NAPIS NAD ČLANKOM 46 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 IZVLEČEK Turistična destinacija Ljubljana spada med vodilne destinacije na področju trajnostnega turizma v svetovnem merilu. Zanjo je značilna pristna trajnost, ki je izjemno pomembna prvina njenega značaja, zgodbe in mednarodne prepoznavnosti. S svojo zeleno podobo in trajnostno razvojno usmeritvijo mesto ponuja odlične možnosti za še bolj intenziven razvoj trajnostnega turizma. Ključne besede: mestni turizem, novi turistični produkti, izzivi, Mestna občina Ljubljana, Slovenija ABSTRACT Examples of sustainable tourism forms in the City Municipality of Ljubljana The tourist destination of Ljubljana is one of the leading destinations in the field of sustainable tourism on a global scale. It is characterized by true sustainability, which is an extremely important element of its character, story, and international positioning. With its green image and focus on sustainable development, the city offers excellent opportunities for even more intensive development of sustainable tourism. Key words: urban tourism, new tourist products, challenges, City Municipality of Ljubljana, Slovenia Primeri oblik trajnostnega turizma v Mestni občini Ljubljana GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 47 OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI Avtorica besedila: ALENKA SORŠAK, univerzitetna diplomirana geografinja, višja svetovalka področja III za trajnostni turizem Turizem Ljubljana, Krekov trg 10, 1000 Ljubljana E-pošta: alenka.sorsak@ visitljubljana.si Avtorji fotografij: ANDREJ TARFILA, IZTOK MEDJA, DUNJA WEDAM COBISS 1.04 strokovni članek V novi turistični strategiji Ljubljane in Ljubljanske regije za obdobje 2021–2027 je zapisana vizija, ki v razvoj turizma močno vpleta tudi element trajnosti: »… Ljubljana je vodilna in najbolj ustvarjalna me- stna destinacija trajnostnega življenjskega sloga na svetu …« (Strategija razvoja turistične … 2021). Trajnostni razvoj je zapleten proces, pri katerem je ključnega pomena povezo- vanje in upoštevanje različnih vidikov: okoljskega, družbenega ter gospodarske- ga (Trindade s sodelavci 2017). Ljubljana je mesto in ravno zato je toliko bolj pomembno, da prav vsi členi mestnega delovanja razumejo, kaj je trajnost, se med seboj dopolnjujejo, sodelujejo in nadgrajujejo. Velika mestna družina, kot v Ljubljani radi poimenujemo mestno upravo, je trajnost pomembno naslovila že pred več kot 15 leti. Na njej strateško gradijo vsi pristojni oddelki, javne službe, holdingi, javni zavodi in drugi. Po letu 2010 je v Mestni občini Ljubljana opazna skokovita rast turizma. Števi- lo nočitev je med letoma 2010 in 2014 sprva počasi naraščalo, pozneje (2014– 2019) pa je naraslo za kar 14 % letno. Leta 2019 je bila Mestna občina Ljublja- na edina slovenska občina, ki je zabeležila več kot 2 milijona nočitev. Večino (kar 95 %) so jih prispevali tuji gostje. Za Mestno občino Ljubljana je značilna izrazita sezonskost turističnega obiska. Vrhunec se beleži v obdobju od julija do septembra. Manjši porast obsega turističnega obiska je mogoče zaznati še v decembru, kar je posledica predprazničnega dogajanja v prestolnici. Rast turiz- ma se je (kot drugod po svetu) močno zaustavila s pandemijo koronavirusa. Po podatkih Turizma Ljubljana se je število turističnih prihodov zmanjšalo za kar 78 %. Prve znake okrevanja je bilo mogoče zaznati leta 2021, saj se je število opravljenih nočitev (tako domačih kot tujih gostov) v Ljubljani v primerjavi s predhodnim letom povečalo za 59 % (Koncilja 2022). Prispevek predstavlja izbrane ukrepe, ki jih je sprejela Mestna občina Ljubljana in prispevajo k (nadaljnjemu) razvoju trajnostnega turizma v mestu. Ukrepi po- vezujejo različne akterje v občini in s tem ustvarjajo nove trajnostne produkte, ki krepijo moč in vlogo mestnega turizma. Prvi korak – prometna ureditev Največja vidna transformacija v smeri trajnostnega razvoja v Ljubljani se je zgodila leta 2007, ko se je mestno jedro zaprlo za ves motoriziran promet (Ko- blar 2016). Takrat je bila to drzna odločitev, saj je večina lokalnega prebivalstva temu nasprotovala. Če prebivalce ponovno vprašamo, najbrž ni Ljubljančana, ki bi si še vedno želel avtobusov na Tromostovju ali ogromnega parkirišča na Kongresnem trgu. Območje mestnega jedra, ki je zdaj zaprto za motoriziran promet, obsega kar 17 hektarov, kar je največja (strnjena) peš cona v Evropi. Posledica zaprtja je 48 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI zahtevnostnih stopenj, prilagojene različnim ciljnim skupinam (Kolesar- ske poti 2022). Posamezna kolesarska pot je obisko- valcem predstavljena v GPS formatu, ki poleg splošnih informacij vsebuje tudi informacije o poti, razdalji, vrsti kolesarske poti glede na zahtevnost, vzpone, spuste in drugo, nudi pa tudi informacije o različnih ogleda vrednih znamenitostih in posebnostih ob poti. S tem kolesarska pot uporabniku nudi celovito doživetje z veliko informaci- jami. Obiskovalcem Ljubljane so na voljo tudi vodene kolesarske ture, med katerimi sta tudi posebni dožive- tji S kolesom po Plečnikovi dediščini in Brko tura, ki ponujata vpogled v me- stno kulturno dediščino (Kolesarske poti 2022). V zadnjem obdobju tudi ostali načini mobilnosti v mestu prehajajo na bolj trajnosten način delovanja. Tak pri- mer je Kavalir, vozilo na električni po- gon, ki ga kdorkoli lahko pokliče ka- darkoli in se z njim brezplačno zapelje z ene točke do druge; prilagojeno je tudi gibalno oviranim osebam. Oko- lju prijazen je tudi električni turistični vlakec Urban, ki obiskovalce popelje po turistični krožni poti. Deluje po sistemu hop on-hop off in vključuje 10 lokacij. Nenazadnje so pomembne korake v smeri trajnostnega razvoja naredili v javnem podjetju Ljubljan- ski potniški promet (LPP). Mestni avtobusi postajajo vse bolj priljubljen način prevoza, k čemur nedvomno prispeva tudi dejstvo, da ima kar 95 % meščanov najbližje postajališče za mestni potniški promet oddaljeno manj kot 500 m. Vsi mestni avtobusi jedra, na Golovcu, so urejene gorsko- kolesarske steze, ki so po mnenju gor- skih kolesarjev ene najboljših v državi (Golovec trails 2022). S tem Mestna občina Ljubljana poskuša celostno pokriti različne interese na področju kolesarstva. Nenazadnje je bil pomen kolesarjenja v prestolnici izpostavljen tudi ob letošnjem (2022) gostovanju kongresa Velo-city, največjega svetov- nega srečanja na področju kolesarje- nja, kolesarske infrastrukture, kole- sarskih inovacij in drugega. Privlačnost destinacije za kolesarje predstavljamo obiskovalcem na raz- lične načine. Mesto je mogoče s ko- lesom najbolje izkusiti na tematskih kolesarskih poteh, ki so označene z modrimi lamelami: obvodni, Pleč- nikovi in gozdni poti. Skupaj s turi- stičnimi deležniki smo identificirali tudi 12 kolesarskih poti, ki vodijo zunaj Ljubljane. Gre za poti različnih bilo občutno izboljšanje kakovosti zraka in znatno zmanjšanje hrupa. S tem smo domačini in obiskovalci dobili dovolj prostora za sprehajanje ter občudovanje žive in živahne Lju- bljane. Na drugi strani zaprto mestno jedro Turizmu Ljubljana omogoča spodbujanje mehke mobilnosti, od pešačenja, kolesarjenja, kot tudi upo- rabo javnega prevoza (Koblar 2016; Mesta mestom … 2020). Spodbujanje kolesarjenja je pomemb- no tako v mestu kot tudi na njegovih robovih. Med obiskovalci postaja vse bolj priljubljen mestni sistem samo- postrežne izposoje koles BicikeLJ. Na voljo je že več kot 800 koles, urejenih pa je prek 300 km kolesarskih stez (BicikeLJ 2022). Na drugi strani Me- stna občina Ljubljana z recikliranjem zemljišč spreminja manjša območja v kolesarske poligone oziroma kolo- parke. V neposredni bližini mestnega Slika 1: Petkovškovo nabrežje spada v območje mestne peš cone (foto: Iztok Medja). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 49 OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI in brezplačna vodstva (Čebelja pot 2022). Čeprav govorimo o urbanem prosto- ru, je ohranjanje kmetijstva na ravni Mestne občine Ljubljana izjemnega pomena. Kmetijstvo je še vedno naj- boljši skrbnik naravnih virov in tudi v primestnem prostoru eden najpo- membnejših oblikovalcev pokrajinske podobe, hkrati pa omogoča zaposli- tev lokalnemu prebivalstvu (Oblak 2021). Glavni cilji do leta 2027 so zapisani v Strategiji razvoja podeželja in urba- nega kmetijstva Mestne občina Lju- bljana (2021). Z njimi se želijo doseči čim višjo stopnjo samooskrbe, pove- zati ponudnike in ponudbo podeže- lja, s čimer se bo zagotovilo zanesljivo oskrbo s hrano ter količinsko večjo in raznovrstnejšo ponudbo, meščane pa ozavestilo o pomenu in kakovosti lo- kalnih proizvodov in dvignilo njihovo raven zaupanja v kratke lokalne verige in blagovne znamke. pobočju Grajskega griča postavili re- pliko Plečnikovega čebelnjaka. Panje najdemo tudi na številnih strehah, med drugim na strehi Cankarjevega doma in Hotela B&B Ljubljana Park, ki pridelan med svojim gostom po- streže pri zajtrku. Obsežna francoska raziskava je dokazala, da so mestne čebele celo bolj zdrave, dolgožive in medonosne od podeželskih sestric, kar pripisujejo biotski pestrosti, pre- hranski raznolikosti in odsotnosti pesticidov. Čebele ogrožajo podneb- ne spremembe, bolezni, škodljivci in krčenje njihovega življenjskega prostora. V Ljubljani se tega dobro zavedamo, zato vsako leto spomladi izvedemo ozaveščevalno kampanjo »pokosili bomo, ko se bodo čebele naje- dle«, s pomočjo katere opozarjamo na pomen življenja čebel (Oblak 2021; Urbano čebelarstvo 2022). Vzposta- vili smo tudi tako imenovano Čebeljo pot, ki je del mestne turistične po- nudbe. Ob svetovnem dnevu čebel v sodelovanju z Mestno občino Lju- bljano pripravimo različne aktivnosti so nizkopodni in s tem dostopni tudi ljudem z gibalno oviranostjo, več kot polovica pa jih vozi na zemeljski plin oziroma metan, s čimer so izpolnjeni najstrožji kriterije glede izpustov. Cilj LPP-ja je, da bodo do leta 2027 prav vsi mestni avtobusi vozili na obnovlji- ve vire energije, kot so metan, vodik ali elektrika (Strateški načrt … 2021). Povezovanje urbanega kmetijstva in gastronomije Ljubljana je zelena prestolnica. Gre za naziv, podeljen mestom, ki najbolje poskrbijo za okolje, se uspešno spo- padajo z problemom okoljske obre- menjenosti, in s tem srbijo za boljšo kakovost življenja meščanov (Zelena prestolnica Evrope 2016). V Ljublja- ni ima vsak prebivalec na voljo kar 542 m 2 zelenih površin. Na območje Mestne občine Ljubljana segajo štirje Krajinski parki: Tivoli, Rožnik in Ši- šenski hrib, Zajčja Dobrava, Polho- grajski dolomiti in Ljubljansko barje. Ljubljana ima tudi bogato biotsko raznolikost, saj so samo v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib popisali že več kot 3000 rastlinskih in živalskih vrst (Djošan 2017). K biotski raznovrstnosti pomembno prispevajo čebele, saj se je v mestu ohranilo tako imenovano urbano čebelarjenje. Formalno ga omejuje avtocestni obroč, znotraj katerega lahko naštejemo več kot 200 čebeljih panjev, v katerih živi do 40 milijonov čebel. Razdalje med panji so majhne in rekli bi lahko, da skupaj predsta- vljajo en velik čebelnjak. Ljubljana se ponaša tudi s svojim čebelnjakom, ki stoji v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, lansko leto pa smo na Slika 2: Osrednja ljubljanska tržnica je odprta skozi celo leto, razen ob nedeljah in praznikih (foto: Dunja Wedam). 50 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI Recepti so zastavljeni tako, da so pri- merni za različne tipe gostinske po- nudbe, od prigrizkov ali napitkov do kompleksnejših jedi. V osnovi so za- pisani preprosto, da imajo sodelujoči gostinci možnost nadgradnje, odvisno od ambicij in želja in tudi osebne in- terpretacije posameznega kuharskega mojstra (Kulinarični koledar 2022). Del kulinarične zgodbe je Ljubljanski zajtrk, ki ga ponujajo različni hoteli in restavracije. Sestavljen je iz jedi, ki iz- hajajo iz zelenih nabavnih verig po na- čelu »iz lokalne njive na lokalno mizo, do gosta«. Jedi so lahko sodobne ali tra- dicionalne, lahko so kreativno nadgra- jene ali takšne, kakršne so kuhale naše babice. Ljubljanski zajtrk lahko obi- skovalci okusijo tudi v sklopu dožive- tja Dobimo se na plac, enem od naših pet-zvezdičnih doživetij, ki vključuje tudi sprehod po osrednji tržnici. Tu- rizem Ljubljana krovno gastronomsko zgodbo vodi pod blagovno znamko Gourmet Ljubljana, katere glavni cilji so povezati vse lokalne gastronomske ponudnike, jih vključevati v skupne projekte in promocijo, jih usmerjati in izobraževati. Za to področje že od leta 2016 skrbi na Turizmu Ljubljana zaposlena višja svetovalka področja za razvoj proizvodov in storitev, ki je z gastronomskimi ponudniki ves čas v terenskem stiku, jih usmerja, povezuje in vključuje v projekte (Gourmet Lju- bljana … 2022). Izkazalo se je, da je tovrstno povezo- vanje (predstavljeno na zgornjih pri- merih) izjemno pomembno, saj se na ta način lahko usklajujeta ponudba in povpraševanje, hkrati pa lahko udeleženci na enem mestu pridobijo gozdarskim zavodom Ljubljana in Zavodom Ekometer smo zato pro- jekt nadgradili in začeli z vzpostavi- tvijo Borze lokalnih živil. Uspešno smo organizirali kar štiri dogodke in na njih lokalne pridelovalce, ki so na enem mestu predstavili svojo ponud- bo, povezali z gostinci, hotelirji, pred- stavniki šol in vrtcev ter drugih javnih zavodov iz Ljubljanske urbane regije (Zelene nabavne verige 2022). Uspešnost projekta dokazujejo doma- če in tuje nagrade, med njimi Premiki naprej 2018 za najboljšo izboljšavo v javni upravi, mednarodno priznanje Best of Cities 2019 za najboljšo traj- nostno prakso v kategoriji mest in posebno priznanje žirije International T ravel & T ourism Awards, ki je bilo po- deljeno v okviru ene najpomembnej- ših globalnih turističnih borz WTM London. Prav tako je bil projekt izbran za zmagovalca na prvi stopnji izbora za najuglednejšo okoljsko nagrado na svetu Energy Globe Awards 2021. Projekt smo nadgradili z vzpostavitvi- jo Kulinaričnega koledarja, v katerem vsak mesec določimo ključno živilo, značilno za Ljubljano, navdihnjeno s ponudbo v tistem mesecu na lju- bljanski tržnici. Izbrana živila so na primer trnovska ledenka, ljubljansko zelje, rumeno korenje, krompir kifelj- čar ali pehtran, ki iz meseca v mesec pišejo sezonske kulinarične zgodbe. Za izbrano sestavino pripravimo tri recepte, jih posredujemo ljubljanskim gastronomskim ponudnikom in jih s tem spodbudimo, da v okviru sezon- ske ponudbe vsak mesec ponudijo vsaj eno jed s ključno sestavino, s čimer podprejo tudi lokalne pridelovalce. Na območju Mestne občine Ljubljana je skoraj 900 kmetijskih gospodarstev, ki se večinoma ukvarjajo s poljedel- stvom in živinorejo (velik del je meša- nih kmetij), manjši delež predstavljajo zelenjadarske in sadjarske kmetije ter kmetije, katerih lastniki kmetujejo ob delu (Oblak 2021). Trenutno je v ob- čini vzpostavljenih okrog 20 prodajnih mest na domu, e-tržnic in tržnic. Med slednjimi je predvsem za obiskovalce najbolj privlačnimi Osrednja ljubljan- ska tržnica, kjer svoje sezonske pridelke in proizvode prodajajo okoliške kme- tije. Posebna zanimivost so pridelo- valci iz neposredne bližine tržnice, na primer Krakovega, ki svoje pridelke še dandanes s posebnim vozom oziroma cizo pripeljejo skozi mestno jedro. Ker je gastronomija nepogrešljiv del turistične ponudbe, smo na Turizmu Ljubljana že leta 2015 začeli s projek- tom Zelene nabavne verige. Glavni cilj je, da se v mestni turistični ponudbi poveča delež jedi in pijač iz lokalno in sezonsko pridelanih sestavin. V prvi fazi smo v sodelovanju z Oddelkom za varstvo okolja na Mestni občini Lju- bljana, Tovarno trajnostnega turizma Goodplace in Kmetijsko zadrugo Jari- na vzpostavili spletno platformo, ki je gastronomskim ponudnikom omogo- čala nabavo lokalnih sestavin. V do- brem letu in pol je zadruga dobavila več kot 17 ton lokalnih sestavin. Pi- lotni projekt je pokazal, da sistem do- bave ne deluje optimalno, saj je bilo gostinskim ponudnikom naročanje prek spletnega portala časovno preveč obremenjujoče. Skupaj z Oddelkom za varstvo okolja Mestne občine Lju- bljana, Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, Kmetijsko GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 51 OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI Osrednjeslovenske statistične regije (Mojster Plečnik 2022). Gre za inovativen pristop k vodenju po Plečnikovi dediščini in njenem valoriziranju, s tem, da vanjo ne po- segamo, hkrati pa jo z digitalizacijo naredimo dostopno za vse. Projekt je bil v celoti zaključen oktobra 2021, vzpostavljeni produkti pa sovpadajo s 150. obletnico Plečnikovega rojstva, ki jo obeležujemo v letu 2022. Turi- stični produkt je Slovenska turistična organizacija umestila na seznam edin- stvenih turističnih doživetij Slovenia Unique Experiences, ki izpolnjujejo obljubo in pozicijo Slovenije kot ze- lene in butične destinacije. Prav tako smo s projektom v kategoriji Turizem osvojili prvo mesto na letošnjem tek- movanju digitalnih presežkov Slo- venije Websi, mednarodna organiza- cija Green Destinations pa je projekt ne in naravne dediščine (Izbrana Pleč- nikova dela … 2021). V tem kontekstu smo se lotili digital- nega inoviranja Plečnikove nepremič- ne kulturne dediščine. Gre za izvirno in inovativno turistično doživetje, po- vezano s kulturo in kulturno dedišči- no Ljubljane ter uporabo naprednih tehnologij. V kombinaciji 360-sto- pinjskih fotografij, 3D skeniranja in 3D modeliranja smo izvedli digitalno inoviranje petih enot Plečnikove ne- premične kulturne dediščine na obmo- čju Mestne občine Ljubljane in Osre- dnjeslovenske statistične regije. Iz vseh petih enot smo oblikovali interaktivno vodenje po Plečnikovih delih, imeno- vano Mojster Plečnik, ki poleg ogleda glavnih Plečnikovih znamenitosti v središču mesta nudi tudi virtualni spre- hod po digitaliziranih enotah zunaj središča Ljubljane in v preostalem delu konkretne informacije in kontakte posameznih ponudnikov, s čemer se še vnaprej krepijo tako verige ponu- dnikov, kot tudi odnosi med njimi in ostalimi akterji v verigi. Ohranjanje kulturne dediščine in ustvarjanje novih produktov Eden od glavnih motivov prihodov gostov v segmentu prostočasnega tu- rizma v Mestni občini Ljubljana je kultura, zato smo že leta 2017 sprejeli Strateške smernice kulturnega turiz- ma 2017–2020 (2016), tik pred spre- jetjem pa je nov tovrstni dokument. Cilji, ki jim bomo sledili do leta 2027, bodo še vnaprej temeljili na ohranja- nju kulturne dediščine, oblikovanju inovativnih turističnih produktov, so- delovanju z različnimi deležniki s po- dročja kulture in skupnemu prizade- vanju, da Ljubljana ostane kreativna in ustvarjalna destinacija. Ljubljano je po načelih trajnostnega razvoja že pred več kot 100 let zasno- val arhitekt Jože Plečnik. Bil je izje- men vizionar, ki je v prostorsko uredi- tev obvezno vključeval tudi ozelenitev javnih prostorov. Poleg arhitekturnih del so njegove tudi parkovne ureditve na planoti Grajskega griča, v Trno- vskem pristanu, Jakopičevem spreha- jališču v Tivoliju in drugod. Plečnik je oče trajnosti v Ljubljani, saj njegove trajnostne prakse temeljijo na upora- bi lokalnih materialov, sodelovanju z lokalnimi mojstri, vse projekte pa je izvedel s skromnimi sredstvi (Jan 2001). Kako zelo nam je pomembno ohranjanje kulturne dediščine, kaže tudi aktivno sodelovanje pri lansko- letnem vpisu Plečnikove dediščine na UNESCO-v seznam svetovne kultur- Slika 3: Čevljarski most je zasnoval arhitekt Jože Plečnik (foto: Andrej T arfila). OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI uvrstila med TOP 100 Sustainability stories, ki izpostavljajo najbolj trajno- stne destinacije na svetu. Letošnjo jesen predstavljamo tudi osem novih butičnih doživetij, ki bodo manjše skupine udeležencev seznanile s tradicionalnimi obrtmi v Ljubljani, dežnikarstvom, tiskar- stvom, tkalstvom, lončarstvom in zlatarstvom. Nova doživetja predsta- vljajo še obstoječe ljubljanske obrti, ozaveščajo lokalno prebivalstvo o po- menu ohranjana kulturne dediščine, ob tem pa so pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju turistične po- nudbe v mestu. Premagovanje izzivov (predno vodijo v konflikt) Nedvomno razvijanje trajnostnega tu- rizma prinaša tudi raznolike ovire in izzive, pri katerih pa je vselej ključno, na kakšen način k njim pristopimo in kako jih razrešujemo. Izpostaviti velja dva ključna izziva, katerima se Mestna občina Ljubljana posveča v zadnjih dveh letih. Prvi je povezan s socialno pravičnostjo, drugi pa s posledicami čedalje intenzivnejših pritiskov tu- rizma, ki lahko povzročijo raznolike konflikte. Izjemno pomembni vrednoti Mestne občine Ljubljane sta socialna pravič- nost in enakost, kar postaja tudi vse bolj pomemben vidik trajnostnega tu- rizma. Turizem Ljubljana je vključen v Svet za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir v Mestni občini Ljubljana. Na ta način sodelujemo pri številnih projektih, kot so umestitev taktilnih oznak, nižanje robnikov ob pločnikih, urejanje posebnih javnih parkirnih mest ter namestitev klan- čin za lažji dostop starejših in gibalno oviranih oseb ter družin z otroškimi vozički do trgovin in lokalov v starem mestnem jedru. Skupaj smo razvili aplikacijo Ljubljana by Wheelchair, ki je ustvarjena za potrebe gibalno ovi- ranih obiskovalcev. Za uporabnika prijazna in enostavno zasnovana apli- kacija omogoča enostavno iskanje gi- balno oviranim dostopnih turističnih točk (T rajnostni turizem v … 2022). V zadnjih letih se je turistična indu- strija znašla pred številnimi izzivi, ki se nanašajo predvsem na tako imeno- vani pred-turizem (angleško pre-tou- rism). O tem pogosto pišejo različni mediji, destinacije kot so Benetke, Barcelona, Dubrovnik in Amsterdam pa že sprejemajo ukrepe za zmanjšanje števila obiskovalcev. Po številu obisko- valcev je bilo leto 2019 v marsikate- ri destinaciji rekordno, vendar se v pokovidnem času turizem prav hitro postavlja nazaj v ustaljene tirnice (In- ternational tourism back … 2022). V Ljubljani problematike množične- ga turizma (še) ni, se je pa zavedamo in se je tudi strateško lotevamo. Pre- usmerjanje turističnih tokov je eden od glavnih ciljev, ki smo jih zapisali tudi v novi turistični strategiji (Stra- tegija razvoja turistične … 2021). Že od leta 2018 uspešno razvijamo kul- turne četrti, ki bodo na turistični ze- mljevid postavile alternativne vsebine in se razvijale zunaj strogega mestnega jedra. S povezovanjem različnih ak- terjev in Ljubljančanov razvijamo ra- zvojno pot, ki je ne narekuje le tržni uspeh, ampak tudi zadovoljstvo vseh deležnikov, vpetih v utrip območja. Lokalni deležniki in ustvarjalci bodo v sodelovanju s Turizmom Ljubljana najprej pilotno razvili Kulturno četrt Šiška, ki ji bo sledil razvoj kulturnih četrti Bežigrad, Moste in Vič (Strate- ške smernice kulturnega … 2016). Že od leta 2011 tako geografsko kot strateško turistične tokove preu- smerjamo tudi v Osrednjeslovensko statistično regijo. V sodelovanju s štiriindvajsetimi občinami razvijamo in promoviramo turistično ponudbo regije, organiziramo izobraževanja in si izmenjujemo dobre prakse. Ker se je tovrsten koncept delovanja izkazal za izredno uspešnega, smo z letom 2017 odprli novo delovno mesto regijskega koordinatorja, katerega delo omogoča hitrejše in bolj učinkovito izvajanje aktivnosti na regionalni ravni. Turistične tokove si želimo preu- smerjati tudi časovno, čeprav ne moremo govoriti, da je Ljubljana de- stinacija z izrazito kratko turistično sezono. Leta 2019 je namreč 80 % obiskovalcev prenočitve opravilo v osmih mesecih. Turistično najmanj obiskana sta februar in november (SURS 2019). Že leta 2017 smo za- čeli z izvajanjem festivala November Gourmet, katerega namen je bil, da privabimo zlasti tiste goste, ki jim je glavni motiv obiska Ljubljane gastro- nomija. Novembra se tako v mestu zvrstijo raznovrstne prireditve, nji- hova rdeča nit pa sta dobra hrana in vino. Obiskovalci lahko obiščejo različne dogodke, vinske sejme, de- gustacije, se udeležijo vodenih ogle- dov, kuharskih delavnic in tečajev, pa še kaj bi se našlo. V sklopu festi- vala poteka tudi strokovni dogodek GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 53 OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI Sklep Kljub nekaterim predstavljenim pra- ksam trajnostnega delovanja se zave- damo, da turizem mestu prinaša tudi negativne učinke, a ključno je, da se izzivov lotimo celostno in pri tem vključimo različne deležnike. Turistična panoga je tista, ki bo tudi v bodoče vplivala na trajnostni razvoj, ne zgolj v lokalnem, ampak tudi v globalnem smislu. V postkoronskem obdobju namreč svetovni turistični trendi temeljijo predvsem na razvoju regenerativnega turizma, s poudar- kom na vključevanju in opolnomoče- nju lokalnega prebivalstva ter tesnem sodelovanju z različnimi deležniki. Mestna občina Ljubljana bo tudi v prihodnje nadaljevala s trajnostnim upravljanjem destinacije. Zato bodo načrti, ki jih za v bodoče pripravlja- mo na Turizmu Ljubljana, še vnaprej temeljili na trajnostnem razvoju. Že v letošnjem letu začenjamo s pripravo akcijskega načrta oziroma kažipota za trajnostni in pametni turistični ra- zvoj destinacije Ljubljana v obdobju 2023–2027. V dokumentu bomo konkretizirati ključne uresničljive kratkoročne, srednjeročne in dolgo- ročne strateške ukrepe ter dejanske projekte, ki bodo prispevali k nadalj- njemu trajnostnem in regenerativnem razvoju turizma na ravni destinaci- je. Ukrepe, ki bodo naslavljali tako okoljsko, gospodarsko kot družbeno polje delovanja turizma, bomo smi- selno navezali na Cilje trajnostnega razvoja Organizacije združenih naro- dov. Prihajajoči projekti se bodo do- taknili tudi problematike podnebnih sprememb, zato načrtujemo izmero (na primer obsežnih zelenih površi- nah na prebivalca, zaprtju mestnega središča za promet) tudi mednarodno prepoznavna. Sodelavci smo že od vsega začetka vključeni v Zeleno shemo slovenskega turizma, nacionalni certi- fikacijski program, s katerim Sloven- ska turistična organizacija označuje izpolnjevanje širokega spektra zahtev na področju trajnostnega turizma. Shema je tako orodje za oceno kot tudi izboljšanje trajnostnega delova- nja. Ljubljana je kot prva v Sloveniji že leta 2016 dobila zlati znak, ga leta 2019 obnovila, letos pa prejela najviš- jega možnega, platinastega. Z znakom Slovenia Green Platinum Ljubljana dokazuje, da je ena najuspešnejših destinacij v Zeleni shemi slovenskega turizma in, da uspešno sledi trajno- stnemu razvoju. Na mednarodni ravni se Ljubljana ponaša z nazivom Zelena prestolni- ca Evrope 2016 in je še vedno edino glavno mesto s takšnim nazivom v tem delu Evrope. Na mednarodni ravni smo vključeni v mednarodno gibanje Global Destinations Sustaina- bility Movement, v okviru katerega si skupaj s preostalimi svetovnimi desti- nacijami prizadevamo za izboljšanje področja trajnosti in izmenjevanje dobrih praks. Prav tako smo vključeni v mednarodno združenje Green De- stinations, v sklopu katerega smo bili z dobrimi trajnostnimi praksami kot edina mestna destinacija nagrajeni že kar osemkrat. Smo tudi član evropske organizacije City DNA (City Destina- tions Alliance), kjer med drugim ak- tivno sodelujemo v različnih fokusnih skupinah, kakršna je na primer Susta- inability Knowledge group. Evropski simpozij hrane (angleško European Food Summit), ki privablja številna znana kuharska imena z vse- ga sveta. Prihodnje leto na Turizmu Ljubljana pripravljamo popolnoma nov festival, ki bo potekal februarja. Na Turizmu Ljubljana smo prepriča- ni, da s svojim delovanjem pozitivno vplivamo na razvoj destinacije in prav zato smo že drugo leto zapored izvedli kampanjo »Turizem dela Ljubljano«. Z njo želimo prebivalce seznanjati s pozitivnimi učinki turizma na kako- vost življenja v prestolnici in jih o tem dodatno ozaveščati. Opozoriti želimo ne le na pomen turizma kot gospodar- ske panoge, pač pa tudi na pomembno vlogo lokalnega prebivalstva, katerega zadovoljstvo in prispevek sta za mesto ključnega pomena. Da turizem Lju- bljano bogati in jo dela še bolj zeleno, živahno, aktivno, ambiciozno, dosto- pno, prepoznavno in inovativno, so v drugi polovici septembra opozarjali plakati, radijske objave in oglasi na različnih spletnih platformah. Glavni cilj kampanje je bil turizem približa- ti meščankam in meščanom, zato je bil septembra 2021 prvič organiziran Teden Ljubljanskega turizma. Projekt je nagovarjal vse Ljubljančane, da si podrobneje ogledajo svoje mesto in doživijo mestni utrip v vseh pogle- dih, saj smo prepričani, da jih lahko presenetijo nekateri kotički, ki jih še niso odkrili, in doživetja, ki jih še niso izkusili. Turizem Ljubljana velja za vodilno destinacijsko organizacijo v Sloveni- ji, ki dejavno sledi svetovnim turi- stičnim trendom in je predvsem po svojih uspešnih trajnostnih praksah NAPIS NAD ČLANKOM 54 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 OBLIKE TRAJNOSTNEGA TURIZMA V LJUBLJANI T urizem Ljubljana bo tudi v prihodnje s svojim delovanjem pozitivno vplival na lokalno okolje in s trajnostnimi pra- ksami še vnaprej navdihoval tako slo- venske kot tuje turistične destinacije. nogi. V bodoče bomo velik poudarek namenjali tudi vključevanju lokalnega prebivalstva, posebej ranljivih skupin, in izvajanju družbeno-odgovornih pobud. ogljičnega odtisa destinacije in spre- jem potrebnih ukrepov, izmerili bomo tudi nosilnost destinacije, prav tako pa se bomo strateško lotili zmanjševa- nja količin odpadkov v turistični pa- Viri in literatura 1. Djošan, A. 2017: Ljubljana – zelena prestolnica: študija primera. Diplomsko delo, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru. 2. BicikeLJ 2022. Medmrežje: https://www.bicikelj.si/sl/home (25. 9. 2022). 3. Čebelja pot 2022. Mestna občina Ljubljana. Medmrežje: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/podezelje/cebela-v-ljubljani/cebelja-pot/ (23. 9. 2022). 4. Golovec trails 2022. Medmrežje: https://golovectrails.com/ (23. 9. 2022). 5. Gourmet Ljubljana: kulinarični razcvet v Ljubljani 2022. Medmrežje: https://gourmet-lj.si/si (24. 9. 2022). 6. International tourism back to 60 % of pre-pandemic levels in January 2022. World Tourism Organization (UNWTO), 2022. Medmrežje: https://www.unwto.org/news/international-tourism-back-to-60-of-pre-pandemic-levels-in-january-july-2022 (27. 9. 2022). 7. Izbrana Plečnikova dela v Ljubljani vpisana na Seznam svetovne dediščine 2021. Ministrstvo za kulturo. Medmrežje: https://www.gov.si/novice/2021-07-28-izbrana-plecnikova-dela-v-ljubljani-vpisana-na-seznam-svetovne-dediscine/ (26. 9. 2022). 8. Jan, A. 2001. Zasnova Plečnikovega načrtovanja prenove Ljubljane. Urbani izziv 12-1. 9. Koblar, S. 2016: Prometna obremenjenost cest v Ljubljani. Urbani izziv, posebna izdaja. Medmrežje: https://www.urbani-izziv.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2016/Prometna%20preobremenjenost%20cest%20v%20Ljubljani.pdf (19. 9. 2022). 10. Kolesarske poti 2022. Visit Ljubljana. Medmrežje: https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/nacrtujte-svoj-obisk/kolesarske-poti/ (26. 8. 2022). 11. Koncilja, N. 2022: Pomen turističnoinformacijskega centra za turizem v turistični destinaciji Ljubljana. Magistrska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. 12. Kulinarični koledar 2022. T urizem Ljubljana. Medmrežje: https://www.visitljubljana.com/sl/turizem-ljubljana/turizem-dela-ljubljano/kulinaricni-koledar/ (25. 9. 2022). 13. Mesta mestom: Pešcona v Ljubljani 2020. IPoP – Inštitut za politike prostora. Medmrežje: https://ipop.si/2020/09/28/mesta-mestom-pescona-v-ljubljani/ (25. 9. 2022). 14. Mojster Plečnik 2022. T urizem Ljubljana. Medmrežje: https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/nacrtujte-svoj-obisk/ogledi-in-izleti/mojster-plecnik/ (26. 9. 2022). 15. Oblak, U. 2021: Stanje in težnje v razvoju urbanega čebelarstva v Sloveniji. Magistrska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. 16. Strateški načrt družbe Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d. o. o. za obdobje 2022–2027. 2021. Medmrežje: https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/strateski_nacrt_druzbe_lpp_d.o.o._za_obdobje_2022_-_2021.pdf (20. 9. 2022). 17. Strategija razvoja podeželja in urbanega kmetijstva Mestne občine Ljubljana za obdobje 2021–2027. 2021. Mestna občina Ljubljana. Medmrežje: https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/SRPUK-MOL-2021-2027-za-splet-12.11.2021.pdf (22. 9. 2022). 18. Strategija razvoja turistične destinacije Ljubljana in Ljubljanska regija 2021–2027. T urizem Ljubljana, 2021. Medmrežje: https://www.visitljubljana.com/assets/Uploads/Povzetek-strategije-razvoja-T urizma-Ljubljana-2021-2027.pdf (15. 9. 2022). 19. Strateške smernice kulturnega turizma 2017–2020. T urizem Ljubljana, 2016. Medmrežje: https://www.visitljubljana.com/assets/Dokumenti-PDF/SSKT-Povzetek.pdf (25. 9. 2022). 20. Statistični urad Republike Slovenije: Prihodi in prenočitve turistov, podrobni podatki, Slovenija. Ljubljana, 2019. Medmrežje: https://www.stat.si/statweb/News/Index/8997 (28. 9. 2022). 21. T rajnostni turizem v Ljubljani 2022. T urizem Ljubljana. Medmrežje: https://www.visitljubljana.com/sl/turizem-ljubljana/trajnostni-turizem-v-ljubljani/ (26. 9. 2022). 22. T rindade, E. P ., Farias Hinnig, M. P ., Moreira da Costa, E., Sabatini Marques, J., Cid Bastos, R., Yigitcanlar, T. 2017: Sustainable development of smart cities: a systematic review of the literature. Journal of Open Innovation: Technology, Market, and Complexity 3-11. Medmrežje: https://www.mdpi.com/2199-8531/3/3/11 (15. 9. 2022). 23. Urbano čebelarstvo 2022. Mestna občina Ljubljana. Medmrežje: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/podezelje/cebela-v-ljubljani/urbano-cebelarstvo/ (20. 9. 2022). 24. Zelena prestolnica Evrope 2016. T urizem Ljubljana. Medmrežje: ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/zelena-prestolnica-evrope-2016/ (26. 10. 2022). 25. Zelene nabavne verige 2022. T urizem Ljubljana. Medmrežje: https://www.visitljubljana.com/sl/turizem-ljubljana/turizem-dela-ljubljano/zelene-nabavne-verige/ (25. 9. 2022).