiti 
njegovo teksturo, da se prikažejo 
različni vzorci,« pove.
DELO GA KREPI
Ob delu, pravi, pozabi na vse 
tegobe, ki jih prinašata jesen živ-
ljenja in bolezen. Pred nekaj več 
kot tremi desetletji ga je namreč 
prizadela možganska kap in kar 
nekaj mesecev je potreboval, da 
je okreval. K ozdravitvi so mu po-
magale njegova trma in vztraj-
nost ter volja do življenja. Da je 
slednja neomajna, kaže tudi dej-
stvo, da si je pozdravil poškodo-
vani kolk.
NI UPOŠTEVAL ZDRAVNIKOV, 
KOLK PA SE MU JE ZARASEL
»Lani sem pred hišo padel, pri 
tem pa mi je počil kolk. Zdravniki 
so mi svetovali operacijo, a se za 
poseg nisem odločil. Več kot me-
sec dni sem ležal in trpel boleči-
ne. Obiskovala me je patronažna 
sestra in me oskrbovala, veliko mi 
je pomagala tudi hčerka. S časom, 
ob pitju protibolečinskih zdravil, se 
mi je kolk zarasel in sedaj hodim,« 
z nasmehom na obrazu razlaga so-
govornik, ki potarna, da ga sedaj 
malo mučita pritisk in holesterol, 
drugače pa se dobro počuti.
FRAJTONARICE SE UČI IGRATI PO 
POSLUHU
Poleg ljubezni do lesa ima Šinko-
vec še eno ljubezen – harmoniko. 
»Že od otroštva sem želel igrati ta 
instrument, a nikoli ni bilo »ibržne-
ga« denarja, tako da je ostala le že-
lja. A pred petimi leti sem si jo kupil 
in se po posluhu začel učiti. Pri igra-
nju frajtonarice sem čisti samouk,« 
ob raztegovanju meha razlaga sivo-
lasi gospod. Da njegova harmonika 
še kako »toplo« zveni, je bilo slišati 
tudi letos na srečanju starostnikov 
v Kokarjah, kjer je udeležencem za-
igral kar nekaj melodij.
Marija Šukalo
ŠC SG Srednja šola Slovenj Gradec in Muta, Koroška ulica 11, 2380 Slovenj Gradec
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018 21
Kultura, Organizacije, Šport
HARMONIKARSKI TABOR ANDREJA RAKA
Vrhunec mladinska veselica Od plenice do veselice
Z igranjem na traktorski prikolici so harmonikarji Andreja Raka vabili na svoj zaključni nastop. 
Pri Pečovniku v Podveži so se sredi avgu-
sta slišale diatonične harmonike. Na njih so ig-
rali učenci Andreja Raka. Dogodek je sodil v 
dvodnevni tabor, na katerem se je s frajtonari-
co spoznavalo ali se urilo igranja več kot petde-
set Rakovih učencev, z njim pa so popestrili do-
gajanja ob 49. Lučkem dnevu.
TRENING NASTOPANJA PRED OBČINSTVOM
V glasbenih delavnicah so po besedah An-
dreja Raka, člana ansambla Golte, začeli z za-
četniškimi prijemi in nadaljevali z učenjem raz-
ličnih skladb. Udeleženci so spoznavali tudi na-
čine, kako organizirati glasbeni dogodek. Njiho-
va osnovna naloga pa je bila trening nastopa-
nja pred občinstvom. Da bo ta še boljši, sta jim 
na taboru spregovorila Primož Zvir, ki si je pred 
leti s svojim igranjem prislužil naziv svetovne-
ga prvaka, in starosta narodnozabavne glasbe 
Brane Klavžar.
Po vadbi nastopa na kmetiji so se naslednji 
pile so tudi sestre Čerček, iZvirni muzikanti, an-
sambel Ultima in pevka Manja Pančur. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
dan predstavili občinstvu med stojnicami v Lu-
čah. Vrhunec njihovega nastopanja je bila mla-
dinska veselica Od plenice do veselice. Nasto-
ZAVOD SAVINJA LJUBNO OB SAVINJI 
Ob pripravi hrane so se učili slovenskih izrazov
Tečajniki so se poleg slovenščine učili tudi kuharskih spretnosti. 
(Fotodokumentacija Zavoda Savinja) 
Sredi avgusta so se na Ljubnem ob Savinji mu-
dili udeleženci tečaja slovenščine iz treh nemško 
govorečih držav. Med drugim so jim v Fašunovi 
hiši pripravili kuharski tečaj, ogledali pa so si tudi 
nekatere znamenitosti Zgornje Savinjske doline.
PRIPRAVLJALI ZNAČILNE JEDI DOLINE
Tečajniki, ki so bili nastanjeni v hotelu Planin-
ka, so se pod vodstvom direktorice Zavoda Savi-
nja Ivanke Orešnik in sodelavke Tamare Dani-
el lotili priprave značilnih zgornjesavinjskih jedi. 
UDELEŽENCI TEČAJA ZELO 
ZADOVOLJNI
»Kuhali smo žlinkrofe iz nadeva, ki je značilen 
za naše območje, to je kruhov in mesni nadev iz 
suhe svinjine. Priloga je bila krompirjeva solata, 
za sladico pa ajdnek. Pili smo zeliščni ali sad-
ni čaj. Vse so si tečajniki pod najinim vodstvom 
pripravili sami. Tudi tako so se učili slovenšči-
ne in po njihovih besedah sodeč je bilo vseh 17 
udeležencev in dve vodji z obiskom zelo zado-
voljnih,« je povedala Orešnikova.
PRIŠLI AVSTRIJCI, NEMCI IN 
ŠVICARJI
V organizaciji jezikovne šole Slowenisch in 
Graz je letos potekal že 12. poletni tečaj sloven-
ščine. Poučujeta Tatjana Koren in Kasilda Be-
denk. Udeleženci so prišli iz Avstrije, Nemčije in 
Švice. Poletni tečaj poteka vedno sredi avgusta, 
a vsakokrat v drugem slovenskem kraju, in tra-
ja pet do šest dni. Tokrat so si za izvedbo izbra-
li Ljubno.
Marija Lebar
12. poletni tečaj slovenščine
za 17 udeležencev je tokrat potekal na 
Ljubnem ob Savinji.
LOGARSKA DOLINA-REČICA OB SAVINJI
Ultramaratonec bo 
tekel za male viteze 
Tekač Bogomir Dolenc je v soboto, 25. avgu-
sta, v Velenju začel z nenavadnim športno-hu-
manitarnim projektom, v katerem bo v 42 zapo-
rednih dneh odtekel 42 maratonov, pri čemer bo 
zbiral denar za ustanovo Mali vitez, ki mladim, 
ozdravljenim od raka, pomaga pri odpravljanju 
njihovih občutkov osamljenosti in jih spodbu-
ja, da bolj pozitivno gledajo na življenje. Dolenc 
bo v četrtek, 6. septembra, 13. maraton po vrsti 
odtekel v Zgornji Savinjski dolini, in sicer bo ob 
15. uri startal v Logarski dolini, na cilju na Reči-
ci ob Savinji pa ga pričakujejo okrog 19. ure, saj 
je njegov cilj, da vsakega od 42 maratonov odte-
če v času štirih ur. Spodbujanje humanitarnega 
športnika ob trasi maratona je seveda zaželeno. 
KF
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018
22
Ljudje in dogodki, Organizacije
Avgusta
Pred 40 leti
PLANINSKO SLAVJE V NAŠI 
OBČINI
Redka so leta tolikih jubilejev, kot je 
letošnje. Slovensko planinstvo praznu-
je 85 let, Planinska zveza Slovenije 30 
let, PD Luče 25 let in letos mineva 200 
let od prvega pristopa na Triglav. Poseb-
nega pomena za našo dolino pa je spo-
min na velikega narodnjaka, planinca in 
publicista Frana Kocbeka, ki je bil rojen 
pred 115 leti. Veseli nas, da je letošnje 
srečanje planincev Slovenije v naših go-
rah. 10. dan planincev bo 10. septembra 
1978 na Raduhi. Hkrati to predstavlja 
veliko delovno zmago PD Luče in pla-
nincev na sploh, saj bodo ob tej priliki 
odprli novo kočo na Loki pod Raduho.
Pred 30 leti
PRŠUT ZA POTROŠNIŠKI SVET
Težave delovanja potrošniških svetov 
so znane vsem, včasih pa posamezne 
zahteve in želje že presegajo skupna ho-
tenja. Zgodilo se je v enem izmed kra-
jev mozirske občine. Na seji sveta so čla-
ni spregovorili o vseh pomanjkljivostih 
preskrbe in opredelili svoje želje. Med 
drugim je bila izrečena pripomba, da v 
trgovini ni pršuta. Trgovina je prisluhni-
la željam in zagotovila pršut. Toda. Edi-
ni kupec pršuta je bila članica potrošni-
škega sveta.
Pred 20 leti
NA SOLČAVSKEM UBILI 
MEDVEDA
Lovska družina Solčava šteje že okrog 
60 ljubiteljev narave in divjadi. Lovišče 
meri 9.872 ha. V njem se občasno poja-
vita tudi divji prašič in medved. Slednji 
ni vedno dobrodošel, ker navadno kolje 
drobnico. Doslej so v solčavskem revir-
ju pokončali že dva medveda. Letos so 
na Strelovcu ponovno opazili medveda, 
ki je pokončal 12 ovac, nato je na Grin-
tovcu zaklal 29 ovac in nazadnje dve ko-
zi. Ko je bil odstrel medveda dovoljen, 
se je sreča nasmehnila 22-letnemu lov-
cu Domnu Matku iz Logarske doline, 
saj je ustrelil medveda v domačih goz-
dovih.
Pripravila Tatiana Golob
SREČANJE LUČKIH UPOKOJENCEV
S »traparijami« zdravili obiskovalce
Ob kuhanju žgancev so olcerji zapeli nekaj ljudskih pesmi. (Foto: Marija Šukalo)
Lučki upokojenci in upokojenke so se ob Luč-
kem dnevu s svojimi igrami poklonili tudi letu 
evropske kulturne dediščine. Pri skorjevki (goz-
darska koča) so pripravili pester program.
OBUJALI SPOMINE NA ČAS VLCERJEV
Zapeli so narodne in ponarodele pesmi ter 
obujali spomine na čas, ko so se vlcerji na de-
lo v gozd odpravljali v ponedeljkih in se vračali v 
petkovih večerih. Za čas prebivanja v skorjevki 
so si prinesli živež in si sami kuhali. No, pri upo-
kojencih je skrb za kuhinjo prevzel Franc Robnik 
iz Podvolovljeka, ki je pripravil koruzne žgance, 
zabeljene s pravo mero »zabeli od grumpov«.
OBISKOVALCE ZDRAVILI Z RAZLIČNIMI 
»TRAPARIJAMI«
Ker so vlcerji po končanem delu prenekate-
ro ušpičili in si s tem krajšali dolge večere brez 
elektrike in udobja doma, so upokojenci prika-
zali nekaj vragolij. Pomagal jim je Nejc Slapnik, 
ki je ob »vlcerjih« zdravil obiskovalce z različ-
nimi »traparijami« (terapijami). Tako so z ovčjo 
kožo in leseno klopjo ravnali bolan križ, z vodo 
iz Savinje zdravili noge, s hojo po kamnih skrbe-
li za pravo ravnotežje po prekrokani noči. »Rcni-
je« so si »bolniki« lahko pridobili v zeliščni le-
karni Pr Jerčeli.
PRIKAZALI ŠE DRUGE STARE OBIČAJE
Na prostoru ob vlcerski bajti so si obiskoval-
ci lahko ogledali prikaze še drugih starih običa-
jev: pletenje košev, brušenje nožev, krtačenje in 
predenje volne. Poskusiti je bilo moč tradicio-
nalne kmečke jedi za različne priložnosti: grum-
pe, masonk in šnite. Pomerili so se lahko v žaga-
nju debla z amerikanko, metanju previti ali lov-
ljenju vlcerja in kuharice na zanko.
Marija Šukalo
Predenje, krtačenje in navijanje volne je bilo v preteklosti večerno opravilo na kmetijah. 
(Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018 23
Organizacije
ROMANJE K MARIJI ZVEZDI 
V Novo Štifto peš in z avtobusi
Skupina romarjev se je k cerkvi v Novo Štifto podala tudi iz Nazarij. V organizaciji Kulturnega 
društva Sv. Martin Marija Nazaret so romali že 6. leto zapovrstjo. (Fotodokumentacija društva)
Vsako leto se na praznik Marijinega vnebov-
zetja pri Mariji Zvezdi v Novi Štifti zberejo romar-
ji. Največ jih že tradicionalno pride peš iz Zagor-
ja ob Savi, priromajo pa tudi iz drugih krajev. 
PEŠ OKROG 450 ROMARJEV 
Iz Zagorja ob Savi je peš prišla skupina 180 
romarjev. Pridružili so se še romarji iz Nazarij, 
Homca, Doba, Jarš in drugod. Vseh peš romar-
jev, ki so prišli dan pred praznikom k cerkvi v No-
vo Štifto, je bilo okrog 450, na sam praznik se jih 
je pridružilo še več z avtobusi. Na večer prej je 
potekala slovesna maša s procesijo, ki jo je vo-
dil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stani-
slav Zore, somaševalo pa je kar dvanajst duhov-
nikov. Tudi na sam praznik so se vrstili romarji in 
potekale maše. »Romanje je blagoslov in milost 
hkrati,« pa pravi tamkajšnji župnik Alojzij Ternar.
ROMANJA VSE OD 16. STOLETJA
Začetki romanje v Novo Štifto segajo v sredi-
no 16. stoletja. Do srede 18. stoletja je bila naj-
bolj obiskan romarski kraj v Sloveniji. Romar-
ji so prihajali od Železne Kaple na avstrijskem 
Koroškem in vse do Reke na Hrvaškem. Tekom 
zgodovine so različni vplivi romanje omejevali 
ali celo prepovedali, a nekatere skupine so os-
tale zveste tradiciji vse do danes. Najbolj vztraj-
ni so romarji iz Zagorja ob Savi, ki prihajajo v No-
vo Štifto že več kot 250 let.
Barbara Rozoničnik
250 let
že prihajajo romarji iz Zagorja ob Savi v 
Novo Štifto. Letos jih je prišlo 180.
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Zanimiv tabor mladih ribičev 
Dvodnevni tabor so mladi člani RD Mozirje zaključili dobre volje in s pokali v rokah. 
(Foto: Benjamin Kanjir)
Mladi ribiči so se s pomočjo mentorjev 
pomerili v lovu rib s plovcem. 
(Foto: Benjamin Kanjir)
Podmladek mozirskih ribičev, ki jih vodi Mi-
le Kojc, se je tudi letos zbral na dvodnevnem ri-
biškem taboru ob mozirskem ribniku. Dva dne-
va druženja so seveda izkoristili za ribolov, za-
bavno pa je bilo tudi spanje v šotorih, ki so si jih 
postavili ob vodi.
ZA ZAČETEK O RIBAH
Mladi ribiči so se zbrali v soboto, 11. avgusta. 
Skupaj z vodstvom družine so se dogovorili o 
pravilih taborjenja. Za začetek so se spoznali z 
ribami, ki živijo na območju, s katerim upravlja 
družina. 
TRI TEKME V RIBOLOVU
Po kratki lekciji so izžrebali tekmovalna mes-
ta in pričeli s prvo od treh tekem. Ulovi so bili 
dobri, prav tako se jim je počasi dvigovala teža 
ulova. Slednjega so seveda pridno vračali nazaj 
v vodo. Druga tekma je bila nočna, tretja je sle-
dila naslednji dan. Skupni ulov je dal zmagoval-
ca, kar pa ni bilo osnovnega pomena. Osrednja 
nit srečanja je bilo druženje in preživljanje pro-
stega časa v sožitju z naravo.
PRIDOBIVANJE MLADIH V SVOJE VRSTE
Vodstvo RD Mozirje si zadnja leta prizadeva, 
da bi ob vodo privabili čim več otrok, željnih pre-
življanja prostega časa z ribiško palico v roki. To 
jim dobro uspeva, saj je otrok iz leta v leto več. 
Seveda je potrebno z njimi načrtno delati. To je 
zaupano Petru Žagarju, ki s svojimi pomočniki 
vsak petek zbira otroke okoli sebe in jim poma-
ga pridobivati znanje in izkušnje. 
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018
24
Ljudje in dogodki, Šport
34. ULTRAMARATON PRED VRATI
Jekleni tekači ponovno od Celja do Logarske doline
Prva sobota v septembru bo tudi letos name-
njena eni izmed najbolj priljubljenih tekaških 
preizkušenj v Sloveniji, ultramaratonu od Celja 
do Logarske doline. Pestrost tras različnih dol-
žin bo znova privabila maratonce od blizu in da-
leč, kot je temu bila navada na dosedanjih, že 
33 tekih.
STARTI ŠTIRIH PROG
Start najzahtevnejše, 75 kilometrov dolge 
preizkušnje, bo ob šesti uri zjutraj na Celjskem 
sejmu. Tri ure kasneje se bodo tekači podali na 
klasičen 42-kilometrski maraton, katerega start 
bo pred Mozirskim gajem. Tisti, malenkost manj 
pripravljeni, se bodo ob pol 11. uri z Ljubnega ob 
Savinji zapodili na 27 kilometrov dolgo traso, uro 
kasneje, ob pol 12. uri, pa bo v Lučah še start 
17-kilometrske preizkušnje. 
PRVENSTVO SLOVENSKE VOJSKE
Najkrajša razdalja bo hkrati prvenstvo Slo-
venske vojske. Slednja na maratonu z opre-
mo sodeluje že 27 let, pripadnice in pripadniki 
vojske pa ob tem dosegajo tudi odlične tekaške 
rezultate.
LANSKA REZULTATA ZMAGOVALCEV
Zmagovalec lanskega ultramaratona Robert 
Radojković je najdaljšo traso pretekel v dobrih 
petih urah in osmih minutah, dobro uro kasne-
je pa je skozi cilj pritekla tudi najhitrejša med 
ženskami Marija Vrajić.
Benjamin Kanjir
STANE WEISS ULOVIL NAJVEČJO ŠČUKO V MOZIRSKEM RIBNIKU DOSLEJ 
Boj s plenilko iz globin trajal kar 20 minut
Stane Weiss (desno) je s pomočjo prijatelja 
Bojana Lukšeta ujel trofejno ščuko. 
(Foto: Benjamin Kanjir)
Stane Weiss iz Mozirja je po stažu že star ri-
bič, ki redno namaka trnek v ribniku ob mo-
zirskem ribiškem domu. Dosedanjim ulovom se 
je 14. avgusta zvečer pridružila ščuka, največja 
ulovljena na tem prostoru doslej.
TAKOJ JE VEDEL, DA GRE ZA TROFEJNI ULOV
Weiss je kot običajno namakal trnek z mrtvo 
ribico. S prijateljem Bojanom Lukšetom sta bi-
la zatopljena v pogovor, ko je nekaj na hitro in 
močno potegnilo ribiško vrvico z role na palici. 
Stane je skočil pokonci in začel počasi navijati 
vrvico. Upor na drugi strani je bil silovit, zato je 
takoj vedel, da je na trnku trofejni ulov.
NAJVEČJA ŠČUKA DOSLEJ
Boj s plenilko iz globin je trajal kar 20 minut. 
Po tem času je bila riba dovolj blizu, da je lahko 
šel Bojan skoraj do pasu v vodo in jo potegnil na 
kopno. Z veseljem sta izmerila in stehtala ulov. 
Meter je pokazal, da je ščuka dolga kar 105 cen-
timetrov, težka pa natanko deset kilogramov. Iz-
kazalo se je, da je to največja ščuka, ulovljena v 
mozirskem ribniku doslej.
Skrbni preparator bo poskrbel, da ulov ne bo 
šel v pozabo in bo odslej krasil steno v domu 
srečnega ribiča.
Benjamin Kanjir
TO NI SAMO RIBIŠKA SREČA
Rekordni Bizijev som 
Nejc Bizjak (z desne) je potreboval pomoč prijateljev Blaža Finkšta in Zdravka Robiča pri 
dvigovanju skoraj stokilogramskega soma.
Kdor zna, pa zna, bi lahko rekli ob pogledu na 
rekordni ulov Nejca Bizjaka, ki je ob pomoči pri-
jatelja Blaža Finkšta iz globin Šoštanjskega je-
zera potegnil 2,66 metra dolgega soma, kar je 
doslej največji som, ulovljen v Sloveniji. Tehtni-
ca se je ustavila na 99 kilogramih.
ČOLN PREMAJHEN ZA TAKŠNO RIBO
»Dokler tega ne doživiš, sploh ne veš, kako to 
gre – čoln je kar poskakoval po vodi. Ko sva ga 
končno potegnila v štiri metre dolg gumenjak, 
sta glava in rep visela čez rob,« se smeji Bizjaku, 
ki ga prijatelji kličejo Bizi.
NAJPREJ ZNANJE, POTEM SREČA
Da to ni samo ribiška sreča, pravi ribič iz Dol-
-Suhe, potrebnega je precej znanja, da v vabo 
ugrizne približno 50 let stara ribja »mrcina«, ki 
menda letno poje po 300 kilogramov rib. Član 
Ribiške družine Mozirje pravi, da bo kljub teži 
mogoče samo petina dovolj kakovostnega me-
sa, ki ga bo razdelil med prijatelje.
SOLIDEN ULOV ŽE PRED TEDNI
Bizjak sicer večkrat lovi v Šoštanjskem jeze-
ru, pred tremi leti je že ulovil nekoliko manjše-
ga kapitalca, pred tedni pa je potegnil na suho 
171-centimetrskega soma, ki je pa tehtal »zgolj« 
35 kilogramov. 
US
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018 25
Šport, Oglasi
TURNIR V ODBOJKI V MEŠANIH DVOJICAH V KRNICI
Zmaga odšla v Ljubljano
Odbojkarji so prikazali zanimive akcije. 
(Foto: Marija Šukalo)
Športno rekreativno društvo Log je v okvi-
ru 49. Lučkega dneva pripravilo turnir v odboj-
ki na mivki med mešanimi pari. Na Logu se je 
v igri pod mrežo merilo osem dvojic, razdelje-
nih v dve skupini. Ti so igrali po sistemu vsak 
z vsakim. 
POLFINALNI BOJI
V polfinalnih bojih so se pomerili Ljubljan-
čana Tina in Blaž proti domačinom Moniki Rob-
nik in Tomažu Kosmaču, ki sta morala prizna-
ti premoč paru iz Ljubljane. V drugem polfinal-
nem dvoboju pa sta se Tina in Žiga Božič po-
merila z Manjo Pančur in Žigom Plesnikom ter 
ju premagala in si zagotovila mesto v finalnem 
boju. 
KONČNA RAZVRSTITEV
V slednjem sta ju Ljubljančana Blaž in Tina 
po enakovrednih akcijah uspela premagati in 
si priigrati zmago na turnirju. Tako sta Božiče-
va pristala na drugem mestu, na tretje pa sta se 
uvrstila Manja Pančur in Žiga Plesnik. 
ŠPORT JE ŠPAS
Po besedah predsednice društva organizator-
ja Monike Robnik v okviru tradicionalne prireditve 
pripravljajo tudi turnir v balinanju. Tega so izvedli 
teden dni prej. Sicer pa pod geslom Šport je špas 
v tem času njihove športne površine koristili tu-
di naključni obiskovalci. Tako so se lahko merili v 
odbojki, badmintonu, nogometu in tenisu. 
Marija Šukalo
TURNIR V MALEM NOGOMETU V LUČAH
Najboljši Luftarji imajo v svojih vrstah tudi naj strelca
Na igrišču ob osnovni šoli se je pomerilo osem ekip. 
(Foto: Marija Šukalo)
Športno društvo Raduha je ob 
49. Lučkem dnevu pripravilo turnir 
v malem nogometu. Druženja no-
gometašev ni zmotilo niti deževno 
vreme. Organizatorji so turnir us-
peli izpeljati po vseh pravilih.
Športno srečo je preizkušalo 
osem ekip. V polfinalnih bojih so 
zaigrali Luftarji proti Gavnerjem 
in Katakombe proti TTG. V final-
nem obračunu med Katakombami 
in Lufterji so si slednji z 2:1 pribo-
rili zmago in osvojili prehodni po-
kal. Drugo mesto je pripadlo pora-
žencem Katakombam, tretje pa so 
si po streljanju prostih strelov pri-
borili Gavnerji. Naziv najboljšega 
strelca si je priboril Domen Kladnik 
iz ekipe Lufterjev.
Marija Šukalo
DRUŽABNO SREČANJE REČIŠKIH UPOKOJENCEV
V balinanju najboljša ženska
Zmagovalci turnirja v balinanju v Varpoljah (foto: Marija Šukalo)
Rečiški upokojenci se že vrsto 
let srečajo na vsakoletnem druže-
nju v Varpoljah. Letošnje je pote-
kalo v nedeljo, 12. avgusta, pripra-
vili so tudi turnir v balinanju. Dru-
ženje za Pepijev memorial je orga-
nizirala balinarska sekcija društva 
Sivi panterji. 
V natančnosti se je merilo de-
vet tekmovalcev. Anka Škrubej je 
pometla z vso moško konkuren-
co. Na drugo mesto se je uvrstil 
Jože Vučko in na tretje Pavel Ko-
ren.
Bolj kot tekmovanje je bilo po-
membno druženje. Slednjega se je 
udeležilo skoraj sto članov društva. 
Z druženjem in sproščanjem bo-
do nadaljevali tudi septembra, ko 
se odpravljajo na društveni izlet v 
Idrijo in njeno okolico. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018
26
Kronika, Zahvale, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
MATJAŽ SEM, spec.
pomočnik komandirja PP Mozirje
policijski inšpektor II
Za večjo prometno varnost otrok ob začetku 
šolskega leta 
Otroci so kot prometni ude-
leženci nepredvidljivi, pro-
metne predpise si razlagajo 
po svoje (predvsem prome-
tne znake, ki obveščajo o var-
ni hoji), prav tako ne zmore-
jo pravilno oceniti hitrosti in 
oddaljenosti bližajočega se 
vozila.
Ceste bodo septembra zopet 
polne otrok, ki se vračajo v šolo, 
nekateri pa na šolsko pot stopajo 
prvič. Da bi bila njihova pot v šo-
lo varna, od 27. avgusta do 9. sep-
tembra poteka preventivna akci-
ja Začetek šolskega leta, namenje-
na varni vključitvi otrok v promet, 
ki jo vodi in koordinira agencija za 
varnost prometa. Policisti bomo 
v prvih šolskih dneh izvajali po-
ostren nadzor hitrosti ter preverja-
li tehnično brezhibnost avtobusov 
in drugih vozil, s katerimi se otro-
ci prevažajo v šolo, pozorni bomo 
tudi na opremljenost otrok z rume-
nimi ruticami in odsevnimi telesi.
PREVIDNOST JE POTREBNO 
POVEČATI
Skrb za tiste, ki prvič stopajo na 
šolske poti in ne poznajo nevarnos-
ti, s katerimi se lahko srečajo na šol-
ski poti in v vsakdanjem prometu, je 
izredno pomembna. Ob tem pa se-
veda ne smemo pozabiti na učence, 
ki se po dolgih počitnicah vračajo v 
šole in so še razigrani.
OTROCI SI PROMETNE PREDPISE 
RAZLAGAJO PO SVOJE
Otroci so kot prometni udeležen-
ci nepredvidljivi, prometne pred-
pise si razlagajo po svoje (pred-
vsem prometne znake, ki obvešča-
jo o varni hoji), prav tako ne zmore-
jo pravilno oceniti hitrosti in odda-
ljenosti bližajočega se vozila. Zato 
moramo za njihovo varnost skrbe-
ti predvsem drugi udeleženci v ce-
stnem prometu. Otroci in mladole-
tniki spadajo v t. i. skupino šibkej-
ših prometnih udeležencev, saj se 
zelo redko pojavljajo kot povzroči-
telji prometnih nesreč. Zato mora-
jo vozniki nanje še posebej paziti.
ZA VEČJO VARNOST OTROK 
POLICISTI SVETUJEMO
Starši! 
Te in prihodnje dni čimveč ča-
sa namenite prometnovarnostni 
vzgoji otrok! Preverite, kaj vaši ot-
roci znajo in zmorejo, ne samo na 
šolski poti, ampak tudi na spreho-
du, na kolesu ali v avtomobilu. Pri 
tem ne pozabite: najboljša vzgoja 
je vedno vaš lasten zgled! 
Pri prevozu otroke dosledno za-
varujte z varnostnimi pasovi ozi-
roma jih prevažajte zavarovane 
v ustreznih sedežih. Tudi sami se 
vedno pripnite!
Vozniki! 
Kot udeleženci v prometu bodi-
te na otroke in njihovo nepredvi-
dljivost še posebej pozorni! Temu 
prilagodite tudi način svoje vožnje. 
Še posebej bodite pozorni v bližini 
vrtcev in šol ter krajev, kjer se mor-
da otroci igrajo (npr. na ulicah, na 
parkiriščih ...).
V skladu z usmeritvami na podro-
čju zagotavljanja varnosti cestnega 
prometa bomo policisti ob začetku 
šolskega leta izvedli ustaljene ak-
tivnosti. S stalno navzočnostjo ob 
šolah in šolskih poteh bodo prispe-
vali k umirjanju prometa. 
Tudi sicer policisti med šolskim 
letom preverjamo brezhibnost av-
tobusov za prevoz otrok na izlete 
ter kontroliramo njihove voznike 
(preverjamo npr. počitek pred vo-
žnjo, psihofizično stanje voznika, 
kontroliramo dokumente). Precej 
pozornosti posvečamo tudi nadzi-
ranju organiziranih šolskih prevo-
zov otrok in prevozov otrok, ki jih 
opravljajo njihovi starši. Pri izbolj-
ševanju prometne varnosti sode-
lujemo z mentorji prometne vzgo-
je in vodstvi šol, pa tudi pri izvedbi 
kolesarskih izpitov.
Je čas, ki da,
je čas, ki vzame,
pravijo, je čas,
ki celi rane,
in je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine. 
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila draga
Ana PAULIČ
z Zadrečke ceste 27, Nazarje
20. 4. 1928 – 18. 8. 2018
Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospre-
mili na zadnji poti.
Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darovane 
svete maše.
Naj počiva v miru.
Njeni domači
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018 27
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Močno jutranje oglašanje neznane ptice 
mi je sporočilo, da je Tvoja spokojna duša 
poletela v večnost! 
                                                        Sestra Ivanka
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal
a nate spomin
bo vedno ostal.
ZAHVALA
Tiho se je poslovila
Olga DEŠMAN
iz Raduhe 11, Luče
30. 5. 1932 - 19. 8. 2018
Lepa hvala vsem, ki ste našo mamo radi obiskovali v času njene dol-
goletne bolezni.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem 
in znancem, ki ste ob trenutku slovesa sočustvovali in molili z nami, 
nam pomagali, darovali sveče, cvetje in za svete maše. 
Hvala Minkinim sosedom in prijateljem iz Ljubnega. Zahvaljujemo 
se osebju Zdravstvenega doma Luče, osebju Bolnišnice Topolšica ter 
osebju Centra starejših Gornji Grad za prijazno skrb in lajšanje bolečin.
Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala mini-
strantom, pevcem, govornici, praporščakom, pogrebni službi Mora-
na in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zad-
nji poti.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu moje drage sestre
Frančiške ATELŠEK
roj. Naglič iz Radmirja
1. 10. 1935 - 4. 8. 2018
se iskreno zahvaljujem svakinji Tonici, vsem sosedom in ostalim, 
ki ste ji kakorkoli pomagali in krajšali čas. Zahvala gasilkam in gasil-
cem, govornici in pevkam, izvajalcu Tišine ter gospodu župniku za le-
po opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča sestra Ivanka z družino
•	 OTROK	PADEL	MED	KOLESARJENJEM	IN	SE	POŠKODOVAL
Logarska dolina: 22. avgusta je otrok med kolesarjenjem 
v Logarski dolini padel in se hudo telesno poškodoval. Ugoto-
vljeno je bilo, da je padel zaradi več zaporednih udarnih jam 
na cesti. Zoper vzdrževalca ceste sledi kazenska ovadba na 
pristojno državno tožilstvo.
•	 IZGUBLJENA	PLANINKA
Logarska dolina: 24. avgusta ob 14.53 se je na območju 
Logarske doline izgubila planinka. Poklicala je na številko 113, 
ni pa vedela, kje je. Aktivirani so bili vodniki reševalnih psov 
in pripadniki GRS. Osebo so našli na Klemenči jami, jo z vrv-
no tehniko rešili iz težko dostopnega območja in ji pomaga-
li pri sestopu v dolino. Rešena oseba je utrpela lažje teles-
ne poškodbe.
•	 NAJDENI	UKRADENI	REGISTRSKI	TABLICI
Mozirje: 25. avgusta so policisti pri kontroli parkirišča 
pred Mozirskim gajem opazili parkiran osebni avtomobil, ki 
je imel nameščeni dve različni registrski tablici, v vozilu pa 
je bil neznan moški. Ugotovljena je bila identiteta neznan-
ca, ki sta mu bili zaseženi obe registrski tablici, saj sta bi-
li ukradeni. 
OPOZORILO
Na celotnem območju celjske policijske uprave se znova po-
javljajo primeri, ko neznanci v imenu različnih humanitarnih 
društev in drugih institucij pobirajo prispevke. Običajno imajo 
pripravljene listine s pravilnim naslovom institucije in vpisanih 
vsaj nekaj darovalcev in zneskov. 23. avgusta je občan policis-
te opozoril na moškega, ki je na tovrsten način do denarja po-
skušal priti v Slovenskih Konjicah, vendar se je pred prihodom 
policistov s kraja odpeljal s temnejšim vozilom znamke BMW 
tujih registrskih številk.
V zadnjih dneh so celjski policisti tujcu, ki je v imenu različ-
nih institucij pobiral prispevke, izrekli globo. Kršitelji, ki na ta 
način pobirajo prostovoljne prispevke, so najpogosteje tuji dr-
žavljani. Če opazite tako imenovane »lažne humanitarce«, ne 
nasedajte njihovim prošnjam, ampak o tem obvestite najbliž-
jo policijsko postajo ali pokličite na telefonsko številko 113. Ob 
prijavi podajte čim bolj točen opis oseb, lokacijo, opis oblačil, 
smer gibanja, vozilo in podobno.
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018
28
Za razvedrilo
VAŠKI PADARJI S SRCEM PRI STVARI
Kristl Germelj (levo) na srečanju upokojencev v Lučah: »Tale trapa-
rija (terapija) z vodo bo dobro dela ne glede na to, kam zlijem Savinjo.« 
»Zdravnik« Janez Brezovnik: »Jaz bom dodal masažo s praprotjo.« 
Asistent zdravnika Nejc Slapnik (z mikrofonom) in moderator pro-
grama: »Fanta, pazita, da jo s svojimi »traparijami« ne zašuštrata.« 
»Pacientka« Vida Moličnik, naključna obiskovalka: »Bolje, da mi 
pogledate noge, te mi je pohodila krava. Če pa me polijete z mrzlo 
Savinjo, se lahko zgodi, da pohodim jaz vse tri.«
VSAKIČ LEP, A DRUGAČEN
Na podelitvi priznanj in diplom za najboljše floristične dosežke ob 
poletni delavnici in razstavi aranžmajev v Mozirskem gaju so se pri-
reditelji zahvalili tudi županu občine Mozirje Ivanu Suhoveršniku s 
šopkom rož. Ivo je skromno pomolčal, se zahvalil in malce v podar-
jeni šopek zabrundal: »No, je manjši kot predlani, drugačen kot lani, 
a je lep tudi letošnji. Nada (žena) ga bo vesela, najbrž je že natočila 
vodo v vazo, ko je slišala, kam grem.« 
PASJA BIROKRACIJA
Da je birokracija med kinološko druščino bistveno manjša od dr-
žavne in javno-sektorske, je jasno. Za 180 ljudi, 2.000 psov, velik ta-
bor, prehrano, red in taborsko disciplino sta poskrbela nezamen-
ljiva Duška Hrovat, Ferdinandova dvojna desna roka, in predse-
dnik zgornjesavinjskega kinološkega društva Hrovat s par prijate-
lji, strokovnimi sodelavci. V Varpoljah je vse klapalo, razen vikend 
vremena z marelo. Hov! 
Več o 35. taboru šolanih psov reševalcev z vodniki prihodnjič.
(Foto: MŠ)
(Foto: JM)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018 29
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 36. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj iskane knjige 
v avgustu
ODRASLI:
Rowling, J. K.: Zelo dobra življenja, Phillips, Susan Elizabeth: Ju-
nak njenega srca, Nesbø, Jo: Macbeth, Hosseini, Khaled: Tisoč ve-
ličastnih sonc, Force, Marie: Rad bi te držal za roko, Hardt, Helen: 
Hrepenenje, Petek, Štefka: Beg v Ameriko : povest iz Zgornje Sa-
vinjske doline, Hanlon, Michael: Znanost v Štoparskem vodniku po 
Galaksiji, Petek, Štefka: Skrivne vezi, NDiaye, Marie: Rosie Carpe.
MLADINA:
Knister: Mala čarovnica Lili, Lov za izgubljenim zakladom, Row-
ling, J. K.: Harry Potter, Kamen modrosti, Davis, Jim: Garfield vam jo 
zakuha, Gluvič, Goran: Brcanje z glavo, Pilkey, Dav: Kapitan Gatnik in 
invazija neverjetno žlehtnih kuharic iz vesolja, Knister: Mala čarov-
nica Lili ,Vitez na kolesu, Rowling, J. K.: Harry Potter, Polkrvni princ, 
French, Vivian: Princesa Katja in srebrni poni, Green, John: Krive so 
zvezde, Makarovič, Svetlana: Sovica Oka.
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018
30
Petek,
31. avgust
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Živ žav počitnice (za predšolske in šolske otroke)
ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad
Otvoritev razstave avtorice Katje Kovše
Sobota,
1. september
ob 6.00. Atrij Celjskega sejma
Start maratona Celje–Logarska dolina
ob 9.00. Mozirski gaj
Start na etapi maratona Celje–Logarska dolina
ob 10.30. Ljubno ob Savinji
Start na etapi maratona Celje–Logarska dolina
ob 11.00. Kulturni dom Gornji Grad
Spominska prireditev Vranov let
ob 11.30. Luče
Start na etapi maratona Celje–Logarska dolina
Nedelja,
2. september
ob 12.00. Solčava
Dobrodelna misijonska tombola
Torek,
4. september
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka 
Sreda,
5. september
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek,
6. september
ob 15.00. Logarska dolina
Start teka Bogomirja Dolenca v sklopu projekta 42 
maratonov v 42 dneh (cilj bo na Rečici ob Savinji)
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	STROKOVNA	IN	CENOVNO	UGODNA		
IZDELAVA	PROJEKTNE	DOKUMENTACIJE	
ZA	VSE	VRSTE	OBJEKTOV!	NOVOGRADNJE	-	
REKONSTRUKCIJE	-	LEGALIZACIJE.
Potrebujete gradbeno dovoljenje za novo stanovanjsko  
hišo? Želite legalizirati obstoječ objekt? Gsm 041/764-315.
PRINTS d.o.o. Mozirje, Aškerčeva ulica 28, 3330 Mozirje
◊	KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi-
la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
ŽIVALI – PRODAM
Prodamo prašiče, težke od 100 do 
160 kg; gsm 031/832-520.
Prodamo sivo telico, pašno, brejo, 
kotitek 9.9.2018; gsm 041/220-303.
Prodam prašiče, domače vzreje, 
različnih tež, možna dostava; gsm 
031/509-061.
Prodam bikca sivca, starega 1 te-
den; gsm 031/393-418.
Prodam bikca, križanca si-čb, sta-
rega en teden; gsm 031/393-418.
Prodam bikca starega štirinajst 
dni; gsm 041/783-572.
Prodam pse mešančke, (nemški 
ovčar – labradorec). Za oddajo po 
15.9. Blaž; gsm 031/507-646.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke, bikce nad 100 kg; 
gsm 031/533-745.
DRUGO – KUPIM
Kupim starejšo leseno prešo za 
prešanje sadja in lesene sode; 
gsm 040/430-080.
DRUGO – PRODAM
Prodamo otroško kolo schwinn ti-
gress 12 col, modre barve. Cena 30 
eur; gsm 051/357-753.
Prodam rdečo peso za vlaganje; 
gsm 041/354-568.
Prodam lupinico cybex vijolične 
barve + isofix nastavek, zelo kva-
litetna in lepo ohranjena. Cena 90 
eur; gsm 051/357-753.
Zelo ugodno prodamo usnjen bež 
trosed – skoraj nov (230 dolž.); 
gsm 070/707-038.
Silažni kombajn potinger mex 1, 
prodam, 950 eur; gsm 031/554-
500.
Jabolka in hruške zgodnja, ugodno 
prodam – podarim; gsm 041/239-
0 1 7.
Prodam skoraj nov akumulator 12 
V, 62 Ah, rabljen 3 mesece, v ga-
ranciji; gsm 041/324-377 .
Prodam zelo kvalitetne gajbice za 
krompir in sadje; gsm 031/800-
852.
Prodam paletne vilice, tritočkovni 
priklop; gsm 040/809-530.
NEPREMIČNINE
Prodam garsonjero na Ljubnem ob 
Savinji za 28.000 eur in del hiše s 
stanovanjem 35 m2, 1 km od Mozir-
ja, za 21.000 eur; gsm 070/777-281.
Iščem eno- ali dvosobno stano-
vanje v Mozirju; gsm 070/616- 
775.
DRUGO – IŠČEM
Iščem material za nasutje – zemlja 
in podobno; gsm 031/229-154.
VOZILA – PRODAM
Prodam polo tdi, prevoženih 71.500 
km, l. 2009/9 m, dobro ohranjen; 
gsm 040/362-591.
Prodam passat 1,9 tdi, l. 2000; gsm 
041/989-649.
Savinjske novice št. 35, 31. avgust 2018 31
Organizacije, Ljudje in dogodki
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREŽJE OB SAVINJI 
Dvodnevni tabor še bolj povezal mlade in odrasle 
gasilce 
Zadovoljni in nasmejani mladi udeleženci druženja in njihovi animatorji. 
(Fotodokumentacija PGD Pobrežje ob Savinji)
Na pobudo članice upravnega odbora PGD 
Pobrežje ob Savinji Barbare Slatinšek so gasil-
ci pripravili dvodnevno druženje mladih gasil-
cev. Mladi člani društva so se v družbi anima-
torjev izobraževali in zabavali pri številnih de-
javnostih, katerih rdeča nit je bila – kaj druge-
ga kot gasilstvo. 
VROČINO HLADILI Z VODO 
Vroče avgustovsko vreme je kar klicalo po 
vodnih igrah, ki so mlade najbolj pritegnile. Tako 
so se pomerili pri uporabi vedrovke, odrasli čla-
ni pa so jim prikazali, kako poteka »špricanje« 
z gasilsko tehniko. Tudi sicer so se spoznavali z 
opremo v gasilskem društvu. 
DELA BODO PREDSTAVILI NA RAZSTAVI 
Z gasilsko vsebino so bile prav tako poveza-
ne ustvarjalne urice. Dela, ki so pri tem nastala, 
bodo razstavili v prostorih gasilskega doma ob 
prihodnjem občnem zboru. Izdelali so tudi lične 
svečnike, te so uporabili na tradicionalni veseli-
ci gasilskega društva. »Tako so naši izdelki dobi-
li uporabno vsebino,« je povedala Slatinškova.
NA SVIDENJE PRIHODNJE LETO
Odpravili so se tudi na pohod po manj zna-
nih pobreških poteh in stezicah. Noč so pres-
pali v prostorih gasilskega doma, kjer so imeli 
ves čas zagotovljeno tudi prehrano. Pri organi-
zaciji in izvedbi so znatno pomagali ostali čla-
ni društva, kar je mlade in odrasle člane še bolj 
povezalo in utrdilo.
Z druženjem so bili zadovoljni tudi starši, ki 
otroke rade volje zaupajo v varstvo zanesljivim 
članom društva. Vsi pa že razmišljajo, da bi ka-
zalo tako obliko druženja ponoviti tudi prihodnje 
leto in jo morda nekoliko podaljšati. 
Marija Lebar
ZANIMIVOSTI NARAVE
Obilica dežja, včasih obilico 
pridelka da
Velikanski paradižnik se je letos bohotil tudi 
na vrtu Anje Sotošek v Varpoljah. 
(Foto: MŠ)
Tehtnica Franca Juvana iz Lok pri Mozirju se 
je za njegov paradižnika ustavila na slabem 
kilogramu in pol. (Foto: BK)
Olgi Slapnik je v Podvolovljeku na 620 
metrov nadmorske višine obrodila jablana, 
in to z zelo velikimi jabolki. (Foto: OS)
Franc Juvan iz Lok pri Mozirju se zelo rad 
ukvarja s pridelavo zelenjave na zemlji okoli 
svoje hiše. Prijatelj iz Maribora mu večkrat poš-
lje kakšno sadiko paradižnika, ki jo posadi v lon-
cu in postavi ob drvarnico. Tokrat je iz sadike, ki 
dolgo ni obetala nič posebnega, celo vrh se ji je 
odlomil, zrasel pravi orjak. Tehtnica se je ustavi-
la na slabem kilogramu in pol.
Olgi Slapnik je letos prvič obrodila jablana, 
in to v Podvolovljeku na 620 metrov nadmor-
ske višine. Njen stric Rudi Golob iz Pobrežij jo 
je zapivcal in letos je polno obrodila. Jabolka 
so res zelooo debela in domača. Predsednik 
zgornjesavinjskih sadjarjev Alojz Plaznik nam 
je povedal, da gre za sorto grafenštajnc, ki do-
zoreva konec avgusta ali v začetku septembra. 
Ponekod ji rečejo tudi štrudlovka, ker je odlič-
na tudi za štrudelj, zato je morala na domači-
jah rasti čim bliže hiši, da je bila gospodinjam 
čim bolj pri roki.
Velikanski paradižnik se je letos bohotil tudi 
na vrtu Anje Sotošek v Varpoljah. Plod je poto-
mec lanskoletnega pridelka, ki je lani tehtal ne-
kaj več kot 1.300 gramov. Sadiko paradižnika je 
Sotoškova dobila v dar od prijazne sosede pred 
štirimi leti in do velikega ploda tako prišla sama.
BK, IS, MŠ
Ljudje in dogodki, Oglasi