Katolški cerkveni list* Odgovorni vrednik in založnik: Iii*. JFaarz lir. Pogavar. 'V. V Četertik 8. Listopada. M19. IjElajsaiijc raurclmiskili litanij k časti in hvali presvete in hrcz madeža Device Marije, .Matere božje. n)aljc.» I. Začetik L a vre ta n s k i h litanij. t trup-lam kakor /.voljenih, tako tudi pogubljenih. On sam umori in oživi, pelje v grob in i/, groba. On sam nam moč gnade dodeli. On sam je kralj vsih kraljev in Gospod vsih gospodov. On je po besedah s. pisma ..Velik Bog Gospod, in velik kralj čez v>e bogove-. Ps. 94, .'k ..On sam je Narvikši na vsi zemlji-. Ps. S5>, 19. ..On jc viksi kakor kralji zemlje-. Ps. NS, 28. ..Po njem kralji kraljujejo iu postavodajavei sklenejo to, kar je pravično-. Pri p. H, 15. .,On je iiciimerjoč in nevidiu kralj časov, saiu Bog-. I. Tim. 1, 17. Iu to jc, kar izgovorimo z besedami: rGo-spod usmili se nas". S temi besedami tedej svojo vero na znanje damo, ker Boga Gospoda imenujemo, in torej velikost njegoviga vcliča*lva. njegovo oblast in njegovo gospostvo spoznamo in častimo; pa tudi ponižnost, ker sc njegove hlapce spoznamo, in nlemii kakor Gospodu vse moči, vse kar imamo in smo, darujemo. In obe, vera in ponižnost, morate vselej molitev spremljati: obe ji daste moč in peruti, iu ni mogoče, de bi molitev, na take to-varšiee operta, per tako radodcliiimu Gospodu uslišana uc bila. Zakaj prav i/no trikrat r Is m iii sc /t as- ? Oe trikrat te besede ponovimo, s tim spoznamo, dc je Bog trojni v osebah. Zakaj ..Gospod jc Oče, Gospod je Sin, Gospod je s. Duh-. ..Go- spoii usmili sc nas" obernemo tedej na Očeta, .Krisle usmili sc nas" na Siua, .Gospod usmili se nas" pa na s. Duha. S trojnim ponovljenjem tih besedi pa tudi svojo revšino bolj ra/odcti hočemo in pomoči za njo prosimo. Po trojnim načinu namreč grešimo: Iz slabosti, iz nevednosti in iz hudobije. Ko pravimo: -Gospod usmili se nas!" prosimo Očeta, dc bi naši slabosti pomagal s svojo mogočnostjo. Ko pravimo: .Kriste usmili se nas!" prosimo Sina, de bi nam na>o nevednost odvzel s svojo modrostjo. Ko pravimo -Gospod usmili se nas!" prosimo s. Duha, de hi nam našo hudobijo odvzel po svoji dobroti. S trikrat ponovljeno besedo: „UsiniIi se nas!-* usmiljenja v trojni revšini prosimo. Trojno revšino saio si /. grcham nakopali: nevednosti, zadolžcnja in kazni. Trikrat tedej prosimo, ker od trojne rev-šinc: od nevednosti, dolga in kazni rešeni biti že-Iiiiio. Tako izlaga s. Tomaž Akvin. Ali, kakor pravi s. Do na ve nt ura, trikrat -usmili se nas!" kličemo, ker od preteklih, sedanjih in prihodnjih zlegov rešeni hiti želimo. Ali, kakor papež Inoccnci piše. za tri razpole grehov, z mislami, z besedami iu v djanji storjenih, božjiga usmiljenja prosimo. Z besedami: -Gospod, usmili se nas!" hočemo tedej reči: -Gospod vsih gospodov. Hog Oče vsi-gamogoeni, vsili stvarnik, začetnik, ohranivcc, iu konec — ..usmili se nas!" — .Kriste usmili se nas!" Gospod Kriste, ki si res Gospod, rojen iz (■•»poda: sam Gospod, sam Narvikši: čigar služabniki, podložni iu hlapci smo mi vsi; ki si nas od suznosti greha, satana, smerti rešil, .usmili se iias!~ -- .(Gospod usmili sc nas!" S. Duh Gospod , ki nas z edinostjo vere po svoji dobroti ze-• l.nis, nas um razsviiliš. božje življenje v nas vstva-riš, nas s svojimi da rini obdaruješ, .usmili se nas!" Ilevo nevednosti, dolga iu kazni od nas odvzemi. vse hudo odverni, grehe odpusti, naše prošnje iislisi. in nam večno ziv Ijcnje dodeli. hrixte sliši nas ! Kriste u si i si nas! ..ivri-tf". s tim imeiiam kličemo .1» zusa našiga Zvelicarja. je to kar hebrejsko .Misija, pomeni .Maziljenigv. To niazi!j»njc s, jc j o splošni me-iiitvi uce;..k'i\ ;.goi!i!o. k«# jr Hog Sin človeško na— n»ro nase vzel. Takrat se je namreč maziljenje z nevidnim oljem zgodilo, ko seje človeška nalora z »ožjo H. sedo v deviških! iclesu zedinila, in z njo ena oseba postala. Od tega mazilcnja je ime Kristus. to je maziljciii, in je ravno tista oseba, ktera je ludi Kralj, Mašnik iu Prerok vkupej bila. Samo ti trije razpoli ljudi so per nastopu svojiga poklica maziljeni hili. r kriste sliši nas!- Po člov eško Kristusa ogovoriaio kakor de bi nc slišal, de bi nas slišal, nas porajtal, tiaše potrebe oskerbel. Vemo, de On vselej vse sliši in vidi. „Kaj de bi On. kteri je uho ustvaril. ne slišal? ali On, kteri je oko naredil, ne vidil?" Pa kadar je kdo božji sovražnik, ali zamerkljivo ne moli, ga Bog nc sliši, ga studi in zaničuje, kakor kdor ušesa zatisne, de se ne usmili. Prosimo tedej pervič: De bi nam Kristus mirin obraz pokazal, se ne obernil od nas in nc odtegnil, ampak milostivo naše prošnje poslušal, in na osebo prosijočiga porajtal. S tim, de prosimo slišani biti, pa tudi na znanje damo, de ne prosimo zlata, srebra, časti, bogastva ali kaj poze-mcljskiga; take prošnje, prazne dobrih del, Kristus zaverže; temuč de prosimo le dobro volj nosti, milosti in usmiljenja. Dalej s to prošnjo svojo slabost razodenemo. Bolnik, ki ima slab glas, prosi zdravnika, naj bi se k njem sklonil in mu usesa nastavil. Tako tudi mi, ki svojo slabost poznamo in sc k Bogu povzdigniti ne moremo, potrebujemo, dc bi se vsigamogočni zdravnik do nas ponižal, k nam nagnil, in milosti vo naše besede poslušal. Tako je večkrat prosil Psalmist, rekoč: Gospod! nagni svoje uho k meni. in uslisi me. Ps. 85, 1. i. d. ^Kriste usliši nas !* Prosimo uslišani biti, to je, de bi Kristus našim prošnjam dovolil, jih blagovolil in milostivo dodelil, kar ga prosimo. Zakaj Bog večkrat sliši, pa nc usliši, če ne prosimo po pameti, če dobro ne vemo, kaj je to, kar prosimo: če je nevredin, kdor prosi, ali nevredin. za kteriga se prosi; če je boljši za nas ne uslišanim biti. Zakaj nc prosimo: ..Kriste, prosi za nas!'* temuč: ..Kriste si is i in i/stisi nas!? Gotovo je, de je Kristus naš Gospod in Zveličar ne le na zemlji za nas molil, temuč dc tudi zdaj v nebesih za nas prosi. V molitvi pred svojim tcrpljenjem je Krislus rekel: .Oče! jest prosim ■za-nje; ne prosim za svet. ampak za te. ktere si mi daly ker so tvoji". Jan. 17. 9. Dc ludi v nebesih za nas ali naravnost prosi, naj nam to, kar je nam k zveličanju. dodeli, alinatihama. ker svoje člov eštvo, klero je na križi za nas daroval. pred Očeta postavi, de hi se nanj ozerl in nam zavoljo njega dobro sloril, ni dvomili. Zakaj od njega s. pismo pravi: .Kteri si/li na desnici bo*j i. kteri ludi prosi za nas". Bim 8. 31. ..On zamori c.;c-lej rešili tiste, kteri se po njem H »gu bližajo, ker vselej ziri. de za nas prosi". Hebr. 7, V5. Per vsim tim pa vender nc pravimo: .Prosi za nas!" temuč: Kriste sliši nas! Kriste usiiši nas!- Vzrok tega je, ker s timi besedami vero v Kristusovo božjo natoro, krivovcrcani v kljub, spoznamo. Verujemo namreč, de je Jezus Kristus, naš Gospod, pravi Bog, božji po natori. iz Očeta rojen od vekoinej, enako večni in enaciga bitja, ka- kor Oče; verujemo, in torej pravimo: ..Kriste sliši nas! Kriste usliši nas!" ne pa: ..Prosi za nas !u Kdor namreč prosi, je manj, kakor tisti, kteriga prosi, de naj mu pomaga. Torej je prošnja delo potrebniga pomoči druziga, kterimu čast in spoštovanje skazuje. Bog pa ne potrebuje nc pomoči druziga, in tudi nc more druziga častiti ali spoštovati, ker je vsigamogočen, iu višjiga nad sabo nima, in vse sam po sebi stori kar iiočc. Torej Bog ne more prositi, ker sc nc more s prošnjo ne k sebi oberniti, kar je znano: nc k Očetu ali s. Oubu ker so vsi enaki, in z eno vsigamogočnostjo, umnostjo, in voljo delajo. Kes de jc Kristus po človeški natori svojimu večniniu Očetu, in tudi sebi saniiniu kakor Bogu podložili, in tako Očeta, in Boga prosi. Oe bi pa ves Kristus Očetu in sebi kakor Bogu podložin bil, ne 'memo misliti. Zakaj ves Kristus ima dve natori, božjo in človeško v eno osebo in sicer božjo neločljivo združeni, in kakor taciga ga ne večnimu Očetu, ne sebi podložniga neverjemo, temuč Bogu enaciga imenujemo. Njega tedej kakor Boga, deli vca vsili darov, spoznamo in kličemo: .Kriste sliši nas! Kriste usliši nas !*• To kar te prosimo, usmiljeno dovoli, in milostivo dodeli. Oče nebeški. vs iga mogočni ttog, usmili se nas' Zares nar boljši in nar perpravniši začetik prošnja je ta, kteriga se je tudi Kristus večkrat poslužil. Jan. 12, 8. — »Oče! poveličaj sroje ime". Jan. 17, 1. »Oče! tira je prišla. poveličuj svojiga Sina". Mat. 26, 42. ..Oče moj! ako ne more ta kelilt memo iti, kakor de ga pijem, naj se zgodi tvoja volja'". Tudi nas je tako učil Mat. 6,9. „ IV tedej tako molite: Oče naš, kteri si v nebesih*. Pravimo tedej ,,Oče", de s tim 1. svojo vero v presveto Trojico pričamo, ker namreč Boga Očeta nar pred pokličemo, začetnika Sinu s tim spoznamo. V Očetu tedej Sina, pa tudi s. Duha pokličemo, ker je vsili ena natora, ena oblast, ena volja, ena dobrota, eno božje bitje. 2. Dc sc k upanju podbudimo. Ko namreč pravimo „Oče~, nc smemo misliti, de je On naš Oče po natori, zakaj po natori le cniga Sinu ima, kteri jc Kristus, češen na vekomej, zato bo on tudi edi-norojen Sin imenovan. Tudi ne po stvarjenji; zakaj v tim oziru jc Bog Oče vse natore. Tudi nc po podobi božji, po kteri smo vstvarjeni, ker v tim oziru je On tudi Oče ne vernikov. Ampak Bog je naš Oče po Duhu posinovlenja, od kteriga pravi Jan. 1, 12. ^ Kolikor pa jih ga je sprejelo, jim je dat oblast, bo ijim ot rokam bitiu. In ltim. 8, 15. \ i niste prejeli Duha suinosti, de bi se bali. ampak vi ste prejeli Duha posinovljenih otrok, po kterim kličemo: Abba (Oce)". Kakor hitro je človek po veri per s. kerstu v Kristusa ucepljen, ga Duh Kristusov, kteri je njegovo božje bitje, oživlja in navdihne tako, de v tim duhu naša duša čezua-torno živi, in je Bog sam naše čeznatorno življenje. Kaj si moremo višjiga, kaj imenitnišiga misliti? V tim premišljevanji se naše upanje oživi. Zakaj če je On naš Oče, kaj nc bomo od njega upali, kaj ne zadobiti mogli, kakor le to ne, kar ni za nas dobro ? Zakaj ako mi. ko smo hudobni, vemo dobre darove dajali svojim otrokam, koliko bolj bo Oče nebeški, dobrota sama, dobre darove dal njim, kteri ga prosijo. II. De se k veči ljubezni vnamemo. Beseda „Očcu rani serce, gine oserčje, razveseli duha. solz potoke iz oči skliče, je namreč polna ljubezni. Kaj mora namreč otrokam ljubši biti, kakor oče? Kako se bom pa prederznil, tebe ..Očeta-imenovati, Stvarnik moj? o neprecenljivo veselje? n sladkost neizrekljiva! Kako sme siromak kralja imenovali očeta? ali sc ne bo zbal, ko se ozre na svoj nizik stan, na svojo revšino. na uiskoto svoje osebe ? Tudi nihče zmed nas bi ne sni; I v molitvi tega imena izustiti, ako bi nam sam ne bil dovolil tako moliti: ..Oče naš. kteri si v nebesih-. O pre-čudna dobrota Boga do svojih Idapcov! Kaj zamore človeku biti slajšiga , kaj prijel ni.-iga? Kaj si more večiga vošiti, kaj dražjiga želeli, kakor Koga imeti svojiga Očeta! iu sicer ne le po imenu, ampak tudi po ljubezni iu v resnici. Tako zlo nas ta Oče ljubi, de ima clo vse lase naše glave soštetc. Kdo, če to premisli, ne bo Boga ljubil? Kdo ne hvalil, cs>til in poveličeval? Kdo ne kakor Očeta spoštoval, kakor Očeta častil, kakor Očeta ubogal? — Kdor tedej Koga imenuje Očeta, s tim spozna svojo vero v presveto Trojico, povzdigne svoje upanje, in per-žge ogenj ljubezni v sebi. ..Oče nebeški, vsigamogorni Rog!" Beseda „nebeški- se zraven perstavi v razločil* telesnih očetov. Telesni očetje, kteri na zemlji prebivajo, so iz zemlje, ali ta Oče sc od drugih v tem razloči, dc jc iz nebes nebeški, ne le ker v nebesih stanuje, ampak tudi ker iz nebes pride. Stanuje pa v nebesih ne kakor papež v Kiniu, ali kakor kralj v dvoru, ali kakor grajšak v gradu, tako de je v njem zapert iu omejen: ampak ker sc v nebesih njegova slava narbolj razodeva. Tainkej bo od pre-bivavcov nebeških nar bolj časten in poveličevan, in sc angelam in ljudem od obličja do obličja gledati da. .Vsiga mogoč ni llogu bo Oče imenovan, v znamnjc, de ima pravo božjo natoro, iu v razlo-čik stvari, ktere bodo mnogotero bogovi imenovane, v resnici pa božje natore nimajo, ampak le prazno menitev, de so bogovi, ali kak del božje natore. Usmili se nas !~ s to besedo svojo mnogotero dušno iu telesno revšino, ktere vir in začetik jc greli, Bogu Očetu predpostavimo, usmiljenje v njem spoznamo, in ga za-se ponižno prosimo. Hučcnio reči: O Hog nebeški Oče! ki si po svojim neskončnim usmiljenji človeka iz nič . in kar je še več, po svoji podobi vstvaril, in nas per s. kerstu za svoje otroke sprejel, kesam se, žal mi je, de sim svojo dušo. tvojo drago podobo, tako malo obrajtal, jo z grehi ogcrdil in omadeževal; dc sim srečo, tvoj otrok biti, tako malo cenil. Oh prosim te, daj mojim očem toliko zgrevanih solz, de madeže grehov z njimi operem, in tako spet božja podoba in tvoj ljubi otrok postanem. ..Oce nebeški, vsigamogoeni Hog, u>mili se nas! Sin , rs/ga .s rti a res nji Bog , usmili se nas ! Sin. kteriga tukej pokličemo, je Jezus Kristus. nas Gospud, druga oseba v božjim bitji, pravi H«»g po natori, in pravi človek, v eni Božji osebi obstojoč; kakor Hog rojen od Boga Očeta od vek o m c j. kakor človek rojen iz Marije llevire v času. On bo imenovan Odrcšenik ali »vsiga sveta rcsiiji Hog-, to ime pomeni njegovo opravilo, človeški rod je odrešil. Po siv arjcuji smo v Adamu Hozja lastnina bili, Hog nas je bil za-se vstvaril. Ali ko smo božje pj-sestvo bili. smo se po grehu oblasti Hoga odtegnili. in radovoljno v oblast in sužnost hudiea prodali. Zato jt bil hudič od Hoga oblast prejel nas kaznovati in v pekel pahniti. «0// kogar Uo kdo premagan, tisti ga suzin je tudi". II. Petr. ID. Iludie nas jc bil s svojimi zvijačami premagal, od Hoga odtegnil in svoji oblasti podvcrgel. 31 i smo pa Hogu dolžno ljubezen, pokoršino in čast odrekli, m sc /»[ur njegovo voljo prodali. Torej smo bili suzni hudiea , -o// kteriga smo bili rjeti t ter za ni. po njegor i rotji-. II. Tim. 2. 26. Zato je Kristus isiidica imeiiov ;•! ..rajroda tega srda". Jan. 12. *»l. Ta su/.aost ni bila le terda i.i gerda, temuč »udi verna. Zatorej n;:> nobena stvar rešiti ni mogla. Nihče ne v nebesih. ne na zemlji se ni znajdel. kleri i»i l il jarem i.nm i.al- zen. odvzeti zamogcl. Le >in Ho/ji se j«- nase reve usmilil. seje s cb>. eč— kim uiesam oblekel, je prišel na svet. i.i u :s « Hoga I.ieene iu drugim pocestnicam pro>l;:i;e s sv i io lastuo k.vvjo odrešil, to je spet n.\zaj kupil: to namreč e*eda »odrešit:** p< nuni j'» besedah sv. Horonima. ki j r;. .: »O !re>i li-ii. kteri lako rte, ktero je popred po^eth i . pa jo je po kaki i.akijih b; zgubil, z dai:o e« no >pi t nazaj pridobi**. Kupijo pa tisti, kteri pervo gospostvo čez kako reč z dano ceno pridobi. To ceno našiga odrešenja svojo kri je Kristus daroval Hogu. kteri je bil razžaljen. Iu po tim odrešenji nam je bila prostost spet nazaj dana , in večno življenje pridobljeno. Pa Kristus jc sc zdaj naš Odrcšenik, in z Juham mora zares svet reči: »I em. de moj Odre-senik zirt-. Job. 19. Kristus kaze Očetu svoje rane in svojo kri, s ktero je greha sveta zbrisal; in kaj se na to zgodi? Grešniki gotovo milost iu usmiljenje zadobimo. Odrešenje še vedno terpi, ker bo Kristus z našimi grehi še vedno križan, pa vender svojim sovražnikam, kakor nekdaj na križi, per-zanese, grehe odpusti in usmiljenje skaže. Kader torej pravimo: ..Sin vsiga sveta rešnji Hog!- hočemo reči: „Gospod Jezus Kristus! ki si duše vsih ljudi, ktere so bile po grehu naših per-vih starišev tako rekoč hudiču zastavljene, z brezkončno ceno svoje presvete kervi spet milostivo odrešil , in tako nas vse iz peklenske sužnosti otcl, in od večne suicrti s svojo smertjo oprostil, dodeli nam gnado, de svoje tolikanj drago odkupljene duše več, kakor dozdaj obrajtamo, in hudiču nič večna prodaj ne damo. »Usmili se nas!~ (!>.»;je sled;. > Versta I,a vantinskili škofov z oziram v $oliiogra*kc nadškofe. Spisal Tctcr Hicinger. (Dalje, i škofje na Lavaniinskim stolu so se tako ver- stili: 1. Lrh L, popred dvorni ali hišni kaplan nadškofa Eberhard a in fajmošter per štajerski cerkvi llavs imenovani, je bil od svojiga višiga pastirja pervi na stol nove škofije per s. Andreji leta 1228 izvoljen, in v Havarskim mestu Stravbingu posvečen. Tisti časi so bili zlasti zavoljo razperlja med papcžaiua Gregorjem IX. iu lnocencam IV. in cesarjem Fridcrikam II. silno nepokojni. Per vsim tem sc jc za katolško cerkev v krajih, ki so bili pod vladarstvam škofa Lrha marsikaj veseliga pokazalo. 3lcd drugim je Bambcrski škof K k b c r t. ki jc na Koroškim tudi posestvo imel, klošter Prc-nionstratcucov 1. 1236 Grchinji postavil: 1. 1242 pa njegov naslednik Henrik klošter manjših bratov >. Frančiška (Miu»ritovJ v Volfsbergu. skof L ril I. je umeri 1. 1250. — V Solniiugradu pa je bil tisti čas po sincrti Ehcrharda II. Filip. brat <»orotaiiskiga vojvoda lK*ruar«Ia v nadškofa izvoljen. liesiravno jc pa škofijo imel od I. 1240 do i2*>6 v posesti. >e on, ves posvetili človek, ven-dir i:i dal posvetili, temne seje v ncpokojc in boje zapletal, ter posestvo svoje cerkve zatratval: zatorej mu jc bila tudi škofija odvzeta. 2. Kari jc bil Lavantinski škof od 1. 1256 uo 1264: bil je doma iz Hrt 'Zij na Koroškim . in kakor škof je bil mož poln zaslužcnja za svojo čedo. — V Solnimgradu pa je bil namesti F ilipa 1. 1256 L* rh, Sekovski škof na nadškofski stol po vzdignjen. Marsiktcre zoperne namere so tege nadškofa zadele: blizni sosedje so zemlje njegove cerkve z vojsko napadali, njegov prednik Filip mu je vedno nasprotval, skotijsko premoženje je bilo silo zmanjšano, in dolgovi se niso dali poravnati. Zatorej se je on sam 1. 1264 Solnograškimu stolu odpovedal, ter sc je v Sekovo nazaj vernil, kjer je 1. 1268 umeri. — 3. O t o n jc bil per s. Andreji za Karlnam izvoljen, pa je kmalo umeri, preden je bil posvečen. 4. Al meri k ali Amelrik Grafendorfcr, popred opat v llajnskim kloštru, je bil Lavantinski škof od 1. 1265 do 1268. On je bil 1. 1267 per cerkvenim zboru na Dunaji, kjer je kardinal Guido v papeževim imenu škofe iz soseskinih dežel vkup poklical. V veduili nepokojib je bil namreč cerkveni red zlo npadel; in tedaj je bilo v tem zboru mnogo postav danili, po kterih bi se bil cerkveni stan zopet zboljšati imel. Tisto leto je bila na Koroškim, kakor tudi v več drugih deželah huda lakota; morebiti je ravno leta nadloga posebuiga duha pokore med Kristijani izbudila: v celih procesijah namreč so bogati in revni, mestnjani in kmetje z banden in križi šli od cerkve do cerkve, od mesta do mesta, so med potaiu molili in prepevali, ter se vmes bičali. — V Solnimgradu je bil v tistih dneh od 1. 1265 do 1270 nadškof Vladislav, sin Vra-tislavskiga vojvoda Henrika, in pred prošt na Vi-šimgradu v Pragi. Leta je iz Dunajskiga zbora gredoč cerkve v štajerji in Gorotanu obiskal, de bi tudi ondi poravnal, kar seje v ncpokojnih časih nerodnosti vsililo. 6. Iler bor d jo bil Lavantinski škof od 1. 126S do 1275. V Solnimgradu pa je bil Friderik 11. grof Valhcnsui od 1. 1270 do 12K>. Lota je 1 > i t popred prošt per ondašnji stolni cerkvi, si potem zlo prizadel, cerkveni red zopet poravnati, cerkvene prihodke bolj oskerbeti, in stare dolgove svoje školije poplačati: obiskal je zategavoljo tudi Gorotansko in štajersko I. 1273. Kil je tudi na velikim cerkvenim zboru v Lijouu na Francoskim, kteriga je 1. 1274 papež Gregor X. vkup poklical, du bi se bilo razpertje med rimsko iu pa izhodnjo ali greško cerkvijo poravnalo, iu nova krizanska vojska zoper neveruike v Ju t rej nji napravila. Nazaj pridsi je cerkven zbor v Soinimgradu vkup poklicni, kjer so bili sklepi Lijonskiga zbora oznanjeni, in še posebne postave zastran cerkvenih pravic dane, med drugim so bili dnevi s. Avguština, s. Hupcrta in s. Virgilija v praznike zapovedani. — 31ed tem pa so posestva Solnograške cerkve veliko škodo terpcle po vojskniiu napadu kralja Oto-karja, kteri je zraven Ceskiga tudi Avstrijo, štajer in Goratan v posesti imel: nadškof Friderik je bil namreč zvest novimu cesarju Rudolfu I., Otokar se jc pa nasprot stavil. le cesarjeva zmaga je nepokojam konec storila, in takrat je bil tudi začetik zdanje mogočnosti Habsburške vladarske hiše. 6. Gerhard od Enstala, ali iz Anižkc doline, popred opat per s. Pavlu, je bil škof per s. Andreji od I. 1275 do 1284. On je bil I. 1281 per cerkvenim zboru v Solnimgradu, ki ga jc nadškof Friderik 11. sklical, in kjer je bilo več postav za duhovšino in kloštre danih. Temu škofu jcBam-berški škof Berhtold eno hišo v Volfsbcrgii v last zanj in za naslednike podaril; Bambcrški škofje iz Bavarskiga so namreč posestva v Lahudski dolini, zlasti v Volfsbergu imeli. 7. Konrad L žlahtni Vonsdorfski in Brajten-furtski, popred korar v Solnimgradu, je prišel na Lavantinski sedež I. 1284. Bilje v svetih vednostih učen, iu v cerkvenih rečeh previdin mož. Vde-lezil se je tudi per čeri.« enim zboru v Solnimgradu, kteriga jc 1. 1288 sklical Budolf baron IIo-heneški iz jsvabov, nadškof od 1.12H5do 12IM. Takrat se je bilo vnelo razpertje med Solnograškim nadskofam iu Avstrijanskim vojvodam Albcr-tam, in dosti so terpcle Solnograške posestva zlasti v Lavantinski dolini od vojske. Podkurjali so tudi nekteri od duhovšinc oginj nasprotvanja: zatorej je bilo na uiiim zboru posebno to zaterjeno, de naj duhovni nc jemljejo deželskih sluzeh nase. ltazpor še ni bil popolnama poravnan, ko jc nadškof Rudolf 1. 121)1 umeri; in Konrad. Lavantinski škof. je bil na njegovo mesto izvoljen. (Dalje *tc«!i.» Konjar lIcjliKiaiick. (Dalje, j Ko je mašnik s sveto Hostjo k bolni iu ljudstvu obernjen. goreče govoril besede: ..Gospod. ni-sini vrediii". se je tudi Peter na persi terkal. in te besede pobožno izgovarjal. In ko je masuik bolno v sveto olje deval, jc vidil Peter, de ji jc oči, ušesa, usta itd. .s svetim oljem mazal, sc je tudi on spomnil grehov, ki se jih je bil v življenji s svojimi počutki delezniga storil. Poslcdnjič jc mašnik sveti kriz tudi njemu podal ktisniti: pritisnil je Peter k usta m Zveličarjevo sveto podobo, iu sc jc jokal, kakor malo dete. Glasnik je to spazil. in rcce k ljudstvu: molimo en očenaš se za tega bolnika, ker tudi on potrebuje polajšanja po miioMi božji. Glasi pobožnih kristjanov so se razlegli po hiši iu zunaj, in glas .Marine in pri njegovi postelji klečeče France mu je v serce rezal, in ga tako omc-čil, de bi bil precej pred njima na kolena padel, ter ji prosil, de naj mu odpustite, ako bi mu bilo moč. — Po dokončanim svetim opravilu so ljudje z dobrimi mislimi napolnjeni donui sli. Po poti so se pogovarjali od nečimurnosti cloveškiga življenja, in od posebne skesanosti, ktero so nad Petram vidili. Duliovin jc šc ostal, govoril z materjo, tolažil hčer in si prizadeval Petrovo zaupljivost zadohiti. Ko jc sem ter tje kej ž njimi pogovoril, je vošil, de naj z Bogam ostanejo, in obljubil, de jih bo kmal zopet obiskal. Tudi Peter je tega prosil, je kušnil častitimu mašniku roko, in rekel, dc ga bo hrepen-Ijivo pričakoval. Motil hi sc, kdor hi mislil, dc se jc Ilitmanck tako na enkrat grehu odpovedal, zavergcl zmoto, in sc k sveti resnici, h pravim keršanskim mislim naklonil. Duhovno previdenje njegove žene ga je bilo pretreslo iu dobri sklep se poboljšati v njeni obudilo. Na svojo v hudim zarašeno navado, na svojo \n.) oslabljeno vero mož v tem trenutku se ini»lii ni. zakaj čutilo gaje bilo premagalo, tle sc j« tacaš prav pobožno in skesano obnašal. Ko se j<- pa scrce poiickoliko ohladilo, ga pobožna in skesana gorečnost sccr ni zapustila, pa začel je pre-j»iisljc\ ali. in vse stare nesrečne zmote so mu hodile v glavo. Začela se je grozna vojska: imel jc voljo hiti ves drug človek, pa dolgoletne navade so m it bile nasproti: hotel jc začeti prav po veri ži-veti. na zaverali so ga mnogi in veliki zaderžki. Dve moči ste sc zanj poskušale, dobra iu huda: ena i;a je ljubeznjivo k sebi vabila, druga ni hotla pustiti, de hi se bil iztcrgal. \i dopovedati, koliko je v tem razpertji sam s. boj terpel. v kakih stiskali de je bil: ni si ve-dil ne svetovati ne pomagati: zdaj sc jc tega. zdaj lega lotil: zdaj je zvolil čednost, zdaj greh, zdaj resnico, zdaj slepoto, \ekterikrat sije mislil. ..Naj le pride že skorej duliovin, vse mu bom potožil. vsi^a. kakor me teži, sc bom spovedal", pa kakor bi treni!, sc ga loli stara jeza proti du-h»v*tvu in proti spovedi, in brcdlo mu jc po milili . de hi bilo morebiti boljši, če oboje na strani pusti. In kako jc želel, dc hi le nc bilo duhovna; pa zopet kmal je duhovna pričakoval. kakor taeiga, ki ga bo od vsiga odrešil, kar mu kakor kamen na sercu It/.i: ki mu 1»«» červa umoril, k*cri ga grize nor iu dan: ki mu ho dal sladki pokoj serca in mir vesti, kteriga že toliko let nima. Marina sc je silno veselila, dc ji je Gospod Bog milost dodelil, sc spovedati, presveto llcšnjc Telo prejeti, s svetim poslednjim oljem za pot v večnost '»okrepčana biti. moža skesaniga viditi, in pa, tle je Franca, vsa vesela nad spreobernjenjem očeta, mu šc prijazniši stregla, in mu šc svoje lastne moliicvne bukvicc za čas bolezni posodila, ktere je bila tačas dobila, ko je pervič k sv. Obhajilu bila sla. Tako skazovanje ljubezni je pa Pc-tra še le in še le v scrce ginilo, in misel, kako mirno in v sladkim upanji srečne večnosti njegova s svetimi zakramenti previdena žena živi, je v njem ponavljala svete občutke, ktere je bilo uno previdenje zbudilo. Toraj si je umenil, de bo serce poslušal in storil, kar sveta vera skesanim grešnikam naklada , ako bi tudi ne mogel lahko in s pravim prepričanjem dopolniti. Vošil si jc, dc bi mogel zopet vse tako terdno verovati, kakor mu je bilo nekdaj lahko s sinovsko zanesljivostjo vse verovati, kar jc Bog razodel. Bil jc pripravljen sprejeti resnico in voljan, se vsim zmotnjavam odpovedati, pa pod-učenja iti prepričanja mu je manjkalo. Toraj je že težko pričakoval, dc mu kdo v tem boji na pomoč pride, in ga spravi iz teme na svitloho. iz nevere k veri. in iz dvoma k gotovosti. V tem stanu ga jc našel duhoven, kteri ga je berž drugi dan obiskal, dc bi zgubljeno ovco zopet k veno cedi spravil. Peter sani je začel govoriti od vere, je povedal, kakošne ugovore je po svetu zoper njo slišal, iu razložil uzroke, zavoljo kterili nekteri spoved grajajo itd. Duhoven mu je ob kratkim pa terdno in prepričavno odgovoril, in Peter se ni zoper stavil, ker je čutil, dc je prepričan od resnice. De je spoved Kristus sani postavil, mu je dokazal z njegovo zapovedjo: ..Kterim boste grehe odpustili, so jim odpušciii: kterim jih hote za-dcrzali, so jim zaderzani" itd. De je spoved ze precej v začetku keršanstva bila ravno tako zapovedana, kakor dandanašnji, k temu so mu dali dokaze cerkveni pisavci llermas. Tertulijau, Origcti, sveti Ciprijau in drugi cerkveni očeti v svojih spisih. 1'govor kakor dc bi spoved razporc delala med sorodovinci, mu jc zavernil s prašanjriu. če mu je spoved odtujila ženo Marino, ali hčer Franco, ki ga tutli tisti čas niste jenjale ljubiti, ko nji je bil zapustil. Duhovin mu je se več pravil, iu zlasti tiste reči bolj na tanko razlagal, v kterili so ga kaki dvomi ali sumi motili. Peter ga je z napetim ušesam poslušal , kamen za kaninam mu je od serca padal, vsaka beseda duhovna jc spoznal, dc je resnica, in njegove napčne misli in spojemki v vernih rečeh so žginili kakor temna megla pred jasnim soneam. Sam jc spoznal, de taki Nagovori, sumi in dvomi v verskih rečeh mu niso bili tako globoko v sercu uter-jcui, temuč, dc jih je le bolj zato terdil, de bi se mu ne bilo treba zavoljo greha pogubljenja bati, in ker ga je strah obhajal zavoljo spovedi in pokore, dc pa takim lažnjivint naukam vender ni mogel prav verjeti, akoravno bi jim bil zato ratl verjel, ker so bili njegovi spačeni natori prijetni. Kolikor bolj je pa Peter resnico spoznaval, toliko hujši so ga pekle pregrehe in zmote njegovih pretečenih let, bilo mu je, kakor dc bi imel ognjiše žerjavice v svojim sercu, In mu ni bilo živeti, dokler ni bila poga- sena. Toraj prosi duhovna, de naj ga poduči, kako naj sc pripravlja, de bo zamogel vredno prejeti zakrament svete pokore, in svojo zbegano vest vpo-kojiti. Duhoven je vidil, de je skesan jc pripravljen, in jc spoznal, de ga dolžnost %*eže ž njim delo sprave in zveličanja pred ko moč začeti. (I)alje sleJi.) Stari in novi velikani ali stcmiii-liarji. Kakor marsikej neslaniga, tako so nekdaj ni greški neznabožci tudi to iicumno misel imeli, de so svoje dni živeli velikani na zemlji, kteri so sc v zavednosti grozinske moči prederznili misliti in ustiti, de bodo nebesa obropali. V svoji nespametni iu levični gorečnosti so neki hribe na hribe metali in kopičili, de bi bili tako više in više, ter poslednjič do nebes prišli, in va-nje ropnili. Z usmiljenjem je očancc vsih bogov na to nespremiš-Jjcno prederznost gledal, in jim večkrat delo skazil, de bi spoznali, kako neumno jc njih počenja-nje. Pa vse zastonj! Ostali v svojim sklepu so še bolj kljubovali naj vikšimu (Peronu ali Jupitru). K« j^ bilo bogov bogii tega že vse preveč, se razserdi, s strelo vdari na prederzneže in jih konča vse. Kakor je abotna ta pravlica sama na sebi. ima vender nekaj resnice v sebi: to namreč, dc so taki velikani, ki naj Vikšimu kljubujejo, res bili na zemlji in so še zmiraj, in de še nikoli niso in nc 1xmI« odšli, de bi jih strela božje kazni ne zadela. Zmed tacih eden še v starini zavetu je bil neki Faraon, ki je tako dolgo Hogu nasprotoval in njegove čuda zaničeval, de je požcrlo mileče morje —• ,:je£a 1,1 njegovo vojsko: ..ne eden ni odšel", kar jih je bilo v morje planilo za Izraelci. Drug taki štempihar je bil Antijoh, kteri je tempel ropal, Izraelce moril, žgal, pekel, sekal, deri in mesaril, kteri niso hotli k ajdovskim šegam prestopiti, in to je tako dolgo delal, de je poslednjič vender se lepši od naj Vikšiga govoril, kakor unidan Košut v petnajst tavžent stiskah na Turškim, ki je lani veči zaupanje stavil na pekel, kakor na Boga. (..Si nou dederint superi. acheronta movebo"): tode. bilo je prepozno, kar je tačas govoril, ko mu je meso na kosce od trupla cepalo iu zavoljo silniga smradu ni nihče mogel pri njem prebili. V novim zavetu je tacih velikanov sile in sile, kakor: \cro, Diokle-cjan. Maksimjan itd. Opomnimo samo Juliaua odpadnika, kteri jc Jude sklical in jim silo paccni, vender ne morejo malikam več darovati. «>dk.»r so vodji pomerli. V svojim listu od 2^. Grudna i i G nam j-ri-poveduje naš častili rojak, koliko truda so mu trije mogočni in prekanjt ni Indijanski poglav arji prizadeli. Eniga naj imeniluišiga zmed njih pa. pravi on , sim že pred t leti pridobil za sv. vi ro. kterimu je bilo ime S c san a v i nga v e. Njegovo pobožno. pa kratko življenje po sv. ker^.u je veliko ajdov priklicalo v naročje sv. cerkve. Drugi K i-mivan je lansko leto (1*4.")). ko je pijan bil, v morskim viharji nesrečin konec storil (v nejeverstvu). Tretji, Tchkvcjigo, je umeri dni po sv. kerstu z vsilili znamnji praviga spokornika. Njegovo spreobernjenje je pa g. Pirca zlo veliko truda in časa stalo, ker je poglavarja njegova hudobna žena s satanovimi zvijačami od m. ver<; odvracc- vala. (i. misijonar pravi: .Potom, ko sim se že struo ginila. de so -e mu solze vilerle. in je duliovuu omahljivo rol.o podal, rekoč: 3loj oče! spoznam svoj • ki'»ieo. in >>• vdam v »iga Bogu in tvoji skcrb-ljivo>ii: ino!: za-me. dc m: Veliki Duh grehe odpusti, in mi!o>l dodeli, v nebesa priti. Potlej mu jc dal polu zakclj malikov sežgali, in jc poslal nekoga v svojo domačijo, de je poslednje veliko maliko-vav>ko drevo posekal in sežgal. Ti ubogi divjaki, kakor globoko so nekteri v pregrehah zakopani, imajo vender toliko poštenosti v sercu. de se tako dolgo ne prcdcrziicjo h ker-šauolvu pristopiti, dokler terdniga sklepa ne store, po keršansko živeti, zakaj novi kristjani ondi. kakor milijonarji pišejo, sploh prav trezno iu keršansko žive. Ker tedaj vedo. de so pregrehe, kakor postavim pijančevanje, pri kristijatiih prepovedane, toraj marsiklerc razvajene tako težko stane v sv. cerkev stopiti, v kteri se ne sme pijančevati. ne družili hudobij počenjati: pa kako terdiu mora njih sklep pol olj sanj a biti. de ga taki razvajeni divjaki po >v. ker^tu spolnujcjo! To naj nas uči. kako sramotna za omikaniga kristjana de jc tista prav peklenska v nemarnost, \/4 ktere v omikani Evropi toliko ljudi tje v en dan v grehu živi in dremlje brez vsiga prcmMika. kaj bo enkrat pri sodbi in po sodbi z nami. Veliko lahkoživcov. ki vere šc niso popolnama zgubili, pa vender v pregrehah žive, se zanaša, de bodo že šc pokoro delali, in za usmiljenje k Bogu klicali, ali pa de se bo tudi na zadnje vse poravnalo: tode Jezus pravi: „Xe vsak. kdor kliče laospod, (J os pod! pojile v nebeško kraljestvo, ampak listi, kteri spohiujc voljo mojiga Očeta, kteri je v nebesih-, to je, kteri po zapovedih živi. (I. misijonar svoj list z naslednjimi besedami sklene: Ta zgled sim zavoljo tega zapisal, de bi dra;»i fovarši zakladnice spoznali, kako zlo težavno lic je. terdovratne grešnike spreobemiti. kteri so se dolgo časa vsacimu glasu milosti, in Kristusovimi! kraljestvu zoperslavili. in vender kako močna pa de jc molitev vernih, in kako potrebna dc je ta duhovna podpora nam slabostnim oznanovavcam k spreobernjenju nejevemikov. Toraj prosim vse to-varše zakladnice, de bi svoje pobožne molitve za vse šc nespreobernjenc nejevernike dvakrat povzeli. zlasti pa. de naj bi se ob dnevih spovedi iu sv. Obhajila v svojih molitvah spomnili mene in vsih družili oznanov av cov po nejeverskih deželah, kteri imajo dan na dan tako terde boje z močmi t cm o te. — ii. ESii/^lcd p« kersansKiiii svetu. Xa Ounaji prebiva veliko tavžent poslov in delavcov slovanskiga rodii. zlasti Cehi. Ce trdi scasama toliko po nemško tolčejo, de zamorejo svoje službe in dela v nemškim mestu opravljali, — za svoje dušne zadeve so jim vonder pastirji s 1 o v a u-skiga jezika potrebni. In tc so oni imeli v cerkvi .Maria Stiegen, ker so patri Ligorijani jim po slovansko (cesko) pridigovali in jih spovedovali. A'i kakor jc bilo že v Slov. cerkv. časop. Xr. Sil. >!r. 107 p. I. povedano, o s rečeva ve i leta IS4H. to je Judje, visi študentje in drugi rogovileži so bili 6. Malo t ravna p. I. kakor derlial divjakov h samostanu tih patrov pergromeli in iih. tebi nič meni nič, vuu spodili. Ministerslva Piller*dorf-l)obrlhof sta bila lo krivično delo d alej se s tim poterdila, de se Li-gorianski in Jczuitarski redi nikdar več ne smejo v Avstrii znajditi. Tako je bilo na enkrat veliko veliko ljud: na Dunaji ob svoje dušne pastirje per-slo. — Sedanje vladarslvo je spoznalo vnehovpi-jočo krivico, ki je bila tako. nc samo miniham. ampak tudi toliko katolskim Slovanam storjena, in je dovolilo, de bojo per cerkvi Alaria Sliegcu m a s-ni k i službo imeli in samo v slovanskim je-z i k u p r i d i g o v a I i. - Tako sc sčasama bolj in bolj spoznavajo nasledki vlauskc žalostne brczvlade, lani so hodili odbori množili rokodeleov h poslopju vseučeliša (aula) se tam študenlam in njih takratnim vodjem za perdobljene dozdevne dobrote hvalit. — minister P. — je v takratnim deržavnim zboru glasno rekel. de se 011 z aulo dobro zastopi — zdaj pa je ta avla kosama, uiiili vodjev edi n, Fiister namreč, hiti kot begun v Ameriko, iu je tako daleč peršlo. de so mogli to jesen mladcnci, ki so želeli na Ounaji pravdoslovja. tehnike in zdravilstva se učiti, vradne spričevanja iz svoje domovine pokazati, de lani na Ounaji ti i so bili, ker brez tiga spričevanja bi nc bili v Ounajskešole pušeni. S. Laško. Pečavnik f minister) očilniga učenja je dal na znanje, de bodo ..Očetje Jezusov iga društva- prihodnjiga mesca zopet odperli svoje učilnice. Vsi očetje tedaj, kleri žele rejo svojih sinov tem mo/.cm zročiti. so opomnjeni, dc naj. pred ko moč, svoje prošnje dado poglavarju tega društva. Bi m. V liizaboni je bilo 10.000 gold. srebra za sv. očeta zbranih: sv. oče pa so jih deržavi pustili, dc naj se v dobrotne naprave v deželi obernejo. Benediktinski red. Bed Benediktinski sc jc začel v 6. stoletji, in je s tem zadohii sloves, de iz njega izhaja: .'15 papežev, 200 kardinalov, 1164 vikših škofov, 351 £ škofov, neštevilna množica pisavcov in učenih, in 55.460 svetnikov. Njegov začetnik jc sv. Benedikt na kasinski gori (monte Casino). Natiskar Jožef Blaznih v Ljubljani.