292
Dogodki na Hrvaškem.
Veliki župan Zagrebški Kovačevič se je zagnal pred nekoliko tedni na nečuven način v madjarskem listu „Egyertetesu" v škofa Strossmayra. Očital mu je, da po-končuje škofovske gozde ter da tako slabo gospodari s škofovskim imetjem, da ne bode njegovemu nasledniku niti toliko ostalo, da bi mogel živeti.
Vse nemško-židovsko-madjarsko in ruadjaronsko časopisje poseglo je po tem pan fletu s posebuo slastio ter mu dodalo svojih škodoželjnih opomenj. Celo listi, ki so sicer v svoji pisavi znieroi in dostojni, dali so se preslepiti in so mislili, da je na Kovačevičevem obrekovanji vender le nekoliko resnice, posebno ker si niso mogli domnevati, da bi tako visok uradnik mogel na tak način obrckovati.
Mi pa nismo niti za trenotek pomislili, ampak bili smo iz dna duše prepričani, da ni Kovačevičevo pismo nič drugega, nego klevetenje. Da se nismo motili, v dokaz nam je izjava upraviteljstva škofovega imetja, katero smo brali v „Obzoru" z dne 11. septembra t. 1. št. 207. Po tej izjavi prinaša zadnja leta škofovsko imetje do 140.000 gld. dohodka. Samo pšenice se je lani pridelalo nad 10.000 meterskih centov, drugega žita pa toliko, da se je v minolem letu pri jako nizkih cenah   prodalo  za
60.000 gld. Posestvo ima 1000 prašičev, 1000 ovac, 174 volov, 154 konj in 252 repov goveje živine čistega švicarskega plemena, katera se takti vzgledno vzreja, da je bila pred kratkim časom premovana. Zgradil se je v poslednjem času parni mlin ter mnogo gospodarskih poslopij po razuih selih. Zgorljiva poslopja so zavarovana za znesek 280.000 gld., nepremičnina pa za 220.000 gld. pri banki „Slaviji", kateri se je plačalo zavarovalnine v znesku 5000 gld. za pet let naprej. Ko je zasedel škof Strossmayr škofovsko stolico, našel je glavnice 1478 gld. 82 kr., do danes se je pa narasla na 1 milijon in 600.000 gld. To je jasen dokaz, da ne bode treba stradati nasledniku škofa Strossmayra, ako se pomisli, da bodo znašali njegovi dohodki na leto nad 200.000 gld. Vse to pa tuii dovolj jasno dokazuje, kako daleč sega strast in nesramnost, ko velja omadeževati moža čiste vesti in jasnega obraza, otemniti biiščečo zvezdo na avstro-ogrskem jugu.
Taka sredstva so pač spričevalo skrajne izprijenosti ter onemoglosti. Vsakdor pa ve, da ni to kleve-tanje naperjeno proti škofu Strossmayru kot privatni osebi, ampak proti Strossmayru kot mecenu hrvaškega naroda, kot najboljšemu Hrvatu, proti političnemu orjaku, ob katerem se bodo prej ali slej vsi napori Madjarov ia madjaronov razbili.
Ker smo pa prepričani, da je temu tako, žali nas do srca vse, kar se je zadnje dni godilo v Zagrebu ter dokazalo žalibog dovolj jasno, da je res nehvaležuost zahvala sveta. Posebno kar se Istranov tiče, opustili bi bili oni po naši misli prav lahko one demonstracije, ki so kalile vesele dni marsikateremu gostu belega Zagreba ter bile vsaj po našem mnenji neumestne.
Saj vender ne more nihče trditi, da ima Starčevid in njegova stranka kakih posebnih zaslug za probujo narodne zavesti v Istri. Pač bi se lahko nasprotno trdilo, da bi Starčevičevci prišli gotovo mnogo prej do svojega namena, ako bi se menj prepirali o načelih in programih ter posnemali isterske rodoljube v tem, da bi v narodu hrvaškem — mi mislimo v priprostem ljudstvu — budili narodno zavest in narodni ponos. Vsakokratne volitve v sabor hrvaški jasno dokazujejo, da se je na Hrvaškem v tem pogledu mnogo zamudilo. Ako so na Hrvaškem nasilstva, gotovo se tudi v Istri v tem pogledu nič bolje ali še huje godi — in dvomimo, da bi bilo priprosto kmečko ljudstvo na Hrvaškem tako zadolženo pri nasprotnikih svojih, kakor je istersko. A vender narodna zavest, narodni ponos, vedna dotika malobrojne hrvaške in slovenske inteligencije v Istri s kmetom dovedli so do uspehov, katerih bi se na Hrvaškem veselili prav iz srca.