PoStnina plnfnna v sntovim LETO \ Y Ljubljani, 21. novembra 1932 Štev. 4? Posnme/na evilkn 1 Din Posamezna Številka I L>in. mesečno, če se spre iema list v u »ru\i,naročnina 4 Din, nu dom in fio pošti dostuvljen ist 5 Din - Celo-letnn naročnina je 50 Din, polletna lrt Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-raioin po dogovoru PONEDELJSKI SEOVENEC UredniAtvo: Kopi tar |ev a ul. št. h/ill Telefon šl 20M) io >«)'b — Rokopisi se ne vračajo Uprava Kopitur-jeva ulica štev b 1'oStni či k rnčun Liubl jans IV179. Telefon Stev 254« Lep uspeh koroških Slovencev Volitve v kmetsko zbornico - Štirje okrajni sveti in II občin čisto v so v. rokah Celovec, 20. nov. Volitve v kmetsko zbornico, ki so se vnšile danes, so prinesle za koroške Slovence nad vse lep uspeh. Udeležba sama pri volitvah ni bila posebno ugodna in je znašala samo 60 do 65 odstotkov. Koroški Slovenci so nastopili pod imenom »Kmetska Zveza« in so žeil prav lepe uspehe. Po dosedanjih poročilih smemo upati na 4 slovenske mandate v kmetski zbornici, katera ima skupno 24 odbornikov. Poleg tega so se vršile tudi volitve v okrajno in občinske svete. Okrajni sveti so razdeljeni po sodnijskih okrajih. Tu so koroški Slovenci dosegli absolutno več no v okrajih: Borovlje, Plilierk, Doherla ves in Rožok, in sicer »o dosegli v okraju Borovlje 5 sedežev od 7, v Pli-berku kazali, da se zavedajo dolžnosti, ki jih imajo do svoie zemlje in so s tem svojim nasto[x>m pobili liilverulno brezobzirnost, katero je dosedaj aranžiral Landbund na slovenskem ozemlju. Koroški Slovenci so tudi pokazali, da znajo zastopati svoje postojanke in da so pripravljeni nu gosix>dars.ke.m |ioliii ohraniti svojo samostojnost nasproti lundbundovski invaziji rajhovcev in oritalih Nemcev. Oni so s tem doka,zali. da so avtohtono prebivalstvo in da se nikakor ne pustijo več nadalje zatirati jx> luiKlbuiidoveili. V kmetsko zbornico so izvoljeni za našo Kmetsko zvezo sledeči jx)sestniki: 1. Mujer, jx»sestnik v Sv. Jakobu v Rožu. 2- Pavel Gril, Kisestnik v Blaznici jiri Železni kaplji. 3. Po-nc Vinko, žuipnik v Skoejanu v Podjuni, 4 Varmut, posestnik na Brdili na /.ili. Vsi posestniki jamčijo s svojim dosedanjim strokovnim delovanjem in dosedanjo odločnost ,da lxxlo res v |>ravi meri in pravi obliki zastopali interese go«jxxtnrske osamosvojitve slovenskega dela Koroške. Vedeli bodo tudi 'a lxxlo tudi gledali, du bodo slovensko ozemlje v gos|xxlurskem oziru dvignili na isto višino, na kateri je nemški del Koroške, in da bodo s tem popravili stoletno zanemar- janje slovenskega ozemlja po nemških kulturnih in gosjxxlarskih organizacijah. Kakor kaže položaj, bo v kmetski zbornici 11 zastopnikov Lnndhundn, 6 zastopnikov krščanskih socialcev, 4 zastopniki Kmečke zveze, 2 zastopnika narodnih socialistov in eden socialni demokrat. K tem izvoljenim zastopnikom pa pridejo še trije zastopniki gospodarskih zadrug od katerih odpade eden nn krščanske so-cialce, eden na Landbund, in eden nn koroške Slovence. Volilna agitacija na slovenskem ozemlju je bila s struni nemških strank zelo huda. Nastopale so vse stranke, govorili so v nemškem iu slovenskem jeziku, očitali so Kmetski zvezi iredento in ločitev slovenskega dela Koroške od nemškega- Koroški Slovenci so imeli zelo težaven boj in je zato njihova zmaga tem lepša. Dn koroški Slovenci niso nastopili pod imenom koroške slovenske stranke, je vzrok v tein, dn nameravajo ravno ustanoviti posebno organizacijo in pn. da so z drugim imenom dosegli tudi boljše postojanke med kmeti v jezikovno obmejnem ozemlju. S temi volitvami bodo imeli koroški Slovenci sami v svojih rokah gospodarski razvoj slovenskega ozemlja, sami nodo odločevali o cosjKxlarskih šolah in s tem res pri|x>iuogli k temu, da se bodo v go«propagandi za zbližanje z Italijo, ki jo delajo nekateri francoski lisrti, in pravi: • Po povratku iz Toulousea, kjer je pokazal veliko voljo zn zbližanje z Italijo, je predsednik francoske vlade Herriot sprejel angleškega veleposlanika. Ta visoka polit čna osebnost se je Herriotu zahval;la za njegove izjave, ki jih je dal v tako toplem tonu. Nato je Herriota obiskal italijanski poslanik in se z njim razgovarjal o raznih manj važnih vprašanj!h. Pri tem pa je poslanik kraljevine Italije iiopolnoma pozabil le z besedico omeniti pa-sus v Herriotovem toulouškem govoru, ki se zavzema za zbi.žanje z njegovo domovino. Mislimo, da bi bilo v interesu Italije, da se pribl ža Franciji, kn-kor je v našem interesu, da stremimo po tem. da izginejo nesporazumi med obema deželama. Zato še zmerom upamo, da «e bo pozabljivost italijanskega poslanika popravila. Paril, 20. nov. A A. »Oeuvre« prinaša dališi uvodnik o Herriotovem govoru na kongresu radi-kalno-socialistične stranke v Toulouseu in o komentarjih, ki jih je ta govor zbudil. List pravi: Kaj je do danes odgovoril na Herriotov govor v Toulouseu prodsednik italijanske vlado Mussolini? Ni s« mu zdolo primerno, da bi osebno le besedico odgovoril na Horriotovo izjavo, in tudi italijanski listi, katerih pisarenjc spremljamo z zelo budnimi očmi, so zelo malo povedali. Toda kakorkoli se že komentira zadržanje uradne Francije nasproti Italije, moramo pribiti, da Herriotov govor ni prvi poskus Francije, da stopi z Italijo, celo s fašistično Italijo, v prijateljske stike. Kar se nas tiče, smemo izjaviti, da smo za vsako prijateljstvo, ki mu bo »vrha okrepitev miru med narodi. Potrebno je simo — in to smo že večkrat poudarili — da se nam, če naj se nam postavljajo pogoji za sklenitev prijateljstva, pove, kakšni so ti pogoji. Mislimo, zaključuje list svoj uvodnik, da imamo prav, če rečemo, nai se nam nova kal se od nas zahteva. Reorganizacija francoske vojske Pariz, 20. novembra, tg. Francoski vojni minister Paul Boncour proučuje sedaj z merodajnimi vojaškimi osebnostmi možnost popolne reorganizacije francoske defenzivne vojske v okvirju Iran-coske razorožitvene po-litike. Paul Boncour objavlja v »Petit Parisienu« svoje namere takole: »Smatram za gotovo, da bomo brez pov Sanja stanja noSe vojske s podaljšanjem aktivne službe, — ne da bi povečali vojaške izdatke, temveč z bodočo organizacijo lahko omogoč il celo znižanje izdatkov, — lahko dosegli tako kritje, ki bo moglo za več tednov zagotoviti naSo nedotakljivost. Tudi ona vojska, ki bi imela samo kratko'otino službo in bi bila, kakor naša, po številu man;ša, bi mogla najučinkoviteje zajamčiti obrambo francoskega ozemlja, če bi dobro znala porabljati avtomatično orožje, čigar probojno silo pred vojno skoro niso poznali, ki pa se je sedaj izkazala kot ogromna sila. Tudi brez ozira na to, ali se uresniči francoski razoroiitveni načrt ali ne. je ta reorganizacija francoske vojske nujno potrebna.« — V glavnih obrisih je orisal Boncour reorganzacijo takole: Reorganizacija temelji na tota nosti mobilizirane narodne vojske. Sem spada zelo skrbna i'obrazba aktivne in rezervne vojske. Kot kritje «e bodo na licu mesta nabirali permanentni in rezervni elementi, ki bodo oboini opremljeni i silnimi sredstvi in bo zato potrebna natančna priprava mobilizacije, katera bo radi kratkoročnega napadrlnega sistema trajala dol?o. Navajal je: Vojsko, ki jo potrebujemo, mora biti jasno defenzivnega značaja, ne sme biti draga in mora dati svetu vtis, dn hoče Francija samo živeti v varnosti in da nima nobene agresivne misli. Na časnikarskem koncertu dne 1 decembra, ki smo o njem žo poročali, da bomo čuli na njem naše najodličnejše zbore in soliste, res nastopijo naši najboljši pevci in pevke. Za prvenstvo bostn tekmovala pevska zbora »Ljubljina« in »Ljubljanski Zvon«, ki bosta oba dokazala, koliko sta napredovala v zadnjem času in kako težke in visoke naloge oba zmagujeta. Posebno bo pa Ljubljančane razveselila udeležba po letih starega, a po svojih močeh vedno mladega in vedno ambi-cijoznega joevskega društva »Lira« iz Kamnika, ki z nastopom na časnikarskem koncertu 50 letnico svojega delovanja proslavi tudi v Ljubljani. Na časnikarskem koncertu ob proslavi narodnega zedi-njenja nastopita dne L decembra torej dve najboljši ljubljanski j>evski društvi ter eno z dežele, ki nam pokaže, da se tudi lahko meri z Ljubljano. Dajte otrokom kruha! Cassel, 20 nov. tg. Pred tukajšnjo mestno hišo «o bili danes izgredi brezposelnih, ki so bili posebno značilni po tem, da so ženske prinesle tudi svoje gladile otroke. Več brezposelnih moških in žensk jo prišlo v urad za socialno skrbstvo. Neka žensk« je jx)ložilu svojega dojenčka pred uradno sobo ravnatelju. 30 drugih žensk pa je pustilo otroke v ura du. Vse oskrbnice in sestre so imele dovolj jioehi da so začasno oskrbele zapuščene otroke. Prepovedan pohod lačnih Dunaj, 20. nov. ž. Gorenjeavstrijski komunisti so pripravljali za včeraj in danes pohod lačnih v Line. Vendar je deželna vlada te |K)hode prejiove-dala. Izdula je obširne, varnostne odredb«' in jx>-sebno «.|ačtila sitraže pri municijskih sklad,iščih. Vendar ni prišlo do resnih nemirov. Samo v predmestjih Linea je |>rišlo do apojiadov, pri katerih i> policija aretirala nekoliko demonstrantov. Demonstracije pri habsburški proslavi. Budimpešta. 20. nov. I. Ob proslavi 20 letnice nadvojvode Otona Hubsbiirškegu, ki so jo organizirale legitimislične organizacije in na kateri so proslavljali Otona kot zakonitega vladarja Madžarske, je prišlo v dvorani do precejšnjih demonstracij nezaposlenih delavcev, ki so se neojiaženo pomešali med povnbljenc goste. Policiju je aretirala 8 demonstrantov. Kongres stanovanjskih najemnikov Zagreb, 20. novembra, ž. Izvršilni odbor Zveze stanova*.^cih najemnikov kraljevine Jugoslavije je jiozvut vse organizacije hišnih najemnikov v državi, naj pošljejo svoje delegate na izredni kongres stanovanjskih najemnikov, ki bo v Zagret«! 4. decembra v mestni posvetovalnici. Organizacije najemnikov bodo po svojih mestih prosile vsa strokovna in druga društva, senatorje iu narodne posiunce, da pridejo na ta kongres. Bilimovičevo predavanje v Belgradu Belgrad, 20. nov. I. Sinoči je na tukajšnji Ko-larčevi ljudski univerzi predaval ljubljanski univerzitetni profesor dr. Aleksander B i 1 i m o v i t o nemškem sociologu Openheimerju. S tem preda vanjem je dr. Billmovič otvoril vrsto predavanj iz ekonomske znanosti, v katerih bo obrazložil nauke najnovejših povojnih svetovnih ekonomistov. Napad bolgarske troike Belgrad, 20. novembra. AA. Dne 19. t. m. ob 20 je ne.va bolgarska trojica prišla čez bolgarsko me vložil veto "sukemn zakonskemu načrtu, ki hi hotel uvesti prodajo piva kot sredstva za nove dohodke državne blagajne, če bi tnik zakon izglasoval kongres, preden sc prohibicijski zakon izpremeui. lz-sebne pravilnike. V njihovo upravo na morajo priti b reziKigo j no tudi zastopniki pokojninskih obč. uslužbencev, b. Izenačijo, naj se eventuclne razlike pokojninskih prejemkov. Pri tem naj se varujejo pridobljene pravice. 7. Disciplinska sodišča prve stopnie naj sc ustanove pri brniških upravah, v drugi stopnji naj bodo pri-ntojna uprnvna sodišča. 8. Občinski usliižbcnii naj dobe vse one ugodnosti, kakor jih uživajo državni uradniki. 9. Dn bi se občinsko uradništvo tudi teoretično strokovno us|x>sobilo /.u uspešno delo v občinah, nnj banovine za to svrho ustanove posebne šole. 10. Občinske uradnike naj nastavlja občinski svet. To resolucijo bo Zveza uslužbencev mestnih in jxxleželsKih občin dostavila j>rodsednikn vlade, notrunjemu ministru, predsedniku senata in narodne skupščine, odlioru zn prouču-vanje predloženega zakonskega osnutka zakonn o občinah tor vsein senatorjem in poslancom. Kulturni škandal se nadaljuje • •. K reprizi »Veselega vinograda" Ljubljana, 20. novembra. Vprizoritev »Veselega vinograda« v našem gledaluiču, ki naj služi čisti umetnosti in vrši kul-turno-vzgojno poslanstvo med slovenskim narodom, je kulturni škandal, o katerem še zdavnaj ni izrečena zadnja beseda. Vsa poMena slovenska javnost se je zgražala nad onečaSčenjem hrama umetnosti s tem neužitnim nemškim šmirom, katerega je tudi večina nemškega naroda z ogorčenjem odklonila. Pri nas so šli z ignoranco mimo vseh protestov. Klika okoli »Veselega vinograda« je hotela pokazati svojo diktaturo in je znova uvrstila Zuckmayerjevo »mojstrovino« v svoj re-pertoir. »Veseli vinograd« je pri reprizi v 6oboto zvečer (vse gledališče je bila zastraženo po varnostnih organih) doživel popoln triumf. Gospodje kulturonosci so lahko zadovoljni: publ ka, njihova publika je kar besnela od navdušenja. Ploskanja — lastni sramoti v obraz - ni bilo ne konca ne kraja. Slovensko malomeiščanstvo se je v hipu znašlo v ginljivem objemu z onim delom nemške bur-ševske družbe, ki je v popolni dekadenci... Ne 6puščam se v oceno igre saine in v analizo njene »umetniške« vrednosti; o tem je bilo že dovolj črnila prelitega. Zdi se mi potrebno dotekniti se novega, še nenačetega pog avja. Lepaki, s katerimi je gledališka uprava v soboto naznanjala ponovitev »Veselega vinograda«, so bili opremljeni z dostavkom v mastnem tisku: »Mla neprimerno!« Človek bi pričakoval vsaj to, ce že drugega nič, da bo vodstvo gledališča svojo prepoved tudi dejansko izvajalo in vršilo stro-go kontrolo pri vhodu. Temeljito smo se motili tudi v temi Na obeh »zelenih stojiščih« — na galeriji in na dijaškem prostoru — se je kar trlo mladega rodu obeh spolov in najrazličnejše starosti. Tako smo opazili med njimi fante in deklice, katerim človek pri najboljši volji ne more prisoditi več ko 13 let; starostna doba večina pa se je sukala okoli 16 leta. tulim se staršem, čudim raznim pedagogom, ki imajo sicer skrb in ljubezen do mladine zmerom na jeziku, kako so mogli tako mirno, brez najmanjšega protesta iti mimo tega poraznega dejstva. Res, prekrasne perspektive se nam odpirajo za bodočnosti »Up in nada« našega naroda sta dobila tu — v hramu čiste umetnosti in kulture — namesto sončnih žarkov — pcliv z gnojnico,.. Kaj pravi k temu šolska oblast? Drugo poglavje, katerega je treba javno načeti, je poglavje ženskega ponosa in časti, ki sta bila pogažena do tal. Kdor je videl te fine, nežno napudrane obraze naših dam in gospodičen, kako so goreli, kako so uživali ob pogledu na vse ne-okusnosti in surovosti, ki so jim jih servirali na odru, kdor je po-slušal n ihov odurno piskajoči smeh, njihove dvoumne opazke — ta je moral izgubiti vso vero vanje, ta se ni mogel več upirati silnemu odporu in gnusu, ki sta mu polnila srce ... Da je stala zraven mene moja mali in se nasla;ala nad temi neokustnostmi — poslednja trohica spoštovanja in otroškega zaupanja bi splahnela v meni! In kako nežno parfumirane in blagozvočne 60 bile tiste psovke iz njihovih ust! Se je namreč za*delo nekemu tantu na dijaškem stojišču klafanja in ko-bacanja po gnoju dovolj — in hotel je dati svojemu užaljenemu narodnemu ponosu duška s protestnim klicem in z žvižgom. Da ste tedai videli, da ste tedaj slišali ta naš nežni, la naš rahločutni ženski spol! Kakor »en mož« so se dvignile proti nesramnežu, in ogorčeni klici: »Fej!« in »Gobec mu zatisnite, smrkavcu!« in »V ... ga brcnite fantali-na!« in »Ene par mu jih dajte okoli ušes, pa bo siti« in »Ven ga vrzite, osla neumnega!« itd. so kar deževali po gledališču... Kako srečna si mladina, ki te vzgajajo take matere! Kako srečni ste fantje, ki imate takšna dekleta za ljubice! Kako srečni ste možje, ki imate takšne dame za življenjske družice! Pred kultom brutalne sile in kvante so te brez sramu zrušile na kolena kakor pred tnalikom... Kam ste se skrili, kultura srca in kultura vesti? To je treba povedati na ves glas, gospodje, ki nas zmerjate z moralisti: ne gre za moralo in pohujšanje — č« izvzamem poglavje v nedorasli mladini. Za najprimitivnejša pravila sposobnosti in človeškega dostojanstva gre in za vprašanje, ali je slovensko dramsko gledališče kulurna institucija ali navadno zabavišče, kjer bodo ljudje, ki se navdušujejo za filmski šund, namesto duševne hrane našli utešitev svojih nizkih instinktov. Mislim, da imamo v Ljubljani kinov, ki nas pitajo s 100% nemško »kulturo« že dovolj in nam ni treba poleg treh še četrtega! Foudarjati je treba, da je gledališče pri reprizi »Veselega vinograda« napolnila predvsem tista malomeščanska publika, ki sicer prezira gleoaliiče in hodi raje v kino ... V borbi proti diktaturi, ki nam hoče vsiljevati z desk našega umetnostnega hrama plehko nemško kulturo, nismo — kakor bi utegnila nepoučena javnost misliti — osamljeni. »Veseli vinog ad« je dobil lekcijo — in sicer temeljito lekc;jol — tudi od strani, ki je po svoji politični usmerjenosti dosti bliže nasprotnemu taboru kot nam. »Pohod«, glasilo nacionalistične miadine je v svoji zadnji številki objavil članek, iz katerega posnemamo nekaj glavnih mest: »Mislimo, da je čisto odveč voziti tak nemški gnoj na naš gledališki oder. Res je, da smo v teh resnih časih potrebni smeha, a tak »špasen duh«, ki veje iz »Vesele'a vinograda«, nam prav nič ne diši. Seveda gospodje, ki so zakrivili ta škandal, se zdaj škandalizirajo nad onimi, ki so se pri tem ikandalizirali, češ, da smo ozkosrčni, da ne razumemo »nove stvarnosti«, »na.ure« itd. Skratka, da smo nekulturni. In zaka,? Zato, ker ne maramo, da bi po na em odru prelivali tak nemški Smir. Ako je v Danteju ali v Shakespearju ali pri velikih mo strih kaka »gola beseda«, jo radi prenesemo zaradi njihove umetnosti, tu pa se zdi, da ic vsa vsebina zaradi par sv'njskih doTtipov (podčrtali mil). Kdor se hoče nad takimi »dovtipi« zabavati, naj gre v svojo bezniško dužbo, slovensko gledališče pa naj služi umetnosti, kakor so to vedno zahtevali gospodje, ki so se zgražali nad Krpanovo kobilo. Tudi v času najbolj narodnih iger nismo slišali in videli na našem odru take surovosti. Ne govorimo tu o »pohujšanju«, gre za čisto navadno sposobno«!, ki jo zahtevamo v vsaki dostojni družbi. Če se nam hoče »pristne nature«, potem ni treba hoditi ponjo na »nemški Ren« in jo še bolj pokvarjeno presajati na Dolenjsko, ampak jo vzemimo doma, takšno, kakršna je. Ni se treba zgražati nad moralo za »zaprtimi vrati«, ker navaden takt zahteva, da gotovih stvari ne opravljamo na cesti. Zanimivo vlogo so pri tem igrali naši listi. »Slovenec« je igro takoj odklonil, kar je imel prav. »Jutrov« gledališki kritik ni našel na igri nobene napake, ker vrana vrani ne izkljuje oči. »Slovenski narod« je prinesel poročilo svojega gledališkega referenta, s katerim so vsi sodašali. Nenadoma pa je nastal (bogve pod čigavim vplivom!) preobrat, privlekel je čisto po nepotrebnem na dan »Erotiko« in Prešernovo muzo in skril za njo svojo zadrego. Njegova blamaža je bila popolna, pokazal je svojo »naprednost« v pravi luči.« Tako »Pohod«. Mislim, da ne potrebuje ta njegova načelna izjava nobenega posebnega komentarja. .. Prizanesite nam torej, gospode kulturonosci, s plehkostmi in neokuroostmi a'a »Veseli vinograd«! Če bi se nam takih plehkosti kdai zahotelo, si jih gremo lahko ogledat r kino — od gledališča pa pričakujemo mnogo, mnogo več! Mk. vsled tega mora biti najemniku prepuščeno, da najmo stanovanje, ki odgovarja njegovim dohodkom. Hišni posestniki slednjič v smislu sprejete resolucije niso zah evali, da se čimprej izda zakon, ki bo pooblastil gospoda bana, da izda v svojem področju zakon o maksimiranju najemnin in sicer tako, da se vse najemnine preračunajo na predvojno zlato podlago. To Je zahteva društva stanovanjskih najemnikov, kateri so ravno hišni lastniki najodločneje ugovarjali ter zahtevali, da se, ako smatra rlada to za potrebno, izda za celo državo enoten zakon, v katerem se določno navedejo smernice, na katere naj bi bili bani v posameznih banovinah rezani, ker so take smernice absolutno potrebne, da se prepreči neenakomerno izvajanje »eventualnega stanovanjskega zakona v posameznih banovinah.« Primorie s Rapid 2:0 (2 :0) Mariborska nedelia SEZONA OBČNIH ZBOROV JE TU. — BURNE STVARI NA KOROŠKI CESTI IN V DRAVSKI ULICL — OBEŠENEC V KLETL Maribor, 20. novembra. Ljudje še izkoristijo lepe jesenske nedelje za planine, izlete in drugo. Na Pohorje so lezli včeraj zagrebški pianinci Slemenaši ter se niso mo-gii dovolj načuditi lepotam in krasotam naših pohorskih vrhov. Po mariborskih ulicah pa je bilo tudi danes videti natrpane avtobuse iz Gradca; ugaja Gradčanom to naše lepo mesto pod Piramido in tudi dobra kapljica najbrže. Zato tako pogosto posečajo naše mesto. Pričela je sezona občnih zborov, kot prvi so stopili skupaj, da napravijo in pokažejo bilanco o svoiem društvenem delovanju mariuorski moto-cikiisti. Današnji občni zbor, ki se je vršil v lovski sobi pri »Orlu«, je otvoril in vodil mnogozaslužni Iclubov predsednik in ugledni tukajšnji trgovec Anton Antončič, ki je v prisrčnih uvodnih izvajanjih pozdravil vse navzoče, nakar so sledila poročila posameznih funkcionarjev. iNajprej je poročal tajnik Jurjavčič, ki je v svoje izčrpne poročilo zajel lansko sezonsko živahno klubovo delovanje. Odposlanih in došlih dopisov je bilo 1805; članov je 81; triptihov je klub izdal 2o; klub je priredil devet izletov oziroma voženj. Za svoje izčrpno poročilo je žel marljivi tajnik Jurjavčič priznanje navzočih. Blagajniško poročilo je podal vestni klubov blagajnik Majcen; iz njegovega poročila je bilo razvidno zadovoljivo klubovo premoženjsko stanje. Po poročilih ostalih funkcionarjev so sledile volitve in je bil izvoljen za novo poslovno dobo sledeči odbor: Antončič, predsednik; Ivan Pelikan, I. podpredsednik; Fašing, II. podpredsednik; Jurjavčič, tajnik; Majcen, blaga nik; Kancler, Dadieu Oto in Ludovik Zinthauer, Vilko Vošinek, Ivan Orehovsky, Alojzij Ussar, Alfonz Vreznik b Josip Brunskole, odborniki. V športno komisijo pridejo Franc Majcen, predsednik; Simon Simonič, namestnik; Rudi Fras in Hinko čerič, člana. Ob zaključku so se razdelile diplome in sicer za zaslužno delovanje v korist kluba blagajniku Francu Majcnu, Ludoviku Zinthauerju in Otonu Dadieuju. Predsednik Antončič pa je v znak posebnega priznanja za njegovo požrtvovalno in nesebično delovanje prejel od članstva zlato vezeno klubovo zastavico. Na Koroški cesti je prišlo do karambola med zidarskim vajencem Francom D., ki se je vozil na kolesu, in dalmatinskim krošnjarjem Matem M., ki je koračil čez cesto. Udarec je podrl oba na tla, pri tem pa so se zakotalili številni predmeti iz krošnjarjeve košare ter 6e razleteli po cesti. Na-daljne dejanske obračune med obema pa je preprečil stražnik, ki ju je odvedel na stražnico, Tu sta se pobotala na ta način, da je plačal D. za nastalo škodo Dalmatincu pet kovačev. — Veselo sveni zgodba o aretaciji v Dravski ulici, ki se je dogodila v poznih nočnih urah. Medičar Pavls V. je razgrajal v gostilni v Dravski ulici ter naposled pretepel gostilničarko in še njenega sina. Tudi do-šlemu stražniku se je s pestmi uprl, toda ko js iz-pregovoril pendrek, ga je kmalu minula korajia. Stražnik mu je napoevdai aretacijo ter ga gnal po Vojašniški ulici na stražnico. V Vojašniški ulici pa Pavle stanuje; ko sta prišla vštric njegov.h vrat, ki so bila odiprta, se je iztrgal stražniku ter smuknil skozi vrata, ki jih je naglo zaklenil. Skozi od- I prto ookno pa se je nato vsula na presenečenega stražnika cela ploha psovk; Pavle je bil na varnem, pa si je nasprotnika pošteno privoščil z jezikom, ni pa pomislil, da ga bodo radi žalitev prijeli. — S policijo so imeli v noči na nede jo še opravka Viktor G., slikarski pomočnik S. Anton, deiavec , Marko U., čevljarski pomočnik Vinko P. in Fra- j njo S., ker jim je v objemu vinskih duhov zaigrala prevroča kri ter so 6i skočili v lase. V ulici Ob brodu si je končal včeraj zvečer življenje 55 letni upokojeni železničar Simon Jančar. Našli so ga obešenega v kleti in že mrtvega. Priklicani reševalci so ga sicer skušali obuditi k življenju, pa je bilo zaman. Vzrok smrti je iskati v neozdravljivi bolezni. Pred izvršiivijo žalostnega dejanja je samomorilec izpraznil pollitarsko ste- 1 klenico močnega žganja. Smrtna kosa je tudi danes zarezala v vrste mariborskih meščanov. Na mrtvaškem odru leži državni uradni sluga Josip Bizjak; dosegel je jedva 57 let, ko ga je zgrabila koSčena roka smrti. Pogreb se bo vršil v torek ob 3 iz mrtvašnice na Pobrežju. — Jutri v ponedeljek pa polože k večnemu počitku upokojenega železničarja Ivana Webra, o katerega nenadni smrti smo poročali v »Slovencu«. Pogreb se vrši ob četrt na 5 iz mrtvašnice na Pobrežju. Naj jima sveti večna luč, žalujočim naše sožalje. Z občnega zbora hišnih posestnikov Sklicujoč se na člena 20. in 27. zakona o tisku nam je Društvo hišnih posestnikov za Maribor ie okolico poslalo dne 17. t m. to-le pesmo: »Ponedeljski Slovenec« je dne 14. nov. pod »Mariborsk; nedelja — Z občnega zbora hišnih posestnikov« — poročal med drugim, da je društveni predsedni'-končnl svoj govor z apelom »naj se prilagale najemnine dohodkom najemnikov« ter da se v sprejeti resoluciji med drugim zahteva, »da se izda čimprej© zakon, ki bo pooblasitl gospoda bnna, tir izda r svojem področju zakon o maksimiranju najemnin in sicer tako, da se vse najemnine prero čunnjo na predvojno zlato podlago.« To poročilo je napačno in ne odgovarja dej:1 skim izvajanjem. Predsednik hišnih lastnikov je pač priporočal, naj hišni posestniki ne zahtevajc pretiranih najemnin ter se naj ozirajo na gmotm prilike najemnikov, da ne bode upravičenih pr tožb, na drugi strani Je pa tudi utemeljeval, dn s od društva najemnikov stivljenn zahteva, da se nnj najemnine določajo po gmotnih rnzmerah najemnikov ne da izvršiti, ker je kontrola o prejemkih posameznih najemnikov nemogoča in nedopustna; Ljubljana, 20. novembra. Čimbolj se bliža jesensko prvenstvo h koncu, tem manj jo gledalcev pri tekmah. To se je posebno opazilo pri današnji tekmi med Primorjem in mariborskim Rapidom, katere so se udeležili le najožji pristaši klubov. Na udeležbo je vplivala tudi prijateljska tekma, ki se je vršila istočasno med vodilnimi ljubljanskimi klubi. To bi bilo v bodoče opustiti, ako je merodajnim faktorjem — bodisi na tej ali oni strani — res kaj do tegn, da se dvigne naš nogomet in privabi na igrišča ono število občinstva, ki smo ga svoječasno videli. Današnja tekma ni bila ravno na višku, nudila nam je pa mestoma momente, ki so morali zadovoljiti tudi najbolj razvajenega prijatelja nogometa. Motile so zelo tudi sodnikove pogreške, ki jih ni bilo ravno malo. Tekma bi pa vsekakor zaslužila večje udeležbe in bodo morali odgovorni čin i tel ji z ozi-rom na to nekaj ukreniti, če nočejo, da bo šel naš nogomet rakovo pot. Nekoliko po pol tretji uri se pojavita moštvi in se predstavita sodniku g. Lukežiču v naslednjih postavah: Primorje: Stare-Svetic, Ilassl Sočan, Slamič, Piše.k II Jug, Erinan. Lute, Jozič, Uršič. Rapid: Herman Barlovič, Flak-Fučkar. Seiffert, Gomol-Heller, Venko, Beumel, llardinka, Pischof. Primorje je tudi danes nastopilo v svoji najmočnejši postavi. Moštvo kot celota ?e vedno ne zadovoljuje, dasiravno »a posamezniki dobro rešili svojo nalogo. Njegova igra ni dovolj povezana. Zato končava podajanje mnogokrat pri nasprotniku. Stare je rešil par nevarnih situacij, v splošnem pa ni bil — zlasti v drugem polčasu — preveč zaposlen. Ožja obramba ima v Hasslu, ki se je zadnje čase izredno popravil, dobro oporo. Svetic je s to tekmo zopet napravil en korak bližje k formi, v kateri se je naliaial še pred kratikim Časom. Slamič je pa duša krilske in napadalne vrste. Povsod ponnga, in njegovo delo je bilo zelo uspešno tako v ofenzivnem kakor defenzivnem pogledu. Pišek II na levi strani je bil boljši od Sočana, ki je napravil precej pogrešk, vendar ni bil na višini, ua kakršni smo ga že videli. Napad ima v Jugu na desnem krilu, od tekme do tekme manjšo oporo. Zato tudi notranji trio ni tako funkcioniral, kakor bi lahko. Erman, ki je s krnsnim strelom potrefiel enkrat mrežo gostov, je bil danes neobičajno živahen. Lute je v drugem polčasu nekoliko popustil. Tudi njegova žoga je enkrat našla pot v nasprotni gol. Jozič je bil priden ,le žal, da so se njegovi predložiki prevečkrat končavali pri nasprotniku. Uršič je bil sicer na običajni višini, napravil pa je vlis, kakor da bi imel respekt pred Barlovičem. Rapidova enajstorica nam jo ugajala. Igra hitro in tudd kombinira dobro. V drugem polčasu pa so bili samo defenzivni, tako, da je prodirala le trojica pred gol domačinov. Najboljša je bila njihova ožja obramba, preko katere se je dalo težiko preriniti. Vratar je sigurno branil in se ne more trditi, da bi bil kak gol lahko ubranljiv. Najboljši mož njihove enajstorice in sploh najboljši mož na polju, je bil brez dvoma Barlovič. On je bil kakor zid, ob katerem so se razbijali nasprotni napadi. Pomagal pa je tudi svojemu kolegu na levi strani — na kratko — bil je povsod zraven, kjer je bila situacija opasna in njegova pomoč je vselej učinkovala. Krilci so imeli mnogo i>osla v ozadju, zato napad, osobito v drugem polčasu, ni imel prave pomoči od njih. Napad je bil hiter, je lepo podajal in se je precej dobro razumel med seboj. Poznala pa se je vrzel vsled odstopa Venkota, ki si je pretegnil mišice na nogi — tako, da so igrali proti koncu prvega poiča.sa in skoraj celo drugo i [ki lov i co le z 10 možmi. Moštvo je napravilo dober vtis, bdlo je vseskozi borbeno in bo trd oreh za marsikatero enajstorico v domačem prvenstvu. Igra pa je potekala tako-le: Prvi udarec imajo gostje, ki takoj diktirajo oster tempo, da postane igra precej živahna. Na nobeni slrani ni videti kake premoči. Primorje ustvei\ja nevarne situacije pred Rapidovem golom, ki pa jih razbije njihova obramba. V 7. minuti pa poda Lute lep pred-ložek Ermanu, ki pošlje žogo g krasnim strelom v mrežo gostov. Takoj nato, v 8. minuti, obsedi žoga drugič v Rapidovem svetišču, katero je poslal Lute po Jozičevem predložku. S tem je bilo postavljeno stanje 2:0 za Primorje, ki se do konca Igre ni spremenilo. Barlovič rešuje nevarne situacije, nakar se prenese težišče boja pred gol go-maeinov, kjer ustvarjajo gostje nevarne situacije, a jih niso mogli izrabiti. V 30. minuti diktira sodnik komer proti Rapidu, ki se po kombinacijskem Slamičevem strelu konča v rokah vratarja gostov. Barlovič ponovno rešuje prav opasne situacije. V 31. minuti izsilijo gostje korner proli Primorju, ki ga tudi niso mogli izrabiti. Proti koncu prvega polčasa zapusti Venko igrišče, ker si je pretegnil mišice na nogi . V drugem polčasu nnstopijo gostje zopet z vsemi igralci. V začetku oblegrjo gol Primorja ler imajo [>ar minut več od igre kakor domači. V 10. minuti sledi korner proti Rapidu, ki ga domači ne znajo izrabiti. Kmalu nato ustvarijo domači nad vse opasne situacije pred nasprotnim golom, iz katerih se pa ni nič izcimilo, ker je nastala prevelika gnječa. Tudi od kornerja, ki je bil diktiran v 12. minuti proti Rapidu, niso imeli domači nobenega haska. Igra se nadaljuje v živahnem tempu, v 13. miuuti pa zopet odide Venko od gostov iz igrišča, vsled prej omenjene blesure. Primorje pritiska na nasprotni gol, a brez uspeha. Vse razbija ožja obramba, ojačena s halflinijo. Uršiču se posreči v 25. minuli ustreliti bombo, ki pa se odbije od prečke. Domači kljub temu ne jenjajo oblegati Rapidov gol. V 82. minuti zopet korner proti Rapidu, a Erman pošlje krasen strel z glavo — v prečko. Rapidovo moštvo prehaja vedno bolj v defenzivo. V 39. minuti je bil diktiran korner proti Primorju, ki ostane neizrabljen. Se par obojestranskih napadov in Primorje ss je z dobljenimi točkami postavilo na čelo liste v jesenskem prvenstvenem tekmovanju. Sodil je g. Lukežič, ki je napravil več pogrešk. Radi teli pogrešk sta trpeli obe moštvi, vendar domači bolj kot gostje. SVOBODA : GRAFIKA 5:0 (1:0). V predtekmi sta se spoprijeli moštvi Svobode (večinoma igralci od rezerve) in Grafika, v kateri je zasluženo zmagala Svoboda. Sodil je g. Dolinar. KOROTAN : SLOVAN 2:1 (2 : 0). Danes se je odigrala na novem igrišču Koro-tana prvenstvena tekma med Korotanom in Slovanom. Korotan je bil v prvem polčasu stalno v premoči. V drugem polčasu je nekoliko odnehal in tedaj se je Slovanu posrečilo poslati žogo v Koro-tanov gol. Teren je bil razmočen in se tekma ni mogla tako razviti, kakor bi se sicer. Igrali so vseskozi v mejah športne faimese Sodnik g. Ciniperman je bil prav dober. PRVENSTVENE TEKME V ZAGREBU IN BELGRADU. Zagreb, 20. nov. Dunes so se j»ričele tudi v Zugrebu prvenstvene igre. Nastopili so: Zagreb: Viktorija : Gradjanski 2:0 (2:0); Hašk : s j« rta 3:1 (1:0); Concordia : Železničar 3:i) (1:0). Belgrad, 20. novembra. Danes so se nadaljevale tekme za prvenstvo podzveze: Jugoslavija : SK Zeirnun 6:0 (4:0); BSK : Sloga 4:0 (1:0); B.SK : Grafičar 4:0 (2:0). TEKME S FIUMANO Sušnk, 20. novembra. Danes so se s popri jeli na Sušaku reška Fiumana in Slavija, Triglav ter Orient. Prva tekma med Slavijo .'n tretjim moštvom Fiuinane jc končala z 2:0 za Fiumano, drugn med Fiumano in sušaškim Triglavom je končala z zmago 5:0. Največje zanimanje je vladalo za tekmo med Fiumano in Orientom, pri kateri so zo-pet zmagali Fiumani z 2:1 (1:1). Misijonska prireditev v Unionu Ljubljana, 20. nov. Nocoj ob 8 je bila v unionski dvorani krasna versko-kulturna misijonsko prireditev, katere se je udeležilo tako ogromno število prebivalstva, da po pričetkti že nihče več ni mogel v dvorano, tako je bila naipolnjena na vseli prostorih, v dvorani sami, kal ior tudi na galerijah in na balkonih. Razveseljiva je bila udeležba mož in mladine ter seveda tudi žensk. Med prisotnimi smo opazili tudi več odličnih ljubljanskih osebnosti, zlasti pa sc je v častnem številu udeležila duhovščina. Občinstvo je napravilo tople ovacije misijonarju p. Jožefu Musarju, predstojnik^ družbe Sinov presv. Srca. Pred njegovim predavanjem so imeli mali križarji in sestrice sv. Klare ljubke nastope, ki jim je dvorano navdušeno aplavdirala. Najprej je mali križar pogumno in lepo deklainirul pesem »Pozdravljen misijonar«, zatem |>a so nastopili križarji, ki so ljubko zapeli več pesmic nabožne iu otroške vsebine. Vodil jili je p. Krizostom. Del pesmic je aj>reni-I j al mali križar na harmoniko, del [>esina pa p. dr. Ačko na harmonij. V vlogi angelčkov so nastopile deklice. Zatem je sledila igrica »Pozdrav iz Afrike«, v kateri so nastopile deklice kot zamorčki. Prizorček je bil prav jx»rečen in so »zamorčki« peli, deklamirali, molili in rajali prav lepo. Lna teli malih »zaniork« je deklamirala šc pesmico >Kdo prešteje vroče solze?« V imenu društva za širjenje vere je pozdravil p. Musnrjn predsednik, stolni kanonik in župnik dr. T. Klinar. Povdarjal je, da je p. Jožef Musar prvi slovenski misijonar, ki ga i imuno čast pozdraviti slovesno na domačih tleh v Ljubljani jx> svetovni vojni. Opisal je velike dosedanje zasluge in usjiehe p. Mnsurja ter mu h koncu obljubil, da bomo Slovenci spremljali njegovo delovanje v Afriki 7. molitvijo in z darovi. /atem je p. Musar predaval s toplo besedo o razmerah v Afriki in o velikih uspehih, na še o večjih nalogah, ki čakajo tam katoliško cerkev in katoliške misijonei. Ob zaključku lista njegovo predavanje še traja. I' % > Misijonska postaja v Vind-liuku v Južnozapadni Afriki, obstoji iz velikega avtomobila, ki je tako preurejen, da lahko nosi s seboj oltar in majhen harmonij. Misijonarji se s tem avtomobilom vozijo iz kraja v kraj, na njem ma-šujejo in iz njega pridigajo črncem, ki prisostvujejo službi božji z veliko gorečnostjo Cerkev v deželi konkordatov Obsodba konliniranega slovenskega župnika ŽUPNIK FON IZ AJDOVŠČINE Župnik Iran Rejec, ki je konfiniran v Južni Italiji, je bil koncem oktobra poklican pred sodnijo v Ajdovščini. Obtožen je bil, da je v večernih sestankih zbiral dekleta in fante Marijino družbe in jim držal stanovske govore in predavanja. Sodišče ga je obsodilo na 1 mesec zapora in 2000 lir (!) denarne kazni. Pri razpravi jo sodeloval Bam policijski upravnik iz Gorice g. Modesti. Takšno razsodb« se izrekajo v fašistični Italiji, ki sc balia, da je rešila »rimsko vprašanje, sklenila konkordat ter odkazale Cerkvi mesto, ki ji gre. Kaj pomagajo konkordatl, pa naj bodo še tako dobri, ako ostanejo samo na papirju. Mussolini naj nikar nc misli, da «e bodo katoličani v inozemstvu daU »joti na »ehif-fons de papierc (na papirnate cunje). Katoliški svet bo sodil lažuzem po njegovih dejanjih! Nemška žita skozi slovensko ozemlje Otvoritev „razgtedne" ceste Zoprače-Kotmara vas je bil o>l Italijanov zatožen v Gorici, ker je v nekem primeru energično zahtevni, da naj slovenski otroci hodijo le k slovenskemu pouku verstva, k laškemu pouku pa le italijanski. Do neprilik jo prišlo, odkar se jo nastanil v Ajdovščini neki don Tavagni z Beneškega, ki razen šolskih ur uči še posebej laške otroke. Neka deklica domačinka, ki služi kot pestunja pri orežniškem maršalu, je od gospodarjev prisiljena, da mora hoditi k temu laškemu nauku namesto k slovenskemu, ki je v cerkvi. Goriški škofijski upravitelj mosgr. Sirotti se je 28. oktobra udeležil fašiatovskih slavnosti ob slrani fašističnega tajnika Avenantija. Slovenska beseda se ne sme tiskali Prediadnjjo nedeljo oktobra jc bil po vsem katoliškem svetu propagandni dan za misijonstvo. Ušlo so vsakovrstne tiskovine in knjižice. Za slovensko vernike goriške škofije je izšla drobna bro-šurica »Molimo in trpimo za misijone«. Predstavnik škofijskega misijonskega tajništva je bil, kakor se fuje, poklican na kvesturo (policijsko upravo), kjer so izrazili svojo nevoljo, da m še kdo predrzne kakih pet slovenskih besed natisniti in širiti mod ljudstvo. Tudi „Rokovniači" zaplenjeni! V Gorici je kvestura zaplenila s predhodnim njenim privoljenjem natisnjene Jurčičevo Rokov-njafe. Stvar nima političnega smisla, ampak je navaden din hinavskega nasilja nad brezpravno rajo. Tržaški delavci na cesti V ladjedelnici San Marco v Trstu jo po odhodu parnika »Conte di Savoia< zaposlenih le Se par sto delavrev. V največjem cvetu p< Ijetja jih je bilo kdaj okoli 4000. — Tobačna delavnica v magaz nu 19 v prosti luki je tudi odpustila domalcga vse osebje. Govori se, da bo z novim letom podjetje sploh ustavilo ves obrat in se izselilo iz Trsta. Tramvaj v Trstu je za 1. 1932 predvidel za milijon manjši inkaso, nego v prejšnjem letu. Fak-tično je bilo slabše: že v prvem polletju je bil inkaso 874 tisoč lir nižji kakor v isti dobi prejšnjega leta. Število potnikov je v isti dobi padlo za 9%. SE ZA FASISTA NI Dr. Angelo Teston, agrarni inženjer v Ajdovščini, edon prvih fašistov, zelo surovo ravna z. našimi ljudmi. Ker jo bil ob nekem obisku prefekta pijan, je bil odstavljen od šarže v stranki. Električno napeljavo delajo od Bistrice proti Cičariji, za sedaj do Podgrada in Ilrušice. In zopel aretacije V Ajdovščini je bil pred nekaj ledni nenadoma aretiran absolviran jurist g. Branko 'Vrčon iz Dobravelj na VipavsCtem. Lansko leto jc dovršil akademske študije na univerzi v Padovi, nato je stopil v advokatsko prakso v Ajdovščini. — Istočasno z g. Vrčonom so orožniki nekega dne ob jetih zjutraj v Skriljah pri Sv. Križu aretirali uradnika g. Favettija. Uklenjenega za roke in že priklenjenega na dve daljši verigi, za katere so ga držali, so ga odvedli najprej v Ajdovščino. Vsi ljudje, ki so se zgražali nad lem ciničnim poni-Vvanjem človeka, menijo, da drugod po svetu »večjemu živali vlačijo na lak način. — Oba liranca so nahajata sedaj v goriških sodnih porih. „Bandere'* — prva stvari Po Ajdovščini nabirajo denar za veliko laško zastavo. Ž velikim terorjem zahtevajo, dn morajo žene plačati zastavo, ki bo siala 1800 lir. Drog, 20 m visok, bo dal lašld podjetnik Rizzrdlo. Drog bo stal na lrgu. Ajdovski sedanji podosta Grusovin je postal cavalierc. Njegovt briga za občino je ta, da pride lvakrat na teden iz Gorice. Praktična stran amnestije Jubilejna fašistovska amnestija ima poleg vsega šo eno zelo praktično stran., ki se jo laški časopisi pozabili omeniti: Ječe so bile po vsej državi tako napolnjene, da so bila prizadele oblaslnije v precejšnjih zadregah, kako nastaniti vedno nove aretirance in obsojence. Ponekod (n. pr. v Pizi) režim že ilak zida nove zapore, a lo gre počasi in dane. Amnestija je torej prinesla ječarjeni in ču-/ajem nekaj oddiha. Fašistični militarizem. K predvojaškim vajam morajo letos hoditi vsi mladeniči brez izjeme. Če koga ni, ga gredo iskat na dom. Nekaterim za odsotnost nalože horendne globe (500 lir). Marsikje po kmetih fanle maltreti-rajo in grdo psujejo. To spada v pacifistični državi S vojaški vzgoji. Italijani in Slov. biografski leksikon Umberto Urbani (Urbanac) je priobčiti v sobotnem »Piccolo della Serac razpravo o slovenskem biografskem leksikonu, ki ga jc založila Zadružna gospodarska banka v Ljubljani. Člankarjcve pripombe se nanašajo na vse zvezke, ki so izšli do sedaj. Urbunac pravi, da je danes njegova sodba ista. kukor jo je izrckeil pred sedmimi leti, ko je izšel prvi zvezek: »Če je niouumentalno delo izredne vrednosti za slovenski narod, saj jc prvo te vrste, ima tudi silno velik pomen za učenjake drugih držav, posebno za nas Italijane, ker vsebuje leksikon imena tudi slavnih mož drugih narodnosti, ki so prišli s Slovcnei v stik, in ker *e mnogo Slovencev, ki so imeli stike z Italijo- Narodne pesmi med beneškimi Slovenci Kakor znano izdajajo italijanski slavisti že dalje časa zbornik slavističnih razprav z naslovom »R i -v ista di letterature slave«, ki ga dobro ureja Etora La Gatto, profesor slovanskih jezikov na znameniti padovanski univerzi. Nedavno tega je izšel skupaj 5. in 6. zvezek (za mesece se-pt., okt., nov. in december) tega zbornika. Med mnogimi zanimivimi razpravami, ki jih prinaša ta dvojna številka, nas Slovence prav posebno zanima kratek prikaz Renate Stecatti »O slovenskih narodnih pesmih med F u r -lani«, pravzaprav med Beneškimi Slovenci. Kar daje njenemu prikazu prav posebno vrednost, je to, da hkrati poleg italijanskega prevoda (v prozi) navaja tudi slovenski original (v stihu) posameznih narodnih pesmi. Je to vrsta prav mičnih lirskih pesmi, ki jih je pisateljica sama zapisala. Njen prispevek je kaj zanimiv; razveselili se ga bodo prav posebno še oni, ki proučujejo naše dialekte. Stecatti izjavlja, da je omenjeni njen prikaz samo kratek pogled, a obljublja, da bo narodr.e pesmi Beneških Slovencev obdelala v daljši študiji, o kateri jih bo primerjala z narodnimi pesmimi ostalih Slovencev. — Dodatno bi omenil samo to še, ker jc to pač izpod peresa Italijanke, da Beneški Slovenci govor slabo italijanski, čeprav se ta jezik uče v šoli; prav tako tudi slabo furlanski. Z drugimi besedami se lo pravi, da se kljub temu, da žive pod Italijo že od 1856., to je že nad 60 let, še niso odnarodili. — Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu. povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josei« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s Franz-Jose!« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. — »Franz-Joscf« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Celovec, novembra. Koroška je dobila novo, 20 km dolgo cesto. Pri Kanonerju v llovljah se odcepi od ljubeljske ceste, pelje nn desno skozi lepo ležečo Kotmnro vas, odtod dalje proti jugu, dokler ne zavije na južni strani Gor (Zadnjice) proti severozapadu, pelje po majhnih ovinkih skozi Bilčovs, /gor. Veščo, doseže na Gori pri Sv. Luciji svojo najvišjo točko (702 m) gre nato navzdol proti Št. 11 ju in od tam do Žoprač, kjer doseže cesto RoŽek-Vrba. Cesta nudi skoro nn vsej svoji črti ob lepem vremenu krasen razgled po lepi Rožni dolini, ki leži razprostrta kot kak cvetlični vrt pred nami. Za njo se dvigajo gozdnate planine in za temi stremijo visoko v nebo sive glave Karavank, ki napravijo vtis, kot bi hotele za večno čase ločili dva svetova. Bajen jo ta pogled predvsem za Slovenca, ko se zave, da jo zemlja, ki leži v vsej svoji kra-oti pred njim, slovenska, iu da prebivajo na pobočju, na katerem se nahaja, narodno zavedni kmetje in slovensko družine. Prebivalstvo občin Kotmara vas, Bilčovs, Zgornja Vesca, Loga vas in Skofiče je lo cesto že davno zahtevalo iu že v predvojni dobi so je slovenski poslanec Franjo Gratonauer v koroškem deželnem zboru močno potegoval za to cesto. Toda kljub temu, da je on v lepih besedah znal obrazložili veliki pomen te prometne vezi za koroško gospodarstvo, vendar ni imel zaželjenega uspeha. šele vsled uarodno-političnih 1 to je v, ki so se razvili na Koroškem prav po plebiscitu, so se celovški mogotci in politiki premislili ter so uklonili dolgoletni upravičeni želji prebivalstva, predvsem, ko jim jo ob desetletnici plebiscita dala zvezna vlada tri milijone šilingov za slovensko ozemlje in so od tega denarja mogli kriti tudi stroške za to cesto. Pod firmo tujskega prometa in gospodarske povzdigo se bodo uvažali v tc kraje nemški in rajhovski posestniki in nnsoljenci ter s svojim germanizatoričnim delom rušili mir v tem lepom kraju. K veselju, ki ga jo imelo prebivalstvo ■l otvoritvijo te reste. sc je vrinila ta bridka zavest podvojenega boja za svoj narodnostni obstoj. Na Gori pri sv. Luciji so je vršila ob veliki udeležbi prebivalstva ir. okoli"e in Celovca blagoslovitev te ceste. G. Špiear, župan obične Zgornje Vese« je v nemškem in slovenskem jeziku pozdravil vse, ki so se udeležili slovesnosti blagoslovitve in otvoritve ceste Kotmara vas Žoprače ter izrazil željo, da bi ta pot izpolnila v polni meri skromne želje po gospodarskem izboljšanju prebivalstva v tem kraju in prinesla procvit in blagostanje. Zastopnik deželne vlade, dež. poslanec dr. Zei- Oba are-za- nitzer, je omenil veliko važnost le ceste ne samo za okolico, kateri bo prineslu izboljšanje gospodarskega položaja, kajti ona tvori vez na eni strani s Celovcem, nu drugi struni z. Vrbo, središčem tujskega prometa, temveč zn celo deželo, ker sc je za tujce odprl kraj, ki so lahko Šteje med najlepše cele dežele. Po njegovem mnenju je imel inž. Priks, ki je izdelal načrt za cesto iu vodil tudi njeno zgradbo popolnoma prav, ko ji je dal ime »razgledna cestar. Otvoritvena slavnost je bila razun par slovenskih besedi, ki so jih izpregovorili zastopniki slovenskih občin, popolnoma nemška. Najbolje so pokazali Nemci svojo smiselnost s ploščo, ki jo je ■/. dovoljenjem deželne vlade dal vzidati ob cesti prt Sv. Luciji koroški Heiinatbund in ki nosi naslednji napis v nemškem jeziku: V SPOMIN NA OSVOBODILNE ROJE \ LETIH 190S 11)20 JE 1111jA TA RAZGLEDNA CESTA ZGRAJENA V LETIH 1930—1932. Torej ne na plebiscit, temveč nn one ialottue čase, ki so ločili brata od brata, «!u se med seboj bijeta, na one trenutke, ko so se uničili milijoni narodnega blaga, iu en one tolpe, ki so bre« vsakega povoda prelivali slovensko kri in pobijali slovensko duhovnike in intelektualce, na tu dejstva se naj spominja slovensko ljudstvo na Koroškem, ko je prvič po plebiscitu skušalo najti trohico upanja, , v kateri so opisani živeli. Članek obsega skoraj dva slolpca in se zaključuje z željo, zend.jo. Učinkovite so bile tudi deklama-ciie, kakor: Š. Kosovel, »Kdo je hodil«, K. Širok, »Umrl je Jezusi in »Slika 7, Adrije«. Akademija se je zaključila s Širok o vo elegijo o bazovskih žrtvah in živo sliko, prispodobo fašističnega terorja nad slovenskim ljudstvom. Treba je omeniti še man-dolinistični zbor in izvajanja dveh točk na mandolino in kitaro. Moralni uspeh je bil dober, materijalni bi bil lahko boljši, ako prav v soboto v naši drami ne bi bili igrali »Veselega vinograda«, ki je del ljubljanske publike s svojo opolzikostjo pač bolj zanimal, kakor akademija, ki je bila zrcalo našega največjega gorja. Svojevrstno narodnjaštvo! Klub jugoslovanskih primorskih akademikov. Danes ob 20 v društvenih prostorih (Gledališika ulica 8, I. nadstr.) redni društveni 6eslanek s predavanjem: »Kullura kot glavni faktor v boju naroda za svoj obstanek;. Za vse člane udeležba obvezna! Mrzlica ga je gnula v smrt. , V Desk I ah je jiopndla pljučnica ?5-lctnega Alojzija Valentinčiča. V hudi vročici se je dvignil i/, postelje, zapustil hišo ter samo v spodnji obleki tava! po gozdn. dokler ni padel v bližnji prepad. Sele drugi dan so ga našli z razbilo erepinjo ter ga odpeljali v goriško bolnišnico. Malo upanja jo, da bi ozdravel. Spremembe v sporedu radia Za poživitev opoldanskega sporeda uvaja naša jiostnja dvakrat tedensko mesto plošč znani in priznani rndio-kvartet, ki ga tvorijo gg. prof. Jeraj, Rravničar, Feršnig in dr. Švara. Kvartet bo izvajal vedno le izključno slovensko glasbo, s čimer bo ustreženo soglasnim željam naših poslušalcev j>o slovenski glasbi v našem radiu. Obenem nam pa imena sodelujočih zagotavljajo tudi odlično umetniško višino teh koncertov. Zlasti bodo dobrodošli krajem, kjer Ljubljano brez motenj dobe le opoldne (bohinjski kot). Krasna slovesnost pri Sv« Petru Ljubljana, 20. novembra. Šentpeterska fara jo doživela danes vidik in lep praznik, kakršnega si jo že dolgo želela: v farni cerkvi so na slovesen način blagoslovili nove orgle. Umevno je, da se jo vsa župnija za to lepo slovesnost skrbno pripravila. Cerkev je biln okrašena z venci in s cvetjem. Pred cerkvijo so stali mlaji, k slovesnosti pa je prihitelo prebivalstvo iz mesta in z dežele. Slovesnost se je pričela s pritrkovanjem; zvonovi so ubrano pozdravljali novo orgle. Prostrana šentpeterska cerkev je bila nabito polna vernikov, kakor le redkokdaj. Slovesnost se je pričela ob treh popoldne, ko jo zastopnik prevzv. knezoškofa stolni kanonik dr. Kimovec blagoslovil izpred oltarja nove orgle. Prvotno je bilo zamišljeno, da bi blagoslovil orgle na koru samem. Kadi prevelike gneče v cerkvi pa ni bilo mogoče priti na kor. Kanoniku dr. Kimovcu je asistirala številna duhovščina. Nato je (kanonik dr. Kimovec v poljudnem in vsakomur umljivein govoru izčrpno in zelo lepo pojasnil sestavo novih orgel, ins0r. Premrl pa jo govornikova izvajanja spremljal z igranjem na orgle. Ljudstvo je zavzeto poslušalo govor in nove orgle. Po govoru dr. Kimovca sla msgr. Premrl in pa g. Tome izvajala na novih orglah krasne koncertne cerkvene skladbe, točno po programu, kakor je bil javljen. Verniki so bili nad krasoto in čisto mogočnostjo orgel nad vse navdušeni. V fari jo zaradi novih orgel danes zavladalo pravo iskreno veselje in zadovoljstvo. Po koncertu je bil blagoslov z Najsvetejšim. Kakor smo že poročali, so za tc orgle nabirali že od leta 1927. Skoraj ves denar za orgle je bil nabran že pred krizo. Stare orgle bodo najbrže uporabili v cerkvi sv. Jožefa. Pri novih orglnh jn treba tudi povdari-ti, da je izzvala splošno občudovanje tudi omara, ki je bila napravljena po načrtih arh. prof. Vurnika. Omara se dviga nad cerkvijo kakor zlat, brokaten plašč. Šentpeterska fara in farna cerkev sta z novimi orglami zelo mnogo pridobili in je treba fa-ranom zato čestitati, najbolj pa seveda neutrudnemu g. župniku Petriču, ki si je s tem za faro pridobil novih zaslug. Šontpetersko prosvetno društvo priredi dane* ob 8 zvečer predavanje, ki ga bo imel g. profesor Janko Mlakar, ('lani in prijatelji društva vljudno vabljeni. /tvfo povozil otroka Na Viču so jo danes dopoldne pripetila resna nesreča. Pred župno cerkvijo je neki osebni avlo povozil 9 letnega sina železniškega uradnika Tugo-mirja Klasinca, stanujočega v Rožni dolini c. VI, št. 4. Deček je dobil nevarne poškodbe na glavi, po rokah in nogah. Poklican je bil reševalni nvlo. ki je ranjenega dečka prepeljal v bolnišnico. Poleg tega je bolnišnica sprejela danes še enega ponesrečenca in sicer 29 letnega posestnlkovega sina Janeza Stegnarja iz Dolenjega v občini Rova. Stegnar so je ob 4 zjutraj vozil čez klanec jvri Radomljah in je na klancu strmoglavil s kolesa. Dobil je resne |ioškodbe na glavi. V soboto zvečer so je na Cankarjevem nabrežju ponesrečil 55 letni trgovski zastopnik J. Omerza z Dunajske ceste (i. Otnerza je v temi stopil v odprtino neke kleti ler padel notri. Zlomil si je desno nogo. * Nappa rokavice, jelenove, pletene in triki., dobite trpežne pri Ivrdki Miloš Karničnik. Stari trg št. 8. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 211. uri. Ponedeljek, 21. novembra: Gospa Inger'. Rel C. Torek, 22. novembra: Zaprto. Sreda, 23. novembra; »Slra.st p<«l bresti«. Red: Sreda. OPERA: Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 21. novembra: Plesni večer Katje Delakove. Izven. Znižane cene. Torek, 22. novembra: »Hlapec Jernej . Red B Sreda, 23. novembra: > Man one. Red 1). SMRT V Dutovljah je umrl 29. oktobra upokojeni okrajni glavar dr. Peter Laharnar. P.og mu daj večni mir! Po dolgi in mukepolni bolezni, ki jo je prenašal z junaškim samozala-jevanjem, nas je za vedno zapustil, previden s sv. zakramenti, v starosti 50 let, naš nad vse dobri soprog, oče, brat, svak, stric in zet, gospod mr. ph. Vodov Prorazi! lekarnar v Konjicah Umrl jc 20. novembra ob 12. Pogreb bo v torek, dne 22. novembra 1932. Sv. maša zadušnica bo v nadžupnijski cerkvi v Konjicah v sredo, dne 23. novembra ob 8 zjutraj. Konjice, dne 20. novembra 1932. Žalujoči ostali. Kdaj bodo Nemci zadovoljni? Nemški katoliški lisi o položa u Dlemcev v Jugoslaviji Kuko se Nemci brigajo za svoj rod. ki živi m/.steres po svetu v najiazlčnejšh državah, nam dokazujejo prav nedeljske priloge velikega nemškega tiska, v katerih je vsaj ena stran posvečena »neinštvu v inozemstvu . Tako je na primer Kol-nisclie Volkszeitung 28. oktobra pod skupnim naslovom Boreče se nemštvo« priobčila članek vi/, gin jn joče neinšlvo v Slavoniji . Isti list je v Stev. 2, novembra priobčil drugi članek Nemški katoliški otroci v inozemstvu v nevarnosti'.. V prvem članku pripoveduje I'. E. Majer. kako se število (KJO.OOO Nemcev, ki živijo v Jugoslaviji, čedalje bolj krči. posebno v Slavoniji nazadujejo Nemci, Clankar pravi, da se Nemec sploh kaj rad asimilira. (Nas uči skušnja prav nasprotno! Op. ured.) Nemci se kmalu naučijo državnega jezika in polagoma prično misliti v tem jeziku, čeprav na znotraj čutijo nemško. Nemce v Jugoslaviji je posebno zadela agrarna reforma, ki pomeni prav za prav razlastitev. Mnogo Nemcev utone v slovanskem morju, ker postajajo čedalje bolj pogosti mešani zakoni. Toda nemstvo propada najbolj radi tega, ker se čedalje bolj krči število rojstev v nemških družinah. Koliko družin je, ki sploh nimajo otrok, drugih ropot mnogo, ki imajo samo po enega. l>a hi te družne ne bile gospodarsko dovolj preskrbljene, pač ni mogoče reči. kajti dežela je rodovitna. Posestva prihajajo polagoma v roke Hrvatov, ki se ponašajo s svojimi številnimi družinami. Drugi čhinek obravnava položaj nemških otrok v inozemstvu, in sicer na Poljskem. Južnem Tirolskem, v Jugoslaviji in v Romuniji. Značilno je, da posveča pisec tega skoro polovico članka vprašanju vzgoje nemških otrok v Jugoslaviji. Tudi sicer dobi bralec iz njegovih izvajanj vtis. da je položaj nem-Sikh otrok baš v Jugoslaviji najslabši! V Jugoslaviji so prepovedane nemške mešč. šole in nemški dijaki morajo obiskovati hrvatske, oziroma slovenske zavode. Ce se z velikim trudom posreči N m eem, da si priborijo manjšinski oddelek na šoli, se kljub temu vrši verouk za nenške otroke v neneni-škem jeziku. V nekaterih krajih se vrši pouk v popoldanskih urah, kar je zopet v kvar napredku otroka. Nemški otroci se morajo učiti krščanski nauk v tujem jeziku, na pamet avtomatično drdr-'jo, kar jim učitelj vtepe v glavo. Otrok seveda nima od takšnega krščanskega nauka nikake koristi. Jugoslavija ne izpolnjuje obvez, ki jih je sprejela s pogodbami glede manjšinske zaščite, vendar je lansko leto dovolila, da si Nemci ustanovilo zasebno katoliško učiteljišče v Velikem Bečkereku. Clankar pripoveduje, kako so v Rocnu morali med šol«ko spovedjo nemški otroci nnz->j v cerkev, čeprav so šolsko spoved opravili že prej sami zase, in sicer v svojem jeziku Motali so prisostvovati vificiialnk spovedi z italijanskimi, in tiste, ki so se zmuznili, je policija prignala s silo nazaj v cerkev. Clankir zaključuje s pozivom: »Nemški katoliški starši mislite nn zapuščene nemške otroke v inozemstvu in naročite svojim otrokom naj jim prinesejo pomoč č!« Ko človek prebira v nemških lis»ib kritike radi postopanja z nemškimi narodnimi manjšinami, «e ne more otre-ti vtisa, da udarijo Nemci vedno najbolj proti tisti državi, ki jo smatrajo za najšibkejšo. Ne moremo se začuditi, da neprestano zabavljajo preti naši državi prav Nemci, ki se jim od vseh naših manjšin prav gotovo najbolje godil Ceni h to večno tarnanje nc samo iz Gradca in z Du-naia. tenrveč prav iz Nemčije, odkoder hi z upravičenostjo pričakovali bolj treznega presojanja; saj ni bila Nemčija tako direktno vmešana t politično borbo med Slovani in Nemci v avstrijskih časih in bi sc vendar žc lahko otresli starih predsodkov proti nam. Nemci pri nas! Ali so to sploh še narod- na manjšina? Njihov položaj, gospodarski in kulturni, njihovi odnosi do države so taksni, da jih sploh ni mogoče prištevati med narodne manjšine. Z vso upra> ičenostjo trdimo, da se jim je v zadnjih letih, ko je politično življenje pri nas počivalo, posrečilo priboriti privilegiran položaj v primeri s drugimi narodnimi manjšinami! V času hude gospodarske krize so vraia bogatini industrijcem in trguviciii povsod ua stežaj odprta. Poglejmo samo na Nemce v Sloveniji, posebno na Štajerske ni. Pri nas so Nemci gospodje! Naš delavec jc njihov hlapec, ki bi ga najraje poslali v nemško manjšinsko solo in ki mu v tovarni prepovedujejo govoriti slovenski. Kdo kupuje hiše in gospodarska naših ljudi v Mariboru in sploh ob meji? Nemci! Znan nam .ie primer, ko jo Nemec v Mariboru prejel bizojavko od neke nacionalistično organizacije v Avstriji, uaj kupi za vsako ceno neko hišo. ki jo bila naprodaj v najbolj prometni ulici v Mari boru. Le naključju. du ji5 brzojavka prispela prepozno. sc mora Maribor zahvaliti, da jc hišo kupil Slovence. Povsod vstajajo nove šole (in v Rana tu celo v krajih, kjer jih mli pod Avstrijo ni bilo). In kdo obiskuje tc šole? Nc mo<-da Nemci, ki jih pri nas v Sloveniji — razen v Kočevju — sploh ni, temveč neničurji! In kamor stopi (a »Nemec«, bodisi v gostilno, kavarno ali kino. tam najde povsnd dovolj nemške hrane, pa naj jo dajejo gruinofonsk5 »šlagcrji«. pocestne popevke, zvočni filmi ali nemški listi in revije. Sc Slovenec bi skoraj pozabil, da živi v svoji državi! Vemo, dn so Nemci dobro počutijo pri nas v vsakem pogledu. Nc more biti nikakegn dvoma o tem. da ho vsaka gonja proli naši državi v inozemstvu našim Nemcem samo škodovala, ker bo nora vično razburila našo javnost Škodljivo jc posebno splošno zabavljanje brez navedb krajev, kakor g« vsebujejo zgornji članki. Ker člnnkar že govori o meščanskih šolah, naj omenimo, tla je poslance Kraft posredoval pri prosvetnem ministrstvu, da bi dovolil otvoritev nemških meščanskih šol v Novem Swlu. Apatinu, Bački, 1'alanki in Oilzaci. Minister je odgovoril, da nc more biti govora o razpustu nemških meščanskih Šolskih uprav in da bo dal šole odpreti, ako se zanje zglasi dovolj otrok! Ne jiključujcmo torej mirne poravnave vsakega konkretnega spora. Dokazali smo doslej dovolj dobre volje napram Nemcem. Ncmci izven .tugosla-vije pa naj bndo vsaj toliko viteški, da opustijo vsako gonjo proti nam. dokler sami ne izpolnijo obljub, ki so jih dali naši manjšini na Koroškem. Zakaj pred Bogom ni noben narod izvoljeni Španski časnikarji si znajo pomagali Pred narodno skupščino se nahaja zakonski predlog radikala Bazilija Alvareza in nekaterih njegovih tovarišev, ki stremi za tem. da bi časnikarjem zagotovil primerno pokojnino. Motivacija predloga pravi med drugim, da zaslužijo prav časnikarji pokojnino bolj kakor kateri drugi st-n: saj je znano, da malokateri drugi poklic živčno tako izčrpa razumnika kakor prav časnikarski. Ko se časnikar enkrat izpiše in živčno uniči, ga drugi neusmiljeno potisnejo v kot. V smislu zakonskega predloga so bo osnoval posebni pokojninski fond za časnikarje, in sicer s prispevki lastnikov listov, države in z malenkostnimi prispevki časnikarjev samih. Po 15 letih službe časnikar lahko stopi v pokoj, ako ima že 55 let, dolžan pa je nastopiti pokoj pri 70. letu. Časnikarji s 15 do 20 let službe bodo prejemali pokojnino v znesku 50 odst. svoje plače, z 20 do 25 leti službe 75 odst., ' z 25 do 30 leti 80 odst., Časnikarjem z nad 30 let službe pritiče popolna pokojnina, to je vsa plača. I Ta ureditev, posebno odmera let, ni pač idealna, j kljub temu pomeni velik napredek za španskega časnikarja. Radio v tem tedna V ponedeljek zvečer se bo prenašala opera »Morana« J. Golovca iz Belgrada. — V torek zvečer obeta biti zanimiv koncert z naslovom: Ura variacij Nastopila bo gdč. Poženelova s klavirskim koncertom, tolmačil bo g. dr. Dolinar. Temu koncertu bo še sledil prenos iz kavarne Zvezda. — V sredo se ho prenašal glasbeni večer, posvečen spominu Jakoba Aljaža, iz velike unionske dvorane. Temu prenosu bo iz sludia sledil koncert ge. Štefanije Vukove. Večerni spored bo zaključil koncert salonskega kvinteta. — V četrtek zvečer se bo vršil prenos cerkvenega koncerta iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. Pel bo cerkveni pevski zbor in na novih orglah bo igral g prof. Tome. — V petek bo prenos koncerta .Sloge* in zagrebškega godalnega kvarteta iz dvorane kina Ljubljanski dvor. — V soboto zvečer pa se bo iz Zagreba prenašala S Si Naročajte in čitaiie „Ponedel skega Slovenca"! ovc* m normo kanit« i»irfiifl« on t*ntk A. VOLK LJUBLJANA Velftrfti«tM v lilns. Hffltm iftti m Trboveljski premog. suha dna. aavitMi Kant dobavita na dom KUQIVO «.<•.«. Dunajska cesta it. 33 Telefon 34-34 UUDSR9 POSOJILNICA ragistrovaiM tadruge i neomejeno treba nove obleke in klobuka in čevljev in sem moral vzeti predujem. Slvar je šla po svojem in fant ie sicer prinesel o božiču svojemu znanju prime no spr'čeva'o, toda lz tistega težkega pre.'meta in še česa je imel dobro. Inštruktorju sem dal dvojni honorar. Po božiču mi je žena zašepetala. da je gospod prolusor pisal moji Vandi. Pomežjknila mi |e. Nekaj se je moralo zgoditi, to sem sklepal iz večjega ropota, ki ga je moj sinko delal v stanovanju t žogo, trobento, bobnom in o božiču je dobil še cel vlak. Vlak mu je kupila Vanda za moj denar. Jaz sem prihajal domov, če sem vedel, da ni mojega sinka doma, ampak nikoli pred enajsto zvečer, č* je bil doma. Da se moram zvečer sprehajati, ker potrebujem gibanja. »Zaradi ianta?« sem vprašal. »Kakopa!« mi je rekla zaničljivo nad mojim sklepom. »Fant se uči!« V maju se je stranka pod nami izselila, pravzaprav ženo so odpeljali v norišnico otroke so dali stari materi, mož pa je šel v ječo, ker je napadel našo staro teto, ki je hišna posestnica. In v maju so rekli, da bo gospod profesor prišel snubit Vando in naj si oblečem primerno obleko in boljšo kravato in naj rečem da. Prišel je in sem mu dal hčerko Vando in sem mu dejal, da je čisto spodoben fant, in rekel da in mu povedal, da je hči vsa nora na nove klobuke. Moj sinček je bil grozansko vesel tn se pri zaročni večerji tako najedel, da je drugi oan ležal in mu je bilo 6labo. Pokazali smo stanovanje in so rekli, da bodo koj oklici. Bili so oklici in konec šolskega leta in poroka. Zdaj se je začelo drugo šolsko leto in dečko moj hodi v copatah in žo^a ima luknjo. Inštruktorja letos nismo v;eli, ker imamo zeta, ve, kaj se jemlje v prvi šoli in je poučevanje njegov dosmrtni poklic. Toda zet moj ne uči svojega svaka in razrednik prvega razreda ni prijatelj mojega zeta. Moja najmlajša svakinja se je vp sala v društvo za prav posebne name-e, V tem društvu je Borutov razrednik predsednik Poroke ne bo, ker je razrednik že poročen, toda svakinja je v društvu tajnica in ie z mojim drugim zetom sprta. Moje svakinje so požrtvovalne dame Kaj bi brez njih moj sin, sin nervoznega očeta ki nima znanega imera! In mora radi tega ponavlj»t; prvo. Da se dečko sprehodi, ne smem več v kavar-' no, temveč se greva na Rožniku c-oss-country »čez i drn in strm« in naju je zadnjič zapisal čuvaj. 1 R. P.