INTERVJU
POLETNI POTOPIS
Bojan Šrot: Celje ne = zmore brez evro g denarja
str. 26
	rt
	v* 0
	Tj-
=	r<">
	m
	
	СЛ
=	0 c-
	
' Provansa: Bogata a preteklost in lepote
a rave str. 36-37
On
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
{
VSAK CETRTEI
Št. 32 / Leto 70 / Celje, 13. avgust 2015 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
71
Г1AGER
' \Uo t">eMI
S tem kuponom 2x pijača Kul 1,5 L
ZASTONJ!
2------
K
Samo bralci Novega tednika lahko izkoristite ta kupon od 13. 8. do 19. 8. 2015 v katerikoli trgovini Jager.
Ponosni na hmeljarsko dediščino
Dan hmeljarjev je tudi letos v Braslovče privabil številne ljudi vseh starosti. Etnološke prireditve, s katerimi marsikatero društvo popestri vroče poletne dni, so odlična priložnost za ohranjanje naše dediščine, za slikovit in pristen skok v preteklost ter nenazadnje tudi za druženje. Letošnja letina hmelja bo
sicer zaradi lanskega dežja in letošnjih visokih temperatur skromnejša kot lani.
str. 5 in 31
AKTUALNO
Vroče poletje in hladna
zima v Šaleški dolini str. 2-3
GOSPODARSTVO
Polzela nova socialna
bomba? str.
CELJE
■ I	■ V V	■	I ■ ■ \/ \/
Izkoriščanje parkirišča
za bolnike str. 7
NASA TEMA
Sindikalni turizem še vedno privlačen str. 12-13
IZ NASIH KRAJEV
Oglasili so se klopotci
str. 9
SPORT
Slovenske mladinke pete na košarkarskem
EP str. 17
REPORTAŽA ^^^^^^^^^
Častitljiva 103 leta čile
sestre Mare str. 27
letii
I
Zlata poročna štruca
Anice Krušič str. 34-35
Foto: SHERPA
str. 42
Nagradni natečaj
-	- Najlepše
balkansko
r *	s •
cvčje
2109900081015
2
AKTUALNO
UVODNIK
Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK
S trebuhom za kruhom
V teh dneh se bo Ana odjavila na upravni enoti v kraju svojega bivanja. S fantom, ki po študiju ni našel zaposlitve, čeprav je iskal na vseh koncih, se selita v London. Sama je pravkar diplomirala. Sprva nameravata stanovati pri dveh prijateljih, ki sta tja odšla že približno dve leti pred njima. Oba s srednješolsko izobrazbo sta sprva delala v manjši pralnici nekih indijskih priseljencev, zdaj tam služi samo še dekle. Njen partner se je v tistem času dobro seznanil s tamkajšnjo birokracijo in se odločil,
da bo postal samostojni podjetnik. O vrnitvi domov ne razmišlja: »Tukaj še nisem imel težav z neplačniki. Do zdaj se tudi z zapoznelimi plačili še nisem srečal. Mislim, da si jih niti privoščiti ne morejo. Da ne govorim o neprijaznem davčnem sistemu v Sloveniji.«
Oba para predstavljata samo kanček slovenskih državljanov, ki gre dobesedno s trebuhom za kruhom. Lani se je po zadnjih podatkih izselilo 8.129 državljanov, večina starih od 25 do 34 let. In zakaj gredo? Najbolj očiten razlog je, da predolgo ne najdejo zaposlitve, ustrezne svoji izobrazbi. Anin fant pravi: »Pri nas je ključna napaka izobraževalni sistem.
Vpis na fakultete in v srednje šole ne ustreza pričakovanim zahtevam po tem kadru po študiju. Ko sem doštudiral, smo s sošolci predstavljali množico izobraženih mladih, ki so s tega področja povsem odveč.« Ana pravi, da se bo iskanju službe pri nas raje odpovedala. »Če bom že imela srečo in kaj našla, bom tako in tako najprej kavo kuhala in hodila po nesmiselnih opravkih, ki nimajo nič s prvimi delovnimi izkušnjami,« je odločena.
Verjetno si res več nihče ne more zatiskati oči pred vse bolj otipljivim dejstvom, da mladi želijo delati. Želijo služiti denar s svojim znanjem in delom. Se dokazovati. A ne zgolj mladi. V London, Berlin, Švico, Avstralijo, Kanado, celo na Kanarske otoke in še kam odhajajo tudi družine.
Pot v tujino ni lahka. Ni tako enostavno pustiti svoje družine, prijateljev in dobro znane okolice. Tistih, ki pridejo v drugo deželo, med povsem druge navade in spregovorijo drug jezik, ne čakata samo med in mleko. Ponavadi je tam, kjer sta trg in možnost za zaposlitev večja, višji tudi življenjski standard. Ta običajno prinaša tudi precej višje cene najemnin, storitev in hrane. Toda danes so se mnogi pripravljeni podati v neznano in se odrekati. Zame so zmagovalci. Tudi če jim čez čas »ne bo zneslo« in se bodo vrnili domov. Tudi takšni so. Ampak bodo vsaj poskusili. Če doma možnosti ni, nekje drugje pa so, kdo bi jim zameril? Edini poraženec je zame v tej zgodbi država, ki s prekrižanimi rokami na prsih in z brezbrižnim obrazom gleda, kako ti ljudje odhajajo. Večina za vedno.
Mnogi so se pripravljeni podati v neznano in se odrekati. To so zmagovalci.
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA
m	-	!!! ^	Jfc
EUE	19 1 36	17 1 32	EMS
	TOREK	SREDA	ČETRTEK
	#/		
tatu	d El	DE	UMtn
Misel tedna
(Honore de Balzac, 1799-1850)
Mladost ima osupljivo prednost: ne ustraši se.
Kljub vrhuncu sezone dopustov je za novinarsko konferenco Mestne občine Velenje vladalo veliko zanimanje medijev.
Vroče poletje in hladna zima v Šaleški dolini?
MOV in KPV: ni razloga, da bi Teš dvignil ceno toplotne energije
V Komunalnem podjetju Velenje in Mestni občini Velenje so prepričani, da Termoelektrarna Šoštanj nima objektivnih razlogov, da bi povišala ceno toplotne energije, ki ogreva Šaleško dolino. Prav tako vztrajajo, da mora tudi nova pogodba zagotavljati nemotenost oskrbe, nesprejemljiv je tudi kratek odpovedni rok obstoječe pogodbe.
To so ključni poudarki z novinarske konference velenjske mestne občine, ki je ob občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki največja lastnica Komunalnega podjetja Velenje (KPV). Na njej sta velenjski župan Bojan Kontič in direktor KPV Uroš Rotnik predstavila stališča obeh strani, in sicer mesec po tem, ko je Teš KPV enostransko odpovedal pogodbo o prodaji in nakupu toplotne energije. Zaradi sistema daljinskega ogrevanja, ki ga upravlja KPV, je zaradi toplotne energije iz Teša pozimi toplo 90 odstotkom prebivalcem Šaleške doline, prav tako je pomemben vir za večino podjetij v tej regiji.
Cena višja za 30 odstotkov?
Kot so navedli v MOV, naj bi bila z novo pogodbo, ki jo predlaga Teš, cena za toplotno energijo kar za 30 odstotkov višja, kar pomeni, da bi se s sedanjih približno 11 evrov zvišala na 14 evrov za megavatno uro toplotne oskrbe. »V skladu z napovedmi naj bi tehnološko zmogljivejši šesti blok v Tešu
s tretjino manj energenta, torej premoga, omogočal enako količino električne in s tem tudi toplotne energije. Torej bi imel boljši izkoristek, zato ni logično, da je cena višja,« meni Bojan Kontič. V prid temu, da ni razlogov za višjo ceno toplotne energije, Kontič navaja tudi, da je Teš v zadnjih letih posloval z dobičkom pri prodaji toplotne energije in da KPV Velenje od od junija 2011 ni dvigovalo cene toplotne energije. Če bo
obveljala višja cena, ki jo predlaga Teš, bo KPV prisiljeno za enak znesek dvigniti ceno.
Kontič tudi meni, da nima smisla, da Teš dela primerjave glede cene toplotne oskrbe v ostalih lokalnih skupnosti oziroma mestih: »Seveda je cena za toplotno ogrevanje v Ljubljani višja, če nekdo podpiše pogodbo za ceno premoga pet evrov na giga-joul, v Velenju pa je polovico nižja,« je še slikovit Kontič, ki še poudarja, da v Velenju
niso pripravljeni plačevati razlike v stroškovni ceni za proizvodnjo električne energije na račun cene za toplotno energijo. »Nikoli nismo zahtevali, naj nam Teš prodaja toplotno energijo pod stroškovno ceno. A želimo, da se pri proizvodnji toplotne energije ne ustvarja pretiran dobiček,« še poudarja Kontič. Kar zadeva ceno toplotne energije, utegne biti stanje v bližnji prihodnosti drugačno, saj bo zvišanje
Bojan Kontič: Zakaj Šaleška dolina ne bi bila izenačena s Posavjem?
»Mislim, da je cena, ki jo je Šaleška dolina plačala v preteklih letih, previsoka, da bi se lahko kar tako igrali z njeno usodo. V nekaj izjavah za javnost sem tudi že povedal, da pričakujem, da Slovenija enakovredno obravnava vsa območja v državi. Ni namreč razloga, da ne bi bil tudi za ostala območja sprejet zakon, ki bi omogočal odškodnino ali rento za omejeno rabo prostora, ki jo prejemajo v Posavju zaradi potencialne nevarnosti. Potem jo lahko prejemamo tudi v Šaleški dolini zaradi doseženih negativnih vplivov na okolje v zadnjih desetletjih. Degradacija prostora zaradi umestitve in delovanja takšnega energetskega giganta, kot je Teš, je nenazadnje že sam po sebi zadosten razlog, da se tukajšnjim prebivalcem nudi trajna, zanesljiva (neprekinjena) in stroškovno ugodna oskrba s toplotno energijo.«
AKTUALNO
3
Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini v številkah:
1958 - začetek delovanja
2. sistem daljinskega ogrevanja v državi
glede na velikost
30.841 gospodinjstev 589 podjetij
S toplotno energijo iz Teša se ogreva 90 odstotkov prebivalcev Šaleške doline.
cene odobravala pristojna agencija.
Ne dvanajst, največ šest ur
Glede možnosti motene oziroma prekinjene oskrbe s toplotno energijo, ki jo je v novi pogodbi s kPv predvidel Teš, v velenjski mestni občini načeloma še vedno vztrajajo, da mora Teš zagotavljati nemoteno oskrbo s toplotno energijo. Kot navajajo v MOV, od leta 1958, ko je bil zgrajen daljinski sistem ogrevanja za Šaleško dolino, vse do letošnje zime prekinitev oskrbe s toplotno energijo ni bilo.
Kot pravijo v Velenju, s toplotno energijo iz Teša ogrevajo 90 odstotkov prebivalcev, poleg tega je tudi pomemben vir za Gorenje, Terme Topolšico in druga podjetja ter ustanove. Zaradi tako dolgotrajnega izpada bi nastala tudi velika gospodarska škoda. »Za Gorenje vemo, da ima logistične težave, ker še ni hitre ceste, zdaj pa bi lahko dobili še dodatno težavo. Mar res delamo vse za to, da bi iz doline pregnali še tiste, ki so doslej vztrajali?« je jedek Bojan Kontič.
Kontič piše Cerarju
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je v zvezi z odločitvijo Termoelektrarne Šoštanj, da enostransko odpove pogodbo o prodaji in nakupu toplotne energije s Komunalnim podjetjem Velenje, v ponedeljek pisal predsedniku vlade Miru Cerarju. V pismu med drugim navaja, da se je letos pozimi zgodil toplotni mrk in da je Šaleška dolina, ki ima drugi največji sistem daljinskega ogrevanja v državi, prvič po letu 1958 ostala brez oskrbe s toplotno energijo, torej brez tople vode in ogrevanja. Pri tem ni šlo le za nejevoljo več kot 30 tisoč občanov, ampak tudi za ogrožanje zdravja ljudi in gospodarsko škodo, saj so gostje množično zapuščali Terme Topolšica, medtem ko so imeli Gorenje in druga podjetja motnje v tehnoloških procesih, še pravi Bojan Kontič.
Ob tem dodaja, da v Velenju ne razumejo politike vodenja Termoelektrarne Šoštanj, ki načrtuje remont bloka 5 v januarju in februarju prihodnje leto, ko so temperature najnižje in je potreba po toplotni energiji največja. Doslej so namreč remonte vedno izvajali v toplejših mesecih. S tem bo zanesljiv vir toplotne energije neuporaben, v primeru izpada bloka 6 v času remonta petega bloka pa je mogoče pričakovati lokalno katastrofo, v pismu premierju Miru Cerarju še poudarja Bojan Kontič.
Težava glede zagotavljanja nadomestnega vira ob morebitnem izpadu šestega bloka bi lahko nastala na začetku prihodnjega leta, ko je predviden remont petega bloka, četrti blok pa ne bo imel več okoljevarstvenega dovoljenja
in bo moral ustaviti delovanje, če EU ne bo dopustila izjeme, kar je sicer malo verjetno.
Ob tem Bojan Kontič upa, da bodo v Tešu našli tehnično rešitev in da do prekinitev dobave toplotne energije
Uroš Rotnik: Preklopi za toplotno energijo so hitrejši
»Glede na to, da sem bil kar nekaj časa v Tešu, poznam tehnologijo, zato menim, da Teš lahko v šestih urah od izpada toplote v enem bloku zagotovi toploto iz drugega bloka. Kajti takrat, ko določen blok izpade iz električnega omrežja, ima v sebi akumulirane še veliko toplote, ki jo lahko oddaja še pet, šest ur. V tem času lahko Teš zažene že drug blok, ki ima, še preden se poveže z električnim omrežjem, toplotno energijo. Ti preklopi so lahko bistveno hitrejši za toplotno in za električno energijo. Takrat, ko ima šesti blok izpad, je mogoče zagnati peti blok. Četrti blok bo verjetno v naslednjih petih letih, do leta 2021, deloval pod posebnimi pogoji zaradi omejitve emisij, kot je praksa v vseh termoelektrarnah v Evropi. Res pa je, da je treba pridobiti soglasje in dovoljenja.
ne bo prihajalo. Glede tega vprašanja so vendarle dosegli napredek pri pogajanjih. Po prvotni 72-urni možni moteni oskrbi, ki naj bi sprva predvidel Teš v novi pogodbi, kar je za velenjsko občino popolnoma nesprejemljivo, je Tešev zadnji pri-bliževalni predlog 12-urna motena oskrba. A za MOV je tudi to preveč in pristajajo na največ šesturno moteno oskrbo in še to samo ob koncih tedna. »Naša želja je, da prekinitve dobave toplotne energije sploh ne bi bilo, a če bo do nje že prišlo, menim, da je mogoče doseči in urediti, da bo trajala največ šest ur,« pravi Uroš Rotnik, direktor Komunalnega podjetja Velenje in nekdanji dolgoletni direktor Teša.
Ne tri mesece, ampak pet let
Teš na eni in KPV ter njegova ustanoviteljica MOV na drugi strani se razhajajo tudi glede odpovednega roka in statusa obstoječe pogodbe o poslovnem sodelovanju. Teš je predlagal trimesečni odpovedni rok in ponudil novo pogodbo. Za KPV in MOV je ta rok bistveno prekratek, saj v tako kratkem času ne moreta zagotoviti alternativnega vira ogrevanja v primeru, da se ne bi dogovorili glede sklenitve nove pogodbe. Menita sicer, da je treba urediti pogodbena razmerja, in sicer po načelu, da je pogodba dolgoročna, da Teš zagotavlja neprekinjeno dobavo toplotne energije in da je v pogodbi navedena stroškovna cena. »Naš cilj je, da bi podpisali pogodbo za nedoločen čas z odpovednim rokom pet let oziroma da bi podpisali pogodbo za petnajst let prav tako z odpovednim rokom pet let. Prej kot v tem času namreč ne moremo zagotoviti novega vira ogrevanja za Šaleško dolino, še pravi Uroš Rotnik, direktor Komunalnega podjetja Velenje. Pogajanja med Teš ter KPV in MOV se bodo nadaljevala 19. avgusta. Bojan Kontič meni, da bi na njih moral sodelovati tudi Premogovnik Velenje.
ROBERT GORJANC Foto: RG, GrupA
OB ROBU
ROBERT GORJANC
Butale namesto Šaleške doline
Kot piše v naslovu, bi se morale spremeniti table ob prihodu v Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, če na primer kdaj v bližnji prihodnosti v Šaleški dolini ne bi uporabljali več sistema daljinskega ogrevanja s toplotno energijo iz Termoelektrarne Šoštanj, ampak bi poiskali drug vir. Tako je bil med drugim kot že večkrat doslej slikovit, da ne napišemo ciničen ali sarkastičen, velenjski župan Bojan Kontič, ko je na novinarski konferenci dan po aferi »beli prah« pojasnjeval stališča po Teševem enostranskem odstopu od pogodbe o dobavi toplotne energije.
V vseh okoljih, kjer imajo termoelektrarne in premog pred vrati, menijo v Velenju, je nelogično, da bi za ogrevanje uporabljali drug vir. Prav z daljinskim ogrevanjem, ki deluje že od leta 1958, pravijo na velenjski občini so v Šaleški dolini zmanjšali onesnaženost okolja, ki so ga povzročala individualna kurišča v gospodinjstvih. Druga zgodba so vse zahtevnejši ekološki standardi, a te zadeve se rešujejo tudi z boljšimi tehnologijami.
»Rešitev bi bila morda tudi, da bi v velenjski občini poskrbeli za blok 7,« je bil še slikovit Kontič. Čeprav se zdi, da je v tej naši na trenutke avtodestruktivni Sloveniji vse mogoče, zaenkrat morda vendarle odmislimo scenarij črne tragikomedije.
Verjetno gre pri reakcijah obeh strani ob zadnjem poslovnem incidentu glede Teševe enostranske odpovedi pogodbe o toplotni oskrbi bolj za krepitev in maksimiranje pogajalskih stališč ob nujnem kompromisu, ki bo prej ali slej sledil. Pri čemer imata obe strani precej različni medijski strategiji. Medtem ko se v Velenju zavzemajo za »glasnost« pri pogajanjih, sklicujejo novinarske konference, se oglašajo s PR-sporočili, pišejo premierju, v Tešu v glavnem molčijo in skopo odgovarjajo na posamična novinarska vprašanja. Menda se, kot je še mogoče razumeti Velenjčane, tudi zavzemajo, da bi za večji del pogajalskega procesa veljala oznaka poslovne skrivnosti. Novinarsko konferenco Teša, na kateri so se po napovedih želeli pohvaliti z rekordno proizvodnjo električne energije v poletni pripeki, na njej pa smo želeli izvedeti tudi kaj o aferi »toplotna energija«, je preprečila afera »beli prah«.
Pričakovati je mogoče, da se bodo trije direktorji Teša, dva nekdanja in sedanji, pod patronatom svojih šefov, Blaža Košoroka in Bojana Kontiča, strokovno vendarle uspeli kmalu dogovoriti, saj je hladna jesen lahko kmalu pred vrati. Da ljubezenskega razmerja med »šaleškim lobijem« in Ljubljano, kjer se zdaj o vsem odloča, že dolgo ni več, pa je že vsem nekaj časa jasno, čeprav »drug z drugim naj ne bi imeli težav«.
Kar zadeva širši vidik zgodbe, je morda lahko zaskrbljujoče, da se na Teš lepijo afere tudi, ko v času poletnih dopustov potihne kampanja proti »zloglasnemu« šestemu bloku. Kar gre seveda na račun nasprotnikov šestice, ki ob zadnjih aferah dobivajo veter v jadra in bodo jeseni zagotovo spet odločno udarili. Del javnosti, ki je doslej vsem odkritjem in zakritjem navkljub imela razumevanje za Teš in šesti blok, pa morda razmišlja, če morda le nista »nebodigatreba«. Zato je seveda mogoče pričakovati, da bo ta del javnosti jeseni kmalu tarča agresivne medijske masaže. No, pa smo vendarle spet nazaj v futuristični tragikomediji, ki se, kot je tudi navrgel velenjski župan, lahko konča na isti način kot v Zasavju.
4
GOSPODARSTVO
Polzela spet na robu
Furs blokirala račune, zaposlenim podaljšali kolektivni dopust - Občinsko vodstvo se boji socialne bombe
Polzela je že nekaj časa na velikem prepihu. Zadnji vihar je povzročila finančna uprava. Kaj se skriva za njeno odločitvijo, da podjetju blokira račune, bo verjetno znano že kmalu.
Mojca Stropnik: »Upam, da bo Furs v tem primeru prišel podjetju naproti. Nič nam ne pomaga, če gre Polzela v stečaj in 260 ljudi na >borzo<. Postali bodo breme davkoplačevalcev in država bo zanje posredno vseeno morala plačevati.«
Nad Tovarno nogavic Polzela se še naprej zgrinjajo temni oblaki. Pol leta po potrjeni prisilni poravnavi in zamenjavi lastnikov se je družba znova znašla pred finančnim zlomom. Zaposlenim podjetje že od marca ne plačuje prispevkov, zato mu je finančna uprava blokirala račune. Začasni predsednik uprave Peter Kunstič je zaposlenim podaljšal kolektivni dopust, v tem času bo skušal najti rešitev. Če posluha države ne bo, grozi stečaj.
»Blokada računov v tem trenutku je popolnoma nesmiselna. Ne razumem, zakaj se je država kot lastnica za ta ukrep odločila prav zdaj,« je dejstvo, da ima podjetje blokirane račune in s tem onemogočeno normalno poslovanje, komentiral novi, začasni predsednik uprave Tovarne nogavic Polzela Peter Kunstič, ki je vodenje podjetja prevzel sredi julija. »Finančne težave in dolgovi niso nastali danes in je država zanje vedela, že preden sem prevzel vodenje družbe,« razočaran pripoveduje Kunstič, ki je sicer že četrti direktor polzelske tovarne nogavic v tem letu. »Vse menjave na vrhu družbe so precej načele ugled podjetja. Komaj smo si povrnili zaupanje zaposlenih in kupcev, zdaj pa se lahko zgodi, da teh novih naročil ne bomo mogli izpolniti,« še pravi začasni predsednik uprave in ob tem zagotavlja, da ima podjetje naročil dovolj, meseci, ki prihajajo, pa so ponavadi poslovno tudi najuspešnejši. »Že oktobra bi lahko začeli tudi obročno odplačevati stare dolgove,« zatrjuje.
Pritisk na Furs
Če uprava z državo ne bo našla dogovora, se podjetju po napovedih sekretarke območne organizacije sindikata za tekstilno in usnjarsko predelovalno industrijo Mojce Stropnik slabo piše. Kot pravi, imata vodstvo in sindikat približno teden časa, da Finančno upravo Republike Slovenije prepričata, da je podjetje še vredno zaupanja. »V nasprotnem primeru bo polzelska tovarna nogavic končala v stečaju,« pravi Stropnikova.
Kunstič se bo, kot obljublja, z vsemi sredstvi boril proti stečaju: »Žal je slovenska zakonodaja pisana tako, da v takšnih primerih bolj spodbuja stečaj kot rešitev podjetja.« Kunstič sicer pravi, da ima kljub slabemu položaju na voljo še nekaj možnosti, med drugim omenja tudi dokapitalizacijo, vendar se zdi ta možnost malo verjetna.
Nujna
dokapitalizacija
Brez dokapitalizacije Polzeli ne bo uspelo preživeti.
A je vprašanje, kdo je sploh še pripravljen podjetju zagotoviti finančno injekcijo. Bo to ponovno država, ki je družbi lani že izplačala državno pomoč v višini malo manj kot milijon evrov, nato pa je to svojo terjatev pretvorila v osnovni kapital in postala 30-odstotna lastnica podjetja? Bank of America Merrill Lynch, ki je konec marca poleg terjatev nekaterih drugih podjetij od Družbe za upravljanje terjatev bank odkupila tudi terjatve do Polzele, je namreč že nakazala, da tovarne nogavic ne želi reševati. Na pomoč najbrž ne bodo priskočile niti ostale lastnice, med katerimi so Deželna banka Slovenije, Nova KBM in Hranilnica Lon, ki so prav tako kot država in slaba banka v lastništvo podjetja vstopile s pretvorbo dolga v osnovni kapital.
Pogoste menjave uprav
Po mnenju mnogih je za težave Polzele v največji meri krivo slabo vodenje v preteklih letih, a se tudi v zadnjem času lastniki bolj ukvarjajo s tem, kdo bo podjetje vodil, kot s tem, kako ga rešiti iz finančnih težav. Od marca, ko je po potrditvi prisilne poravnave podjetje zapustila Karmen Dvorjak, so se namreč na mestu predsednika uprave zamenjali že trije ljudje. Po Dvorjakovi je vodenje podjetja prevzel Branko Krašovec, a ga je že
junija, kmalu po tistem, ko so v javnosti začele krožiti govorice, da se skupaj s hrvaškimi partnerji zanima za nakup tovarne, takratni nadzorni svet odstavil in za novega predsednika uprave imenoval Matjaža Trtnika. Ta je bil na čelu podjetja manj kot mesec. Nov nadzorni svet, ki so ga delničarji imenovali na julijski seji skupščine, se je namreč odločil za nove spremembe. Za predsednika uprave je imenoval Marka Klemenči-ča, ki je bil do aprila letos direktor TKI Pinus Rače. Ker Klemenčič pred septembrom funkcije ne more prevzeti, podjetje zdaj začasno vodi predsednik nadzornega sveta Peter Kunstič iz ljubljanskega inštituta za svetovanje in izobraževanje.
Podaljšan dopust
Ker podjetje ne more normalno poslovati, so delavci v tem tednu ostali doma, na podaljšanem kolektivnem dopustu, ki bi se sicer moral končati v ponedeljek. »Če vem, da ljudi ne morem plačati, ne morem pričakovati, da bodo prišli
na delo,« pravi Kunstič, ki se bo prav danes prvič sestal z zaposlenimi.
Tempirana socialna bomba
Dogajanje v podjetju budno spremljajo tudi v polzelski občini. V reševanje zapleta z blokiranimi računi se je vključil tudi župan Jože Kužnik. K podpori in pomoči je s pismom pozval tako predsednika vlade kot tudi predsednika republike. »Prepričan sem, da lahko oba s svojo avtoriteto, seveda v skladu s pristojnostmi, dosežeta, da se računi sprostijo. Ne smemo namreč pozabiti, da je država večinska lastnica družbe in lahko zato sprejema odločitve, kakršne želi. Zato sem prepričan, da je to v pristojnosti vlade,« pravi Kužnik.
Se pa za zdaj v občini še ne pripravljajo na najbolj črn scenarij, to je stečaj podjetja. Če bo do tega vseeno prišlo, bo to zagotovo hud socialni udarec tako za občino, od koder prihaja večina zaposlenih, kot za celotno dolino.
LEA KOMERIČKI JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA)
Bo Leskovar tretji član?
Po nekaterih informacijah naj bi Banka Slovenije pri izbiranju tretjega člana uprave združenih Abanke in Banke Celje »navijala« za Davorina Leskovarja, zdajšnjega predsednika uprave celjske banke. Da bi moral v upravi nove banke biti nekdo s Celjskega, je pred časom opozoril tudi predsednik sindikata Banke Celje Drago Jurenec.
Za zdaj je skoraj zagotovo, da bo združeno banko vodil Jože Lenič, saj mu je nadzorni svet Abanke marca podelil nov 5-letni mandat, ki se bo začel januarja prihodnje leto. V upravi je od maja, prav tako s 5-letnim mandatom, tudi Aleksander Vozel, ki je bil do odhoda v Abanko član uprave Banke Celje. Vendar Vozel ne sodi v tako imenovano celjsko »kvoto«, saj ni Celjan oziroma na izhaja iz regije. Po ocenah Banke Slovenije bi moral zato nadzorni svet pri sestavljanju uprave upoštevati regionalno zastopanost in za tretjega člana imenovati nekoga z območja, kjer je bila Banka Celje domicilna banka. Ali bo to zdajšnji predsednik uprave celjske banke, ne želi nihče uradno razkriti. Poleg tega je neuradno mogoče slišati tudi za drugačne kadrovske premike - Davorin Leskovar naj bi se namreč dogovarjal o zaposlitvi v Novi Ljubljanski banki.
O morebitnem celjskem članu uprave nove banke predsednik sindikata Banke Celje Drago Jurenec ne ve nič, saj, kot pravi, o vsem, kar je povezano z združitvijo bank, odločajo v Ljubljani in ne v Celju. Je pa dejstvo, da Jurenec in mnogi drugi Celjani, tudi občinsko vodstvo, že ves čas poudarjajo, da bi se morali v upravo bodoče banke vključiti tudi predstavniki celjske regije. »Po mojem prepričanju bi morala biti uprava Abanke 4-članska, od tega bi morala biti dva člana celjska. Le tako bi se namreč lahko vsaj malo ohranila >celj-skost< združene banke,« je pred časom dejal Jurenec. Tudi zdaj je prepričan, da bi v postopku povezovanja vsaj en član uprave moral biti iz regije.
Drago Jurenec še vedno tudi opozarja, da uprava celjske banke v pogovorih o združevanju nima enakopravnega položaja in bo razdelitev ključnih položajev v bodoči banki gotovo narejena enostransko, v škodo celjskih bančnikov. »V vseh pogovorih izstopa delitev na >vaše< in >naše<, bojim se, da bo celjska regija potegnila krajši konec tudi pri odločanju, koliko ljudi iz ene in druge banke bo ob združitvi izgubilo zaposlitev,« pravi Jurenec.
JI
Meja k novim lastnikom
Družba Dakont, ki ima v lasti le 0,02 odstotka delnic Meje, je napovedala izpodbojne tožbe na vse skupščinske sklepe, povezane s spremembami lastništva tega šentjurskega podjetja. Kot je znano, naj bi po končanju vseh sodnih in drugih postopkov novi lastnici Meje postali Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Poštna banka Slovenije.
Po razlastitvi dosedanjih delničarjev (skoraj 100-odstotna lastnica je bila propadla celjska družba PSZ) bosta DUTB in poštna banka v prvem koraku kupili za 25 tisoč evrov novih delnic Meje, nato bosta osnovni kapital dodatno povečali še s pretvorbo terjatev v lastniški delež. Družba za upravljanje terjatev bank bo konvertirala malo več kot 6,1 milijona evrov svojih terjatev in poštna banka približno pol milijona.
Takšno finančno in lastniško prestrukturiranje, ki pa še ni dokončno, saj bo slaba banka Mejo prej ali slej prodala, bo po prepričanju vodstva šentjurskemu podjetju spet zagotovilo stabilno in varno poslovanje. Meja je bila še pred kratkim v postopku prisilne poravnave, ki ga je sodišče na predlog slabe banke ustavilo. Težave podjetja so bile predvsem posledica velike finančne prepletenosti z družbo PSZ, za katero je moralo najemati posojila in izdati za skoraj 11 milijonov evrov poroštev. Lani je Meja ob osmih milijonih evrov čistih prihodkov od prodaje imela kar 9,5 milijona evrov čiste izgube, ki je bila posledica unovčenja poroštev in slabitve dolgoročnih finančnih naložb. V svoji osnovni dejavnosti, to je pridelavi sadja in perutninarstvu, je družba dobičkonosna, trdi njeno vodstvo, saj je lani iz poslovanja ustvarila malo več kot 400 tisoč evrov dobička.
Zupanc bo izpodbijal sklepe
Meja je bila poleg že propadlega Avta Celje prvo podjetje, ki ga je kupil Darko Zupanc in okrog katerega je v preteklih letih zgradil svoj poslovni imperij PSZ. Zato se najbrž nikakor ne more sprijazniti z izgubo lastništva, čeprav je imelo njegovo podjetje Dakont le 98 delnic tega šentjurskega podjetja. Vse ostale delnice je izgubil že s propadom PSZ. Zupanc je prepričan, da razlastitev pomeni veliko škodo za upnike PSZ, saj sta po njegovem mnenju slaba banka in Poštna banka Slovenije Mejo dobili za smešno nizko ceno. Zato je na sklepe o razlastitvi in dokapitalizaciji napovedal izpodbojne tožbe.
JI
GOSPODARSTVO
5
Izjemna proizvodnja, a tudi
f ^	fWM O O Л 17 Al I I O HSE dokapitaliziral Teš z 248 milijoni
\IICIWI lUVdllCl/ ILUUIJCI likvidnost boljša
Ob podatkih, da je Teš je v vročih poletnih mesecih beležil rekordne rezultate pri proizvodnji električne energije, sta direktor družbe Matjaž Eberlinc in tehnični direktor Miha Pečovnik zagotovo lahko zadovoljna.
Termolektrarna Šoštanj (Teš) je v vročih poletnih mesecih proizvodnjo električne energije povečala kar za 30 odstotkov. Kljub dobrim poslovnim rezultatom Teš še naprej posluje z izgubo, a z nekoliko manjšo od načrtovane.
Teš je v prvih sedmih mesecih proizvedel 2.040 GWh električne energije. V zadnjem obdobju, ko je bila potreba po električni energiji zaradi vročine še večja, sta blok 6 in blok 4, ki sta večino časa delovala s polno močjo, proizvedla kar 443 GWh električne energije - kar je največja mesečna proizvodnja v zgodovini družbe. S tem je Teš dosegel 99,6 odstotka načrtovane letne proizvodnje. »Sušno obdobje je ponovno pokazalo, kako pomembno je, da ima Slovenija različne vire domače energije,« so povedali v vodstvu Teša na včerajšnji novinarski konferenci v Šoštanju. Ta bi sicer, kot je znano, morala biti že prejšnji teden, a jo je vodstvo Teša zaradi sumljive pisemske pošiljke z belih prahom, naslovljene na direktorja Matjaža Eberlinca, moralo odpovedati.
Nizka cene elektrike na evropskih borzah
Kljub izjemni proizvodnji je Termoelektrarna Šoštanj v prvih mesecih letošnjega leta, kot je bilo tudi predvideno v poslovnem načrtu, poslovala z izgubo. A ta je bila nekoliko manjša od načrtovane. Negativne poslovne rezultate Teš pričakuje tudi ob koncu leta in ob sedanjih cenah električne energije na evropskih borzah še nekaj prihodnjih let. Likvidnostne razmere v družbi so predvsem zaradi investicije v blok 6 zaostrene, a jih v Tešu obvladujejo. K temu je prav v teh dneh z dokapitalizacijo v višini 248 milijonov evrov pripomogla tudi matična družba HSE. Ob tem, še navajajo v vodstvu Teša, tudi ne morejo zanemariti učinkov, ki so posledica začete optimizacije poslovanja v družbi: zmanjšanja stroškov dela zaradi reorganizacije in nove sistemizacije, prekinitve nekaterih pogodb z zunanjimi izvajalci, boljših izkoristkov notranjih virov in odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja.
Uspešno poskusno delovanje
V Termoelektrarni Šoštanj so zelo zadovoljni tudi z dosedanjim obratovanjem bloka 6 in pripadajočih objektov. Blok 6 je konec maja po uspešno končanem tehničnem pregledu prejel odločbo za enoletno
poskusno obratovanje, že dobra dva meseca pa deluje nemoteno in brez napak, ki bi terjale zaustavitev, so še povedali v Tešu.
»Z uporabo najsodobnejših tehnologij in materialov pri novem bloku 6 nam je uspelo zvišati neto izkoristek elektrarne s prejšnjih 32 odstotkov, s katerimi
sta obratovala bloka 4 in 5, na 43 odstotkov, s katerimi obratuje blok 6,« je še poudaril Miha Pečovnik, direktor projekta gradnje nadomestnega bloka 6.
Ob tem je še dodal, da so z uporabo sodobnih čistilnih naprav bistveno zmanjšali tudi izpuste škodljivih snovi v ozračje, pri čemer
so rezultati boljši od načrtovanih.
Visoki stroški financiranja
Finančna izpostavljenost Teša bo tudi v prihodnje velika. Čeprav je finančna konstrukcija za poplačilo bloka 6 v celoti zaprta, po besedah direktorja Teša, Matjaža Eberlinca, mora v letošnjem letu Teš samo za stroške financiranja odplačati 32,8 milijona evrov, v prihodnjem pa 48,6 milijona evrov.
Ob budnem spremljanju finančnega stanja in neprestanem nadzoru delovanja proizvodnih procesov čakajo Teš v letu 2016 predvsem vlaganja v posodobitev bloka 5, kjer so predvideni večji posegi - predelava kotla za zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov ter nakup in vgraditev novega transformatorja, s katerim bodo blok 5 priključili na 220 kV omrežje. Prav tako peti blok čaka tudi remont, s katerim bodo zagotovili nadaljnjo zanesljivost obratovanja, so še povedali na včerajšnji novinarski konferenci v Tešu.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Hmeljska letina slabša kot lani
Krojijo jo lanski dež in letošnje visoke temperature
ŽALEC - V drugi polovici avgusta se po Spodnji Savinjski dolini že tradicionalno začne obiranje hmelja. Letos ga 111 hmeljarjev prideluje na približno 1.400 hektarjih površin, od tega ga ima 10 hmeljarjev v premenah.
Med številni hmeljarji, ki so se med drugimi udeležili 53. Dneva hmeljarjev, ki je bil v nedeljo v Braslovčah, ni bilo mogoče preslišati, da bo letošnja letina slabša od lanske, kar je potrdila tudi direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martina Zupančič. »Lani je bilo precej deževno, a so hmeljarji kljub temu zabeležili nadpovprečno letino. Posledice
mokrote, ki je v rastlinah povzročila določene spremembe, se odražajo šele letos, ko bo pridelek pri nekaterih sortah zaradi tega manjši,« pravi Zupančičeva. Preveč dežja lani in trud z obiranjem v zelo mokrih razmerah sta pri posameznih sortah hmelja letos povzročila slabšo rast. Še posebej je to izrazito pri aurori in savinjskem goldingu, ki je še posebej občutljiv na visoke temperature v prvi polovici poletja.
Zupančičeva še dodaja, da avgust po starem hmeljarskem pregovoru hmelj da ali pa ga vzame. »Do tega trenutka ga še ponekod daje, a če se bo vročina nadaljevala in če ne bo dovolj vode
za namakanje, bo letošnja letina najverjetneje malo pod povprečjem.« S podobnimi težavami se srečujejo tudi druga hmeljarska območja po svetu. Podpovprečno letino namreč pričakujejo tudi v Nemčiji in Ameriki. Lani so slovenski hmeljarji pridelali 2.400 ton hmelja, medtem ko so letošnje napovedi optimistično okrog 2 tisoč ton. Večino hmelja - kar 95 odstotkov - slovenski hmeljarji izvozijo v tujino. Podjetju Hmezad exim, ki je eden največjih prodajalcev hmelja, je po besedah direktorja Vojka Golavška že uspelo prodati vse zaloge lanskega hmelja.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Nova
preprostost plačevanja.
PLAČILNE IN KREDITNE KARTICE VAM OLAJŠAJO PLAČEVANJE, ŠE POSEBEJ NA POTOVANJIH IN POČITNICAH. PREPROSTO, HITRO IN VARNO!
B'
KREDITNE IN PLAČILNE KARTICE
ђ banka celje
www.banka-celje.si
Teš že plačal del odškodnine
Odškodnina je namenjena sanaciji posledic energetske dejavnosti
Potem ko je Teš pred kratkim izplačal del odškodnine občinama Šoštanj in Velenje zaradi ekološke in prostorske obremenitve okolja na račun energetske dejavnosti, se v primeru Premogovnika Velenje to še ni zgodilo. Pogajanja za to izplačilo občinama naj bi se začela v tem mesecu.
Termoelektrarna Šoštanj je v minulih dneh Občini Šoštanj in Mestni občini Velenje nakazala del odškodnine, ki jo po sporazumu vsako leto nameni zaradi ekološke in prostorske obremenitve lokalnega okolja z energetsko dejavnostjo.
Po krovnem sporazumu med občino Šoštanj in Tešem slednji občini letno plača 2,1 milijona evrov. Kot je povedal Matjaž Eberlinc, direktor Termoelektrarne Šoštanj, so pred dnevi Občini Šoštanj za prvih sedem mesecev nakazali 1,225 milijona evrov, za lani pa so že poravnali celoten znesek odškodnine.
Odškodnine pomemben del proračuna
Denar od odškodnine občini Šoštanj in Velenje namenjata za odpravo posledic obremenitve prostora in za izboljšanje kakovosti življenja. Zaradi likvidnostnih težav v Tešu, ki so tudi posledica investicije v šesti blok, občinama ne morejo nakazati celotnega zneska odškodnine naenkrat, zato jo
Odškodnina, ki jo Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje plačujeta lokalnim skupnostim, je praviloma namenjena odpravi posledic zaradi ekološke in prostorske obremenitve okolja z energetsko dejavnostjo.
Na podlagi odločbe ministrstva za infrastrukturo je Premogovnik Velenje maja letos plačal rudarsko koncesnino za leto 2014 v višini 169.043 evrov: državi 84.521, Občini Šoštanj 43.655 in MO Velenje 40.866 evrov.
plačujejo po delih. Občini, ki jima odškodnina predstavlja pomemben delež v proračunu, kažeta posluh za nastali položaj in poskušata urejanje plačil reševati z dialogom z vodstvom Teša.
Velenjski občini je Teš prav tako že nakazal del odškodnine za prvih sedem mesecev
letošnjega leta, in sicer 437,5 tisoč evrov. Po sporazumu pa velenjski občini Teš letno plača odškodnino v višini 750 tisoč evrov. Za minulo leto je Teš tudi že plačal svojo obveznost. V Velenju so odškodnino za minulo leto namenili za delno financiranje ureditve javnega mestnega prometa,
obnovo Šlandrove in Jenkove ceste, ureditev čolnarne in kopališča ob Velenjskem jezeru ter prenovo mestnega središča Velenja.
Ob koncesnini še odškodnina
Premogovnik Velenje s svojo dejavnostjo podze-
mnega pridobivanja premoga vpliva na kakovost okolja in življenja v Šaleški dolini. Premogovnik občinama odškodnino plačuje v okviru koncesnine, pravna podlaga za to je Zakon o rudarstvu. V preteklosti je premogovnik občinama s sporazumi plačeval še dodatno odškodnino. Z namenom, da bi občini Velenje in Šoštanj s sanacijskimi in z drugimi ukrepi izvajali preventivna ekološka dejanja in s prostorskimi akti urejali prostor, spremenjen zaradi posledic rudarjenja. Takšnih sporazumov velenjski premogovnik z občinama za minulo in letošnje leto še ni sklenil. Vzrok za to je tudi slabo finančno stanje v Premogovniku Velenje, ki pa naj bi se po dokapitalizaciji izboljšalo.
Štiristranska pogajanja
Pogajanja o odškodninah velenjskega premogovnika naj bi se začela v tem mesecu, in sicer štiristranska. Poleg obeh občin in premogovnika, naj bi na njih sodeloval tudi Holding Slovenske elektrarne (HSE), kot je bilo v primeru odškodninskih sporazumov s Tešem. »Pri tej pogodbi je sopodpisnik tudi direktor HSE, enako si želim glede pogodbe o odškodnini premogovnika. S tem pogodba pridobi na teži, ker že dolgo vemo, da se v
Šaleški dolini o ničemer več ne odloča, ampak vse odločitve sprejemajo v Ljubljani,« je ob robu novinarske konference, namenjeni problematiki toplotnega ogrevanja, za naš časopis povedal Bojan Kontič, župan Velenja.
Višina odškodnine je stvar pogajanj, v velenjski občini pričakujejo, da bo znašala približno 450 tisoč evrov, a Kontič meni, da ni realno pričakovati, da bi se zanjo dogovorili za obe leti. »Za odškodnino za preteklo leto se nam ne bo uspelo dogovoriti, če se bomo za letos, bo to velik uspeh za lokalno skupnost,« je še povedal Bojan Kontič.
V Premogovniku Velenje o višini odškodnine, ki jo pričakujejo v velenjski občini, niso seznanjeni in pravijo, da trenutno ni zakonske podlage in meril glede določitve višine odškodnine. »Prizadevali si bomo, da bodo med premogovnikom, Tešem, HSE in občinama doseženi sporazumi in enotna merila za namensko izplačilo odškodnin kot nadomestilo občinama zaradi posledic, ki nastajajo zaradi proizvodnje električne energije v Šaleški dolini, katere del je proces pridobivanja premoga,« so še sporočili iz velenjskega premogovnika.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Več dnevnih obiskovalcev
V velenjskem Ticu zadovoljni z obiskom turistov
V Velenju v zadnjih letih veliko vlagajo v turizem in si prizadevajo, da bi bilo mesto čim bolj prepoznavno in da bi iz leta v leto privabljalo več obiskovalcev. Kot kažejo statistični podatki velenjskega turistič-noinformacijskega centra, jim to tudi uspeva.
Do junija letos je več kot 17.500 ljudi obiskalo Velenje, kar je za 7 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Od tega je bilo 90 odstotkov domačih in 10 odstotkov tujih gostov. V velenjskem turističnoinforma-cijskem centru so z obiskom Velenja razmeroma zadovoljni, saj kljub slabim gospodarskim razmeram v Sloveniji in tujini beležijo povečano število tako tujih kot tudi domačih dnevnih obiskovalcev.
Med tujci največ Avstrijcev in Nemcev
»To delno pripisujemo razvoju Velenjske plaže, delno pa vsako leto boljši prepoznavnosti Velenja kot mesta številnih zanimivih prireditev,
posebne arhitekture, bogate kulturne dediščine, prav tako pa tudi številnih možnosti za rekreacijo in aktivno preživljanje prostega časa,« je povedala Tina Belina, strokovna sodelavka v Ticu Velenje.
Med tujimi gosti je največ Avstrijcev in Nemcev, sledijo Nizozemci in Italijani. Veliko tujcev prihaja s Hrvaške in iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik. Opažajo porast turistov iz Avstralije, Belgije in drugih evropskih držav. Podatkov samo za poletje v Ticu še nimajo, a verjamejo, da bodo tudi to poletje zabeležili rast dnevnega števila obiskovalcev in da jih bo približno štiri tisoč.
Kako do več nočitev?
V nastanitvenih objektih so po podatkih Tica Velenje v prvem polletju zabeležili sku-
pno približno 6 tisoč nočitev domačih in tujih gostov, kar je za 20 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Največ nočitev je bilo v maju in najmanj v januarju. Samo junija so zabeležili 1.500 nočitev, od tega 30 odstotkov domačih in 70 odstotkov tujih gostov, kar je 14 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. »Predvsem si želimo, da bi obiskovalci v Velenju ostali kakšen dan dlje in da bi ponovno v večji meri zaživela kongresni turizem in organizacija velikih, množičnih prireditev. Na te je kriza, kot kaže, najbolj vplivala,« je še povedala Tina Belina.
Že v kratkem pa se obetata dve prireditvi takšnega tipa: polfinale Jadranskih iger v drugi polovic avgusta in septembra tradicionalni Pikin festival.
ROBERT GORJANC
Prenova trga v središču mesta
ŠOŠTANJ - V središču mesta gradbeni delavci intenzivno prenavljajo Trg svobode, kar je največji letošnji projekt v občini.
Kot je povedal župan Darko Menih, je Šoštanj v minulem obdobju doživljal svojevrstni zastoj, saj razen prenove Trga bratov Mravljak pred približno desetimi leti v mestu ni bilo ambicioznejših gradbenih projektov. Trg svobode pa je že dolgo klical po prenovi.
Gre za naložbo, vredno približno 1,1 milijona evrov, gradbena dela od junija opravlja podjetje Nival Invest iz Vidma pri Ptuju, ki je bilo izbrano na ponovljenem razpisu. Tega so objavili že lani, a so vse ponudbe prijavljenih gradbincev presegale finančne zmožnosti šoštanjske občine. »Ob tem smo tudi nekoliko spremenili izvedbo idejnega projekta prenove, tako da bodo namesto sprva predvidenega betona na trgu kamnite plošče, ob še nekaterih manjših korekcijah pa nismo posegali v celovitost zasnove prenove,« je še povedal Darko Menih.
V času izvajanja del na Trgu svobode so nujne občasne zapore cest in trga ter dela, ki bodo končana do konca oktobra, pri čemer to naj ne bi oviralo delovanja lokalov, bank, trgovin in obrtnikov v središču mesta.
RG, foto: Občina Šoštanj
Po podatkih velenjskega Tica so najbolj obiskane turistične točke v mestu Velenjska plaža, Muzej premogovništva Slovenije in Muzej Velenje.
Prenovitvena dela na Trgu svobode v Šoštanju bodo končana do konca septembra.
Ob vhodu jasno piše, da se mora vsak voznik javiti pri vratarju. Marsikdo tega ne upošteva.
Kadar vozniki parkirišče zapolnijo z vozili, ima bolnišnica za nujne primere še rezervno parkirišče izza vratarjeve hišice. (foto: SHERPA)
■ I	■ V V	■	I ■ ■ v v
Izkoriščanje parkirišča za bolnike
Nekateri niso samo vsiljivi, so tudi nesramni
»Nujno moram v hematološko ambulanto in bom samo za nekaj minut parkiral na parkirišču bolnišnice,« je dejal moški srednjih let, ki se je pripeljal z manjšim srebrnim avtom in je vratarju ob parkirišču Splošne bolnišnice Celje ob Oblakovi ulici razlagal, zakaj »mora« svoj avto pustiti ravno tam. Ko smo moškega zasledovali, da bi preverili, ali gre resnično v bolnišnico ali pa je parkirišče le izkoristil za druge opravke, smo ugotovili, da je lagal, kot pes teče. Odpravil se je mimo bolnišnice, pri Zdravstvenem domu Celje pa je srečal prijateljico, s katero si je tam privoščil kavico in klepet.
Gre za tipičen primer, kako prebrisani so nekateri, ki sebično izkoristijo bolnišnični parkirni prostor, ki je namenjen samo bolnikom Splošne bolnišnice Celje. Če bi moški šel v zdravstveni dom, bi moral parkirati drugje. Tudi videti ni bilo, da bi imel kakšne težave pri hoji, da bi tako blizu parkiral zaradi morebitnih gibalnih težav.
V praksi se dogaja, da nekdo pride na nujen pregled k zdravniku, parkira na bolnišničnem parkirišču, nato pa ga sprejmejo na oddelek in vozila tisti dan fizično ne more odstraniti. Kadar imajo njegove podatke, ga tudi v bolnišnici opozorijo na to, da poprosi koga od svojcev ali prijateljev, da vozilo odstrani namesto njega.
Medtem ko je brezvesten voznik (ki smo ga tudi prijavili vratarju in povedali, kaj smo opazili in za koga gre) lagodno srkal kavico s prijateljico, bi moral nekdo, ki bi bil res kot bolnik naročen na pregled, parkirati na 300 metrov oddaljenem parkirišču, če prostora pri bolnišnici zaradi njega in njemu podobnih voznikov ne bi bilo več. In to se res dogaja. Še več, opazili
Vratar Gorazd Pirnat. Vsi vozniki ne izkoriščajo bolnišničnega parkirišča, kjer dela. Ko smo opazovali, kaj vse se je dogajalo pred vhodom na parkirišče, smo slišali kar nekaj tistih, ki so se odpeljali in ki so se Pirnatu zahvalili, ker jim je dovolil parkiranje, medtem ko so bili v bolnišnici in jim je to olajšalo dostop glede na njihovo bolezensko stanje.
smo, da ne gre samo za dve navidezni lastnosti nekaterih v Sloveniji, ampak da sta resnični: boljši avto kot ima nekdo, bolj stiska denarnico pri plačilu parkiranja. Tudi kartico z označbo invalida na vozilu za lažji dostop do parkirnih mest znajo nekateri zelo sramotno izkoriščati.
Tudi za zaposlene prepovedano
Vratar bolnišnice ima od vsakogar, ki pripelje na omenjeno parkirišče, pravico zahtevati tudi napotnico in lahko zapiše voznikove podatke, če se sklicuje na to, da ima nujen pregled. Velikokrat je to možno, a ko smo spremljali njegovo delo, smo opazili, da je vedno pravzaprav nemogoče. Pred zapornico parkirišča se namreč samo v nekaj sekundah ustavi tudi do več deset voznikov. Medtem ko vratar popisuje prvega, ostali - ki morda pomoč potrebujejo čim prej - čakajo. Zgodilo se je že, da so čakala tudi reševalna vozila na nujni vožnji, ki v
bolnišnico zaradi kolone niso mogla takoj. Zato mora vratar pomisliti tudi na to. In moški, ki smo ga opazili mi, kako je tam parkiral, nato pa se odpravil na kavico, je dokaz, kako to življenjskost vratarja izkoristijo nemarni ljudje. Ne izkoristijo samo vratarja, ampak tudi vse ostale bolnike, ki resnično potrebujejo zdravstveno pomoč.
Bolnišnično parkirišče ob Oblakovi ulici je že vrsto let privlačno za tiste, ki mislijo bolj na svojo korist kot na to, da bi upoštevali pravila. Ne gre namreč za katerokoli parkirišče. Gre za parkirna mesta, ki so v pomoč ljudem, ki v bolnišnico ne pridejo kar tako, ampak ker morda težje hodijo zaradi svoje bolezni. Pred časom so tam lahko parkirali tudi zaposleni v bolnišnici, danes te možnosti ni več. Tako je sklenilo vodstvo bolnišnice in parkirišče prepustilo bolnikom. A se tudi med zaposlenimi še vedno najde kdo, ki poskuša parkirati, toda - ne more več. Vratar je pri svojih pristojnostih dosleden v največji meri. Na območje bolnišnice, kjer je parkiranje prepovedano, spusti le voznike, ki v urgenco pripeljejo svojce ali pridejo ponje, ker so zaradi slabega stanja iskali prvo pomoč.
Grožnje in zmerljivke
»Največji parkirni >udar< je med 8. in 11. uro dopoldne, zgodi pa se, da morajo tisti, ki pripeljejo, >nujno< na kakšen pregled tudi v času obiskov,« pravi Gorazd Pirnat, ki tudi opravlja delo vratarja na tem parkirišču. S tem želi povedati, da marsikdo izkoristi to parkirišče pod pretvezo, da gre na pregled, a gre v resnici na obisk k nekomu v bolnišnico. Nekoliko več »nujnih pregledov« v bolnišnici imajo nekateri tudi takrat, ko dežuje ... Priročno.
Pirnat, zgovoren in prijazen, je kot njegovi sodelavci na žalost pogosto tudi tarča zmerljivk in groženj. »Nekateri, ki jih opozorim, da morajo na drugo, malo bolj oddaljeno parkirišče in da je to ob Oblakovi ulici namenjeno bolnikom, mi tudi grozijo. Nek gospod mi je grozil celo z bom-
V bolnišnični kompleks imajo dovoljen vstop invalidi (15 parkirnih mest) ter pogojno tudi taksisti. A tudi tu se pokaže izkoriščanje. Dogajalo se je že, da so nekateri taksisti zapeljali do urgence, nato pa pustili avto tam in odšli v bolnišnico na kavico.
bo. Moram reči, da smo kdaj podvrženi dokaj bogatemu besednemu zakladu nekaterih,« se nasmehne, saj je že vajen odzivov ljudi. Mimogrede, ne zmerjajo ali preklinjajo samo starejši, ampak tudi mlajši. Tudi kakšna uglajena ženska se najde, ki svojo jezo neupravičeno strese na vratarja. Samo
Kadar nekomu iz določenega razloga vratarji dovolijo dovoz na območje bolnišničnega kompleksa, mora voznik avtomobil odstraniti v 15 minutah. Če tega ne stori, vozilo odstranijo na njegove stroške.
zato, ker ne more parkirati na mestu, ki je namenjen nekomu, ki pomoč potrebuje, ona pa je ne. V času, ko smo spremljali njegovo delo, je v bolnišnični komplekst poskušalo zapeljati tudi nekaj taksistov, dostavljalcev hrane in delavcev farmacevtskih družb.
Vratarji so ves čas v povezavi z varnostniki na območju bolnišnice, a tudi s celjskimi policisti. Tudi ti so namreč zaradi vsiljivih voznikov morali že kdaj posredovati, da se je komu, ki ni upravičen do parkiranja tam, shladila pregreta kri.
SIMONA ŠOLINIČ, Foto: SHERPA
Konec leta bo začel delovati Urgentni center Celje. Takrat bo parkirišče, o katerem pišemo, še bolj obremenjeno, saj bo pomoč v UCC takrat iskalo še več ljudi iz celotne celjske regije. Bolnišnično parkirišče ob Oblakovi ulici deluje neprekinjeno 24 ur. Ves čas je tam tudi eden od vratarjev. Namenjeno je izključno bolnikom SBC in ne tistim, ki imajo preglede v zdravstvenem domu ali druge opravke v mestu.
So lastniki vseh teh vozil resnično morali v bolnišnico na pregled?
Paviljon in mozaik na Glavnem trgu
Predstavitev arheoloških najdb si bo lahko ogledalo veliko ljudi
Paviljon naj bi bil zgrajen še pred začetkom prazničnega decembra, ko se bo Glavni trg spet spremenil v Pravljično deželo. V razstavišču novogradnje bo prostor tudi za restavriran antični mozaik, njegova replika pa bo vgrajena v pohodno površino tlaka pred nekdanjo trgovino Lovec, kjer so ga lani pozimi tudi odkrili.
CELJE - V oddelku za okolje in prostor ter komunalo mestne občine so prejeli štiri ponudbe izvajalcev za gradnjo paviljona na Glavnem trgu. Izbrani izvajalec ga bo moral postaviti v treh mesecih od uvedbe v delo, kar pomeni, da bi lahko bil nared še pred začetkom decembrskega prazničnega dogajanja. Že jeseni si bodo meščani in tudi drugi obiskovalci Celja na Glavnem trgu, prav na mestu, kjer je bil odkrit izvirnik, lahko ogledali repliko velikega antičnega mozaika.
Ker so bile lani pozimi med obnovo Glavnega trga odkrite izjemne najdbe iz antičnega obdobja in delno še srednjega veka, so v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije zahtevali njihovo predstavitev na kraju odkritja. Ta zahteva in seveda nuja, da bi bile čim bolj zavarovane pred vplivi okolja, sta predstavljali tudi razloga za novogradnjo. Zato je že ob pripravi in kasneje potrditvi letošnjega občinskega proračuna župan Bojan Šrot napovedal, da je za to pred-
stavitev v občinski blagajni namenjenih 500 tisočakov.
Ob najdbah še Tic
Predstavitveni paviljon je zasnovan kot enoetažni pritlični objekt z veliko stekleno izložbo in ravno streho. Njegova zunanja linija bo
sledila liniji trga, vhod bo neposredno z ulične strani in bo čez most peljal obiskovalce v predprostor paviljona, ki bo namenjen predstavitvi najdenih arheoloških ostalin. Sledili bodo prostori turistič-noinformacijskega centra: sprejemni prostor za obisko-
valce, za prodajo vstopnic in spominkov ter izdajo različnega turističnega gradiva. V klet bodo vodile stopnice z vgrajeno dvižno ploščadjo, da bo ta dostopna tudi invalidom. Prav v kleti je namreč predvideno razstavišče najdenih arheoloških eksponatov,
med njimi tudi restavriranega originala odkritega izjemnega antičnega mozaika.
Ob predstavitvi najdb so projektanti posebno pozornost namenili tudi temu, kako v prostorih paviljona zagotoviti nadzorovane klimatske pogoje, ki so jih določili strokovnjaki zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ob novogradnji bo za stanovalce ohranjen tudi prehod na dvorišče stavbe Glavni trg 17a, ohranili bodo tudi manjšo zelenico. Kot še pojasnjujejo v oddelku za okolje in prostor ter komunalo mestne občine, bo paviljon dopolnil podobo prenovljenega Glavnega trga, hkrati pa bodo zapolnili vrzel, ki je na tem delu doslej zijala med stavbami. Veljavni prostorski akt za to območje namreč na tem mestu že dolgo časa narekuje novogradnjo.
Replika iz Gaziantepa
Kot je pojasnil direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman, so se s predstavniki partnerskega mesta Gaziantep, ki slovi po
največjem in najbogatejšem muzeju antičnih mozaikov na svetu in ima številne mojstre izdelave mozaikov, dogovorili, da za Celje izdelajo repliko mozaika.
V teh dneh bo znano, ali bo natančen posnetek narejen do začetka septembra, tako da bi ga lahko predstavniki turškega mesta v Celje prinesli že v času Mednarodnega obrtnega sejma, ko bodo obiskali svoje partnerje. Za izdelavo replike so se v Celju odločili zato, ker bi radi, da si antični mozaik ogleda čim več ljudi, tudi tisti, ki ne bodo obiskali paviljona s predstavitvijo arheoloških najdb. Zato bo replika antičnega mozaika postavljena pred nekdanjo trgovino Lovec, prav na mestu, kjer je bil original le nekaj deset centimetrov pod tlakom tudi odkrit. V slovenskem restavratorskem centru prav tako v teh dneh končujejo obnovo originalnega antičnega mozaika, pri čemer večjih težav ni bilo, saj je bil mozaik zelo dobro ohranjen.
IVANA STAMEJCIC Foto: arhiv MOC
ENERGETIKA CELJE
PREKLOPITE nä PLIN
Za invalidom
■ v
prijaznejšo občino
VOJNIK - V občini, ki kandidira za listino Občine po meri invalidov, se pripravljajo na obisk Zveze delovnih invalidov Slovenije. Njegovi člani bodo ocenili prizadevanja Vojnika za pridobitev naziva, ki zahteva od občine zagotavljanje določenih pogojev v korist invalidov.
Tako je občina pred nekaj dnevi uredila pet klančin in klančino za uvoz na igrišče v Keršovi ulici, za kar je namenila tri tisoč evrov. Poleg tega je vzpostavila informativno točko za invalide, poskrbela za obveščanje invalidov na občinski spletni strani in vgradila indukcijski zanki za občane z okvaro sluha v cerkvah v Vojniku in Novi Cerkvi. Na Frankolovem je poskrbela za stanovanje za občana s posebnimi potrebami, v novi vojniški telovadnici omogoča rekreacijo paraplegikov po subvencionirani ceni, preko javnih del pa zaposluje invalide.
Občina mora pripraviti poročilo o uresničevanju akcijskega načrta v korist invalidov do konca prihodnjega meseca. V njem so določene naloge, ki naj bi jih v občini opravili. V znak dobre volje so se na eni od zadnjih sej občinskega sveta občinski svetniki, župan Branko Petre in nekateri člani občinske uprave odločili, da bodo postali podporni člani medobčinskega društva invalidov.
BJ
Kmečki praznik na obrobju mesta
Ne le družabna prireditev, temveč tudi priložnost, da govedo-rejci izmenjajo izkušnje in svoje delo predstavijo meščanom
CELJE - Govedorejsko društvo in Kmetij sko-goz-darski zavod Celje sta v nedeljo priredila na Dobrovi že 19. Kmečki praznik. Vselej dobro obiskala prireditev je tudi tokrat k Pušn šanku pr' Tini privabila množico obiskovalcev, celjski škof dr. Stanislav Lipovšek pa je blagoslovil več deset traktorjev in drugih kmetijskih strojev.
Kot pojasnjuje Mitja Di-mec, sodelavec zavoda in strokovni tajnik društva, ki
združuje govedorejce iz celjske, štorske, vojniške in do-brnske občine, prireditev ni zgolj družabni dogodek. Člani društva jo namreč že toliko let prirejajo zato, ker na njej izmenjujejo izkušnje in imajo tudi priložnost, da svoje delo predstavijo tudi drugim ljudem, zlasti meščanom. Travniki okrog Pušn šanka pr' Tini so kot naročeni, da se na njih v kmečkih igrah - košnji, gra-bljenju in igrah presenečenja - pomerijo mladi, kot novost
prireditve pa so lani uvedli košnjo z BCS-kosilnicami.
Druženje od jutra do večera
Že nekaj let je stalnica Kmečkega praznika tudi blagoslov traktorjev. Teh že vse od začetka ne pripeljejo le člani društva iz štirih občin ožjega celjskega območja, ampak priložnost izkoristijo tudi drugi. Traktorje in druge kmetijske stroje na Dobrovo namreč pripeljejo še kmetje iz
Savinjske doline, s Kozjanskega in iz drugih bolj oddaljenih občin, tudi letos pa so jih pred blagoslovom, ki ga je opravil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, našteli od 60 do 70.
Sicer pa prireditev na Dobrovi ne bi bila »vredna« imena Kmečki praznik, če je člani društva in drugi obiskovalci ne bi izkoristili tudi za druženje. To traja od jutra do poznega večera. Kot ugotavlja Mitja Dimec, se na Dobrovi veliko ljudi oglasi že dopoldne, potem vmes doma opravijo najnujnejše delo in se popoldne spet vrnejo. Že zgodaj dopoldne, takoj po 9. uri, so namreč govedorejci obiskovalcem v pokušnjo ponujali na žaru pečenega vola, za zabavo pod prireditvenim šotorom pa je dopoldne skrbel Ansambel Roka Žlindre, popoldne pa Vikend.
IS
Foto: SHERPA
Kmetje pripeljejo na Dobrovo blagoslovit tudi traktorje in druge kmetijske stroje iz bolj oddaljenih občin, ne le iz Celja, Vojnika, Dobrne in Štor.
Tako krasi od ponedeljka središče Vojnika klopotec.
Za dvajset let dvajset metrov
V Virštanju so postavili klopotec že dvajsetič. Prireditev Klopotčeva sobota je bila tako že pred lovrenčevim, saj imajo ljudje med koncem tedna več časa.
Klopotčeva sobota se je začela opoldne, ko je veseli avtobus člane Društva vinogradnikov Virštanj-Kozjansko odpeljal na postavitev manjših klopotcev. Te so postavili ob zadružni kleti Emino v Imenem, pri turistični kmetiji na Zdolah nad Kozjim in v Imenski Gorci pri članu Vinku Martinčiču. Med postavitvijo rekordno visokega klopotca v Virštanju, visokega dvajset metrov, je virštanjska konjenica pripeljala »furngo«, to je vino. Poleg tega so člani pevskih skupin Pozna trgatev in Pilštanjski gospodarji med pesmijo prikazali nekdanje delo v vinogradu. Med različnimi dogodki Klopotčeve sobote je bila še nogometna tekma med ekipo društva, ki jo je okrepil direktor kmetijske zadruge Vinko But, in ekipo KS Virštanj, za katero je igral župan Podčetrtka Peter Misja. Društvo vinogradnikov Virštanj--Kozjansko povezuje vinogradnike iz občin Podčetrtek in Kozje.	BJ
Oglasili so se klopotci
V Vojniku so na lovrenčevo postavili prvi društveni klopotec - V Virštanjskih goricah že dvajsetič
Zbrali so se na lovrenčevo, ko se po stari navadi postavljajo klopotci. Vojniško postavitev je pripravilo vinogradniško društvo.
VOJNIK, PODČETRTEK - V dneh, ko se ljudje pritožujemo nad vročino, so vinogradniki še posebej veseli. V vinogradih odlično kaže, zato ponekod postavljajo klopotce. Med drugim so jih postavili na njim namenjenih prireditvah v Vojniku in Virštanjskih goricah. Po stari navadi jih postavljajo na lovrenčevo, to je 10. avgusta.
V	občini Vojnik, kjer vinogradov ne manjka, so se letos odločili, da bodo prvič postavili klopotec v občinskem središču. Tam deluje prizadevno vinogradniško-vinarsko društvo, ki se je odločilo, da bo simbolični klopotec postavilo ob glavni cesti, in sicer nasproti občine. Klopotec je seveda slovenska posebnost, ki jo poznajo le še v obmejnih pokrajinah Avstrije in Hrvaške.
»Tako so se pogovarjali, kdo naj bi klopotec postavil. K meni sta nato prišla predstavnika društva in me povabila,« je med ponedeljkovim slovesnim postavljanjem vojniškega klopotca o svojem izdelku povedal Herman Felicijan iz Socke. Felicijan, ki je izdelal že več klopotcev, je rad izdeloval iz lesa tudi izdelke, brez katerih ni vina. Že njegovi predniki so izdelovali vinske sode, on je nadaljeval.
Za klopotec je uporabil pet vrst lesa, to je hrastov, bukov, jesenov, smrekov in brezov les. Med izdelavo je treba biti natančen. »Treba je paziti na pravilni razpored od kija do >lajfanc<, to je kril. Drugače ne klopota pravilno, ni pravilno uglašen,« poudarja Felicijan, ki je prvi klopotec izdelal že v mladih letih. Pri delu z lesom je imel vedno veliko veselje, čeprav je bil v službi v kovinski stroki, v livarni v Vitanju. Tudi po Felicijanovi Socki se še oglašajo klopotci. Dandanes je treba biti pozoren, da klopotci soseščine ne motijo. »V starih časih ni oglašanje klopotca motilo nikogar. Danes nekatere ljudi moti že to, če zalaja pes,« je v smehu povedal Felicijan.
Veliko zbranih
V	Vojniku se je v ponedeljek na večer, ko so nameravali postaviti klopotec, zbralo toliko ljudi, da je organizatorje kar čudilo. Še posebej ker je bilo peklensko vroče. Za veselo vzdušje je poskrbela godba, na ljudska glasbila je igrala skupina Joškova banda.
Klopotec je ležal na tleh, kjer ga je župan Branko Petre polil po stari navadi z vinom, da bo od njega več koristi. Nato so povabili močne može - med njimi je bil župan - ki so ga ob »horuku« začeli postavljati. Ko je bil postavljen, so zbrani močno zaploskali. Nekdo ga je s pomočjo svinčnice in očesa ukazal le še nekoliko poravnati. Obreda postavitve še ni bilo konec. »Prvič v življenju postavljam klopotec,« je povedal domači župnik Anton Perger, ki opravlja vsak teden vremenske maše. Te naj bi obvarovale pred točo in drugimi hudimi stvarmi. »V nečem pa klopotca nikar ne posnemajte! V tem, da se obrača proti vetru!« je nasmejal zbrane župnik. Župnik je še izrazil upanje, da klo-potec v središču Vojnika ne bo koga motil, in za zamisel pohvalil predsednika vinogradniškega društva Mirka Krašovca.
Po postavitvi zbrani še niso odšli domov, saj so se v spontani povorki napotili čez cesto v občinsko stavbo. Seveda ne v občinske pisarne, ki so ob večerni uri prazne, temveč v društveno klet vinogradniškega društva. Občina Vojnik je po vsej verjetnosti edina v Sloveniji, ki ima v svoji upravni stavbi vinsko klet. V njej celo pridelajo društveno vino Vojničan, in sicer iz grozdja, ki ga prinesejo vinogradniki.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Prvi vojniški društveni klopotec je izdelal Herman Felicijan iz Socke.
Kakovostna in obilna letina?
»Ko je temperatura nad trideset stopinj, je to za vinograd izredno dobro. To pripomore, da je lahko vinska letina dobra ali zelo dobra,« je med postavljanjem klopotca v Vojniku spomnil predsednik vinogradniškega društva Mirko Krašovec.
»Ko se vinogradniki pogovarjamo, se letos vsak pohvali, da ima zelo lepo in zdravo grozdje. Po lanski katastrofi si želimo vsaj srednje dobro letino, če že ne vrhunsko,« je še povedal Krašovec, vrtnar iz Arclina, ki je prejel pred dnevi na radgonskem ocenjevanju vina upoštevano zlato medaljo za chardonnay. Poleg nje je prejel tri srebrne medalje za ostala vina. Po njegovem opažanju se v vinogradih jagode rdečih sort že mehčajo, pri belih so že mehke. Modra frankinja na primer v tem času ponavadi še ni tako lepo obarvana, kot je letos, podobno velja za zweigelt. Ob tem se ptiči že ustavljajo.
V vinogradih lepo kaže tudi po količinski plati, saj so grozdi veliki, z velikimi jagodami. Še vedno obstaja veliki »če«, ki je povezan z dežjem in drugimi posebnimi vremenskimi presenečenji. »Lani smo bili sredi avgusta še vedno v velikem pričakovanju, da bo letina dobra. In nazadnje je bila katastrofalna,« se spominja Krašovec.
BJ
Z enotedenskega taborjenja v gozdni šoli v Mozirju. Udeležilo se ga je 53 otrok iz različnih krajev Slovenije.
Gozdna šola je oživela
53 otrok na počitniškem taborjenju
MOZIRJE - V obujeni gozdni šoli v Lokah so izvedli enotedenske športne počitnice, ki so jih namenili otrokom iz socialno šibkih družin. Njihovo taborjenje so pripravile Športna unija Slovenije, Športno humanitarno društvo Vztrajaj - Never give up in Zveza prijateljev mladine.
Taborjenja se je udeležilo 53 otrok iz vse Slovenije, med katerimi so prevladovali osnovnošolci, nekaj je bilo mlajših. Počitnice zanje so izvedli v okviru projekta Veter v laseh, ki poudarja športno dejavnost kot zdravo in zabavno obliko preživljanja prostega časa. Tako so lahko igrali ko-
šarko, odbojko in nogomet ter premagovali spretnostne poligone s preskakovanjem, plazenjem in kotaljenjem. Poleg možnosti razvedrilnih iger so pripravili za otroke še delavnice socialnih veščin in ustvarjalne delavnice, kjer so otroci risali in izdelovali izdelke iz odpadnih materialov. Ogledali so si bližnji Mozir-ski gaj, obiskali muzej premogovništva v Velenju in se kopali v Velenjskem jezeru.
Otroke so prav tako obiskali zanimivi gostje. Svojo dejavnost so jim predstavili taborniki iz Šoštanja, svojo opremo mozirski gasilci in reševalci, svoje delo sta jim opisala mozirska policista,
pozdravil jih je tudi župan Ivo Suhoveršnik. Otroci so večere preživljali ob tabornem ognju. Bivali so v šotorih. Večji šotor in vojaške postelje je posodila Slovenska vojska.
Ponovno obujena šola
Tako imenovana gozdna šola v Lokah pri Mozirju je bila nekoč znana po vsej Sloveniji, saj so tam v toplejšem delu leta pripravljali različne športne tabore za udeležence iz različnih delov Slovenije. Zadnje desetletje je večinoma samevala.
Njena zgodovina seže v čase pred drugo svetovno
Za brezplačno ni zanimanja
VOJNIK - Za brezplačne kopalne izlete, namenjene otrokom, letos ni dovolj zanimanja. Občina jih organizira že četrto leto. Za zadnji ponedeljek so načrtovali že tretji letošnji izlet na kopališče Frankolovo, vendar je bil že tretjič odpovedan.
Občina pripravlja brezplačne kopalne izlete na Frankolovo zaradi želje, da bi omogočila kopalne užitke še posebej tistim otrokom, ki ne morejo na morje. Ti brezplačni kopalni izleti so sicer na voljo vsem otrokom, ki so občani Vojnika. Za letošnji avgust je načrtovanih šest takšnih izletov s postanki kombija v Vojniku, Novi Cerkvi, Socki, Ivenci, Globočah in središču Frankolovega.
»Glede na to, da se otroci oziroma starši na povabilo niso odzvali, lahko menimo, da so ti otroci pri starih starših, ki niso v bližini,« odgovarja direktorica občinske uprave Mojca Skale. Za obveščenost otrok in staršev o možnosti brezplačnih kopalnih izletov je poskrbljeno. O tej možnosti obveščajo na plakatih in na spletni strani občine, prav tako o njej poročamo mediji.
Letošnjo popestritev brezplačnih kopalnih izletov na Frankolovo naj bi predstavljale delavnice in različne športno rekreativne dejavnosti. Pripravili so jih v sodelovanju treh mladinskih društev vojniške občine in medgeneracijskega centra.	BJ
VISOKA ŠOLA ZA PROIZVODNO INŽENIRSTVO

stani diplomirani inženir strojništva
vojno, ko je prav tako služila za športno dejavnost mladih. V gozdni šoli so se v njenih najboljših letih pripravljale različne športne ekipe in usposabljali študenti fakultete za šport. Obiskovalci so bivali v lesenih hišicah in v šotorih. Zemljišče in stavbe so v lasti Športne unije Slovenije, ki so ji iz občine prigovarjali, naj s propadajočo gozdno šolo vendarle nekaj stori. Športna unija Slovenije je tako lani gozdno šolo dala v najem. Oktobra jo je dobilo v najem podjetje Višinski iz Šoštanja, ki jo je nato začelo urejati.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo
(izredni študij)
Informativni dan: četrtek, 20. 8. 2015, ob 16. uri,
v prostorih Visoke šole za proizvodno inženirstvo, Mariborska c. 2, Celje, 1. nadstropje.
■
S
VISOKA
ZDRAVSTVENA SOLAVCEUU
Postani diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik
Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega (izredni študij).
Informativna dneva:
■	četrtek, 20. 8. 2015,
ob 16. uri;
■	četrtek, 17. 9. 2015,
ob 16. uri,
v prostorih Visoke zdravstvene šole, Mariborska c. 7, Celje
www.vzsce.si

V
Ko iz dneva nastane teden
■ i
H ■
i ■ i ■ i
LUČE - V kraju je bila že 46. leto prireditev Lučki dan. Iz nekdanje prireditve, ki je trajala en sam dan, je pozneje nastal sklop prireditev, ki trajajo kar en teden. Letos jih je bilo več kot trideset.
Tako so se vrstile različne kulturne, športne in zabavne prireditve. Njihov vrhunec je bil v nedeljo, ko je Lučane prebudila budnica Godbe Zgornje Savinjske doline. Po njej je bilo mogoče slišati pritrkavanje iz zvonika župnijske cerkve in streljanje z možnarji. Po maši in procesiji v počastitev župnijskega zavetnika sv. Lovrenca je bila narodopisno obarvana prireditev Od štanta do štanta, kjer so med drugim prikazali delo peric in življenje nekdanjih »vlcarjev«, to je gozdnih delavcev. Na stojnicah so Lučani ponudili različne
Med Lučkim dnem so na vaškem perišču prikazali, kako so gospodinje prale perilo v starih časih. To je bilo trdo delo.
izdelke, od dobrot kmečkih žena do medenih in polste-nih izdelkov iz ovčje volne.
Nedeljo je zaključil odlično obiskan festival narodnoza-bavne glasbe.
Glavna organizatorica Luč-kega dne je občina v sodelovanju z različnimi društvi.
BJ
KULTURA
11
Njegova mesta vedno polna
ljudi Žalski slikar Uroš Koceli, odkritosrčen pričevalec urbanih krajin in klasične pokrajine
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je od prejšnjega četrtka na ogled pregledna slikarska razstava Uroš Koceli, slikar prostora. Žalski likovnik, član likovne sekcije KUD Žalec, se na njej predstavlja tako s tistimi najstarejšimi likovnimi deli, ki so zaznamovala prva leta njegovega slikarskega ustvarjanja, kot s tistimi, ki jih je naslikal v zadnjem obdobju.
Za Uroša Kocelija je zanimivo, da se je v prvih letih likovnega ustvarjanja posvečal predvsem portretom in figuram ter se šele nato lotil krajinskega slikarstva, medtem ko je zaradi zahtevnosti upodabljanja pot pri večini drugih slikarjev ravno obratna. Kljub temu da nima formalne akademske likovne izobrazbe, po besedah kustosa Matije Plevnika ni likovni samora-stnik, saj je dolgoletni aktivni član žalske likovne sekcije. Nanj so še posebej vplivali štirje akademski likovniki -Uroš Potočnik, Pavel Ščurek, Džemal Džokovič in Rudolf Španzl. »Koceli se je od njih naučil tako strogosti kot eks-presivnosti. Vsak od teh mentorjev je nanj vplival po svoje. Iz njegovih del se namreč da razbrati, kako so ga usmerjali,« še dodaja Plevnik.
Sprehod skozi ustvarjanje
Razstava je postavljena po tematskih sklopih. V naj-
večjem prostoru je predstavljena Kocelijeva najnovejša produkcija, v vmesni sobi so akvareli in v zadnjem prostoru njegova prva likovna dela. Obiskovalec se lahko tako sprehodi od njegovih najnovejših del do tistih najzgodnejših ter tako na pregleden način spozna približno 35 let njegovega likovnega ustvarjanja.
Med novejšimi deli še posebej izstopajo slike svetovno znanih mest, na katerih ne manjka ljudi. »Kamorkoli grem, fotografiram prizore v mestih, ki se me dotaknejo, nato pa jih doma, ko imam čas, tudi naslikam,« pripoveduje Koceli, ki najraje ustvarja v akrilni in akvarel-ni tehniki, saj lahko z njima likovno delo dokonča veliko hitreje, kot bi uporabljal oljno tehniko.
Izbral je lažjo pot
Njegova ljubezen do likovnega ustvarjenja je stara skoraj toliko kot on sam. Že v srednji lesarski šoli v Ljubljani ga je gnala želja po slikanju. »Izbral je pot, ki se je zdela lažja in nekako pričakovana. Ker je bilo v njegovi družini doma mizarstvo, se je vpisal na ljubljansko biotehniško fakulteto na študij lesarstva,« je na odprtju razstave pojasnila vodja kulture na žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem Lidija Koceli. Če se je v srednji šoli ustrašil sprejemih izpitov na akademiji
Uroš Koceli se v zadnjem obdobju likovnega ustvarjanja posveča predvsem krajinskemu slikarstvu. Tokratna razstava bo v Savinovem likovnem salonu na ogled do 29. avgusta.
za likovni umetnost, se ni ustrašil svinčnikov, tuša in oglja, ki so predstavljali prva likovna sredstva, s katerimi je ustvarjal. Prvič je na skupinski razstavi v okviru likovne kolonije razstavljal ob koncu študentskih let pred 35 leti na gradu Komenda na Polze-
li, nato je še z dvema prijateljema pripravil razstavo v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Sledilo je desetletno zatišje, dokler se ni vključil v likovno sekcijo KUD Žalec, kjer ustvarja še danes.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Pri Brkatem somu odmevala glasba
Brkati som na Šmartin-skem jezeru, s katerim upravlja Celjski mladinski center, vedno bolj postaja priljubljeno prizorišče dogodkov. Tokratni konec tedna je bil v znamenju glasbe.
V petek in soboto je bilo mogoče prisluhniti koncertoma klasične in akustične rok glasbe, sobotno dogajanje pa je popestril Zavod Fokus s camero obscuro. V petek zvečer je najprej nastopil violinist Andrej Kopač, ki je poskrbel, da je na obrežju Šmartinskega jezera odmevala klasična glasba. Vrhunski glasbenik, ki je bil pet sezon prvi violinist Evropskega mladinskega simfoničnega orkestra, zdaj pa je redni član simfoničnega orkestra RTV Slovenija, v svojih koncertnih programih posveča posebno pozornost skladbam sodobnih slovenskih skladateljev, med baročnimi pa ga najbolj privlačijo Bachova dela za solo violino. Na začetku petkove-
Iz Celja odhaja v Ljubljano
Direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Tanja Ro-ženbergar bo, kot kaže, jeseni odšla v Ljubljano.
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar dosedanji direktorici Slovenskega etnografskega muzeja Bojani Rogelj Škafar ni potrdila tretjega mandata, ampak je imenovala Tanjo Roženbergar, dosedanjo direktorico Muzeja novejše zgodovine Celje. Roženbergarjeva, ki naj bi vodenje etnografskega muzeja prevzela sredi septembra, zaenkrat uradne odpovedi v celjskem muzeju še ni dala, zato še ni znano, kdo naj bi ta celjski kulturni zavod vodil v prihodnje.
ŠO
Poletni prizori, ujeti v objektiv
V petek so v celjski galeriji AQ v umetniški četrti odprli novo fotografsko razstavo Nika Jarha. Dogajanje je popestrila glasbena skupina Gromofon.
Fotograf mlajše generacije je svojo tokratno razstavo naslovil Vsem nam je vroč in s tem popolnoma zajel vsebino razstavljenih fotografij. Na njih je namreč ujel poletne trenutke in prizore, ko ljudje vsak na svoj način preživljajo tople poletne dni.
ŠO
Priporočamo
Prizorišče pri Brkatem somu je bilo konec tedna v znamenju glasbe. V petek zvečer se je kot prvi predstavil violinist Andrej Kopač.
ga koncerta je tako zaigral prav Bachovo Sonato za violino solo št. 1 v G-molu, ob koncu pa se je predstavil s skladbo Pisma za violino solo domačega skladatelja Nenada Firšta.
V nedeljo so na svoj račun prišli predvsem ljubitelji roka. Vokalist Matic Nareks je z akustičnim rok koncertom poskrbel za pravo glasbeno osvežitev. Za konec vročega konca tedna so obiskovalci
prizorišča pri Brkatem somu lahko prisluhnili največjim uspešnicam skupin Pink Floyd, Deep Purple, Rolling Stones in drugih rok legend.
ŠO
Foto: arhiv MCC
V Žalec se vračata kitarista in vokalista Jaša Koceli in Matic Kriter. V atriju Savinove hiše v Žalcu se bosta s svetovno znanimi zimzelenimi uspešnicami predstavila jutri zvečer (petek) ob 20. uri.
Glasba je od nekdaj povezovala prijatelje generacije Matica Kriterja in Jaše Kocelija, saj so skupaj peli v gimnazijskem zboru in tudi kasneje med študijem. Kot duet sta debitirala že kot otroka, ko sta za pusta hodila od hiše do hiše s harmoniko in kitaro. Čeprav ju je poklicno zaneslo na različni področji, je ljubezen do prepevanja ostala. Pred dvema letoma sta začela ponovno redno preigravati skladbe. Po nekaj koncertih za prijatelje in družino bosta zdaj prvič nastopila javno. Vstop bo prost.
ŠO
12
NAŠA TEMA
Nekoč so bile počitnice na morju, v hribih ali >toplicah< dostopne tako rekoč vsakomur. Skoraj ni bilo podjetja ali ustanove, ki ne bi imela namestitev v kakšnem domu, v obliki apartmajev ali priljubljenih počitniških prikolic. Z osamosvojitvijo države in spremenjenimi tržnimi in družbenimi razmerami pa so se časi spremenili. Podjetja so večino zmogljivosti prodala, ljudje pa so se začeli bolj množično odločati za t. i. agencijski turizem ali za organizacijo počitnic v lastni režiji.
Danes postajajo počitniške namestitve v okviru podjetja spet vse bolj privlačne. Še vedno so cenejše od dopusta na kakšen drug način, ni pa nujno, da so tudi cenene. Kako je s sindikalnim turizmom v zadnjih letih, smo preverjali v večjih podjetjih in na upravnih enotah naše regije.
/ : a__
.'Sr* " -ayaaisaBw V Cinkarni Celje sami skrbijo za vzdrževanje vseh počitniških nastanitev, s katerimi razpolagajo. Dvakrat letno vse apartmaje »obiščejo« tudi njihovi vzdrževalci. (Foto: CC)
Cinkarna skrbi za zaposlene
Apartmaji na morju in Rogli povsem zasedeni
»Fabrike« s pi stvar preteklo
Vstajanje sredi noči, natančno odmerjen prostor za vse in vsakogar v avtomobilu in nepopisno veselje. Vse to je pred desetletji spremljalo družinske odhode na težko pričakovan dopust. Takrat ni bilo »first« in »last minute« ponudb, tudi ni bilo počitniških kreditov in obrokov za počitnice, na katere človek po prihodu domov že skoraj pozabi. Takrat je cvetel sindikalni turizem.
Veliko starejših se nostalgič-no spominja časov sindikalnega turizma, ko je bil dopust na jadranski obali dostopen tako rekoč vsem, saj skoraj ni bilo podjetja, ki ne bi v tem ali onem morskem letovišču imelo vsaj ene prikolice ali apartmaja. V Sloveniji je sindikalni turizem skoraj popolnoma ugasnil po osamosvojitvi leta 1991, še posebej po divji privatizaciji podjetij in njihovih počitniških nastanitev, pojasnjuje generalna sekretarka Sindikata gostinstva in turiz-
ma Slovenije (SGiT) Karmen Leban. Pred osamosvojitvijo so imeli slovenska podjetja in sindikati v lasti približno 56 tisoč počitniških postelj. A nekatere, predvsem velike družbe so to obliko počitnikovanja ohranile in v času gospodarske krize je to pomemben in pozitiven socialni dejavnik.
Obujanje
sindikalnega
turizma
Da je čas več kot primeren za ponovno obuditev sindikalnega turizma, so pred dvema letoma sklenili sindikalisti gostinske in turistične panoge. Vzpostavili so spletno stran www.sindikalne-počitnice.si, na kateri objavljajo aktualno ponudbo prostih sindikalnih prikolic, apartmajev in drugih počitniških namestitev. »Želeli smo obuditi idejo sindikalnega turizma. Zadovoljni smo z odzivom lastnikov počitniških namestitev in z obiskom spletne strani, ki se vsak dan
veča,« je povedala Karmen Leban.
Poseben podvig oziroma svojevrstno avanturo je nekdaj predstavljala tudi pot na dopust. Mnogi so se na obalo odpravili z avtobusom. Ta je dopustnike v nočnih urah pobiral po zbirnih mestih in jih odpeljal proti končnemu cilju. Vedno ni šlo brez zapletov, saj so se vozila pogosto pokvarila.
Številna podjetja še imajo v lasti počitniške nastanitve, s katerimi upravljajo bodisi sama bodisi to prepustijo sindikatom. A je, kot pojasnjuje Lebanova, v številnih primerih lastništvo še vedno nerazrešeno, zato tudi ni urejen vpis v zemljiško knjigo in zaradi tega propadajo številne počitniške namestitve, ki so nekoč prinašale toliko veselja in zadovoljstva. Danes pa predstavljajo le še dodaten strošek in breme.
Pozimi na Golteh, p
O časih, ko je bil namesto kapitala v ospredju delavec
Celjska cinkarna je eno večjih podjetij, ki so v času tranzicije uspela v lasti obdržati nekaj apartmajev na jadranski obali in na Rogli. Še vedno vlada veliko zanimanje tudi za njen planinski dom v Logarski dolini.
Da je počutje zaposlenih izjemno pomembno za dober gospodarski razvoj podjetja, se zavedajo številni uspešni menedžerji. Nekateri imajo hkrati tudi privilegij, da zaposlenim nudijo cenovno ugoden letni oddih. Kot pravi delavski direktor celjske cinkarne Marko Cvetko, so izjemno veseli, da še vedno upravljajo z enajstimi apartmaji v hrvaški Istri - šest nastanitev imajo v Dugi Uvali in pet v Maredi.
Ob tem imajo še tri apartmaje na Rogli in dva v Podčetrtku. Ponosni so tudi na planinski dom v Logarski dolini.
Kot je pojasnil Cvetko, vse te nastanitve prednostno izkoristijo zaposleni. »Na voljo so tudi ostalim, vendar tega načeloma ne oglašujemo, saj dober glas seže v deveto vas,« še pravi delavski direktor, ki je postregel še s podatkom, da so njihove nastanitvene zmogljivosti v sezoni stoodstotno zasedene. Veliko nočitev beležijo tudi v ostalih mesecih. »Zasedenost nikoli ne pade pod 60 odstotkov,« pravi Cvetko.
LK
V Planinskem domu v Logarski dolini, ki je v lasti Cinkarne Celje, so poletne in zimske dopuste preživljale že generacije. (Foto: CC)
Vili Koražija je bil v prvi polovici 70. let preteklega stoletja organizator rekreacije v Aeru Celje. Na ožjem celjskem območju je bil za štorsko železarno prav Aero drugo podjetje, ki je zaposlilo referenta za področje rekreacije in športa, ki naj bi skrbel še za družbeno prehrano in sindikalne počitnice oziroma dopuste zaposlenih.
»Z družbeno prehrano res nisem imel nobenega dela, saj smo imeli v kuhinji zaposlene kuharje, za nakup hrane pa je skrbel ekonom,« se nasmeje Vili, ki pošteno priznava, da tudi z letovanjem delavcev ni bilo veliko dela, zato pa se je toliko bolj s srcem posvečal rekreaciji zaposlenih. Najprej atlet, trikratni državni prvak v skoku v daljino, in kasneje smučar z dobrimi tekmovalnimi rezultati, skratka športnik po duši in izobrazbi, si je pretežni del svoje poklicne poti kruh služil kot učitelj in trener smučanja. Pred enajstimi leti se je upokojil kot trener mlade reprezentance Švice, še pred tem je vodil mlade smučarje avstrijske in nemške reprezentance.
V ospredju delavci
»Ne tako kot danes, ko je v ospredju kapital, v tistih časih so bili pomembni delavci,« se spominja in dodaja, da je Aero kot finančno močno in uspešno podjetje pač želel za svoje zaposlene čim bolje
poskrbeti. V to skrb je seveda sodilo tudi to, da je delavcem omogočil čim bolj raznoliko in cenovno dostopno rekreacijo, pozimi in poleti pa tudi letovanje. Dopust so lahko preživljali pozimi na Golteh in poleti na Lošinju. Časi so bili drugačni, standard ljudi je bil neprimerljiv z današnjim, zato bi bilo skorajda nemogoče preračunati, koliko je delavce takrat stal dopust v sindikalnem domu podjetja, a najpomembneje je to, da si ga je lahko privoščil prav vsak. »Če bi bilo drugače, če bi si zaradi plačevanja obrokov morali pritrgovati od ust, bi se tega zagotovo spomnil,« pribije in dodaja, da je bilo prav zaradi velikega zanimanja za letovanje v pravilniku zapisano, da lahko delavec dopustuje v nastanitvenih zmogljivostih podjetja vsako drugo leto. »A smo tudi to uredili,« še pravi in dodaja, da je bila Aerova hiša na Lošinju zelo velika in je v njej lahko hkrati dopustovalo najmanj pet ali šest družin, sezono pa so tudi raztegnili na štiri mesece, od junija do septembra.
Pozimi na smučeh
»Smučanje je bilo tudi v ospredju zimske sindikalne dejavnosti v Aeru, ko sem s še dvema celjskima podjetjema sredi pomladi, po prvomajskih praznikih, na Okrešlju ali na plazišču v Logarski dolini pripravljal smučarski tro-boj,« Koražija opiše zaključek
Vili Koražija
»Aero Celje je kot finančno močno in uspešno podjetje želelo za svoje zaposlene čim bolje poskrbeti. V to skrb je seveda sodilo tudi to, da je delavcem omogočilo čim bolj raznoliko in cenovno dostopno rekreacijo, pozimi in poleti pa tudi letovanje.«
zimske sezone, ki je bila za Aerove delavce prej na Golteh. Tam so namreč delavci sami zgradili hišico, ki so jo
NAŠA TEMA
13
rikolicami >sti
Sindikalni turizem ni več tako poceni, a je še konkurenčen - Nekdaj predvsem na jadranski obali, danes tudi v termah in gorah
Tisti, ki imajo tovrstne kapacitete in uspejo zanje tudi skrbeti, v letošnjem letu beležijo izjemno dobro zasedenost. Zagotovo ima pri tem zelo pomembno vlogo tudi vreme, priznava Lebanova. Pri tem je zasedenost hkrati tudi dokaz, da sindikalni turizem pri nas potrebujemo.
Najdražje so prazne postelje
»Če za določeno obdobje ni zanimanja, če morda kdo odpove letovanje v zadnjem trenutku, potem je pravi naslov naš portal. Za lastnike, še posebej če so to sindikati, so namreč najdražje prazne počitniške nastanitve,« je še pojasnila Lebanova, ki si želi, da bi naša država po vzoru številnih evropskih imela več posluha za sindikalni turizem, ki je zanimiv tudi za upokojence in mlade družine.
Ne samo podjetja, tudi sindikati dejavnosti in sindikalne organizacije imajo svoje priko-
lice, sobe, hiške ali apartmaje. »Teh je vsako leto več. Smo pa osredotočeni predvsem na slovenski prostor,« pravi Leba-nova. Tako so po osamosvojitvi sindikati začeli kupovati predvsem nastanitve v slovenskih termah in Slovenskem primor-ju, niso pa pozabili niti na gorski turizem.
Tudi odprava z zasebnim avtomobilom je bila navadno prav posebna pustolovščina. V avtomobilih, natovorjenih do stropa, je bila obvezna oprema tudi plastenka s hladno vodo, ki ni bila namenjena potnikom, temveč jeklenim konjičkom. Celodnevno potovanje v kolonah, ki jim ni bilo videti konca, se je vselej končalo brez slabe volje zaradi zastojev in z zadovoljnim skokom v morje.
Ob tem je Lebanova poudarila še, da so vse nastanitve, ki jih oglašujejo na portalu, zelo do-
bro vzdrževane. Prepričana je, da se besede »sindikalni« neupravičeno drži manjvrednostni prizvok, saj slabih počitniških kapacitet ne more nihče več oddajati, še sindikati ne.
Nižje cene in obročno odplačevanje
Če je bilo nekdaj počitniko-vanje v sindikalni prikolici ali počitniški hiški cenovno precej ugodnejše kot aranžma preko turističnih agencij, danes ni več tako. Sicer so cene za zaposlene ali člane sindikatov še vedno nekoliko nižje od tržnih, sta pa glavni prednosti fleksibilnost plačila in brezobrestno obročno odplačevanje, pravi Karmen Leban. »V primeru, ko gre za družino, ki si dopust res težko privošči in težko plača vse obroke, lahko kakšen obrok plača tudi sindikat,« pojasni in poudari, da je ravno v tem čar sindikalnega turizma, kjer je še prostor tudi za solidarnost.
LEA KOMERIČKI
»oleti na Lošinju
kasneje še razširili in v katero so najbolj zagreti smučarji s svojimi družinami odhajali za nekaj dni. »Kolikor se spomnim, je bilo prostora vseeno malo, zanimanja pa veliko, zato je bilo zimsko letovanje časovno omejeno.«
Poleti »all inclusive« ob morju
»Marca smo v podjetju začeli zbirati prijave za poletno letovanje, nato smo uskladili čas letovanj,« se spominja in dodaja, da je vsakdo, ki je želel, brez večjih težav dobil prostor. Prostorna stara hiša, ki jo je Aero temeljito obnovil, je bila pozimi zaprta, vsako leto je oživela spomladi. »Na
Lošinju smo imeli upravnika hiše, v sezoni pa so mu pomagali še drugi, ki so skrbeli za udobje dopustnikov.« A že za prvomajske praznike so se na Lošinj s kombiji odpeljali Ae-rovi mladinci, ki so pomagali pri čiščenju, manjših popravilih in pripravi hiše za poletje. Kasneje, še v maju, so lošinj-ske prostore za krajši predah izkoristili Aerovi športniki rekreativci, planinci, rokome-taši ali nogometaši, ki so se do morja prav tako odpeljali s kombiji. Na poletno letovanje so se aerovci praviloma vozili s svojimi avtomobili. »A ne mislite, da so bili naloženi do stropa,« Vili ovrže stereotip o takratnih »fičkih« ali »stoenkah«, ki so se šibili
Kako pa zaposleni v občinah
Čeprav se je število počitniških nastanitev po osamosvojitvi tudi v javni upravi precej zmanjšalo, ima večina občin v lasti še vedno kakšen apartma na jadranski obali. Ti so v poletnih mesecih ponavadi zasedeni. Prednost sindikalne namestitve najpogosteje izkoristijo zaposleni v javni upravi.
Skoraj vse občine, ki še upravljajo s počitniškimi namestitvami, imajo sprejete tudi pravilnike, kjer je določeno, kdo lahko v teh prostorih biva in kdo je odgovoren za upravljanje. Mestna občina Celje svojim zaposlenim in upokojenim delavcem ter njihovim družinam nudi možnost oddiha v Umagu, na Malem Lošinju in Cresu, a tudi v Termah Čatež in na Rogli. Enake pravice najema imajo tudi še aktivni in upokojeni delavci v nekaterih javnih zavodih. Kot so sporočili,
je povpraševanje za najem in letovanje v občinskih prostorih precejšnje, zasedenost pa je odvisna tako od sezone kot od kraja bivanja. Cenovno je ta oblika letovanja še vedno nekoliko ugodnejša in je primerljiva z akcijskimi cenami letovanj, ki jih ponujajo turistične agencije.
Do mesta s pomočjo razpisa
Občina Šentjur je lastnica dveh enosobnih stanovanj v Červarju na Hrvaškem. Kdo bo v občinskih stanovanjih preživel dopust, vsako leto določijo s pomočjo razpisa, ki ga pripravi komisija za letovanje, nanj pa se lahko prijavijo aktivni in upokojeni delavci Občinske uprave Občine Šentjur. Če znotraj hiše ni zanimanja, se lahko za najem prijavijo tudi vsi ostali. Je pa tovrstno poči-tnikovanje za zaposlene precej ugodno. Cena za dnevni
najem je v glavni sezoni 25 evrov in za letovanje izven sezone pet evrov manj. So pa v času glavne sezone, od konca junija do začetka septembra, nastanitvene zmožnosti povsem izkoriščene.
Šentjurčani so upravljanje počitniških stanovanj zaupali podjetju Rona trade iz Opatije. Upravljanje je urejeno v skladu s hrvaško področno zakonodajo.
Zasedenost je zadovoljiva
Z nekaj apartmaji v Bar-barigi razpolaga tudi občina Žalec. V njih najpogosteje dopustujejo občinski uslužbenci. Nezasedene termine pa lahko po prav tako ugodnejših cenah najamejo upokojenci in zaposleni v javnih zavodih. Zasedenost je, kot pravijo, zadovoljiva, pri čemer je povpraševanja vsako leto več.
LK
Apartmaji
Premogovnika Velenje
pod prtljago in zalogami hrane. Aerovi delavci so letovali po sedem ali deset dni, v ceno pa so bili vključeni tudi trije obroki dnevno. »Edine pritožbe, ki sem jih slišal glede prehrane na Lošinju, so bile na račun tega, da so bili obroki preobilni, a tako dobri, da jih ni bilo mogoče puščati na krožniku,« se nasmeje in dodaja, da je bilo sindikalno letovanje tudi priložnost za krepitev tudi sicer dobrih odnosov med zaposlenimi. »Tisti, ki so tudi sicer bolj prijateljevali, so želeli tudi letovati skupaj. Nekaj težav je že bilo z usklajevanjem časa, a z dobro voljo se je dalo prav vse urediti.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Zaposleni v Premogovniku Velenje, člani sindikata SPESS lahko za letovanje uporabljajo dvanajst apartmajev. Ti so na voljo tudi članom Kluba upokojencev Premogovnika Velenje, ki so bili ob odhodu v pokoj člani sindikata. SPESS ima počitniške namestitve v različnih slovenskih letoviščih - v Čatežu ob Savi, Banovcih, Moravskih Toplicah, na Rogli in v Termah Vivat.
Skoraj stoodstotna zasedenost
Počitniške namestitve v SPESS dodeljujejo v skladu s posebnim pravilnikom. »Namestitve so zasedene več kot 98-odstotno, in sicer predvsem zaradi ugodne cene in možnosti letovanja v vseh letnih časih,« je povedala Tadeja Jegrišnik, vodja službe za odnose z
javnostmi v Premogovniku Velenje. SPESS zaradi visoke zasedenosti počitniških zmogljivosti ne ponuja zunanjim uporabnikom.
Brez popustov za Barbaro in Oleander
Zanimalo nas je tudi, ali imajo zaposleni v velenjskem premogovniku kakšne popuste za letovanje v hotelih Barbara v Fiesi in Oleander v Strunjanu, ki sta v lasti podjetja Gost, hčerinske družbe PV. »Za zaposlene v našem podjetju za nobenega od navedenih hotelov ni določena t. i. subvencionirana cena, ampak morajo zaposleni za bivanje v hotelih plačati po ceniku, ki velja za vse hotelske goste,« je še povedala Tadeja Jegrišnik iz Premogovnika Velenje.
RG
Velenjska občina deli namestitve s šoštanjsko
Mestna občina Velenje ima za svoje zaposlene počitniški objekt v Portorožu, ki si ga deli z Občino Šoštanj. Velenjska občina je imela tudi manjše stanovanje v bloku v Maredi na Hrvaškem, a ga je prodala, ker je bilo v večini leta prazno.
V Portorožu ima velenjska občina starejšo vilo s petimi sobami. Vsaka ima urejene sanitarije in manjšo nišno kuhinjo. Prav tako sta v objektu večja skupna kuhinja in velika terasa z mizami.
Tudi za društva in neprofitne organizacije
Apartma v Portorožu pretežno uporabljajo zaposleni, velenjska občina ga brezplačno daje na razpolago tudi velenjskim društvom in neprofitnim organizacijam (priprave, udeležbe na seminarjih, letovanje invalidnih otrok ...). Za glavno sezono pripravijo interni razpis za zaposlene, vse ostale proste dni je
apartma na voljo tudi zunanjim uporabnikom. »Za najem in upravljanje počitniških namestitev v Portorožu je v MOV zadolžena ena oseba, s solastnico smo tudi določili pravila za uporabo objekta,« je povedala Aleksandra Forštner iz Mestne občine Velenje.
Stroške krijejo z najemninami
Za vzdrževanje in obnovo objekta v Portorožu sicer v velenjski občini letno namenijo 25 tisoč evrov, večinoma ta strošek financirajo z oddajanjem objekta v najem. Apartma v velenjski občini uporabljajo tudi za službene namene, kadar se zaposleni udeležujejo posvetov in seminarjev v Portorožu. »Takšen najem predstavlja veliko nižje stroške kot hoteli, nekaj stroškov si delimo s solastnico, z objektom pa tudi prispevamo k delovanju različnih velenjskih društev in neprofitnih organizacij,« je še povedala Aleksandra Forštner iz MOV.
RG
14
KRONIKA
Prosim, pomagajte!
Po številu klicev na številko 113 najbolj izstopata petek in sobota
V OKC dobijo tudi številne zahvale ljudi, ki so jim policisti pomagali. Ponavadi te zahvale pridejo kasneje, ko policisti neko zadevo na terenu rešijo. Takrat ljudje pokličejo ali tudi pošljejo v pisni obliki zahvalo za ves trud tako policista operaterja, ki je sprejel njihov klic, kot policistov, ki so prišli na teren.
Vodja OKC PU Celje Božidar Pezdevšek: »Tu smo zato, da ljudem pomagamo.«
Na žalost se dogaja, da ljudje še vedno ne ločijo številke 112 (regijski center za obveščanje) in številke 113 (policija). »Tako dobimo kar nekaj prijav požarov na 113, medtem ko določeni ljudje pokličejo na 112 zaradi kakšnega kaznivega dejanja ali nesreče. Ampak tega ljudem ne smemo zameriti. Tako OKC kot regijski center za obeščanje sta z namenom, da ljudem pomagata. In četudi pride do tega, da ljudje pokličejo napačno, si klice med seboj prevežemo,« pojasni Pezdevšek.
Vsak klic na številko 113 je za nekoga pomemben. Nekdo morda umira zaradi poškodb in potrebuje pomoč, voznik morda opazi hudo nesrečo in o tem obvesti policijo, žrtev se boji nasilneža in ga prijavi, človek v duševni stiski grozi s samomorom ... To so primeri, s katerimi se srečujejo v Operativno komunikacijskem centru (OKC) PU Celje. Njegovi operaterji so namreč prvi, ki takšne klice sprejmejo. Odzvati in pomagati je treba vedno hitro. Na ta način so rešili že nešteto življenj.
OKC je eden tistih delovnih prostorov, ki nikoli ne samevajo. V njem so vedno vsaj štirje policisti, v dneh, za katere je statistika pokazala, da je klicev največ, jih je pet. Vsak operater je izurjen policist, vešč v komunikaciji, poslušanju in nudenju pomoči. Pogosto se namreč zgodi, da je treba klicatelju pomagati in svetovati, kaj naj v situaciji, v kateri se je znašel, naredi.
Pred časom je na 113 poklicala ženska in dejala, da otrok ne diha, ker je padel na glavo v vedro, polno vode. Policist operater ji je po telefonu natančno razložil, kako naj pri svojem otroku izvaja
postopek oživljanja, vmes je njegov sodelavec na teren poslal enote nujne medicinske pomoči in policijske patrulje. Ženska je poslušala navodila policista, otroka oživljala do prihoda reševalcev in mu tako rešila življenje.
Največ klicev zaradi prometne varnosti
Delo v OKC je skupinsko. Vsi delajo za isti cilj. Si pomagajo. Medtem ko prvi sprejema klic, drugi že na kraj pošilja tiste enote, ki morajo posredovati. Ne samo reševalce nujne medicinske pomoči, tudi policiste, gasilce, gorske reševalce, potapljače ali jamarske reševalce. Kdo odide na teren, je odvisno od okoliščine dogodka. OKC je povezan z enotami ves čas do prihoda na kraj, pri čemer so te že med vožnjo praviloma seznanjene s prvimi podatki, kaj se je zgodilo, koliko je poškodovanih, kakšno pomoč potrebujejo.
Dobra novica letošnjega polletja je, da se je število klicev na 113 nekoliko zmanjšalo. V prvi polovici leta za 25 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Letos je bilo do konca junija 32.672
klicev na številko 113, od tega 11.502 takšnih, pri katerih so na teren morali policijske enote in tudi ostali reševalci. Vsi klici, ki jih v OKC dobijo, namreč niso takšni, pri katerih morajo enote oditi na teren. Nekdo morda samo pokliče, ker ga zanima kakšna informacija, največkrat o prometu. In ravno s področja prometne varnosti je na splošno največ klicev v OKC, sledijo klici s področja prijav kriminala in prijave kršenja javnega reda in miru.
Kličejo tudi tujci
Ta statistični vzorec o najpogostejših klicih je praviloma enak že vrsto let. Ni se spremenilo niti to, da sta najbolj »aktivna« dneva v OKC petek in sobota. Takrat se zgodi največ dogodkov, ki zahtevajo posredovanje policije. Zanimivi sta tudi dve časovni obdobji. Največ klicev je namreč med 18. in 20. uro, najmanj med 2. in 5. uro zjutraj. Nekoliko izstopa tudi obdobje med 15. in 17. uro, ki je čas prometne konice zaradi konca delovnega dne, ko se poveča število prometnih nezgod. Preračunavanje števila klicev pokaže, da v OKC povprečno sprejmejo 12 klicev na uro. Toda to so
preveč posplošeni podatki. Vedeti je treba, da je včasih klicev tudi sto, če upoštevamo obdobja, ko so neurja, saj se število ljudi, ki potrebujejo pomoč, poveča. »Nekoliko manj klicev je ravno poleti, v času dopustov, ko se čuti, da so ljudje odsotni,« pravi vodja Operativno komunikacijskega centra Celje Božidar Pezdevšek. Poleti se pozna, da na 113 nekoliko večkrat kot v ostalih letnih obdobjih pokličejo tujci, predvsem zato, ker se peljejo skozi našo regijo in naletijo na kakšno težavo. »Operaterji v OKC znajo govoriti tuje jezike, morda malo manj italijanščino,« doda Pezdevšek in obenem razloži, kako si pomagajo, kadar na 113 pokliče Italijan. »Takrat prevežemo klic v OKC PU Koper, kjer nam primorski kolegi sporočilo klicatelja prevedejo. Tako rešimo težavo in klicatelju pomagamo,« še doda sogovornik.
Odzivni čas še vedno zadovoljiv
Kljub temu da je število klicev na 113 v zadnjih letih upadlo, to še ne pomeni, da je manj tudi kaznivih dejanj, nesreč ali prekrškov. Policijske patrulje namreč med
enim posredovanjem lahko izdajo več ukrepov. To je odvisno od posameznega dogodka. Kadar pridejo na teren na primer zaradi nasilja, je lahko nasilnež v kasnejši preiskavi dogodka ovaden zaradi nasilništva, hkrati pa mu lahko izdajo tudi kazen zaradi kršenja javnega reda in miru takoj na kraju. Torej sta na ta način z enim dogodkom povezana dva ukrepa. Vendar so ukrepi del posameznih oddelkov policije, ki prevzamejo preiskavo dogodka, o katerem je prvi obveščen OKC. Zato ob odmevnejših primerih kaznivih dejanj, prekrškov ali nesreč iz oKc obvestijo tudi vodstva policijskih oddelkov in policijske inšpektorje, ki se nato vključijo v preiskavo.
Povprečni odzivni čas je za nujne interventne klice - tiste torej, ko mora policija takoj na teren, saj je ogroženo življenje klicatelja - je 11 minut in 3 sekunde. Tudi v tem primeru gre za povprečje na območju celotne Policijske uprave Celje, čas je ponekod torej še krajši. Odzivni čas, ki je čas od sprejema klica na 113 do prihoda policistov na kraj dogodka, pa je nekoliko daljši od lanskega povprečja. Na žalost je to povezano tudi s kadrovskim primanjkljajem v policiji. Praviloma že ob klicu na OKC policisti klicateljem povedo, kdaj približno bo policija na kraju in ali bo zaradi tega, ker morda ravno posreduje na neki drugi lokaciji, prišla nekaj minut kasneje.
SIMONA ŠOLINIC Foto: SHERPA
Včasih >pride< tudi kakšna ura, ko je v teh prostorih mirno. Takrat so v OKC najbolj veseli, ker vedo, da se ni zgodilo nič posebnega in nihče ni bil poškodovan.
Na 113 prijavil samega sebe
Ni skrivnost, da kdaj na številko operativno komunikacijskega centra, 113, pokličejo tudi kakšni posebneži. Tako je v celjski OKC pred časom poklicala občanka in prijavila kršenje nočnega miru. Pritoževala se je zaradi žabe, ki je preglasno regljala v sosedovem ribniku. Nekega moškega je motil dim iz sosedovega dimnika, poklicala pa je tudi občanka in prijavila soseda, ker jo je motil vonj iz njegovega hleva.
Med takšnimi primerki zagotovo zmaga moški, ki je ob prihodu v stanovanje v ogledalu opazil neznanca, stekel ven, zaklenil vrata in poklical policijo, da mu je nekdo vlomil v stanovanje. Ob prihodu na kraj so policisti ugotovili, da je moški preveč globoko pogledal v kozarec in se ustrašil lastnega odseva v ogledalu.
Veliko opravka imajo policijske patrulje tudi z vozniki, ki prijavljajo tatvine vozil. Praviloma ti klici prihajajo z območja parkirišč trgovskih centrov. Kasneje se seveda izkaže, da vozilo ni ukradeno, ampak da ga je voznik parkiral drugje in ne tam, kjer je sprva domneval. Pezdevšek še prizna, da dobivajo tudi klice ljudi, ki imajo duševne težave in posledično tudi prisluhe in privide. Nekateri pa pokličejo samo zato, ker so v duševni stiski in rabijo pogovor. Takšnih klicev ne zavrnejo, a jih praviloma dokaj hitro končajo ali osebe napotijo na različne telefonske številke za pomoč v stiski. Clovek, ki bi se rad samo pogovarjal, namreč morda ravno takrat nekomu, ki pomoč potrebuje, onemogoči, da bi prišel v stik s policijo.
KRONIKA
15
V gorah varljiv občutek varnosti
Nevarno »varna« pot na Okrešelj
V primerih nesreč je pomembno, da ponesrečenega nikoli nihče ne pušča samega, ampak ga morajo soplezalci oziroma sopohodniki zavarovati pred pišem helikopterja, ki pride na pomoč, ali pred padajočim kamenjem ter upoštevati vsa navodila reševalcev. »V primeru nesreče je nujen klic na 112, ne domačih, prijateljev ali koga drugega, saj s tem ljudje skrajšajo odzivni čas gorskih reševalcev,« pravi vodja gorske enote policije Robert Kralj.
Celjski gorski reševalci so v tem letu morali zaradi nesreč v gorah ali zaradi slabosti pohodnikov posredovati že devetnajstkrat. Ena oseba je v gorah umrla, sedem se jih je huje poškodovalo. Največ nesreč se je v naši regiji zgodilo pri plezanju, sledijo zdrsi pri hoji po poteh ali brezpotju. Ravno v nedeljo se je hudo poškodovala planinka na poti iz Kamniškega sedla proti Okrešlju, saj jo je v glavo zadel kamen.
Vzroki za nesreče, ki se zgodijo na našem območju, ne odstopajo v primerjavi z vzroki za nesreče v gorah na Gorenjskem in drugod. Ljudje klonijo zaradi slabe telesne in duševne pripravljenosti na turo in predvsem zaradi pomanjkljive in neustrezne opreme. Marsikdo se v gore odpravi s premalo znanja o tem, kako se mora v gorah obnašati, na kaj mora paziti in kako se mora pravilno gibati in uporabljati zaščitno opremo.
Kar v športnih copatih
Ena najhujših nevarnosti v gorah je padajoče kamenje. To potrjuje tudi Gašper Knez iz Gorske reševalne postaje Celje: »Ljudje so tudi v visokogorju in sredogorju pogosto obuti kar v športne copate, najdejo se tudi takšni, ki se v gore odpravijo v natikačih, kar je nevarno.« Zaskrbljujoče je
predvsem to, da takšni ljudje ne upoštevajo niti opozoril gorskih reševalcev, ki jih opazijo in jim povedo, da imajo neprimerno obutev za turo, ki so si jo izbrali. Knez resno opozarja tudi, da vročina v gorah pomeni hudo grožnjo. »V zadnjem času namreč opažamo, da ljudje zanemarjajo učinke vročine na telo. Sonce je močno, ljudje dehidrirajo, izgubljajo moč in obide jih slabost. Prihaja tudi do srčnih zastojev,« dodaja.
Knez, ki je dolgoletni inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije, omenja pot od Logarske doline proti Okrešlju, ki se marsikomu zdi dokaj nezahtevna. Številni pozabljajo na pasti na njej. »Del poti je speljan po lesenih lestvah, pod steno, kjer se kruši kamenje. Ravno tam opažamo, da ljudje pozabijo na lastno varnost. Sem zagovornik tega, da bi moral vsak uporabljati čelado povsod, kjer obstaja že majhna možnost, da se bo morda kje odkrušila kakšna stena ali da bo z višine padlo kamenje,« še doda.
V gore samo zdravi
Med nasveti za to, da se pohodniki z gora in vrhov vrnejo domov varno, je še ta, da morajo vzpon ali pohod začeti dovolj zgodaj. S tem se namreč v poletnih dneh izognejo nevihtam oziroma vročini, v ostalih
letnih časih pa mraku ali prehitremu in zato neprevidnemu vračanju v dolino. Prvo pravilo za vsakega pohodnika je dobro poznavanje vremenske napovedi za območje, kamor se odpravlja. Gorski reševalci svetujejo, naj ljudje za vzpon izberejo težjo pot in za sestop lažjo. Pot, ki si jo izberejo, naj bo vedno prilagojena zdravstvenem
stanju pohodnika. Nemalokrat so nesreče in nenadne slabosti ljudi v gorah povezane ravno z njihovimi boleznimi, saj ljudje ne upoštevajo tega, ali so glede na svojo bolezen ali kakšno obolenje sploh sposobni obremenitve, ki jo pohod zahteva. Soparno vreme in visoke temperature so lahko usodni za nekatere že v nižinah, kaj šele v
višjih legah. Premišljen po-hodnik se lahko znajde tudi tako, da si za vzpon izbere primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Planinska zveza Slovenije omogoča najem vodnika, enako tudi Združenje gorskih vodnikov Slovenije.
SŠol
Foto: GRZ Slovenije
Za vzpone bi morali planinci uporabljati izključno označene planinske poti, kajti vedno več nezgod se zgodi prav pri hoji po brezpotjih. Reševalci vedo, da je iskanje poškodovanih izven poti oteženo, s hojo po brezpotju pa lahkomiselneži ne ogrožajo le sebe, ampak s proženjem kamenja tudi ostale planince, ki se gibljejo po označenih poteh.
»Sestavni del osebne opreme pohodnika so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak - spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka, mobilni telefon. Seveda je treba temu glede na izbrano pot dodati tudi dodatne, specializirane pripomočke, kot so plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada.« Vir: GRZ Slovenije
Kakšna naj bo hoja v gorah?
Previdna. In z enakomernim tempom. Med hojo moramo biti pozorni in budno opazovati okolico ter poslušati - padanje kamenja se namreč večkrat napove z bobnenjem. Gorski reševalci priporočajo po vsaki uri hoje tudi nekajminutni počitek. Zaradi varnosti se mora planinec v planinskih kočah in na vrhovih vpisati v vpisno knjigo. »Gore ne dopuščajo raz-tresenosti ali površnosti,« pravijo pri GRZ Slovenije. Ko pohodnik začuti znake utrujenosti ali izčrpanosti, se mora ustaviti za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih mora takoj končati vzpon ali sestop.
Slovenska policija je z Gorsko reševalno zvezo Slovenije in s Slovensko vojsko že vrsto let vključena v dežurno ekipo za helikoptersko reševanje v gorah, organizirano na državni ravni. Junija in septembra je to dežurstvo ob petkih, sobotah in nedeljah, julija in avgusta, ko je nesreč največ, pa vse dni v tednu. Poleg pripadnikov gorske policijske enote je v tem času v pripravljenosti na reševanje v gorah tudi letalska policijska enota s helikoptersko posadko in heilkopterjem Slovenske vojske. Poleg tega policisti med glavno sezono planinarjenja vsako leto na različnih gorskih poteh izvajajo tudi različne preventivne aktivnosti za zagotavljanje varnosti obiskovalcem gora. S celjskimi gorskimi reševalci bodo ta konec tedna na območju Turske gore, Korošice in Moličke peči.
Zakaj je zagorelo?
Celjski kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine požara, ki je v nedeljo zvečer izbruhnil na kmetijsko-gospodarskem poslopju v naselju Loče pri Celju.
Vzrok še ni znan, saj pregledujejo še dokaze in sledi, ki so jih našli na pogorišču. Je pa ogenj na objektu povzročil kar za 50 tisoč evrov škode. Ta bi bila še višja, če ne bi celjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci okoliških društev požara uspeli pogasiti in preprečiti, da bi se ognjeni zublji razširili še na stanovanjsko hišo v neposredni bližini. Iz objekta so rešili tudi več glav živine. Čeprav sta se pri gašenju požara dva domačina poškodovala, hujših poškodb nista dobila.
Tri hude nesreče isti dan
V dneh minulega konca tedna so se na Celjskem zgodile tri hujše nesreče. Policija še vedno zbira informacije morebitnih očividcev nedeljske nesreče v Zgornji Rečici na območju Laškega.
37-letna slovaška kolesarka je vozila po lokalni cesti, ko ji je nasproti pripeljal neznan voznik belega avtomobila. Ker je prehiteval drugo vozilo, se je 37-letnica umaknila in se s tem izognila trčenju z neznancem, a je padla in se huje poškodovala. Oba voznika avtomobilov sta njen padec videla, a se nista ustavila in ji ponudila pomoči. Kolesarki je pomagal tretji voznik, ki je pripeljal mimo. Zaradi razjasnitve okoliščin policija poziva vse, ki bi nesrečo morda opazili, da to sporočijo na številko 113. Prav tako v nedeljo se je zgodila huda nesreča še v križišču Ceste na grad in Ulice pod Gradom. 47-letni voznik avtomobila je izsilil prednost motoristkama in trčil vanju. 22-letna motoristka se je hudo poškodovala, njena 20-letna sopotnica in 47-letni voznik avtomobila pa lažje. O tretji hudi nesreči policisti poročajo iz Sevc na območju Laškega. Tam se je huje poškodoval 82-letni traktorist, ki se je pri vožnji po makadamski cesti navkreber prevrnil z vozilom.
ш
VSAK ČETRTEK ob 12.15
95.1 I 95.9 j 100.3 I 90.6
dmev pogled н
www. r
16
VSI NASI MOJSTRI
RAZMIŠLJATE O PlllüNOVI, 1ШШШ Ј ДТ/ТШТТ ah ODLIČNI STORITVI?
Preberite aktualno -ponudbo iи, s>i -privoščite iA,ajboljše!

Trgovina Hojnik s pestro izbiro gradbenega materiala in keramike
Trgovino z gradbenim materialom Hojnik najdete na enostavno dostopnem mestu pri izvozu Celje vzhod, tik ob avtocesti, kjer se izognete mestni gneči. Trgovino odlikujejo široka ponudba gradbenega materiala, salon keramike z ogromno količino keramičnih ploščic na zalogi in prodaja ročno izdelane opeke Cigonce Mehulj. Novost pri podjetju je črpalka avtoplina s konkurenčnimi cenami.
V trgovini Hojnik ne dopuščajo naključij, saj se vedno potrudijo, da stranka odide zadovoljna in sproščena. To dosegajo predvsem z bogato ponudbo kakovostnih materialov, s sproščenim okoljem nakupa in s pomočjo stranki od njenega prihoda do odhoda.
Gradbeni material za vsakogar
Če se ukvarjate z gradnjo ali s prenovo, je trgovina Hojnik pravo mesto za nakup, saj s pestro ponudbo poskrbi za vsako vašo željo. Na področju gradbenega materiala vam zaposleni nudijo vse od cementa, apna, malte, ometov, gradbenega železa, izolacije, izravnalnih, fugirnih in tesnilnih mas, lepil, kitov do
dimniških sistemov. Pri izdelavi fasad vam zagotavljajo širok barvni spekter za notranjo in zunanjo uporabo, barve po vaši že-liji zmešajo v mešalnici fasadnih barv Bekament. Pri njih najdete tudi strešne kritine, barve in lake.
Da bo vaše delo čim lažje, vam trgovina Hojnik nudi tudi orodje, delovne pripomočke in delovno zaščito, najdete pa tudi
		
		
KONTAKT: najdete nas tudi na facebooku: Salon keramike Hojnik salon keramike: 051 617 220 gradbeni material: 041 617 220		
AVTO PLIN
material za urejanje okolice in vrta - tlakovce, plošče, robnike, vrtno orodje, kamne, okrasni pesek in zemljo. V njihovo posebno ponudbo sodijo velika in pestra izbira naravnega kamna za talne in stenske obloge ter granitne kocke po ugodnih cenah.
Salon keramike, 3D-izris prostora in popust
Keramične ploščice v trgovini Hojnik so na voljo v ogromnih količinah in na zalogi, kjer pro-
dajo prilagodijo vašim željam in zahtevam. Pri nakupu vam pomagajo sodobnim računalniškim programom, ki omogoča 3D-izris prostora za lažjo izbiro opreme in predstavo o končni podobi.
Na zalogi imajo protizdrsno keramiko, granitogres s protiz-
drsno površino Ril in talno keramiko, nudijo pa tudi imitacije lesa in kamna. Poleg širokega izbora letvic in fugirnih mas so na voljo prav tako čistila za trdovratne madeže na keramičnih ploščicah. Trgovina Hojnik do konca septembra za stranke nudi 15-odstotni popust za
vsa nova naročila. Novost in posebna ponudba
V okviru trgovine Hojnik lahko po novem na črpalki svoje vozilo oskrbite z avtoplinom
po konkurenčni ceni 0,55 eur/l.
Posebnost njihove ponudbe je ročno izdelana opeka Cigonce Mehulj za krušne peči, kamine, tla ali dekoracijo prostora.
Promocijsko besedilo
r -
M КТНШРШНШШ
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
gsm:
041741094
uuuuj.strojeplastika.si
ASFALT
ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI
+3BB 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@BIOL.NET
CENJENE SHUNKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
<pTIKN
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEDE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00 ^o
* 10% popust* ob nakupu * korekcijskih in sončnih očal
Г CVETLIČARNA
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64

PRI UREDITVI GROBOV, DELO BREZPUIČNO!
ČMLjflCl EERVK ГШСА
V Grevenhvith 1, vas, 3000 ULjt
www.sivilj^'^^^caxom
Ui. M. ^revtntrroick 1, -r-j . /)<M QL.4 (Y)Q Nova vas, WOO ULjt	UP I 677 U/J

DEIXVNI ČAf: jm. - pet".: oil dir Hurt; soir: о&1<кЂ. urt
NSTALACUE VERH0VŠEK
|РРПП|
vami ze
20 LET.
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAVTERSANACUAKOMLNIC
IISTALiCUE VERHOVŠEE d.o.o. Prožinska vas 34/d. Štore, gsm: 041 682 907
Kupon га 25 EI/ROI/
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
holbt
r™BALNlCA
AVTOI
ZVESTOBE: 1МВШШЈШ
če želite oglaševati v rubriki vs>l i/uišL mojstri, pofcll&lte оз±
ivi tednik	СРПРТ	1 "7
Št. 32, 13. avgust 2015	ОГОП I	I/
Niso povsem prepričane, da so zadovoljne
Slovenija peta na košarkarskem EP - Edinstveno vzdušje na tekmah naših mladink
Končni vrstni red: 1. Španija, 2. Francija, 3. Rusija, 4. Italija, 5. Slovenija, 6. Češka, 7. Belgija, 8. Nizozemska, 9. Hrvaška, 10. Litva, 11. Srbija, 12. Izrael, 13. Madžarska, 14. Poljska, 15. Portugalska, 16. Estonija (izpadle so zadnje tri reprezentance).
»Presrečni smo, ker menimo, da smo s sodelavci prvenstvo izpeljali vrhunsko. Bilo je prvenstvo presežkov. Vsi udeleženci so Celje zapuščali zadovoljni. Naše >punce< so dale vse od sebe, zaslužile so si peto mesto. Ta uspeh bo težko ponoviti. Če nam bodo metali manj polen pod noge, se bomo morda lotili še kakšnega zahtevnejšega projekta,« se je predsednik organizacijskega odbora Borut Kop psihološko izčrpan obregnil tudi ob obtožbe, ki so predzadnji dan doletele prireditelje. V njih jim je bil očitan zaslužek pri nastanitvah, kar pa so argumentirano ovrgli.
Kop ni zmogel skriti prizadetosti, ko je bilo prvenstvo že pod streho. Celjski košarkarski delavci so pripravili darilo športu, deležni pa so bili bolečih očitkov, kar je pri nas pričakovano. Neustrezne obtožbe bodo na srečo pozabljene, ostal bo spomin na sedem zmag in dva poraza Slovenije, na čudovito vzdušje v Golovcu in Zlato-rogu, brezhibno organizacijo in še marsikaj. Košarkarska mladost je okrasila poletno Celje.
Zapletla je Češka
Enajstdnevni turnir je končalo slavje Špank, ki so v finalu s 76:60 premagale Francozinje. Bron je pripadel Rusinjam. Slovenke so bile zmagovalke boja od 5. do 8. mesta. Po bolečem porazu z Rusijo so le strle odpor Nizozemske, za kar je bila najbolj zaslužna 15-letna (!) Zala Friškovec. »V Grosupljem so mi dejali, da me ne potrebujejo več. Celje mi je pozimi
ponudilo pogodbo,« je druga najmlajša igralka EP zamajala razširjeno tezo, da celjski klub le pobira smetano po Sloveniji. Naša izbrana vrsta se je nato maščevala Češki za poraz v predtekmovanju. V nedeljo je odigrala izjemno (82:55), povedla je s 24:4. Prav Čehinje so prej morda usodno vplivale na končno uvrstitev Slovenk. Vodilni položaj v skupini F bi našim morebiti (preko Italijank) zagotovil polfinale.
Kralj iz Bosne in Hercegovine
Po prepričljivi igri s Hrvaško v Golovcu je bil naboj pred četrtfinalom z Rusijo v Zlatorogu ogromen. Gostje so začele z natančnimi projektili zemlja-zrak; zadele so prvih šest metov za tri točke. V prvem delu so vodile za 18, v drugem pred zadnjo četrtino celo za 21 točk. A Prezljeva, Potočnikova, Ocvirkova in ostale se niso predale. S fanatično borbenostjo so se v zadnji minuti približale na štiri točke zaostanka (80:84). Friškovčeva je žal zgrešila po prodoru, Ocvirkova se je nastavila Musini in morda je šlo za osebno napako v napadu, a sodnik Dragan Kralj iz Bosne in Hercegovine jo je prisodil naši igralki. Izrekla mu je nekaj krepkih, zato ji je dosodil tehnično napako, nakar je zamahnila okoli njegove glave in sledila je izključitev. Sanje o medalji so se razblinile kot milni mehurčki. »Po eni strani mi je žal zaradi reakcije. Bilo je veliko adrenalina. Zmanjkal nam je kanček sreče,« je priznala igralka iz Šmarja pri Jelšah, ki je to-
Vzhodna tribuna dvorane Zlatorog je poskrbela za vzdušje, v kakršnem mladinke še niso igrale.
gotna v garderobi brcnila v železno kanto in si poškodovala prst. Slikanje z rentgenom je odpravilo bojazen glede zloma.
Ne še velesila
Od Annamarie Prezelj je
na turnirju več točk dosegla le njena soigralka iz celjskega Athleta, Hrvatica Ivana Dojkić. Anamarijina mama Danica je dejala: »Ponosna sem na spektakel. Vse je bilo fenomenalno. Dekletom kapo dol, pa selektorju, organizatorjem, županu. Od bivših jugoslovanskih republik smo daleč najbolje uvrščeni.« Z njo se je strinjala tudi hči: »Kosamo se z velesilami, torej se v naši majhni
državi igra dobra košarka.« Podobno je razmišljal selektor Damir Grgič, ki je »neperspektivna dekleta« (kot kadetinje so bile 25. na EP) dvignil za 20 mest in še enkrat dokazal svojo kakovost: »Fizično in psihično smo bili dobro pripravljeni, za nami je odličen turnir. Primerljivi smo z vsemi reprezentancami. Ni se prijetno vračati na tekmo z Rusijo, a nekaj sodniških odločitev ni bilo pravilnih v usodnih trenutkih.« Po neuradnih podatkih je bilo na vseh tekmah Slovenije (razen drugega obračuna z Nizozemsko) vsaj tisoč gledalcev.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
DEAN ŠUSTER
Anamaria Prezelj je bila gonilna sila naše reprezentance.
Dragan Kralj in Larisa Ocvirk
OB ROBU
Ne zelo dobro, temveč izvrstno
Po treh tekmovalnih dneh je Ulf Öhrman, Šved, ki je za Fiba Europe bdel nad celotnim dogajanjem v Celju, po dveh minutah druženja s predstavniki vseh reprezentanc ugotovil, da nihče nima vprašanja ali pripombe. V navadi je na vseh prvenstvih, da se nekdo pritožuje nad netočnostjo voznikov, da komu ne ustreza določen obrok, da poraženca motijo vezalke nasprotnika ... »Torej vse poteka zelo dobro, kar sem tudi sam opazil. Zagotovo se strinjate,« je želel zaključiti Öhrman. Vsi so kimali, le Jadran La-setovič iz Bosne in Hercegovine, komisar (delegat) na tekmah, je pomenljivo zakašljal. »Not very good, but excelent (ne zelo dobro, izvrstno)!« je malce v šali, še bolj pa zares orisal natančnost in uspešnost gostiteljev pri izvedbi organizacije turnirja.
Na tretjem mestu večne lestvice nastopov (62) za slovensko reprezentanco je Maja Erkič, izjemno postavna 30-letna ko-šarkarica, ki se je v velenjski osnovni šoli ukvarjala z atletiko, letos pa je po uspešni sezoni zapustila ŽKK Athlete in se bo začasno preselila v Italijo. V Celju je bila ambasadorka prvenstva: »Predstavnik Fibe mi je omenil, da česa takšnega še ni doživel. Nihče se mu ni pritožil. Organizacija je bila dejansko na visoki ravni.« Obenem jo je tudi osupnila kakovost košarke. Najboljše reprezentance so igrale vrhunsko. Z vsemi se je enakovredno kosala naša selekcija. »Zato ji čestitam. V pomanjkanju globine ji je uspel podvig.« Mislila je na visoke igralke: zgodaj se je poškodovala Neža Murn (188 cm), med pripravami izpahnjena rama je vse bolj ovirala Zalo Lešek (191), Lariso Ocvirk (187) pa so izdali živci na tekmi z Rusijo in nato ni več igrala.
Tudi Eva Komplet je kot Maja reprezentantka, ki se je uveljavila v Celju in se bo vanj morda vrnila še letos. Med EP je bila atašejka italijanske reprezentance. »Čeprav je vodstvo italijanske izbrane vrste poudarilo, da je cilj uvrstitev v četrtfinale, si igralke zagotovo želijo zmagati v polfinalu ali v boju za tretje mesto.« Ni se jim izšlo, bile so tiste, ki so med najboljšo četverico izgubile zadnji tekmi. »Bolje je biti peti kot četrti,« s(m)o se tolažili tako kot pred dvema letoma na moškem EuroBasketu v Sloveniji, ko je bila v nehvaležni vlogi Hrvaška. V nedeljskem večeru so bile v Zlatorogu kranjske klobase za vse zadetek v polno, ko sta Borut Kop in Uroš Kranjc (predsednik in podpredsednik EP) prejemala pohvale in čestitke z vseh strani.
18
ŠPORT
Lestvice 1. SNL
Celjani povsem odpovedali
Po 4. krogu nogometnega državnega prvenstva na repu lestvice
Novinec v dresu Celja Erico De Sousa se je že na svoji krstni tekmi razveselil gola. Vendar pa ta ni bil dovolj, da bi Celjani prišli do sploh prve letošnje zmage.
Po 4. krogu nogometnega državnega prvenstva je bila na vrhu Gorica. Za marsikoga presenetljivo, vendar glede na njene predstave povsem zasluženo. In tako bo tudi po 5. krogu, ki se je začel v torek in nadaljeval včeraj zvečer, ko so Celjani gostovali v Mariboru, medtem ko so Velenjčani gostili Krško.
4. krog je bil za Celje znova eno veliko razočaranje. Gorica je z golom Marka Nunića v 92. minuti tekme iz Arene Petrol odnesla popoln izkupiček, ko je domači vratar Ivan Hosman stekel iz vrat in zgrešil žogo.
Igra ne steče
Za Celjane, ki so prikazali zelo slabo predstavo, je sicer zadel novinec Erico De Sousa, izenačil je Blessing Eleke. Amel Đuzdanović je goste popeljal v vodstvo. Drugi gol gostiteljev so dosegli kar gostje sami, ko je lastno mrežo zatresel Alen Jogan in dosegel avtogol. Odločilnega gola se je veselil Marko Nunić, ki razumljivo ni skrival veselja: »Zasluženo smo zmagali, saj je bila igra na naši strani. Igralci verjamemo vase, smo samozavestni, vse skupaj pa se odraža na zelenici. Upam,
da bomo čim dlje ostali na vrhu lestvice.«
Trener gostov je legenda kluba iz Nove Gorice Miran Srebrenič. »Moram reči, da smo odigrali zelo dobro tekmo. Na koncu je zmaga zaslužena, potem ko smo dali tri gole, dvakrat zadeli okvir gola, obenem dosegli
še avtogol in imeli nekaj lepih priložnosti. Veseli smo, a se zavedamo, da bo treba še ogromno delati. Gremo naprej.« Gorica je torej prijetno presenečenje začetka sezone, medtem ko moštvo Celja še vedno ni sestavljeno. Resda bi se lahko katera od uvodnih tekem končala
drugače, vendar na koncu šteje pogled na lestvico.
Nedopustna poteza
Po drugem letošnjem porazu je služba za odnose z javnostmi pri celjskem prvoligašu nerazumljivo odpovedala novinarsko
konferenco, zato smo ostali brez izjav gostiteljev. Marka Nunića in Mirana Srebreni-ča smo ujeli tik pred odhodom gostujočega avtobusa ... Nedopustna poteza domače službe, ki sicer ni bila prva. So pa zato iz celjskega kluba sporočili, da v prihodnje presenetljivo ru-
GORICA	5	4	0 1 11:8 12
MARIBOR	4	2	1 1 7:4 7
OLIMPUA	4	2	1 1 6:3 7
KRKA	4	2	114:37
DOMŽALE	4	2	0 2 5:5 6
KRŠKO	4	2	0 2 3:6 6
ZAVRČ	5	1	2 2 4:6 5
LUKA KOPER	4	112 5:64
RUDAR	4	1	0 3 4: 6 3
CEUE	4	0	2 2 4:6 2
meno-modrega dresa ne bo več nosil Marko Jakolič, ki je razumljivo izrazil željo po višji minutaži. V Celju je odigral 25 tekem. Pogodbo je prekinil sporazumno. Neumorni športni direktor NK Celje Ambrož Krajnc, ki je med drugim dejal, da si bo 27. avgusta v Splitu ogledal tekmo 4. kroga kvalifikacij lige Europa med Hajdukom in Slovanom s Češke (v družbi uprave splitskega kluba, s katero do resnejšega sodelovanja z NK Celje še ni prišlo), se še naprej trudi, da bi ekipo trenerja Simona Rožmana dodatno okrepil. Videli bomo, kako se bo dolgoročno obnesel novinec De Sousa. Moštvo bi sicer še nujno potrebovalo kakšen nov obraz, ki bi dal dodano vrednost, sicer bo sezona zelo zahtevna.
MITJA KNEZ
Foto: SHERPA
Prašnikar in Krcič zaslužna za prvo zmago
Pogovori s sponzorji vendarle lažji
Do četrtega kroga državnega nogometnega prvenstva je velenjski Rudar tokrat presenetljivo zmagal v Domžalah. Za zmago z rezultatom 2:0 sta zadela Luka Prašnikar v 26. in Amer Krcič v 83. minuti.
Prašnikar je zatresel domačo mrežo, potem ko je
preusmeril žogo po podaji Damjana Trifkovića in poskrbel za rezultat prvega polčasa.
Led je prebit
Na začetku drugega dela so domači pritisnili. Matic Črnic je v 50. minuti zadel, a je bil gol razveljavljen zaradi
nedovoljenega položaja. Gostitelji so od 75. minute igrali brez izključenega Kenana Horiča. »Čestitam fantom, vesel sem zanje. V prejšnji tekmi z Zavrčem smo igrali zelo dobro, a smo ostali brez točk. Tokrat smo odigrali pametno in resnično iz srca čestitam fantom za zmago. Iz
tekme v tekmo smo napredovali, zdaj pa je led pribit,« je po tekmi dejal trener Jernej Javornik. Klemen Bolha je pristavil: »Pozitiven rezultat je bil le še vprašanje časa, saj se je naša igra iz kroga v krog izboljševala. S temi sicer za marsikoga nepričakovanimi točkami smo se znebili pritiska, zato bo zdaj vsaj malo lažje.«
Čakajo še Eterovića
Luka Prašnikar je v Domžalah dosegel že tretji gol v letošnji sezoni. Trenutno si prvo mesto na lestvici strelcev deli z Amelom Đuzdano-vićem in Blessingom Eleke-jem, nogometašema Gorice. »Vesel sem zanj. Pomembno se mi zdi, da napadalec začne takoj dosegati gole. Želim, da zadrži formo in da >se odpre< tudi Mateju Eteroviću, potem nam bo še lažje,« je pristavil Javornik in za zaključek ocenil še trenutno situacijo. »Mi gledamo samo nase. Naša liga je takšna, da lahko vsak vsakogar premaga. Poskušali bomo iz tekme v tekmo napredovati ter igrati nogomet, ki bo zadovoljil naše navijače.«
Po včerajšnji domači tekmi s Krčani Velenjčane v soboto čaka gostovanje v Kopru.
MITJA KNEZ
Velenjskemu prvoli-gašu na čelu s celotnim strokovnim štabom se je po tekmi 4. kroga domačega prvenstva odvalil velik kamen od srca. Zakaj? Ker so nogometaši Rudarja le prišli do prve letošnje zmage. Vknjižili so jo na zahtevnem gostovanju v Domžalah, kjer je vedno zelo težko.
Veliko lažje zaradi ene zmage seveda ne bo, a vsaj s psihološkega vidika bo povsem drugače, ocenjuje športni direktor Rudarja Spasoje Bulajič. »Bilo je kar napeto. Predvsem pri pripravi na tekmo. Izkoristil bi priložnost in iz srca čestital vsem igralcem in trenerjem. Igra je bila odgovorna in nadvse disciplinirana,« odgovarja na vprašanje, kako je spremljal gostovanje v Domžalah.
Zmagati v Domžalah ni mačji kašelj ...
Se strinjam. V prvenstvo smo krenili slabše, zato smo bili postavljeni pred dejstvo, da se moramo reševati v tekmi proti favoritu. Domžale so resen kandidat za mesta pri vrhu, zato je zmaga še toliko slajša.
Pričakujete še kakšno okrepitev?
Športni direktor Rudarja Spasoje Bulajič si v teh dneh prizadeva, da bi v Velenje pripeljal agencijo iz tujine, ki bi še izboljšala stanje v klubu.
Vse je še mogoče. Časa, da se okrepimo, je še kar nekaj. A vse bo seveda v skladu z našimi zmožnostmi.
Kaj se v tem tednu dogaja v klubskih pisarnah?
Smo sredi kar nekaj pomembnih aktivnosti. Igralci in strokovni štab trdo delajo, na drugi strani pa se pogajamo za dolgoročno sodelovanje z agencijo iz tujine. Več bo znano v prihodnjih dneh.
MiK, foto: arhiv NT
ŠPORT
19
Pospešeno sestavljanje igralskih mozaikov
Šentjurčani, Laščani in Slatinčani s številnimi novinci
Kot je že stalnica, se za košarkarje s Celjskega sredi avgusta začnejo priprave na novo tekmovalno sezono. Tudi precejšnje število novih obrazov je bilo mogoče zaslediti na uvodnih treningih tako Tajfuna kot tudi Rogaške in Zlatoroga.
V	omenjenih klubih je tako igralska kot finančna situacija zelo dobra, drugače je v taboru Hopsov in Ele-ktre, kjer bodo morali pošteno zavihati rokave in ob vseh težavah s financami sestaviti konkurenčni zasedbi.
»Zima« ostaja
V	Šentjurju so se uvodnega treninga udeležili vsi igralci z izjemo Ceole Clar-ka, ki se jim bo pridružil konec prihodnjega tedna, in Emirja Zimića. Slednji ostaja v Šentjurju, saj je podaljšal sodelovanje, trenutno pa se z reprezentanco Bosne in Hercegovine pripravlja na evropsko prvenstvo. Kadrovanje v Hruševcu naj bi bilo zdaj končano. Če se ozremo v preteklo sezono, potem v
ekipi ni več Đorđa Lelića in Donteja Williamsa. Obstoječemu kadru, ki je zaslužen za prvi naslov državnih prvakov, so se pridružili Tomaž Bolčina, Samuel Jacob Parker, Aleksandar Ponjavić in Sandi Čebular. Zasedba Tajfuna bo prvo pripravljalno tekmo odigrala 21. avgusta, tudi med letošnjim poletjem pa se bo odpravila na turnejo po Srbiji, zatem bodo sledile priprave v Pore-ču. Tajfun bo, kot je že znano, v novi sezoni tekmoval tudi v Jadranski ligi in Fibi-nem pokalu.
Še nepopolni
Tudi trener prve ekipe KK Zlatorog Predrag Milović je s svojimi varovanci začel priprave. Prvega treninga se je v dvorani Tri lilije udeležilo 15 košarkarjev, med katerimi so tudi tisti, ki so na preizkušnji. Novinci so Daniel Vuja-sinović, Matej Krušič, Jakob Čebašek, Branislav Đekić in Dejan Jeftič. Slednji je krilni igralec, v preteklih letih je igral za bosansko Slobodo
Dito, švedski Sodertalje, Helios, srbski Vršac in nazadnje za avstrijski Xion Dukes Klosterneuburg. Z Zlatorogom je podpisal enoletno pogodbo. Želje vodstva kluba so, da se končno naredi korak naprej, na katerega privrženci košarke v Laškem čakajo že zelo dolgo. Možnosti bodo tako v državnem prvenstvu kot tudi v pokalnem tekmovanju in evropskem pokalu, kjer bodo »pivovarji« igrali v skupini D, in sicer z nizozemskim Shoeters Den Bosch, avstrijskim Magno-fitom Güssing Knights in s francoskim Elanom Cha-lonom. Tekme evropskega pokala se bodo začele v začetku novembra.
Prišel tudi Rebec
Tudi moštvo Rogaške se pospešeno krepi. Novinec je organizator igre Matic Rebec, ki je nazadnje igral za Helios Suns. Pred poškodbo je bil v izjemni formi, velja pa za zelo talentiranega košarkarja, ki bo zagotovo dodana vrednost zasedbe
trenerja Damjana Novako-viča. Rebec je bil sicer član najboljše peterke in najboljši podajalec na evropskem prvenstvu za mlajše člane U20 v Grčiji (2014), postal je tudi državni prvak s kadeti in z mladinci Heliosa (2010/11). Damjan Nova-kovič bo lahko računal tudi na Coryja Remekuna. Ta je »odraščal« na univerzi St. Louis (NCAA), prvič pa se je v Evropi preizkusil v sezoni 2013/14, ko je igral v Nemčiji. Lansko sezono je začel na Cipru in končal v Širokem Brijegu, kjer je v povprečju dosegal 7,5 točke in 8,2 skoka na srečanje. Po odhodu Žige Dimca v Krko bo zapolnil vrzel na položaju centra. Potem ko sta sodelovanje z Rogaško podaljšala Tadej Ferme in Milivoje Mijovič, se v Rogaško Slatino vrača Dejan Milašinovič, ki je slatinski dres v preteklosti nosil dve sezoni, v pretekli pa je Škofjo Loko popeljal v prvo ligo.
MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (GrupA)
Emir Zimić bo tudi v novi sezoni nosil dres prve ekipe KK Tajfun
Laški veterani spet čez »lužo«
V Laškem se lahko ob stabilnem košarkarskem prvoligašu pohvalijo tudi z veteranskim moštvom, ki je preteklo leto slavilo 20 let od ustanovitve. Že od leta 1994 moštvo redno nastopa v zimskih ligah in občasno tudi v letni Savinjski košarkarski ligi.
Kamor pridejo, so Laščani za vsakogar trd oreh. Rezultat ni v ospredju, a kljub temu se lahko »pivovarji« pohvalijo s številnimi odličnimi dosežki.
Številni dosežki
Laško veteransko moštvo redno sodeluje na tradicionalnih medklub-skih turnirjih z moštvi iz Ljubljane, Portoroža, Domžal, Prebolda, Cir-kovc ... Od leta 2000 se laški veterani vsako letno srečujejo z veterani iz Beograda, Novega Sada in z zadarskimi veterani v Sukošanu ter sodelujejo na številnih mednarodnih turnirjih. Poleg ohranjanja športnih in prijateljskih odnosov so od ustanovitve kluba leta 1994 dosegli tudi več odmevnih rezultatov: tako so bili prvaki II. slovenskega prvenstva veteranov leta 1996 v Radencih, prvaki Mednarodnega turnirja Ljubljana 1996, prvaki Savinjske košarkarske lige na Polzeli v sezonah 2000/01 in 2012/13, drugi v sezoni 1996/97 in tretji v sezonah 1997/98, 2001/02, 2002/03 ter 2014/15, prvaki rekreacijske lige v Trbovljah v sezonah 2003/04, 2004/05 in 2007/08, tretji v sezonah 2002/03 in 2006/07, trikratni prvaki Zalokarjevega memoriala v Šentjurju (2001/03) in leta 2009 zmagovalci mednarodnega turnirja v Kopru, kjer so bili leta 2010 še viceprvaki.
Laški veterani navdušujejo iz leta v leto. Stojijo z leve: Miha Uršič, Jože Sadar, Gregor Zdovc, Matjaž Cizej in Stojan Zor. Čepijo z leve: Matej Pajnič, Srečko Lesjak, Marko Pinter, Zoran Blatnik in Tomaž Blagotinšek.
Ne le doma, tudi v tujini
Od leta 2005 Laščani redno nastopajo in osvajajo medalje tudi na svetovnih prvenstvih v veteranski košarki. Do zdaj so se jih udeležili leta 2005 v Christchur-chu na Novi Zelandiji (bronasta medalja), leta 2007 v San Juanu v Portoriku (zlata medalja), leta 2009 v Pragi na Češkem (srebro), leta 2011 v Natalu v Braziliji (8.
mesto) in leta 2013 v Solunu v Grčiji (12. mesto). V drugi polovici avgusta se bodo laški veterani pomerili s svetovnimi sovrstniki v Orlandu v Združenih državah Amerike. Moštvo bodo zastopali Srečko Lesjak, ki je sicer idejni vodja in ustanovitelj kluba, Stojan Zor, Marko Pinter, Zoran Blatnik, Tomaž Blagotinšek, Jože Sadar, Miha Uršič, Matej Pajnič, Matjaž Cizej in Gregor Zdovc.
MiK
Košakova in Vodenikova pometli s konkurenco
Plavalci in plavalke celjskega Plavalnega kluba Neptun so s svojimi nastopi na državnem prvenstvu zelo uspešno zaključili sezono v 50-metrskih bazenih.
Mlajši dečki in mlajše deklice so na prvenstvu Slovenije tekmovali na Ravnah na Koroškem. Plavalni klub Neptun je zastopalo 11 plavalcev, ki so na tem prvenstvu odplavali 35 osebnih rekordov in osvojili skupno 11. mesto. Na državnem prvenstvu za dečke in deklice, ki je bilo v Trbovljah, je barve Neptuna zastopalo 12 plavalcev. Iza Vodenik je osvojila zlato odličje in naslov državne prvakinje v disciplinah 50 m prosto in 50 m delfin ter dve bronasti medalji na 50 m prsno in 100 m prosto. V finalne nastope so se uvrstili še Hana Podbregar, Luka Cvikl, Rok Cene, Mitja Horvat, Nika Hliš, Lena Bornšek in Filip Robič. Skupaj so plavalci odplavali 23 finalnih nastopov, v ekipnem točkovanju so med 22 nastopajočimi klubi zasedli 6. mesto. V Kranju pa je bilo državno prvenstvo v plavanju za člane, mladince in kadete. Iz celjskega Plavalnega kluba Neptun se je prvenstva udeležilo 19 plavalcev in plavalk. V vseh štirih dneh tekmovanja se je plavalcem Neptuna kar 20-krat uspelo uvrstiti v finalne nastope. Med članicami se je najbolj izkazala Anemari Košak, ki je že prvi dan tekmovanja presenetila z osebnim rekordom na 50 m hrbtno (30,25 s) in ponovila zimski dosežek ter drugič zapored v tej disciplini osvojila naslov državne prvakinje. V kategoriji članov in članic je Košakova osvojila še tri srebrne medalje v disciplinah 50 m prosto, 100 m prosto in 100 m
Anemari Košak se je razveselila naslova državne prvakinje pri članicah, Gašper Frece pa se je razveselil dveh bronastih odličij.
hrbtno, Hana Firšt bronasto na 200 m prsno, Gašper Frece pa je osvojil dve bronasti medalji v disciplinah 100 m prosto in 200 m prosto. Poleg navedenih odličij so v finalnih nastopih plavali še mladinec Nik Kunst in kadeti Jan Gerčar, Mihael Strnad, Pia Popovič in Zala Bornšek, vsi ostali nastopajoči plavalci PK Neptun so na prvenstvu dosegli osebne rekorde.
MiK
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
mm Ш
nik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
7ТТГТП7Т
VOZILA
POSEST
PRODAM
PRODAM
HYUNDAI Getz 1,4 bencin, letnik 2004, prevoženih 98.000 km, registriran do februarja 2016, prodam za 2.250 EUR. Telefon 031 596-722. 1840
V PODGORJU, Celje, prodamo za 69.500 EUR delno opremljeno, podkleteno hi-šo-dvojček, takoj vseljivo. Telefon 041 731-734, Irena.
1777
ODDAM
JII HI] H tki
astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
STROJI
STAREJŠO hišo oddam v najem za nedoločen čas. Ostalo po dogovoru. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407. 1855
ШШШШ
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Store, Univerzal, Tomo Vinkovič in motokulti-vator ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130. p
PRODAM
GARSONJERO na Čopovi ulici v Celju prodam ali oddam. Cena po dogovoru. Številka energetske izkaznice 2015252-258-5198. Telefon 041 708-203.
1832
E'Ti
.JA
I
ш
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana.
astrologinja jasnovidnost
BI0TERAPIJE
ODDAM
STANOVANJE z balkonom, za družino, delno opremljeno in eno manjše družinsko opremljeno stanovanje, oddam v najem. Celje, telefon 070 418-525.
1796
DVOSOBNO, obnovljeno stanovanje v Celju, oddam. Mirna lokacija, pritličje, nizki stroški, parkirišče. Telefon 041 726-516.	1839
GARAŽE
PRODAM
PRODAM
PRODAM
PRODAM
VSE IZ INOXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
GARAŽO (v garažni hiši - Vojkova) prodam ali oddam. Cena po dogovoru. Telefon 041 708-203, 031 833-784.
1833
SAM0ST0JEČ steklokeramični štedilnik Gorenje (60 x 60 cm) z ventilacijsko pečico, v dobrem stanju, ugodno prodam. Telefon 051203-305. 1870
AKUSTIKA
HARMONIKO Be Es As (amano) Železnik Janez, s 3. dodatnimi gumbi, prodam ali zamenjam za Ce Ef Be. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-004 ali 031 267-910.	1838
ŽIVALI
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 80 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, domača hrana, dostava, prodam. Telefon 031 524-147.	944
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	P
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. P TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam. Telefon 070 250-441. 1790 PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, mesni tip, možnost dostave, prodam. Telefon 041 655-528.	1799
KRAVO simentalko, staro 3 leta, brejo drugega teleta, molznico, pašno, prodam zaradi opuščanja reje. Telefon 031 858-087.	1854
KOKOŠI nesnice - jarkice, pred nesnostjo, rjave barve, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979. P KOZO mlekarico in 3 mesece staro kozličke, mešanko, ugodno prodam. Telefon (03) 5794-208.	1841
KRAVO simentalko, zelo lepo, brejo 8 mesecev - drugo tele, prodam. Telefon (03) 5488-186.	1825
PRAŠIČKE stare 8 tednov za nadaljnjo rejo ali odojke, bikce po izbiri in teličko, prodam. Telefon 070 718-426. P TELIČKI RJ, ena stara 5 tednov, druga 6 mesecev, prodam. Telefon 041 794267.	1851 TELIČKO BBP/ČB, 200 kg, 170 LIM. In 430 kg telico simentalko, prodam. Telefon 031 423-297. 1849 ODOJKE, težke okoli 40 kg, prodam. Telefon 041 392-272, (03) 5808-142.
1861
TELIČKO, sivo-rjave pasme, težko 150 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 189-l TRI bikce simentalce, zelo lepe, stare 4 in 5 mesecev, prodam. Telefon 041 794301.	1856 BIKCA križanca Limuzin-ČB, težkega 380 kg, prodam. Telefon 031 705-771.
1862
stähli persona!
HENRIK DVORŠAK, S. p., Prvomajska ulica 43, Celje razpisuje prosto delovno mesto
POSLOVNI SEKRETAR/KOORDINATOR V MARKETINGU
za določen čas 4 mesece, s polovičnim delovnim časom in z možnostjo kasnejšega podaljšanja pogodbe. Pričakujemo:
•	višješolsko izobrazbo ekonomske ali poslovne smeri
•	vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih
•	aktivno znanje nemškega in srbskega oz. hrvaškega jezika
•	vozniški izpit B-kategorije
•	znanje uporabe računalnika.
Nudimo:
•	kreativno in dinamično delo pri zastopniku uspešnega nemškega podjetja, ki deluje na področju pogodbeništva v energetiki
•	možnost osebnega in kariernega razvoja
•	strokovno nadgradnjo znanj.
Izbrana oseba bo tesno sodelovala z vodjo zastopništva in s strokovnimi sodelavci matičnega podjetja.
Ponudbe z dokazili pošljite na zgornji naslov do 21. avgusta 2015.
TELICE 580 kg, 500 kg in 400 kg, simen-talke, prodam. Telefon 031 709-823, Jože.	1863
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, elitnih staršev, težko 630 kg, prodam za 1.250 EUR ali menjam za 1 mesec staro. Je pašna. Telefon 041 619-907.
1866
BURSKE kozliče z rodovnikom, stare 6 mesecev, prodam. Teža nad 35 kg. Telefon 041 649-414.	P
DVA bikca, simentalca, težka 170 kg, prodam. Telefon 031 621-055.1872
KUPIM
TRAJNO DELO V ŠVICI - TAKOJ!
Za redno delo v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele (kanton Zürich in okolica) iščemo kandidate z naslednjimi kvalifikacijami:
• dipl. medicinska sestra •dipLzdravstvenik
Pričakujemo: • zaključeno izobrazbo vsaj VI. stopnje zdravstvene smeri • slovensko državljanstvo • osnovno znanje nemškega jezika (ali pridobljen certifikat nivo B2)
Prednosti za vas: • takojšen delovni vizum • pomoč pri iskanju stalne nastanitve (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • stabilna zaposlitev, zelo dobri delovni pogoji in okolje, dobro plačilo ter zavarovanje • smo vaš partner za vsakršna vprašanja tudi po začetku dela v Švici • vsi operativni in administrativni postopki na naši strani so naš strošek in so za vas seveda brezplačni
Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite:
mfb@staehlipersonal.cli * 004155 6101212
Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin v Sloveniji.
Stähli Personal / Iris Stähli - Dečko /
dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu
www.staehlipersonal.ch
DEBELE in suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653286. P
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041 420 111
AIDA d.o.o.. Prekopa 3, Vransko
PRODAM
TELIČKO 200 do 220 kg, mesni tip, kupim. Telefon 041 833-825. i860
SENO v kockah, 200 kosov, prodam. Telefon 031801-960.	1843 BELI jedilni krompir prodam. Lahko ga tudi dostavimo na vaš dom. Telefon 051 628-677. 1853 SILAŽN0 koruzo, v Dramljah, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 831764. 186 8 SILAŽN0 koruzo, 75 arov, lokacija Ostro-žno, prodam. Aleš, Telefon 031 432811. 1869 KROMPIR za ozimnico, sorte Krka in Bistra, zelo okusen, prodam. Cena 0,40 EUR/kg. Za večje količine možna dostava. Telefon 040 745-968. 1871
OSTALO
PRODAM
SVETOVNO dobra bukova drva, na paleti, prodam za 105 EUR. Telefon 041 242405.	P METRSKA suha bukova drva prodam. Telefon 031 876-622. 1848
lil'			I	I
J '	I		l	I
Prednosti posod TO GO:
Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brezBPA, 100% zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta:
Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4 in vse trgovine Tuš po Sloveniji.

Med vsemi naročniki bomo septembra, ob rojstnem dnevu Radia Celje, izžrebali še tri lepe nagrade, in sicer:
Paket razvajanja v Rimskih termah vključuje:
Namestitev v dvoposteljni sobi v Hotelu Zdraviliški dvor**** Najem kolesa ali palic za nordijsko hojo (2-krat v času bivanja za dve uri)
Darilni bon v vrednosti 10 EUR za koriščenje ene storitve v vrednosti nad 50 EUR na osebo v Wellness centru Amalija (popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo za storitve v akciji) Neomejeno kopanje v termalnem bazenskem kompleksu 1-krat vstop v Deželo savn Va-rinia
Neomejen vstop vfitnes center in še in še
Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje.
Posoda TO GO - za solato
Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO
Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka:
iO 2. □
Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4.
Datum rojstva: Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija
MARKA MAVRIČA
s Polul 73, Celje
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na
njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju Doma starejših Šentjur za trud in lajšanje bolečin. Iskrena hvala g. župniku Marjanu Gačniku za opravljen obred, pevskemu oktetu Grmada in govorniku g. Lenartu Hrovatiču za ganljive besede slovesa. Hvala tudi pogrebnima služba Ropotar in Veking.
Žalujoči vsi njegovi
Tiho in skromno ste živeli, za vsakega lepo besedo imeli.
V SPOMIN
LJUDMILA ŠKORJA
iz Žigona (28. 8. 1920 - 17. 8. 2010)
Mineva peto leto. Hvala vsem, ki se je spominjate.
Družina Gunzek
CISTERNO za gnojevko, 2.700 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 583511.	1735
RAZTEZNO posodo, za centralno, prodam po polovični ceni. Prodam tudi suha drva (jablana, hruška) nasekana in na kratko žagana. Žalec, Telefon (03) 5716-331.	1842
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
ponudbe iz vse države, različnih starosti
031 836 378
www.zau.si
ODDAM
SUHA bukova drva, v okolici Rogaške Slatine, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 625-705.
1836
TRI burske kozličke ter samičko staro 4 mesece, kosilnico Figaro z vozičkom, kosa 127 cm, prodam. Telefon 031 204-211.	1847
Vsaka pot se enkrat konča...
ZAHVALA
Zapustila nas je
MARIJA PAVIČ
iz Škapinove ulice 4, Nova vas (1931 - 2015)
Vsem, ki ste ji rekli lepo besedo, vsem, ki ste ji kakor koli pomagali, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, velika hvala.
Vsi njeni
STAREJŠE knjige - romane, prodam. Telefon 040 412-452.	1873 ČEBELE in smrekove deske debeline 20 mm in 35 mm, prodam. Telefon 041 920-416. 1844 INVALIDSKI skuter, akumulatorski, močnejši kot nov, v garanciji, 10 km/h, ugodno prodam. Dostava na dom. Telefon 041 517-900. p
Živeti v srcih žalujočih ne pomeni umreti.
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in tast
JANEZ OBREZ
iz Košnice pri Celju
Ob boleči in nepričakovani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba, pevcem za odpete žalostinke, govornici za ganljive
besede slovesa in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Lojzka, sinovi Ivek, Boris, Milan ter hči Mojca z družinami
KOŠNJO - otavo, na lepem kraju v Mesti-nju, odedam. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407.	1855
TRGATEV na brajdi, sorta jurka, oddam. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407.
1855
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
Celje
Poročili so se: Tamara BREGAR iz Celja in Davor ROGAČ iz Cerknice, Urška DROFENIK iz Studenc in Jernej REPAS iz Dobriše vasi.
Velenje
Poročili so se: Melita JELEN in Gregor GLUŠIČ, oba iz Velenja, Suzana ROŽIČ in Uroš ZABUKOVNIK, oba s Polzele.
		
Poroke	1	Smrti
791
novi tednik
radiocelje
Celje
Umrli so: Alojzij ZUPAN iz Velenja, 82 let, Bernard ŠEŠKO iz Laškega, 83 let, Arnelda VACIK iz Celja, 95 let, Marija PAVIČ iz Celja, 84 let, Cvetka PIRŠ iz Šentjurja, 76 let, Marija REIĆ iz Celja, 88 let, Ana BRILEJ iz Celja, 74 let, Anton POLOVIČ iz Celja, 84 let, Ivanka ROJNIK iz Žalca, 79 let, Ivan ŠKOR-JANC iz Velenja, 85 let, Angela TKAVC iz Polzele, 88 let.
Laško
Umrl je: Vincenc KORBER iz Laškega, 76 let.
Ko zvonovi zadnjič zapojo in zadnjič pesem zadoni, takrat se zavemo, da te ni, v upanju, da si med angeli.
ZAHVALA
Za vedno se je od nas poslovil dragi oče, dedek, brat, stric in boter
MIHAEL PLAHUTA
iz Straške Gorce 34, Prevorje (8. 9. 1933 - 23. 6. 2015)
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše, molitve in denarno pomoč. Hvala tudi zdravnikom in sestram v Zdravstvenem domu Šentjur, Splošni bolnišnici Celje, oddelku IPP in bolnišnici Topolšica za nudeno pomoč. Hvala g. župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, govornikoma za izrečene misli, pogrebni službi Žalujka in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija ter sinova Miha in Jani z družinama
1821
Srce je omagalo tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mamice, stare mame, prababice in sestre
MARTINE ZUZEK
iz Paroža nad Dobrno (15. 1. 1929 - 4. 8. 2015)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, nas tolažili, darovali cvetje,
sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Term Dobrna, Banke Celje, Mizarja Celje in Cvetličarne »MB« iz Levca.
Žalujoči vsi njeni
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Veronika AVŽNER iz Šentjurja, 95 let, Hermina ANTLEJ iz Bodri-šne vasi, 80 let, Edvard BUT iz Rogaške Slatine, 59 let.
Velenje
Umrli so: Janez MALOVRH iz Velenja, 84 let, Marjan Ludvik BEŠKOVNIK iz Velenja, 70 let, Marija MAHNE iz Velenja, 78 let, Mari-
jan JURAK iz Nazarij, 81 let, Franc ŠOBA iz Velenja, 91 let, Franc VORŠNIK z Dobrne, 82 let, Anto ŠIMIĆ iz Izole, 87 let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta: Marija LENART iz Voduc, 79 let, Franc ŽALER iz Loke pri Žusmu, 91 let.
Žalec
Umrl je: Ivan GREGORŠA-NEC iz Zgornje Gorče, 63 let.
188-L
835
RA
pesmi petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let
22
VODNIK
ČETRTEK, 13.avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kolej doskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Relo-diji tedna (slooenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalej-doskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK,14.avgust
5 .00 Za četek jutranjega programa, 5.220 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija todna, 6.00 Novic. in posočilo OKC, 6.t5 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Odpetka do petka, 13.00 Kulturnimo-zaik, 14.00 Regijskenovice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SOBOTA, 15. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia
Celje, 19.00 Novice, 24.00 bNOP (Radio Murski val)
NEDELJA, 16. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mate, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.(40 Poročila, 8.45 Melv-diji tedna (slvvenska, 1ujv) ° 9.10 Luč sveti v te mi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci Rred mikrofenom, Maj. Eokić, 11.15 Todenski osit - vone-vitev, 12.00 N901 ce. 12.10 Pesem slovenskedežele. 13.00 Čeotitke in pozdravi, 24.0(0 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 17.avgust
5.90 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po dc-mače, 15.30 Horoskopi, 15.410 Domača melodoja ledna, 6.00 Novice in pomočilo OKC, 6.15 Časoploa, 6.3(0 Igramo se z basedaml, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato,13.00Kulturnimozaik, 13.15 Izbiramo skladbete-dna, 14.00 Regijske novice, 15.00Športdanes, 15.30 Do-godkiinodmeviRaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Maja Erkić, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 18. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 19. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-
mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.4C Porvčilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O -po(ta,13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Rallo, 16.210 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17, 45 Melodiji tedna (slovenska, tuja,). 08.00 Pop čvek, 19.00 Noviao, 191.05 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 24.00 S NOP (Radio Celje)
20 vročih RadiaCelje
TUJA LESTVICA	
i. FREEDOM - PHARRELL	
WILLIAMS	(4)
2. ARE YOU WITH ПЕ -	
LOST FREQUENCIES	(5)
3. I DON'T LIKE IT, I LOVE IT -	
FLO RIDA FT. ROBIN THICKE	(3)
4. SHINE - YEARS & YEARS	(1)
5. HmKRARKO	(5)
6. BLACK MAGIC - LITTLE MIX	(2)
7. SATURDAY NIGHT GAVE ME	
SUNDAYMORNING - BON JOVI	(1)
8. FORGIVENESS - ENRIQUE	
IGLESIAS & NICKY JAM	(3)
9. SHOW ME LOVE - SAM	
EELDTFEAT.KIMBERLYANNE	(č)
10. LIQUOR -CHRIS BROVW/N	(4)
DOMAČA LESTVICA	
1. PREDEN ZASPIM -	
VLADO KRESLIN	(6)
2. TkOJ DAN- DOLIČFEAT.	
9KA & DAVID	(4)
3. IŠČEM SONCE-INASHAI	)5)
4. ILUZISA - ESKOBARS	(2)
5. VSE BODOBRO-ŠANKROCK	(1)
6.PEJT VN - DAVID FEAT. MURAT(1)	
7. 8EKAJ MED NAMA - EASY	14)
8, LIMONA1A-BILBI	(Sl
9.L11A SI- OINO	t(2.).
-0. NAJI1 DAN - FLORA & PARI1	(1)
PR1DLOGAZATUJO	
LESTVICO:	
COMEANDGETIT -JOON	
NEWMAN	
GLITTERBALI- SIGMA FEAT.ELLA	
HENDERSON	
PRIVLOGAZO DOMAČO	
LEOTVICO.	
VNEBO- ANZHE	
VSECTKO oiEI- NlPKE	
Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
naj-uliše sk.a.be lahko glasujete na	
spliioi slrani www.radiocelje.com.	
novi tednik
70
/ LET
Spored od 13. 8. do 19. 8.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ant-Man - akcijski, pustolovski, 3D
četrtek, petek, sobota: 13.55 Lažna mesta - romantični, pustolovski
od četrtka do srede: 18.50 četrtek, petek, sobota, nedelja: 13.40
Minioni - animirani od četrtka do srede: 18.00, 20.00, 21.00
Minioni (sinhronizirano) - animirani
četrtek, petek, sobota, nedelja: 13.30, 14.00, 15.30, 17.30, 19.25 ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17, 30, 19.25
Minioni (sinhronizirano) 3D -animirani
četrtek, petek, sobota, nedelja: 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.30, 20.30
Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija - akcijski četritk, petak, sobota, ntdelja: 15.00, 17.40- ,8.40. 20.15, 21.15 petek, sobota: 22.1-ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 18.40, 20.15, 21.15 Piksli j znanslvena fantastika, komedija, pustolovski od četrtka do arede: 16.20,18.18 Razuzdanka - komedija četrtek. do sredc 16.10, 18.20, 20.45
petek, sobota: 22.00 Ted 2 - komedija od četrtek do srede: 15.45, 20.20 petek, sobota: 22.35 Vohunka - komedija od četrtka do srede: 16.00 Vroči Mike XXL - komedija, drama
od četrtka do srede: 15.50, 21.10 Vrvež v moji glavi - animirani četrtek, petek, sobota, nedelja: 13.50
iiiciro|»ol
ČETRTEK
20.00 Amy - dokumentarni PETEK
19.00 Amy - dokumentarni 21.30 Amy - dokumentarni SOBOTA
19.00 Amy - dokumentarni NEDELJA
20.00 Amy - dokumentarni SREDA
19.00 Deček in svet - animirana družinska komedija
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Amy - glasbena biografija 19.15 Zakaj (ni)sem pohrustal svojega očeta - animirana pustolovščina, sinh 21.00 Vatikanski trakovi - grozljivka, triler
21.30 Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija - akcijski SOBOTA
19.00 Piksli - ZF akcijska komedija
19.15 Zakaj (ni)sem pohrustal svojega očeta - animirana pustolovščina, sinh 21.00 Vatikanski trakovi - grozljivka, triler
2L15 Amy - g.asbena biografija NEDELJA
16.00 Četelica Maja - animirano aaaniura, 3D, sinh 18.C0 Piks-i - ZF. akcijska komedija
19.00 Vatikanski trakovi - grozljivka, triler
20.lt .Amy - glaibena biografija
dklEZ.EP.I.fcVEZTAMM
(brezplačne filmske projekcije) PONEDELJEK
21.00 Jimmyjev dom - drama
OSREDNJA
Knjižnica Celje
SEZNAM DOGODKOV MED 13. IN 20.AVGUSTOM
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU
19.	avgust,	Počitniška ustvarjalna delavnica ob 10. uri Mentorica je Nada Mlinarevič
ČETRTEK,	LAPIDARIJ
20.	avgust,	Koncert kvinteta Gamma ob 20. uri	Hiša kulture Celje
NE Razstava Pivo in cvetje 50 let SPREGLEJTE v sodelovanju z Muzejem Laško
Na ogled v 2. nadstropju do 31. avgusta
NE Delovni čas julija in avgusta SPREGLEJTE ponedeljek-petek: 8.00 do 19.00 Sobota: 8.00 do 13.00
PRIREDITVI
ČETRTEK, 13. 8.
8.0S do 12.30 Pod kostanji4, Nova aaa Celje
Viva oreatiaa
glasbeno-literarno-gibalno-likovna delavnica
16.00 Dom starejših Šentjur
Nastop skupine Lipa iz Šmartnega ob Dreti
18.00 Grad Podsreda
17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturnozgodovinska zbirka
javno vodstvo
18.00 Grad Podsreda
Glasbeno poletje na gradu Podsreda
koncert Komorne skupine saksofonov
21.00 Atrij Savinove hiše Žalec Poletje v Žalcu: kino pod
zvezdami
Mumin na Azurni obali, animirana družinska komedija
PETEK, 14. 8.
18.00 Grad Podsreda
Glasbeno poletje na gradu Podsreda
koncert udeležencev mojstrskega tečaja za saksofon
18.00 eMCe plac Velenje_
Podzemlje tehna: 15Y
20.00 Šlandrov trg Žalec_
Poletje v Žalcu: skupina Earth Shock
koncert
NEDELJA, 16. 8.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
Glasbeno poletje na gradu Podsreda
koncert Ladiesaxopphone quartet
20.00 Slomškova soba župnišča
Celje_
Pot od osebe do človeka
učenje o znanju z duhovnim učiteljem Dragutinom Barušičem
20.00 Atrij Savinove hiše Žalec
Poletje v Žalcu: Spet v Žalcu
glasbeni večer, Jaša Koceli in Matic Kriter
20.30 Velenjski grad
Ženske - glasbeni projekt Roberta Jukiča
tri odlične vokalistke v novem glasbenem projektu
21.00 eMCe plan Velenje_
Klubski vččer
SOBOTA, 15. 8.
10.30 Travnik priDom u kul(ure oelenje
Snežinka in Rožiia
sobolne lutkdrije; igrano-luskovna predslava Lulkovno gledališče VeSenje
18.00 Jama mlinskih kamnov in kozmogaamov pod Ribnikom
Glasbeni večer ob zvokih citer
19.00 Graška Gora, športno igrišče
Graška Gora poje in igra
festival narodnozabavne glasbe
19.30 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur
Tadej Toš: Stand up for sLOVEnia
večer stand up komedije
20.45 Na trgu vasi Lipa Term Olimia
Mladi narodnozabavni ansambli
koncert
PONEDELJEK, 17. 8.
16.00 Dom starejših Šentjur
Veselo popoldne
z Davorjem Pušnikom in Jožetom Bohorčem
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
vodita: Metka Klevišar in Julka Žagar
TOREK, 18. 8.
10.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Poletje na travniku -torkove igrarije
19.00 Vila Bianca Velenje_
Citrarski festival Prešmentane citre
Izidor Tojnko, najboljši citrar svoje generacije
21.00 Na trgu vasi Lipa Term Olimia Abba show
SREDA, 19. 8.
19.00 Vila Bianca Velenje
Citrarski festival Prešmentane citre
Johannes Schubert (Nemčija); izjemen mlad nemški citrar
21.00 Na trgu vasi Lipa Term Olimia
Koncert citrarskega orkestra
VODNIK
23
Nostalgija petdesetih let v Muzeju novejše zgodovine Celje
Vabimo vas na ogled fotografske razstave
Boštjana Tacola »Pin-up«
Na ogled je razstavljenih 31 fotografij pin-up deklet.
Razstava bo na ogled do konca septembra.
Več info na s: www.muzej-nz-ce.si, e: info@mnzc.si
Poletje v Celju
ČETRTEK, 13. 8.
19.00 Mestna plaža Glasbeni večer
20.30 Mestna plaža
Znanost in umetnost -sinteza razuma in lepote
kultura in mir slikarja, popotnika in teozofa Nikolaja Roericha
PETEK, 14. 8.
18.00 Mestna plaža
Čarovniška doživetja »S čisto ta pravimi čarovniki«
čarodej Grega
20.00 Hotel Evropa_
M. I. J. A. V.
koncert
20.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Skupina Billysi
koncert
20.30 Pokrajinski muzej Celje Festival Seviqc Brežice
Edin Karamazov (Hr): Johann Sebastian Bach, izvirna glasba za violino in čelo v priredbah za lutnjo
SOBOTA, 15. 8.
10.00 Hotel Evropa
20.00 Hotel Evropa
Demetra Malalan
koncert
NEDELJA, 16. 8.
11.00 Mestna plaža
Lutke vabijo na plažo: Ostržek
gostuje: Lutkovno gledališče Smejček
20.00 Mestni kino Metropol Mistaken identity
predstavitev glasbeno-eksperimentalnega videa Gašperja Piana
PONEDELJEK, 17. 8.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
TOREK, 18. 8.
11.00 Mestna plaža
Predstavitev projekta Premišljevanje mesta
18.00 Mestna plaža
Ustvarjalne delavnice in družabna igra za otroke in mlade
s predstavitvijo časopisa Pum efekt, letnega glasila mladih iz PUM Celje
20.00 Krčma TamKoUčiri
Filozofski seminar: Nezavedno gre v kino
21.00 Stari grad Celje_
Od jamskega človeka do selfie butla
ekskluzivna predpremiera monokomedije Siti teatra
SREDA, 19. 8.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
20.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol
EMŠO Blues Band
koncert skupine
Društva vabijo
ČETRTEK, 13. 8.
21.00 Na trgu vasi Lipa Term Olimia
Nastop čarodeja Andreja in astronomski večer
Evropa raja z najmlajšimi
PETEK, 14. 8.
19.00 Na trgu vasi Lipa Term Olimia
Poletje v Podčetrtku -Olimia fest
tržnica domačih dobrot, zabaven in animacijski program za otroke in odrasle, srečelov, zabavni večer z Show mix bandom
SOBOTA, 15. 8.
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
10.00 Branibor club Celje_
Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice
10.00 Brkati som Šmartinsko jezero
Somova tržnica domačih dobrot
10.00 Celjski mladinski center Vinilna tržnica
10.00 Brkati som Šmartinsko jezero
Igra svetlobe: Camera obscura
10.00 do 12.00 Atelje Moč svetlobe, Celje
Michel-angelovi otroci
brezplačno ustvarjalno varstvo
19.00 Na trgu vasi Lipa Term Olimia
Poletje v Podčetrtku -Olimia fest
tržnica domačih izdelkov, zabaven in animacijski program za otroke in odrasle, srečelov, narodnozabavni program z ansamblom Donačka
PONEDELJEK, 17. 8.
10.00 do 14.00 Ustvarjalni pristan, Celje Počitniški ustvarjalni dopoldnevi
od ponedeljka do petka
TOREK, 18. 8.
10.00 Knjižnica Rogatec Turbo
ogled sinhronizirane risanke
16.00 in 17.00 Pod kostanji 4, Nova vas Celje Poletni tečaj akordov na ukuleji in kitari
od torka do četrtka
18.00 Mestni park Celje
Brezplačna vadba joge
SREDA, 19. 8.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Počitniške ustvarjalne delavnice z Nado Mlinarevič
10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Turbo
ogled sinhronizirane risanke
Razstave
Stara grofija Pokrajinskega muzeja Celje: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica
Likovni salon Celje: razstava del Bojana Mrđenovića, do 16. 8.
Stari grad Celje: razstava slik Utrinki življenja v Celju danes in
skozi čas, članov KUD Svoboda Celje, do preklica
Osrednja knjižnica Celje: fotografska razstava Celje 2015, do 28. 8.; razstava Pivo in cvetje 50 let, do 31. 8.
Galerija Plevnik-Kron-kowska Celje: razstava Šutka, Jaka Glasar, Celje Fokus- festival avtorske fotografije, do 15. 8.
Galerija AQ Celje: razstava Nika Jarha, Vsem nam je vroč, do 4. 9.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del, ustvarjenih na XVII. poletnem slikarskem extemporu Celjske poletne vedute, do 30. 9.
Galerija erotike Račka: razstava erotične zbirke Grda račka, do 31. 8.
Mestna plaža: razstava Savinjske kopele, Celjsko mestno kopališče na Savinji ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, do
30.	9.; razstava zloženke Kipi v Celju, do preklica
Knjižnica Laško: razstava fotografij Borisa Vrabca, do 15. 9.
Celjska Kulturnica: razstava Mravljica - Tihožitje 2015, do
31.	8.
Grad Podsreda galerijski prostori: razstava steklenih mojstrovin Razkošje v steklu -Design studio Gry, do 31. 12.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem Južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Poletic
9? rt Koncert skunine Jackson.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
79[	novi tednik	
radiocelje [		56
zvočne slike
kulture * ЖШ
Ш w
öfiMafe
VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 rad i 0 CG I j C
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Srot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
V drugo še slajše
Da se bosta poročila, nikoli ni bilo vprašanje, čeprav sta si na prvi pogled zelo različna. Ona je spontana družboslovka, ki ima rada besede, zgodbe in domišljijo. On je sistematičen, organiziran, trdno prizemljen strojnik, ki se nikoli ne razburi in ima odgovor na vsako vprašanje in rešitev za vsako težavo. Ko sta si prišla naproti, sta se izkazala kot naravnost ustvarjena drug za drugega. Ona gradi gradove v oblakih, on nariše načrt, kako jih bosta zgradila. Skupaj jim dasta barve in vdihneta življenje. Tako ni čudno, da sta si dan najlepših sanj umislila kar dvakrat.
Iskrice med Saško, pridno mravljico naše medijske hiše, in njenim izbrancem Vančem so bile tako močne, da so presekale urok vraževerja. Spoznala sta se namreč nekega 13. marca pred skoraj pol življenja na igrišču na Kalobju. Še danes nista dorekla, ali je bil petek ali sobota, ampak odtlej jima trinajstice na pot prinašajo same lepe stvari. Na prve zmenke, ki to uradno niso bili, sta hodila v hribe. »In tako naju je na poti na Raduho nek gospod zaslišal, kaj sva si - oba sva zardela do ušes in ostala brez odgovora. Na vrhu sva si prvič izmenjala poljub,« se spominja Saška. Njun dom je poln topline, še ena njegova odlika pa je razgled za
milijon dolarjev. A preden sta svoje gradove iz oblakov postavila na trde temelje, sta pojedla precej zarečenega kruha. Vanč je na primer po neki adrealinski izkušnji na strmi kalobški cesti sklenil, da se po njej za živo glavo ne bo več vozil, medtem ko je Saška nekoč ugotavljala, da je Vanček neizmerno čudno ime. On se je za tisto cesto priselil, ona si je omislila svojega Vanča.
Po nekaj letih še enkrat rekla »da«
Že ko se je napovedal prvi sinek, sta želela biti družina z istim priimkom. Poroka je bila majhna in v družinskem krogu, a vendarle imata na tisto zaobljubo še danes lepe spomine. Da ne bi delala razlik v družini, sta datum cerkvene poroke določila tako, da sta lahko nanjo povabila vse tri svoje fante. To je bila zadnja julijska sobota. »Bilo je nepozabno, kar sva si tako dolgo želela in načrtovala. Z vsemi sorodniki in prijatelji, z Matevžem, ki je mini-striral, z Vorancem, ki je prevzel skrb za prstane, z Jakobom, ki ga je bilo povsod polno. Ob strani sta nama stala brata, za nepozabno glasbeno doživetje ob obredu jeposkrbela prijateljica sopranist-ka Nataša Zupan skupaj z zborom, v katerem pojem tudi sama. Kar naprej mi je šlo na jok,« se polna vtisov spominja nevesta.
Čudež pregnal oblake
Slavje je bilo doma, kjer so blagoslovili tudi dom in Marijino kapelico ob njem.Mlado-poročencema je pri pripravah pomagalo veliko ljudi, Tomaž Drobne in Roman Hriberšek pa sta zanju naredila droben čudež. »V nekaj dneh sta ogromen šotor ob hiši spremenila v najlepšo plesno dvorano, kjer sva zaplesala svoj prvi ples kot mož in žena. Vse je bilo tako lepo, da se že zdaj spogledujeva, kdaj bi si takšen podvig lahko spet privoščila. Za zlato poroko, če bog da, zagotovo. Morda pa že prej, najin šestletnik naju je namreč že zdaj povabil na svojo poroko,« sta povedala.
Kljub temu da je po vročinskem valu sledil precej moker konec tedna, je zbrani družbi v vseh strateško pomembnih trenutkih sijalo sonce. Ko se je večer prevesil v polnoč, sta gostitelja poskrbela še za eno presenečenje. Namesto da bi nevesta metala šopek, sta skupaj z možem s cvetlicami obdarila obe tašči. Cvetje sta poklonila tudi paru z najdaljšim stažem, saj po tem, da bosta skupaj srečno živela do konca svojih dni, hrepenita tudi gospod in gospa Ocvirk.
TINA STRMCNIK Foto: osebni arhiv
FOTO TEDNA
Samo da je glava v senci.
Foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
Andrej Zupan, umetnik in pedagog
stran 29

Zgodbe s Celjskega vsak°gar
-Št. 32 0*13. 8. 2015
stran 32
PORTRET
»Dolgčas? Tega ne poznam. Časa mi celo primanjkuje,« pravi Aleksander Videčnik iz Mozirja, ki je raziskovalec, narodopi-sec, ljubiteljski zgodovinar, zbiratelj in publicist. Piše knjige, pripravlja redna domoznanska predavanja, vsak teden ima v lokalnem časopisu svojo domoznansko stran. Kljub temu, da bo decembra star 95 let, je izjemno čilega duha. Še vedno vozi avtomobil, čeprav le po najbližji okolici.
Njegovo dolgoletno delovanje so opazili tudi širše. Za ohranjanje kulturne dediščine Zgornje Savinjske doline in drugo ustvarjalno delo je že pred približno desetletjem in pol prejel državno odlikovanje častni znak svobode. V Zgornji Savinjski dolini je častni občan kar štirih občin, to je Mozirja, Nazarij, Gornjega Grada in Ljubnega. Poleg tega je častni član slovenskega društva arhivarjev, slovenskega heraldičnega društva, mo-zirskega gasilskega društva, Turističnega društva Rečica ob Savinji ... Aleksander Videčnik je tudi avtor in soavtor več kot tridesetih knjig.
Knjige in predavanja
»Danes opisujem preteklost kulturnega delovanja v Mozirju,« je povedal pred nekaj dnevi, ko je bila v Zgornji Savinjski dolini peklenska vročina. »Tik pred prvo svetovno vojno je bil dograjen prosvetni dom. Samo klopi so imeli in so že igrali zahtevna odrska dela,« je omenil
Med knjigami svoje bogate domače knjižnice
o času, ki slovenski kulturi ni bil najbolj naklonjen. Letos je izšla njegova knjiga o nekdanjem mozirskem kronistu Žigi Laykaufu.
V stavbi nekdanje kaplanije, kjer je tudi muzejska zbirka Aleksandra Videčnika, so bila čez zimo vsak mesec dobro obiskana Videčnikova predavanja na temo mozirske preteklosti. Predaval je o različnih zanimivih domačih temah, od teme o kronistu Laykaufu do teme o nekdanjih mozirskih sodnikih. Za prihodnji mesec že pripravlja predavanje na temo dolge zgodovine mozir-skega gasilstva, saj je mozirski sodnik že pred stoletji odredil ustanovitev skupine tako imenovanih požarnikov. V sosednjih Nazarjah predava v prostorih muzeja o nazarskih zgodovinskih temah.
Iz nekdanjega Celja
Korenine Aleksandra Videčnika se še vedno čutijo tudi v njegovem celjskem naglasu. Njegova starša, Pohor-ca, sta se leta 1920 preselila v Celje iz Gornjega Grada, kjer je bil njegov oče sodni sluga. Stanovali so v središču Celja, ki se je takrat končalo za stavbo gimnazije na Otoku. »Ko sem iz >kiklce< zlezel - treba je povedati, da smo fantki takrat nosili >kiklce< - sem zelo rad opazoval delo v sodarski delavnici,« se spominja delavnice iz pritličja s konca Gosposke ulice, iz hiše, kjer so Videčnikovi stanovali. Še danes ve, kako se naredi sod. Nato je oče kot sodni sluga dobil službeno stanovanje v stavbi magistrata, kjer je danes muzej novejše zgo-
Od tablice do računalnika
Aleksander Videčnik je v osnovni šoli uporabljal namesto zvezkov še tablico - vsak učenec je imel svojo - na katero so pisali s kamenčkom. Danes ima za svoje raziskovalno delo računalnik, ki ga uporablja že vrsto let. Na njem trenutno nastaja knjiga o zanimivem poglavju zgornjesavinjske zgodovine, o koloniji Primorcev v Nazarjah, ki so prišli kot begunci v času fašističnega preganjanja v Italiji. »Z njo imam še približno deset dni dela,« načrtuje.
V muzejski zbirki Aleksandra Videčnika v Mozirju so med drugim predstavljena številna priznanja, ki jih je prejel za svoje delo. Obiskovalcem jo predstavlja Matija Blagojevič iz osrednje knjižnice, ki je upravljavka.
Dolgčasa ne pozna
Aleksander Videčnik, ki je v 95. letu, piše knjige in članke ter ima redna predavanja - Častni občan štirih občin
dovine. Tam sta bila sedeža občine in policije, tudi gasilci niso manjkali. »Do leta 1936 je bilo gasilsko poveljevanje v nemškem jeziku,« se spominja Videčnik in pripominja, da so gasilci tudi v svojem dnevnem prostoru večinoma govorili nemško.
Iz predvojnega Celja se spominja delavskega Gaber-ja, kjer je bila med drugim Westnova tovarna emajlira-ne posode. Starejši Westen, tovarnar, je znal delati z ljudmi in je bil spoštovan, mlajšega Westna se spominja kot pokvarjenega. »Mlajšega ni nihče maral, povsod je iskal kakšen spopad, tako na nacionalni kot drugi osnovi,« se spominja Videčnik. Tako je mlajši Westen ob neki priložnosti v celjski nemški gostilni pijan napadel uglednega Slovenca Kraupnerja, predsednika lovske družine: »Raus, du Windischer!« (»Ven, ti vindi-šar!«). Kraupner ga je tožil. »Na sodišču se je nato Westen izgovarjal. Rekel je: >Tale pa po vin diši!<« V mestu so ostali odnosi med Slovenci in Nemci napeti tudi v obdobju po prvi svetovni vojni, čeprav seveda vsi Nemci niso bili slabi. Gospodarsko moč v mestu so imeli Nemci.
Črkostavec v Mohorjevi
V predvojnem Celju je Aleksander Videčnik uspel dobiti zaposlitev črkostavca v Mohorjevi tiskarni, kar je bilo za tiste čase kot zadetek na loteriji. V tiskarni je srečeval slovenske pisatelje, ki so danes med klasiki sloven-
Aleksander Videčnik ustvarja že dolga leta na računalniku.
ske književnosti, na primer Franca Ksaverja Meška.
»Nekoč sem se javno razburil, ko je nek celjski mogotec govoril o klerikalni Mohorjevi, kar sploh ni res!« je povedal Videčnik in omenil knjižne naslove, ki govorice o klerikalizmu zanikajo. Na primer program krščanskih socialistov in Sovretovo delo o starih Grkih. »Poglejte, poleg tega je Mohorjeva med drugim izdala prve knjige o domačem zdravilstvu,« je dodal Videčnik, ki je bil v njeni tiskarni vse do začetka vojne. Takrat so nacisti slovenske knjige iz ogromnih Mohorjevih skladišč zmetali na dvorišče in jih prepeljali v predelavo v radeško papirnico.
Med vojno je moral v Linz, saj je znal staviti gotico. V Hitlerjevem času je bila namreč latinica nezaželena. Iz Linza so ga nato napotili na Dunaj za prevajalca. Tam se je poročil z Avstrijko, in sicer na veliko vinogradniško posestvo pri Dunaju, kjer se je izobraževal še po tej plati. Po vrnitvi domov je tako dobil v povojnem Celju službo v zadružni zvezi kot referent za vinogradništvo. Največ je delal na Kozjanskem, v Olimju in Virštanju, kjer je na vinogradniški postaji svetoval. Še danes ima v predalpskem Mozirju ob hiši posajeno trto. Kozjanskega se nasploh zelo rad spominja. V Šmarju pri Jelšah je bil nekaj časa celo podžupan, podpredsednik občine.
Po končani višji upravni šoli je delal v celjskih bančnih ustanovah, med drugim je bil na čelu Celjske mestne hranilnice. Deloval je tudi na področju mladinskega varčevanja, šolskih hranilnic.
Po infarktu
V	času okoli svojega abrahama je doživel infarkt. »Potem mi je kardiolog dejal, da če želim preživeti, naj odidem iz Celja,« se spominja svojega obdobja na celjskem Jožefo-vem hribu, kjer je bilo vsako noč mogoče vonjati izpuste iz cinkarne. »Tako sem se preselil v Mozirje, kjer sem imel veliko prijateljev iz planinstva.« Raziskovalno delo je začel že v Celju, ko je napisal knjigi Celjska mestna hranilnica in Denarništvo v Celju.
V	Zgornji Savinjski dolini ga je naprej pritegnilo raziskovanje kmečkega zadružništva, zanimalo ga je, kako so nastale in delovale zadruge. Med drugim je raziskoval tudi oblačilno kulturo in ljudsko zdravilstvo. Ugotovil je, da so se ženitovanjski običaji po dolini zelo razlikovali. V Mozirju so na primer pripravljali tako imenovani »jesih«, pogostitev teden dni po »ohceti«, ki je bil namenjen osebju, ki je med svatbo moralo delati. »Lahko rečem, da sem obiskal domala vsako zgornjesavinjsko hišo. Nikoli nisem imel občutka, da sem prišel nezaželen, čeprav sem bil nenapovedan,« se spominja.
BRANE JERANKO Foto: BJ
26
INTERVJU
Celje brez evropskega denarja ne zmore
»Nikoli se ne bom strinjal, da je za sanacijo industrijskih bremen preteklosti odgovorna občina, ne glede na to, ali sem župan ali ne. Odgovoren je onesnaževalec,
»Pričakujem konkretne nasvete strokovnjakov, kako zmanjšati okoljsko obremenjenost če tega ni večpa nJegovi mesta,« pravi celjski župan Bojan Šrot	pravni nasledniki.«
Okoljska problematika je stalnica življenja v Celju, le da se je ljudje zadnja leta bolj zavedajo in je zato bolj v ospredju. A kot je industrija dolga leta obremenjevala okolje, bo tudi odpravljanje bremen preteklosti trajalo dolgo časa. Pri tem župan Bojan Šrot opozarja, da Celje samo brez pomoči Evrope in njenega nepovratnega denarja ter države te sanacije ne bo zmoglo. Ob tem zelo ostro zavrača očitke, da si je lokalna skupnost pred onesnaženostjo okolja predolgo zatiskala oči in nekatere podatke celo skrivala pred občani.
»Čisto okolje predstavljajo voda, zemlja in zrak. V dveh desetletjih je mesto naredilo izjemen korak v varovanju okolja. Še pred 15. leti je bila Voglajna praktično mrtva reka, Savinja in ostali vodotoki so bili v bistveno slabših kakovostnih razredih in pozimi je bilo konec 80. let preteklega stoletja nemogoče zračiti stanovanja ... Prepričan sem, da smo naredili zagotovo največ v državi,« pravi župan Bojan Šrot. »Imamo izjemno kakovostno pitno vodo, lani smo bili v vrhu Slovenije glede na število biološko in kemično ustreznih vzorcev.«
... in zemlja?
V Celju je še živa industrija, ki je prispevala k onesnaženju zemlje s težkimi kovinami. Ima znane lastnike, v glavnem je v državni ali paradržavni lasti in tu se država zagotovo ne bo mogla izogniti odgovornosti v smislu finančnega kritja stroškov sanacije tistega, kar je mogoče sanirati. Verjetno vsega niti ni mogoče oziroma bo svoje opravil tudi čas. Sam že leta govorim, da bi bilo dobro pogledati in primerjati dobre prakse drugod po Evropi, saj topilnica cinka v Celju ni bila edina.
Tudi glede zraka se Celje ne more pohvaliti. Prekomerno je obremenjen z delci PM 10. Bi, vsaj kar se prometnega onesnaževanja tiče, zalegli ureditev javnega prometa in gradnja Y-priključka 3. razvojne osi?
Ta Y bi zagotovo veliko prispeval, ureditev javnega prometa verjetno manj. Celje ima to smolo, da je avtocesta blizu mesta, obe magistrali sekata središče mesta. Promet v strukturi onesnaženosti predstavlja tretjino, preostali tretjini pa še industrija in gospodinjstva. Verjetno bi kratkoročno še največ lahko prispevala gospodinjstva, zlasti z omejevanjem kurjenja fosilnih goriv. Pri tem naj opozorim na paradoks, da se mi ukvarjamo s težavo preseganja PM 10 delcev v zraku, medtem ko država na drugi strani spodbuja uporabo lesne biomase, ki, če je nekakovo-stna, zadnja leta najbolj skokovito povečuje delež onesnaženosti zraka.
Občina zato vztraja pri plinifikaciji, spodbujate jo s subvencijami .
Mislim, da smo ubrali edino pametno in logično pot in ob širitvi sistema daljinskega ogrevanja spodbujamo uporabo zemeljskega plina kot energenta. Subvencije so namenjene občanom, ki želijo na novo preiti na uporabo zemeljskega plina, in tistim, ki zamenjujejo stare in dotrajane plinske kotle.
Vedno znova poudarjate, da je sanacijo okoljskih bremen preteklosti nemogoče naprtiti na občinska pleča. Kolikšna je vloga občine pri zagotavljanju zdravega življenja občanom?
»Občina nikoli ni skrivala podatkov o tem, kakšno je realno stanje. To postavlja na laž posameznike, ki skušajo ustvariti vtis, kot da občina nekaj skriva.«
Vloga občine je ključna. Za zdravo, kakovostno življenje je pomembno zagotavljanje kakovostne pitne vode, čim boljšega zraka in družbene infrastrukture. Celje je prvo v državi celovito uredilo ravnanje z odpadki in še vedno je edino, ki ima to področje urejeno povsem skladno z evropskimi direktivami. Vloga občine je pomembna še pri obveščanju in osveščanju ljudi glede potencialnih nevarnosti.
Prve raziskave onesnaženosti zemlje so bile narejene v začetku 90. let. Nova poročila in priporočila za vrtičkarje zdaj objavljate na občinski spletni strani. Je to dovolj?
Mislim, da so ljudje dobro obveščeni. Pomembno se mi zdi, da občina nikoli ni skrivala podatkov o tem, kakšno je realno stanje. Znani so že 25 let in resnično ničesar ne skrivamo. Pogrešam konstruktivne predloge, kako zmanjšati potencialno nevarnost za zdravje ljudi, kako izboljšati stanje v okolju. Pričakujem, da strokovnjaki ne bodo govorili le o tem, kakšno je stanje, temveč da bodo podali konkretne predloge, kakšni inženirski ali drugi ukrepi so sploh možni. Takšnih predlogov ne slišim, tudi od tistih ne, ki se razglašajo za velike strokovnjake ali ki se samooklicujejo za okoljevarstvenike. Ne verjamem, da je z onesnaženostjo zemlje kaj drugače kot pri nas še v Mežiški dolini, verjetno tudi v Zgor-njesavski dolini ne, naj spomnim na pepel iz ljubljanske toplarne ... Včasih okoljska zavest ni bila na takšni ravni, kot je danes, in še do konca 80. let se nam je zdelo normalno, da industrijske odplake spuščajo v vodotoke, da tovarne delujejo brez filtrirnih naprav ... Podobno je bilo tudi drugod po Evropi, le z nekajletno časovno razliko.
Občina se je lotila urejanja mestnih vrtičkov, kjer je zemlja analizirana. Kaj pa ostali vrtovi, je zelenjava z njih zdrava?
Ljudje so dokaj dobro obveščeni o stanju v okolju. Nekaterih, zlasti starejših, pa ne bomo nikoli prepričali, da ne bi imeli vrtička tam, kjer ga naj ne bi bilo, a ga imajo že »sto let«. Nenazadnje smo vsi malo »ljudje navad«, kajne? Če smo nekaj počeli vrsto let, potem to počnemo tudi danes.
Občina ima v razvojni strategiji opredeljeno kmetijstvo. Kako je to združljivo
»Vsakdo je lahko okoljevar-stvenik tako, da potencira, celo prireja podatke in senza-cionalistično straši ljudi. To se mi ne zdi sprejemljivo.«
s stanjem okolja? Morda v slogu, »da smo vsi malo ljudje navad«?
Nikakor ne. Celje je sicer mestna občina, a ima na obrobju močno razvito kmetijstvo. V strategijo razvoja smo zapisali tisto, kar je del strategije razvoja Savinjske regije in bi moralo biti tudi države; povečanje prehranske in energetske samozadostnosti. Glede na površine in podnebne razmere je oboje mogoče in mislim, da bi bilo tudi nujno. V regiji bomo skušali izpeljati projekt, ki bi prinesel večjo prehransko samozadostnost in hkrati številna nova delovna mesta.
Je bila analizirana zemlja na predelih za bolj intenzivno kmetovanje?
V tej fazi še ne. Sicer mislim, da na nobenem območju, kjer je zemlja prekomerno onesnažena, tudi zdaj ne pridelujemo hrane in je tudi ne bi smeli. Ponekod sicer svetovalna služba kmetom svetuje, naj gojijo kulture, ki so manj dovzetne za sprejem težkih kovin. A ko govorim o prehranski samozadostnosti in delovno bolj intenzivnih kmetijskih panogah, mislim na pridelavo vrtnin in zelenjave v rastlinjakih, kjer so posebni mikro pogoji: ali gre za hidroponično gojenje ali za pridelavo na posebni zemlji. In tam zagotovo ne bo nevarnosti, da bi bil pridelek zdravju škodljiv.
Na pobudo Celjanov je država degradirana industrijska območja uvrstila v operativni program evropske kohezijske politike do leta 2020. To prinaša tudi denar, kajne?
Ko bo ta finančna perspektiva operativna, bo to prineslo tudi denar za sanacijo degradiranih območij. Mislim, da zdaj zelo dobro sodelujemo pri reševanju okoljskih težav Celja z okoljskim ministrstvom. Sem optimist in tudi ogorčen nad pozivi, naj po komaj letu ministrica Irena Majcen odstopi. Je prva na čelu okoljskega resorja, ki se je dejansko soočila s tem problemom, zato imam dober občutek.
Na njeno pobudo je zaživela komisija za sanacijo Celjske kotline, katere član ste. Avgusta se boste spet sestali. Kaj si obetate od dela komisije?
V	Celju pričakujemo predloge rešitev in načinov reševanja, ki bodo podlaga za pripravo projektov, nujnih za črpanje evropskih sredstev.
Prostorska podskupina komisije svetuje pri pripravi občinskega prostorskega načrta. Kako bodo v njem obravnavana najbolj degradirana območja mesta?
Ne kaj bistveno drugače, kot je že zdaj zastavljeno. Doslej so kmetijci zelo restriktivni in vztrajajo, da bi kmetijska zemljišča ostala tudi tam, kjer kmetovanje res ni primerno in bi bil veliko ustreznejši poslovni razvoj mesta. Občina je kupila zemljišča v soseščini tovarne traktorjev, kjer želi urediti manjšo poslovno cono, a kmetijsko ministrstvo vztraja, da morajo ostati namenjena kmetijski pridelavi. oPn sicer res sprejme občina, a ga mora uskladiti s kar 30 soglasodajalci na državni ravni.
In ostala degradirana območja? Zlasti vzdolž Kidričeve ulice?
Veseli smo, da se končujejo dela na območju Stare cinkarne, kjer gre za dober, učinkovit, inovativen in cenovno sprejemljiv način sanacije tega območja. A gre za relativno majhne količine, manj kot 14 tisoč kubičnih metrov izkopa, pri čemer celotno območje meri več kot 10 hektarjev in je zemljina onesnažena do globine petih metrov. Tu v prihodnje pričakujemo evropsko pomoč, saj bi se bilo smiselno lotiti sanacije celotnega območja. Postopoma, trajalo bi vsaj nekaj let, a hkrati bi morali poskrbeti tudi za reurbanizacijo. Tako kažejo tudi prakse po svetu, saj so takšna območja trajno neprimerna za kakršno koli drugo rabo.
Rok za predelavo onesnažene zemljine je podaljšan do konca meseca. Kako naprej? Je kakšna možnost, da Stonex nadaljuje delo?
V	tem trenutku ne. V finančni perspektivi do leta 2020 evropski denar še ni na voljo in ga letos za ta namen gotovo še ne bo. Sanacije na tem območju je zaenkrat konec.
Pogoj za nadaljevanje je torej evropski denar?
Finančno je to tolikšen zalogaj, da ga občina ne zmore. Sanacija tako velikega območja terja nekaj deset milijonov evrov in tega denarja preprosto nimamo, saj moramo skrbeti tudi za druga področja, na primer za šole in vrtce. Sicer pa območje, čeprav onesnaženo, ne predstavlja neposredne nevarnosti za ljudi, dokler se vanj ne posega. Pred desetletjem smo na tem območju naredili 14 ali 15 vrtin in takrat se je ugotovilo, do katere globine je zemlja onesnažena in tudi to, da se težke kovine ne spirajo v podtalnico, saj je na tej globini plast gline. Leto ali dve torej nista tako pomembni, glede na to, da je od postavitve topilnice minilo že 140 let.
S sanacijo območja so povezani tudi pro-tipoplavni ukrepi. Niso še končani, ne na Hudinji ne naprej na Voglajni ...
Res je, a se nadaljujejo. Včasih se ljudem zdi, da počasi napredujejo, a dela na vodotokih so zahtevna.
Pri protipoplavnih ukrepih pa je čas zelo pomemben. Izteka se, kajne?
Opravljena je večina del, a po mojem manjkata dva ključna objekta, suha zadrževalnika na Ljubečni in v Medlogu. Imamo zagotovilo ministrstva, da bo večina ukrepov izvedenih, hkrati pa tudi obljubo, da se bo preostanek financiral v finančni perspektivi do leta 2020.
IVANA STAMEJČIČ Foto. SHERPA
REPORTAŽA
27
Obljuba za prihodnje leto balonom nad Celje
103-letna sestra Mara, verjetno najstarejša Celjanka, se je prihoda v mesto bala, zdaj v njem uživa
z
Resnično redki so ljudje, v katerih se skriva toliko življenjske energije, kot je v sebi nosi sestra Mara. Če bi večina ljudi pri 85 letih upravičeno pričakovala pomoč, je ona odšla v Bosno in Hercegovino in na noge postavila zatočišče, v katerem so bili dobrodošli vsi begunci, ki so se vračali na povojno območje. Njeno izjemno milino dopolnjujejo radoživost, iskrivost in nagajiva dobrovoljnost, ki po štirih letih iz dneva v dan še vedno preseneča sose-stre v redovni skupnosti frančiškank Marijinih mi-sijonark v župniji svete Cecilije na Bregu pri Celju. Pri 103 letih je čila in bistra, z odličnim spominom, malo se huduje le nad tem, da je bolj počasna, kot je bila včasih, zaradi česar pač za vsako opravilo porabi malo več časa.
Sestra Mara, ki se je kot Marija Vampelj 11. avgusta 1912 rodila v Dobrovi pri Ljubljani, je za svoj 103. rojstni dan prvič nazdravila že v nedeljo, ko so ji - tako kot vsako leto od njene 100-letni-ce - v župniji svete Cecilije na Bregu pripravili slovesno mašo. Sama je, in to celo brez očal, pri maši brala berilo, za praznik pa je tudi letos nakvačkala približno 30 pr-tičkov. Na druženju po pogostitvi za vse obiskovalce so te prtičke prodali, izkupiček pa bo s prostovoljnimi prispevki in z darovi obiskovalcev na-
Sestra Mara o posebnih načrtih za prihodnost ne razmišlja, a se ji v očeh še posebej zaiskri, ko njene sosestre razkrijejo, da se prihodnje leto ne bo nazdravljalo le njenemu 104. rojstnemu dnevu, temveč bo praznovala tudi tričetrt stoletja redovnega življenja.
menila za pomoč enemu od misijonov.
Pomoč ljudem
Da bo postala redovnica in pomagala ljudem, je sanjala že kot deklica. Prvič je to domačemu župniku omenila pri 16 letih, a pot do zaobljube je bila še dolga. »Doma je bilo še pet mlajših otrok, mama je imela ogromno dela. Smilila se mi je in nisem mogla dopustiti, da bi obležalo vse na njenih plečih.« Tako je od doma odšla šele pri 27 letih - najprej v Ljubljano in potem po zaob-
Verjeli ali ne - sestra Mara je tudi za praznovanje svojega letošnjega rojstnega dne nakvačkala približno 30 prtičkov. Na druženju po pogostitvi za vse obiskovalce po nedeljski maši so jih prodali, izkupiček pa bo sestra Mara skupaj s prostovoljnimi prispevki in z darovi obiskovalcev namenila za pomoč enemu od misijonov.
ljubi za 38 let v Italijo. Svoje življenje je zapisala Bogu in to vsak dan znova potrjevala tako, da je pomagala vsem, ki so potrebovali pomoč.
Tako se je na primer pri 85 letih pogumno in požrtvovalno, tako kot vedno v življenju, s še tremi sestrami, Italijanko, Poljakinjo in Avstrijko, odpravila v Bosno in Hercegovino. To je bilo kmalu po vojni, ko so se v domače kraje začeli vračati begunci. »V skromni hišici smo v enem prostoru kuhale in spale, v drugem pa uredile razdeljevanje pomoči.« In te je bilo precej, saj je kar nekaj kamionov humanitarne pomoči iz Avstrije in Italije pripeljalo v bosanski Odžak - prav tja, kamor v ponedeljek iz Celja odhaja sestra Theresa.
Jok pred prihodom v Celje
Sestra Mara je v Celje prišla iz samostana v Lescah septembra 2011. Kot nam je zaupala ob letošnjem praznovanju, ni bila tega niti malo vesela, selitve v knežje mesto se je bala. »Veliko sem prejokala. V Lescah mi je bilo zelo lepo, nenazadnje pa se Celja drži pečat, da je tu težak zrak,« je pripovedovala in nagajivo dodala, da najbrž nihče ne bi z veseljem zamenjal neokrnjene narave in pogleda na Triglav s selitvijo v onesnaženo mesto. A se je vdala v usodo - »Le kaj bi drugega, Bog že ve, kaj in zakaj kaj komu nameni.« - in bila ob selitvi prijetno presenečena. Pogleda na Triglav skozi okno sicer res nima več, a ga tudi pričakovala ni. »Zato pa zrem na zeleno gozdno pobočje in proti Staremu gradu. Celje je lepo in urejeno mesto, predvsem pa so me tukaj pričakali prijazni ljudje.«
Fotografija z Almo M. Karlin
Dneve v samostanu si od jutra do večera zapolni z molitvijo in s številnimi opravili. Vesela je obiskov svojih sorodnikov in novih sosedov z Brega, veliko bere, zlasti pa še vedno - in večkrat celo brez očal, če jih kam založi - veliko kvačka. A da ne bi kdo pomislil, da vse dneve preživi za zidovi samostana. Kljub poletni vročini se je s sosestrami pred dnevi odpravila na potep po mestu. »Bile smo v stolnici, vse smo si ogledale, obnovljeno mestno središče je res zelo lepo. In še fotografijo z Almo M. Karlin imam,« je pripovedovala obiskovalcem in skoraj malo sramežljivo pritrdila sestri Grazyni, ki jo je izdala, da bi si knežje mesto
Sestre Grazyna, Mara in Theresa - prva je po rodu Poljakinja, medtem ko je Theresa Španka, ki se bo po 18 letih prav v ponedeljek poslovila od Celja in odšla v samostan v bosanski Odžak.
rada ogledala z višine. »Saj sva že stali v košari balona, a kaj, ko se je vreme hitro slabšalo in je zaradi varnosti pilot raje odpovedal polet.« Da se ji bo želja zagotovo izpolnila za 104 rojstni dan, ji je v torek obljubil predsednik KS Pod
gradom Vladimir Ljubek, ki je slavljenki voščil skupaj z Zinko Jazbec in Majdo Pir-nat, predstavnicama krajevne organizacije Rdečega križa in župnijske karitas.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Slavljenki je v torek voščil tudi celjski župan Bojan Šrot. »Mislim, da je sestra Mara zdaj najstarejša Celjanka, a natančnih podatkov o starostnikih zaradi določil Zakona o varovanju osebnih podatkov v občini nimamo več,« se je malce hudoval, saj so prav voščila jubilantom ena prijetnejših nalog, ki mu jih prinaša županski položaj.
28
PORTRET
Predana literarnemu ustvarjanju
Žalska literarna ustvarjalka Nuša Ilovar izdala novo pesniško zbirko Kljub cerebralni paralizi živi polno življenje
»Tonem v globino svojih občutkov. Sonce skuša prodreti skozi čas, ki se odmika. Dogodki me bolijo, ovijajo me s svojo temo. Jaz pa se svojega oklepa držim le še z mezincem.« Pesem Oklep je ena od 30 pesmi, objavljenih v zadnji zbirki Vihravo ravnovesje žalske pesnice Nuše Ilovar. Kljub temu da ji življenjske poti ne prizanašajo, saj je že kot dojenček dobila cerebralno paralizo, ji je v življenju do zdaj uspelo doseči mnogo več kot marsikateremu povsem zdravemu posamezniku.
Nuša Ilovar je do zdaj napisala pet pesniških zbirk in en roman. Njena zadnja zbirka Vihravo ravnovesje, ki jo je nedavno predstavila v atriju Savinove hiše v Žalcu, je še povsem vroča. »Vsaka knjiga oziroma izdaja je zame nekaj posebnega. Mogoče je ta zbirka malo bolj posebna, ker je nekoliko drugače oblikovana, predvsem njen zunanji videz. Zato je še toliko bolj fantastičen občutek, ko jo držim v rokah,« je zadovoljna Ilo-varjeva, ki navdih za pesmi najde vsepovsod okrog sebe, tuja ji ni niti osebno izpovedna poezija. V zadnjo zbirko je v prvi vrsti uvrstila lirične pesmi, v zadnjem delu knjige pa je bralce presenetila s haikuji in z mislimi o sebi.
Pogrešala je dom
Ilovarjeva, ki se je rodila leta 1969 v Ljubljani, ima že od rojstva cerebralno paralizo, za kar naj bi bila kriva možganska krvavitev, ki je zdravnikom ob porodu
ni uspelo odkriti. »Ko sem bila še čisto majhna, so se strokovnjaki spraševali, zakaj ne sedim samostojno in se ne postavljam na noge. Šele pri približno devetih mesecih jim je nato uspelo postaviti diagnozo,« pripoveduje žalska pesnica, ki je bila nato pri treh letih hospi-talizirana v Bolnico za predšolsko invalidno mladino Stara Gora pri Novi Gorici. »Čeprav me je mama vsak teden obiskovala, sem tam čustveno zelo trpela. Tudi po vstopu v osnovno šolo v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava glede čustev ni bilo nič drugače.« Ker se je rada učila, je bilo to obdobje zanjo vsaj nekoliko znosnejše in tudi počitnice so bile daljše. »Žal mi je le, da smo se premalo naučili in da po končani osnovni šoli nismo imeli možnosti nadaljnjega izobraževanja,« še dodaja.
Začela je pisati
Po vseh letih bivanja v centrih se je počasi začela navajati na življenje doma. Najprej se je kratkočasila z ročnimi deli, predvsem pa je veliko brala. Vedno močnejša je postajala tudi njena ljubezen do pisanja pesmi in zgodb, ki jo je sicer začutila že v času osnovnošolskega izobraževanja pri pisanju spisov. »Nekako sem začutila, da to najbolje znam. Ne vem, ali sem najprej napisala pesem ali zgodbo. Mislim, da je bilo vse nekako vzporedno. Spomnim se le, da je bila moja prva pesem v šoli partizanska.« Kljub temu, da
»Prelivanje misli na papir je del mene, vendar to ni dovolj, ker mislim, da je velikokrat nujna osebna komunikacija - tako ali drugače,« pravi žalska literarna ustvarjalka.
jo širša javnost pozna v prvi vrsti kot pesnico, se je najprej lotila pisanja proze. Iz njene prve daljše zgodbe je po desetih letih bolj ali manj rednega pisanja nastal roman. Strah pred samoto, kot ga je naslovila, je v samozaložbi izdala za svoj 30. rojstni dan. »Ne bi rekla, da je bilo to ravno najlepše darilo, a je bilo zagotovo tisto, na katerega sem bila takrat najbolj ponosna,
Nuši Ilovar že vse življenje ob strani stojita starša
saj sem z njim pokazala, da nekaj vseeno znam in zmorem narediti.« Leta 2001 je nato izdala še prvo pesniško zbirko Klovnom življenja.
Življenje s
cerebralno
paralizo
V Žalcu zdaj živi že 32 let. »V Ljubljani sva z mamo živeli v trinajstem nadstropju. Ker dvigala občasno niso delovala, sva imeli velike težave pri prihajanju domov in odhajanju. Mama se je odločila, da bo zgradila hišo, in usoda je bila, da je bilo to ravno v Žalcu,« pripoveduje Ilovarjeva, ki jo je cerebralna paraliza brez kakršnekoli milosti priklenila na invalidski voziček. Kljub temu, da ni prizanesla niti njenim rokam, z njimi lahko samostojno je, piše, se naliči in še marsikaj drugega. »Moja največja omejitev je govor, na katerega se morajo ljudje, da me razumejo, najprej navaditi. Povsem razumljivo je, da me že od nekdaj razume mama, zato je velikokrat moja prevajalka. Razumejo me tudi prijatelji in drugi ljudje, ki se z mano več družijo.«
Nuša Ilovar je na svoji spletni strani zapisala, da se invalidnosti lahko navadiš, a dokončno je ne smeš nikoli sprejeti. »Ljudje običajno razmišljajo, da bi moral človek kar sprejeti tisto, kar mu usoda nameni, in reči, da je pač tako, saj tako ali tako sam ne more nič narediti,« izpostavlja in dodaja, da invalidi nikakor ne smejo tako razmišljati. Človek se mora, kot pravi, boriti in vsaj poskusiti nekaj narediti iz sebe in ne
kar obstati. »Zavedam se, da so določene omejitve, vendar so nekatere premagljive, če posamezniki to hočejo.«
Z osebno asistenco bi bilo lažje
Odnos države do invalidov Ilovarjeva težko komentira. »Ne morem reči, da pristojne ustanove popolnoma nič ne naredijo, a se na drugi strani določene zelo pomembne zadeve razrešujejo še vedno prepočasi.« Še vedno namreč ostaja nerešeno vprašanje preživetja invalidov izven zaprtih ustanov, potem ko ostanejo sami, brez pomoči svojcev. »V mislih imam pravico do osebne asistence štiriindvajset ur na dan. Verjetno težko razumete to našo potrebo, vendar si skušajte predstavljati, da ne morete hoditi in se težko sporazumevate z ljudmi, ki vas ne razumejo oziroma se niti ne potrudijo, da bi vas razumeli, pri čemer morate na stranišče ali ste žejni, a ne morete v tistem trenutku nikogar priklicati.« In prav zaradi tega je samostojno življenje z osebnimi asistenti v domačem okolju za invalide tako pomembno. Ilovarjeva se težko izogne tudi temu, da so njihove invalidnine tako mizerno nizke, da z njimi ne morejo zadovoljiti niti osnovnih življenjskih potreb, kaj šele da bi lahko z njimi vzdrževali še
kakšno stanovanje. Zato jim ostane le upanje, da čim dlje ne ostanejo sami.
Dosegla volilno pravico
Nuša Ilovar v roke ni vzela le svojega življenja, temveč tudi življenje drugih invalidov. Že pred leti je namreč veliko dosegla tako na področju volilne pravice invalidov kot opravilne sposobnosti. »Motilo me je predvsem, da fizično prizadeta oseba ni imela volilne pravice, kar tudi ni bilo skladno z našo ustavo,« pripoveduje Žalčan-ka, ki je leta 2002 s pobudo na ustavno sodišče dosegla, da tudi fizični invalidi, ki so sicer duševno povsem zdravi, lahko volijo. Že dve leti pred tem je bila nominirana za Slovenko leta. Zasedla je drugo mesto. »Nikakor nisem bila razočarana. Drugo mesto je bil zame zelo visok dosežek. Gospa Marija Zakušek je imela veliko družino in je zelo veliko dobrega storila za otroke, zato menim, da si je res zaslužila prvo mesto. Jaz sem takrat vendarle komaj vstopala v svet javnosti.« Leta 2005 je nato postala dobitnica Savinovega priznanja, ki ga Občina Žalec podeljuje za kulturne dosežke, kar ji je bilo v veliko čast in obenem veliko priznanje njenemu literarnemu ustvarjanju.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Njena zadnja pesniška zbirka Vihravo ravnovesje je še povsem vroča. Poleg 30 pesmi je vanjo uvrstila tudi haikuje in misli o sebi.
PORTRET
29
Ko se ljubezen in glasba zlijeta v eno
Andrej Zupan je že sedmo leto umetniški vodja Glasbenega poletja na gradu Podsreda
»Počutim se kot graščak,« se je pošalil, ko je tisti večer spet zapahnil mogočna grajska vrata in obrnil ogromen ključ, ki so mu ga zaupali v hrambo na gradu Podsreda. V maniri odličnosti nekih drugih časov bi mu celo pristajalo, a Andrej Zupan ni samo velik umetnik in pedagog, ampak tudi izjemno prijeten sogovornik.
Glasbeno poletje bogati kulturni utrip širšega kozjanskega okolja gradu Podsreda in se umešča med pomembne tovrstne dogodke tudi na nacionalni ravni letos že 21. zapored. Ko so pred več kot sedmimi leti v vodstvu Kozjanskega parka Zupanu ponudili pomembno vlogo v tem projektu, ni dolgo razmišljal. »To so čudoviti ljudje, ki se ne spoznajo samo na naravo in jabolka, ampak že leta organizirajo celo vrsto vrhunskih kulturnih dogodkov, in res mi je v veselje sodelovati z njimi.« Vsako leto v poletnih mesecih na gradu ponujajo enotedenske seminarje različnih klasičnih glasbil, včasih tudi solopetja. »K nam pridejo predvsem mladi, ki resno razmišljajo, da bi študij nadaljevali na konservatoriju ali akademiji, in tudi že izoblikovani mladi glasbeniki, ki želijo v stiku s točno določenim profesorjem nadgraditi
katerega od segmentov svojega ustvarjanja.« Kot smo mimogrede ujeli iz objav na družabnih omrežjih, je teden v Podsredi vsestransko izjemno doživetje, ki ima vsako leto več udeležencev.
Klarinet dolgo ne gre v ušesa
Tudi če si vrhunski umetnik, to še zdaleč ne pomeni, da si tudi dober pedagog. Podajanje znanja zahteva povsem drugačne veščine in tudi širino človekovega značaja. Andrej poleg solističnega udejstvovanja na odrih doma in po svetu ter dirigentskega dela pri različnih sestavih pri delu s študenti na akademiji še posebej uživa. »Že v začetku se trudim, da sem pozoren na neodkrite bisere, ki še niso vsega pokazali, ki morda niso pobrali vseh naslovov na tekmovanjih, vendar v sebi skrivajo izjemen potencial.« V zahtevni tekmovalni konkurenci njegovi dijaki in študentje nemalokrat postanejo la-vreati. Zupanu ni tuja niti presojevalska vloga na drugi strani. Kot člana žirije ga namreč vabijo na tekmovanja doma in po svetu. »Po vseh izkušnjah z violinami, s flavtami in še čim vedno znova ugotavljam, da je od vseh glasbil morda najtež-
je poslušati ravno mladega klarinetista. Zdi se mi, da je do trenutka, ko mu glasbilo zares zapoje, pot najdaljša. In zato je vloga pedagoga tako zahtevna in tako pomembna. Ker se moraš vedno znova prebiti skozi vsa ta začetna obdobja.« A ko glasbilo in skozi njega mladi umetnik res zazvenita, je vse poplačano.
Mamino srce in očetova roka
Zupanovi so glasbena družina. Mama je bila učiteljica glasbe, oče - žal že pokojni Alojz Zupan - pa je pustil izjemen pečat v akademskem svetu, saj je bil dolga leta vodilna avtoriteta za klarinet v Sloveniji. »Doma sem imel živega idola in spominjam se, da sem že kot dve-, triletni deček vsakič, ko sem šel mimo, poskusil pihniti v klarinet. Pri tej starosti mi je tudi prvič uspelo.« Hitro se je pokazalo, da deček ni podedoval le veselja do glasbe, ampak tudi izjemen talent. Kot najstnik je blestel na tekmovanjih po nekdanji Jugoslaviji, zmagal pa je tudi na evrovizij-skem tekmovanju mladih glasbenikov v Madridu. »Seveda danes ne bi ničesar spremenil in ljubezen do klarineta nikoli ni bila
pod vprašajem. A me vseeno ob spominih na otroštvo spreleti tudi kanček grenkobe. Glasba je bila resna obveznost, tekmovanja pa so bila kot nalašč vedno po kakšnih počitnicah ali praznikih. Ob tem so me tudi odvračali od smučanja, nogometa in drugih športov, da se ne bi poškodoval in ne bi mogel igrati. Tako sem bil še najbolj vesel, če smo bili med počitnicami kar doma.« Za svoji dve deklici si sicer želi, da bi ju nagovorila katera od umetniških muz, da bi jima bil blizu ta posvečen jezik, a hkrati ne dela prav nobenih načrtov. »Želim si, da bi našli tisto, kar je njuno, in s tem živeli srečno.«
Glasba kot esperanto sveta
Čeprav je zaprisežen klasični glasbenik, ob različnih popularnih žanrih še zdaleč ne dviguje obrvi. Tudi ritem in izvirna besedila rapa ga tako prevzamejo, da nikoli ne prestavi radijske postaje, če slučajno naleti nanje. Z narodnozabavno glasbo ga povezuje družinsko poznanstvo z Avsenikom. »Moj oče je bil prva izbira, ko je Slavko sestavljal ansambel, a ga je preveč vleklo v klasično sfero. A če so pri snemanjih potrebovali več
Pred nekaj meseci sta se zakonca Zupan razveselila drugorojenke Zare. Zdaj dve leti stara prvorojena Arba veliko pozornosti zbudi zaradi imena. »Oba z Natašo sva vse življenje na takšen ali drugačen način tesno povezana z jadranskim otokom Rab. In odkar tja hodiva skupaj, je to še bolj očitno. Ko sva se nekega večera s svojim čolničkom vračala v pristan, je bil pogled na štiri rabske zvonike v sončnem zatonu čaroben. In takrat sem rekel: >Če bova imela kdaj hčer, ji bo ime Arba.< Kar je antično ime za Rab. >Izvrstno,< se je strinjala Nataša. In ko sva prišla domov, sva ugotovila, da bova starša.«
Andrej Zupan je koncertni solist, dirigent in pedagog. Zadnjih sedem let je tudi umetniški vodja Glasbenega poletja na gradu Podsreda.
kot en klarinet, je vedno rad vskočil. Tako je pri mnogih studijskih posnetkih mogoče slišati tudi očeta.« Ko beseda nanese na popularno glasbo, pri Andreju pač ne moremo mimo še ene dolgoletne naveze. Naključje je naneslo, da sta v prvem letniku srednje glasbene šole v Ljubljani v isto klop sedla z Janom Plestenjakom. Naj sta si še tako različna, še danes ostajata tesno povezana. »Tudi kasneje, ko je šel Jan študirat v Ameriko, jaz pa sem šel na akademijo, sva si ostala blizu. In ko je prišel usodni dan, koga drugega bi izbral za poročno pričo, če ne najboljšega prijatelja?« se nasmeje Andrej.
Uklenil jo je na odru
Zgodba, ki je usodno piko na i dobila pred matičarjem v Kendovem dvorcu v Idriji, se je povsem nepričakovano začela že veliko prej. Andrej je namreč sodeloval pri izvedbi Strniševe žepne
opere Novi čevlji. »Zaradi nosečnosti prejšnje pevke je tik pred koncem vskočila nova sopranistka. Nadomestila jo je najlepša in najboljša, kar bi si jih lahko želeli. Na odru se zgodi klasičen humoren zaplet in na koncu glavno igralko v vlogi policista uklenem. Tiste lisice še danes hranim nekje doma,« nasmejano pove Andrej. Sopranistka Nataša, takrat še Krajnc, je namreč kasneje postala njegova žena. Ker je doma iz Žalca, je tudi vzhodna stran trojanskega klanca Andreju postala ljuba in domača. Ker si poleg zasebnega delita tudi profesionalni svet, bi to lahko bila vsaj toliko kot prednost tudi slabost. A sogovornik se ne strinja. »Zelo rad delam z njo in velikokrat jo povabim, da pri različnih koncertnih dogodkih, kjer sem v vlogi dirigenta, zapoje tudi ona. In odziv je vedno izjemen.«
SAŠKA T. OCVIRK
Foto: osebni arhiv
Zupan vodi tudi orkester Mandolina, ki je glasbeni fenomen posebne vrste. »Še sam nisem vedel, kaj vse je mogoče s tem glasbilom, a danes igramo vse od roka, klasične glasbe do etna in popa. Dvorane so praviloma razprodane.«
»Živeti od glasbe v Sloveniji ni lahko. Število pedagoških in profesionalnih orkestrskih mest je namreč omejeno, še posebej v času varčevanja. Po drugi strani je to čudovit poklic. In glasbeno izobraževanje - v Sloveniji je organizirano bolje kot kjerkoli drugje - je za vsakogar čudovita popotnica. Tudi če se s tem ne ukvarja profesionalno. In da bi to zapravili, bi bila nacionalna katastrofa.«
30
REPORTAŽA
Metanje kovinskih krogov ne manjka na skoraj nobeni športni preizkušnji društev upokojencev.
Ključna pri streljanju z zračno puško, za katerega se v prvi vrsti odločajo moški, je natančnost.
Tekmovanje je postranskega pomena
Društva upokojencev pokazala svojo moč na športnih igriščih - Najboljši so bili upokojenci s Ponikve pri Žalcu
Rusko kegljanje oziroma kegljanje na vrvici je med bolj priljubljenimi športnimi preizkušnjami med upokojenci.
Društvo upokojencev (DU) Velika Pirešica-Gali-cija je v petek dopoldne v rekreacijskem centru za Podružnično osnovno šolo Trje že četrto leto zapored pripravilo medobčinsko športno srečanje upokojencev. Udeležilo se ga je več kot dvesto članov 15 upokojenskih društev iz občin Žalec, Polzela, Velenje in Celje. Med njimi so bili letos prvič tudi oskrbovanci Doma upokojencev Polzela.
Športno preizkušnjo, katere osnovni namen je druženje in ne tekmovanje, že tradicionalno pripravijo v športnem parku za Podružnično osnovno šolo Trje, kjer si je domače društvo s pomočjo sokrajanov uredilo društvene prostore. Osrednje mesto pripada brunarici Trnuljčica, ob kateri je urejena športna infrastruktura, ki jo lahko poleg upokojencev uporabljajo tudi drugi krajani. Člani DU Velika Pireši-ca-Galicija so letos zgradili še dvostezno balinišče, ki ga bodo namenu predali,
kot napoveduje predsednik Martin Sedovnik, septembra ob krajevnem prazniku.
Od ruskega kegljanja do pikada
Ekipe društev upokojencev so se v petek pomerile v metu kovinskih krogov, ruskem kegljanju, pikadu in streljanju z zračno puško. Najbolje so se odrezali člani DU Ponikva, na drugem mestu so pristali člani DU Žalec in na tretjem iz DU Šempeter. Vsakoletni član komisije pri streljanju z zračno puško Martin Potočnik iz domačega društva je bil z rezultati tekmovalcev zadovoljen, kljub temu da so bili zaradi vročine nekoliko slabši, kot je sicer vajen. »Opažam, da so mlajši upokojenci vsako leto pri streljanju boljši, medtem ko pri nekoliko starejših natančnost upada.«
Društva upokojencev, ki se redno udeležujejo športnih preizkušenj, imajo praviloma treninge različnih športnih disciplin organizirane enkrat tedensko. Upokojenci
iz Galicije in Velike Pirešice jih imajo ob četrtkih, udeleži pa se jih od 30 do 40 članov. Med njimi je tudi Marjana Podvršnik, ki bolj kot na streljanje z zračno puško prisega na rusko kegljanje, zato je v petek tekmovanje spremljala v vlogi članice te komisije. Nad rezultati je bila navdušena, tako kot Potočnik pa je potrdila, da udeleženci na tekmovanje vsako leto prihajajo bolje pripravljeni. Morda tudi zato, ker tovrstne športne preizkušnje na različnih ravneh društva upokojencev redno organizirajo.
Druženje in ohranjanje stikov
Nekateri upokojenci so bili s petkovimi dosežki zadovoljni bolj, spet drugi manj. Še posebej so bili nad tekmovanjem navdušeni oskrbovanci Doma upokojencev Polzela, ki so se ga na povabilo organizatorjev letos udeležili prvič. Fizioterapevt David But pravi, da tovrstne športne igre med upokojenci niso dobrodošle le zaradi
Predsednik Društva upokojencev Velika Pirešica-Galicija Martin Sedovnik je glavni organizator medobčinskega tekmovanja, ob koncu katerega že tradicionalno sledi veliko druženje.
gibanja, temveč tudi zaradi druženja in ohranjena stikov. »Gibanje je izredno nujno in pomembno za zdravje celotnega telesa. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na mentalno zdravje. Če se ljudje udeležujejo tovrstnih organiziranih dogodkov, je to z vidika motivacije še kako pomembno in koristno ne samo za starejše, temveč tudi za ostalo populacijo,« je pojasnil But, ki je na tekmo pripravljal osem oskrbovancev iz polzelskega doma upokojencev, ki sicer jeseni že tradicionalno za vsa društva in domove upokojencev žalske regije organizira tekmovanje v kegljanju.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Člani društev upokojencev se v zadnjih letih v pikadu pomerijo celo v sklopu državnega prvenstva.
Vse preizkušnje je ocenjevala komisija, ki so jo večinoma sestavljali člani Društva upokojencev Velika Pirešica-Galicija. Ob koncu tekmovanja je skrbno seštela vse osvojene točke.
REPORTAŽA
31
Slovenski hmelj bosta v prihajajočem letu po Sloveniji in tujini promovirala hmeljarski starešina Alojz Novi hmeljarski starešina Alojz Jelen je ob koncu uradnega dela programa prejel hmeljarski prapor, za Jelen in princesa Ana Zupanc.	katerega bo skrbel do prihodnjega Dneva hmeljarjev.
Zaradi hmelja »žurala« vsa dolina
Letošnji Dan hmeljarjev minil v znamenju priprav na obiranje in sušenje hmelja - Maček in škafec v Dobrišo vas
Konec tedna so bile vse oči v Spodnji Savinjski dolini uprte v Braslovče. Tamkajšnje turistično društvo je ob podpori občine in Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije pripravilo že 53. Dan hmeljarjev. Vrhunec dogajanja je bil v nedeljo. Po dopoldanski slavnostni seji hmeljarskih starešin in princes je popoldne sledil še tradicionalni družabni del programa s povorko, prikazom starih hmeljarskih opravil in primopredajo starešinstva. Za piko na i so poskrbeli Modrijani.
V nedeljo zgodaj popoldne se je v trgu Braslovč trlo ljudi, ki so si želeli povsem od blizu ogledati povorko, brez katere do zdaj še ni minil noben Dan hmeljarjev. Na njenem čelu so bili konjeniki zastavonoše, sledili so Mažorete Laško in Laška pihalna godba, vozovi z dosedanjimi hmeljarskimi starešinami in drugimi lokalnimi predstavniki.
Za obiskovalce je bil še posebej zanimiv zadnji del sprevoda. Predstavniki društev podeželske mladine iz celotne Spodnje Savinjske do-
line so namreč na domiselno okrašenih vozovih tudi letos obujali spomine na obiranje hmelja nekoč. Z mladostniško energijo in sproščenostjo so na prireditvenem prostoru pod kozolcem ustvarili lahkotno in veselo vzdušje ter pri marsikaterem starejšem obiskovalcu prebudili nostal-gično spominjanje na čas, ko je hmelj obiral še ročno. Letošnjo rdečo nit, za katero vsako leto napiše scenarij hmeljarski vitez in dolgoletni hmeljar Janez Oset, je predstavljala priprava na najzahtevnejši opravili v hmeljarski sezoni - obiranje in sušenje hmelja.
Kot so se na obiranje pripravljali nekoč
Mladi podeželani iz Pe-trovč so na svojem vozu prikazali pripravo hmeljske sušilnice. Pred obiranjem hmelja je bilo treba skrbno očistiti saje in štiri dušnike ter pripraviti drva oziroma premog. Mladi iz Šešč so šli še korak dlje. Prikazovali so, kako so gospodarji nekoč skrbno podmazali koleščke na lesah, na katerih se je nato v sušilnicah sušil hmelj. Go-
tovljani so na svojem vozu že posušene kobule stresali na plahto iz jute, kjer so morale malo »odognt« oziroma se navlažiti. Med obiranjem je bilo ključno, da je brezhibno delovalo tudi dvigalo za vlečenje košev na sušilnico. Vsako leto je bilo zato treba pregledati škripčevje in »zaj-lo«, kar so v nedeljo številnim obiskovalcem iz celotne doline demonstrirali na vozu iz Grušovelj in Roj.
Polzelani so se posvetili hmeljskim košem, ki so bili narejeni iz lesa in oblečeni v juto, zaradi česar so se nemalokrat raztrgali. In prav čas pred obiranjem je bil med drugim primeren tudi za tovrstna popravila. Člani podeželske mladine iz Braslovč, katerih voz je bil med vsemi najglasnejši, so pripravljali skupna ležišča za obiralke, ki so v Spodnjo Savinjsko dolino iz Zagorja in Haloz praviloma prispele 15. avgusta. V velike vreče so tlačili slamo, jo poravnali in zašili platno. Še pred prihodom obiralk so morale gospodinje nabaviti dovolj »fasunge«, za kar med obiranjem hmelja, ko so imele še vrsto drugih opravil, ni bilo
časa. Na Dnevu hmeljarjev so za to poskrbeli mladi iz Tabora in s tem sklenili povorko.
Dobili nov hmeljarski par
Dosedanji hmeljarski starešina Janko Bizjak je mačka predal Alojzu Jelenu iz Dobriše vasi, ki bo tako leto dni v vlogi hmeljarskega starešine promoviral slovenski hmelj tako doma kot v tujini. Pri tem mu bo pomagala hmeljarska princesa Ana Zu-panc, ki prav tako prihaja iz Dobriše vasi, hmeljski škaf, simbol hmeljarske princese, pa ji je izročila lanska princesa Barbara Bosnar.
Hmeljar Alojz Jelen na svoji kmetiji v Dobriši vasi gospodari že od mladosti. V hmeljarstvo je vpeljal tudi sina Bernarda, pohvali pa se lahko tudi z vnukinjo hmeljarsko princeso Moniko. Hmeljarska princesa Ana Zupanc je prav tako iz Dobriše vasi. Aktivno se vključuje v delo na kmetiji, za katero v prvi vrsti skrbi njej oče Vinko. Poleg hmeljarstva se posvečajo pridelavi olja in sladkega krompirja.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Med opravili pred obiranjem hmelja je bila tudi priprava košev in drugih košar za prenašanje hmelja, čemur so se v nedeljo posvetili Polzelani.
Na vozovih ni manjkalo »muzikantov«, ki so še dodatno poskrbeli za vedro vzdušje.
Mladi iz Šešč so prikazovali, kako so gospodarji nekoč skrbno podmazali koleščke na lesah, na katerih se je nato v sušilnicah sušil hmelj.
Mladi podeželani iz Spodnje Savinjske doline povorko vsako leto vzamejo zelo resno, predvsem pa jo izkoristijo za prijetno druženje.
32
REKREACIJA
Takole so se triatlonci porazdelili po celjskem bazenu, medtem ko so premagovali predpisano razdaljo. Najbolje pripravljeni uvrstitev na nedeljski tekmi ni bila pomembna, je vsak udeleženec tekmoval predvsem so v bazenu »oddelali« 750 metrov, pedala so potiskali 20 kilometrov, za konec pa so pretekli še petkilometrsko razdaljo. sam s seboj in z uro.
Pred dirko je treba dobro pregledati in pripraviti tudi opremo.
Triatlon za vsakogar
Ne zgolj fizična moč, pomembna sta predvsem pogum in dobra volja
Minula vroča avgustovska nedelja na letno kopališče v Celju ni privabila le številnih osvežitve željnih, temveč tudi pogumneže, ki so se preizkusili v enem najbolj zahtevnih vzdržlji-vostnih športov - triatlonu. Predhodne izkušnje niso bile nujne, a so bile zaželene.
Na tradicionalnem triatlonskem tekmovanju v knežjem mestu je bilo kot ponavadi zelo vroče. Ne zgolj zaradi poletne vročine, temveč tudi zaradi pestrega športno-rekreativnega dogajanja, namenjenega vsem ljubiteljem športa, brez kakršnih koli omejitev. Tudi peklenska avgustovska vročina tokrat ni bila ovira na poti do osebnega uspeha in vsesplošne zabave. »Vročina nas ne moti. Sicer pa smo v preteklih letih kar dvakrat namerili 40 stopinj Celzija, tako da je letos, ko termome-
tri kažejo zgolj 36 stopinj, že prava ohladitev,« je v svojem šaljivem tonu povedal nekdanji celjski triatlonec in glavni organizator tovrstnih športnih tekmovanj v Celju Nino Cokan.
Z voljo je triatlonec lahko vsak
Čeprav gre za izjemno naporen šport, ki zahteva veliko psihofizično moč in še več discipline, omejitev pri tem, kdo je lahko triatlonec, skoraj ni. Čim mlajši kot se otroci spoznajo z vsemi tremi športnimi disciplinami - plavanjem, kolesarjenjem in tekom - hitreje in lažje napredujejo. A ne le v športnem smislu. Splošno znano je namreč, da raznolika telesna aktivnost dobro vpliva tudi na razvoj in delovanje sivih celic.
Z različnimi rekreativnimi prireditvami, ki jih v
zadnjem času v Celju in Sloveniji ne manjka, je večini dana možnost, da v družbi razmigajo od sedečega dela zakrnelo mišičevje in okostje. Vse, kar resnično potrebujete za udeležbo na triatlonskem treningu ali rekreativnem tekmovanju, je zvrhana mera poguma in vztrajnosti. »Trud bo vsekakor poplačan,« pravi član aktualnih ekipnih državnih prvakov v štafetnem triatlonu Sandi Ivančič, ki ima obilo izkušen tudi kot trener in vaditelj.
Vsako leto več ljudi
Tako so se lahko udeleženci nedeljskega triatlonskega praznika v Celju pomerili v različnih disciplinah. Najprej so bili na delu profesionalci, ki so se borili za naslov ekipnih državnih prvakov. Na veselje številnih ljubiteljev triatlona v mestu
ob Savinji je naslov končno ostal doma. Sicer pa so imeli kljub vsemu glavno besedo rekreativci. »Veseli nas, da se prireditve kljub dopustniške-mu času vsako leto udeleži več ljudi. To je dokaz, da je prireditev dobro organizirana in da je triatlon pri nas v vzponu,« pravi Cokan, ki se je pred leti kar nekajkrat podal na eno najprestižnejših tekem v svetu triatlona, na havajski Ironman. Danes pa velja za enega najglasnejših glasnikov tega športa med rekreativci.
Da se za prihodnost Slovenskega triatlona ni treba bati, skrbijo skoraj vsi organizatorji tovrstnih tekmo-valnorekreacijskih prireditev. Tako so se v akvatlonu in ciciakvatlonu tudi tokrat pomerili otroci, starši pa so ob tem ogrevali dlani in glasilke.
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA
Tekmovalci so se lahko med tekom osvežili z izotoničnimi napitki in vodo. Nekateri so slednjo raje kot po grlu zlili po obrazu. Vročina je bila namreč huda.
Kolesarska proga je bila v celoti ravninska in nezahtevna, primerna za vse stopnje pripravljenosti. Kolesarji so vozili v krogih. Dolžina kroga je bila pet kilometrov. Tisti, ki so nastopili v šprint triatlonu, so morali odpeljati štiri kroge.
Po prihodu v cilj je prijalo malo počitka.
ZA ZDRAVJE
33
Naj motnja erekcije ne bo tabu!
Pomoč obstaja, težavo je le treba zaupati zdravniku
Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
Na nastanek erektilne disfunkcije spolno življenje ne vpliva. Torej med vzroki ne morejo biti večje število spolnih partnerjev ali različne spolne prakse. Posredno bi to lahko bil vzrok le, če bi to delovalo na moškega v psihološkem smislu.
Kadar zabolijo zob, trebuh ali glava, bolnikom ni težko poiskati pomoči pri zdravniku. Težje je, kadar se pojavi težava v spolnosti in pride do erek-tilne disfunkcije oziroma nezmožnosti za otrdelost spolnega uda. Ne glede na razvoj zdravstva in ne glede na to, da je moškim s to težavo mogoče pomagati, je v družbi erektilna disfunkcija na žalost še vedno tabu tema.
V Sloveniji priznan prim. asist. mag. Igor Bizjak, dr. med., specialist urolog, ki je dolga leta vodil tudi Urološki oddelek Splošne bolnišnice Celje, že v začetku našega pogovora pravi, da je pri reševanju tega problema in pri zdravljenju treba upoštevati dve osebi. Ne samo moškega, ampak tudi njegovo partnerko. Erektilna disfunkcija namreč prinese težave v spolnosti, kjer sta oba ključnega pomena, saj partnerja zaradi te težave ne moreta izvesti normalnega spolnega odnosa. Zato sta pogovor med njima in nato pogovor obeh z zdravnikom velikega pomena za reševanje nastale situacije.
Vsak moški individuum
Včasih se je za erektilno disfunkcijo uporabljal izraz impotenca. Zdravstveni strokovnjaki so to strokovno poimenovanje že črtali iz svojega besednjaka. Impo-tenco so že pred dvesto leti najbolj povezovali s sladkorno boleznijo, ki sčasoma pogosto privede ravno do težav z otrdelostjo spolnega uda. Sladkorna bolezen je namreč bolezen živčevja in žil, kar je neposredno povezano tudi s spolnim udom, kjer
so za otrdelost glavne ravno žile. »Erektilna disfunkcija je trajna ali začasno ponavljajoča se motnja,«, pravi Bizjak. Poglavitna vzroka zanjo sta dva: organski in psihološki. V praksi je še pred leti veljalo, da je bilo 33 odstotkov teh motenj povezanih z organskimi vzroki, za 33 odstotkov je bil vzrok psihološki, medtem ko je bila za preostalo tretjino vzrok kombinacija obeh. Danes zdravniki ugotavljajo, da je vedno več erektil-nih disfunkcij povezanih z organskimi vzroki, v katerih se skrivajo različne bolezni. Daleč največ je med ljudmi, ki jih erektilna disfunkcija prizadene, ravno sladkornih bolnikov. A Bizjak dodaja, da je ob tem treba vedeti, da je vsak bolnik individuum in da podatkov o vzrokih in poteku motnje ne smemo posploševati.
Dejavniki tveganja
Med boleznimi, ki so lahko pogoj za nastanek takšne motnje, so pravzaprav tiste, ki povzročajo slabše delovanje žil in živcev. Med njimi so na primer ne-zdravljen visok krvni tlak, različna obolenja živčevja in poškodbe hrbtenjače. Erektilno disfunkcijo lahko povzročijo tudi operacije hrbtenice, pogosto tudi rak prostate. Zato moške s tem rakom zdravniki tudi opozorijo, da bosta onkološki poseg in zdravljenje lahko pripeljala do tovrstnih motenj.
Velik dejavnik tveganja, ki pravzaprav ni več dejavnik, ampak skorajda dejstvo, je starost. 70 odstotkov moških pri 70 letih ima že tovrstne težave, pri 50 letih pa že polovica. Toda moški
se s starostjo nekako lažje sprijazni, da je to razlog, da spolno ne bo več toliko aktiven kot v preteklosti. Starost namreč okvarja žile, njihova notranjost se spremeni, kar onemogoča dobro prekr-vavitev, ki pa je za erekcijo najpomembnejša. Težje je, kadar udari bolezen, katere posledica je nezmožnost otr-delosti uda. »Med dejavniki tveganja so tudi holesterol, kajenje in pitje alkohola,« dodaja Bizjak.
Težko je o tem govoriti
Čeprav pri erektilni disfunkciji ne gre za bolezen, ki bi bila nevarna, je to zagotovo bolezen, razloži urolog, saj vpliva na zadovoljevanje človekovih potreb. Toda Slo-
■
venija še ni prestopila meje, ko bi se ljudje o tem odprto pogovarjali. »Bil sem že na številnih kongresih o tej bolezni v tujini, kjer sodelujoči pari na odru predstavijo svojo težavo in to, kako so jo rešili. Pri nas je ljudem še vedno o tem težko govoriti,« razloži. V ambulanti pa se ljudje vseeno nekoliko odprejo. »V Sloveniji smo sicer še vedno zelo introver-tirani. V medicini sledimo temu, da mora ambulanta za te težave biti nekje, kjer imajo bolniki popolno in-timo, kjer pred vhodom ni ostalih bolnikov, ki iščejo drugo pomoč, bodisi otrok bodisi žensk. Razen partneric, seveda. Pomembno je še, da so bolniki naročeni na določeno uro,« še razloži
Bizjak pomembne stvari, s katerimi bolnikom omogočijo zasebnost in možnost, da povedo tisto, kar jih teži. Moškim se je tako ali tako težko nekomu zaupati, še toliko težje je to povedati osebnemu zdravniku ali zdravnici, saj takrat na plan pride občutek sramu, ki je popolnoma nepotreben. Gre za življenjske stvari in težave, za katere - na srečo - obstajajo tudi ustrezne oblike pomoči.
Kaj zdravnik odsvetuje?
Bizjak kot dolgoletni urolog, ki je pomagal že mnogim, odsvetuje nakup različnih tabletk za erekcijo, ki jih je mogoče najti na spletu, v oglasih ali na črnem trgu. »Najbolje je oditi k zdravniku, se pogovoriti. S tabletami na trgu, ki jih ne predpiše zdravnik, lahko moški kupi mačka v žaklju,« dodaja Bizjak. Vsak zdravnik namreč ve, kako lahko zdravljenje poteka in katera vrsta zdravljenja glede na posameznika bo obrodila sadove. »Vedno upoštevamo to, da zdravljenje oziroma terapija za bolnika nista agresivna. In da je terapija bolniku cenovno sprejemljiva in učinkovita. Prvo, kar vedno svetujemo, je sprememba načina življenja,« razloži urolog.
Pri spremembi načina življenja gre za standardne stvari, ki bi jih zdrav človek moral vedno upoštevati: dovolj fizične aktivnosti, izogibanje nezdravim razvadam, zdravo prehranjevanje in čim manj stresa. Predvsem slednjemu se marsikdo ne more izogniti in ravno zato je erektilna disfunkcija v tretjini primerov pogojena psihološko. Če se takšni vzroki dajo odpraviti brez tablet z manj stresnim življenjem, je učinek pozitiven.
»Vikend« tabletke
V nekaterih primerih so tablete neizogibne. Te lahko delujejo kratek čas ali nekoliko dlje, a obstajajo tudi tablete, ki delujejo trajno.
»Kratko delujoče tablete so tiste, ki jih bolnik zaužije in ima lahko nato spolni odnos v roku trideset minut do ene ure. Dolgo delujoče tablete pa mora zaužiti pol ure ali uro pred odnosom in takrat je možnost za spolni odnos 32 ur. Tem rečemo tudi t. i. >vikend< tabletke, saj je dokazano, da imajo ljudje največ spolnih odnosov konec tedna,« pojasnjuje Bizjak. Obstajajo tudi tablete, ki jih bolnik jemlje vsak dan, vendar te priporočajo tistim, ki so že do pojava motnje v spolnosti imeli spolne odnose vsaj dvakrat tedensko. Terapije so namreč drage, saj so tablete plačljive. Zagotovo pa so bolj zanesljive kot tablete na črnem trgu, ki jih zdravniki ne priporočajo.
Potrkajte na prava vrata
So pa tudi primeri, ko tablete ne pomagajo. To se največkrat zgodi moškim, ki imajo kakšno kronično bolezen, vendar ne vsem. Možno bi bilo tudi vstavljanje zdravil v sečno cev, vendar se takšna terapija v medicini ni obnesla in pri nas ni uveljavljena. Ker mora bolnik po začetku zdravljenja prihajati k zdravniku na preglede, se to, ali tablete delujejo ali ne, hitro ugotovi. Če tablete nimajo želenega učinka, je naslednji korak apliciranje zdravila z injekcijo neposredno v spolni ud, kar lahko opravijo bolniki sami. V večini primerov to pomaga. Sicer pa urologi lahko svetujejo tudi uporabo vakuumske črpalke, ki deluje na podlagi podtlaka. Pri tem moški s črpalko povečajo dotok krvi v spolni ud. Ena od možnosti je še namestitev vsadka v spolni ud, ki je fleksibilen, kar pomeni, da se ga sproti lahko odstranjuje, saj ima moški v času vsaditve ves čas erekcijo. Možnosti za izboljšanje otrdelosti spolnega uda torej so, le potrkati je treba na vrata zdravnikov.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Med vzroki, zakaj se moški hitreje odloči, da ob motnjah pri otrdelosti spolnega uda obišče zdravnika, pred-njači tudi to, da ima veliko moških za partnerice mlajše ženske. Občutek, da jih spolno ne zmorejo več toliko zadovoljiti kot včasih, je tako pogosto tisti, zaradi katerega moški pomoč poišče pravočasno. In pravočasen obisk zdravnika olajša prihodnost.
Prekolesarite svet
Deseti september je svetovni dan preprečevanja samomorov. Slovenija se je zato v ponedeljek, 10. avgusta, vključila v enomesečno akcijo Prekolesarimo svet. S tem želijo organizatorji (NIJZ, Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara, UP Inštitut Andreja Marušiča Slovenski center za raziskovanje samomora in Slovensko združenje za preprečevanje samomora) simbolizirati povezanost celega sveta v prizadevanjih za preprečevanje samomora.
Zadali so si izziv, da bi udeleženci z vsega sveta tudi letos v akciji z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. Naj spomnimo, da je bila že lanska akcija zelo odmevna. Cilj je bil presežen za štirikrat, saj je bilo skupno po celem svetu prekolesar-jenih 196.282 kilometrov, od tega kar 40 tisoč v Sloveniji.
Kolesari lahko vsakdo v naravi ali doma na sobnem kolesu. Kilometre sodelujočih bodo zbirali preko spletnega obrazca, ki je objavljen na spletnih straneh organizatorjev. Tako bodo zbrali skupno število prekolesarjenih kilometrov v Sloveniji in to posredovali Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.
Geslo letošnjega svetovnega dneva preprečevanja samomora je Preprečevanje samomora: Podajmo roko -rešimo življenje. Ljudi naj bi spodbudilo k razmišljanju o tem, kakšno vlogo ima nudenje pomoči in podpore pri preprečevanju samomora. Geslo opozarja tudi na pomen sodelovanja med vsemi organizacijami, sektorji, strokovnimi službami in posamezniki, ki se ukvarjajo s preprečevanjem samomora.
Iff
"N
TlIERMANA
Laško
OSTEOPATSKA-K1ROPRAKT1ČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey
DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENnraZDRAYJA.NEr; E-POSTA: VERSININ.ANDREJgGMAIL.COM
V_/
34
REPORTAŽA
Ponosna prejemnica šestih znakov kakovosti
Poročna štruca zlata že devetnajstkrat
Anica Krušič zmaguje z izdelki iz kvašenega testa
V Tlakah pri Rogatcu smo obiskali Anico Krušič, dobitnico že 19 zlatih priznaj pri projektu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Že vrsto let navdušuje s poročno štruco, ki ji ni para.
S hriba, kjer stoji njena hiša, se ponuja lep razgled na okoliško pokrajino. Z lahkoto se vidi tudi dim iz dimnika, ki naznanja, da je Anica zakurila v krušni peči in bo spekla nekaj prekrasnega. Poročna štruca, ki Anici že 20 let prinaša priznanja, je znana predvsem za ta konec Slovenije. Včasih so jo kot darilo mladoporočencema prine-
sli svatje. Nevesta jo je na koncu obredno razrezala in razdelila med svate. Danes si jo predvsem zaželijo starejši pari, ki praznujejo častitljive obletnice skupnega življenja. Poročna štruca se danes le redkokdaj še prinese mladoporočencema. Ti imajo veliko raje modernejše torte. Poročna štruca je bila včasih namesto današnje torte.
Kako nastane mojstrovina
Postopek izdelave traja precej časa in zahteva kar nekaj natančnosti - predvsem pri okrasitvi. »Naj-
prej presejem 3,5 kilograma posebne moke tipa 400, dodam 18 jajc, kvas, sol, vanilijev sladkor, malo ruma, margarino in mleko za zamesitev. Dodajam ga po občutku, kolikor ga potrebujem, da lahko dobro premesim. Potem pustim, da vzhaja,« pravi Anica o prvih korakih do poročne štruce. Jajca so domača, zato je testo drugačno in lepše. Vedno si pred mese-njem pripravi krušno peč, ki se mora počasi segrevati, da ni preveč vroča. Medtem pusti testo vzhajati in ko je dovolj vzhajano, ga razdeli na pol. Polovico uporabi in
naredi prvo večjo pleteni-co, ostanek testa da spet na pol, pri čemer iz ene polovice napravi drugo manjšo pletenico, ki jo položi na večjo. Iz preostale polovice naredi spet dva dela, iz enega naredi še tretjo, najmanjšo, pletenico, ki jo položi vrh prejšnjih dveh. Tako nastane osnova za poročno štruco. Ko je dovolj vzhajana, jo premaže z mlekom in rumenjakom ter jo položi v krušno peč. Njeno temperaturo preveri tako, da da vanjo roko, in če lahko zdrži, je primerna, da osnovo poročne štruce položi v pečico. Peče jo
približno uro in pol. Iz ostanka testa naredi ptičke in košarice za okrasitev na vrhu. »Včasih so tudi rekli, da več kot je ptičk na poročni štruci, več bo otrok pri hiši,« pravi Anica. Med pečenjem si okrasi podstavek za štruco s krep papirjem in pripravi sneg s sladkorjem v prahu za okrasitev. Na vrh postavi še ograjico iz zobotrebcev, ki jo prav tako obleče s snegom. Okrasitev vzame še pet do šest ur ročnega dela, ki ga Anica opravi sama. Sneg za okrasitev da v posebne vrečke, ki jih naredi sama. Pomembno je, da je folija močnejša in da je na notranji strani gladka. Spodaj odreže konico, kolikor je treba, da lahko riše in krasi. Če je treba, naredi tudi napis, ki oznanja, za kakšno priložnost je štruca narejena.
Znanje od babice in tašče
Znanje o izdelovanju poročne štruce Anico spremlja že od otroštva. Najprej je pri delu opazovala babico in njeno sestro, od katerih je že kot deklica pridobila veliko znanja. Ko se je poročila, je preostalo znanje pridobila od tašče. Z leti in veliko prakse je taščino tehniko še izboljšala. »Ni se težko priučiti izdelave, treba je le nekaj vaje in malo spretnih prstov,« pravi Anica, ki svoje znanje deli v različnih društvih. Obiskala je tudi vrtce in ustvarjala z otroki, ki so bili naučenega zelo veseli, kot se spominja. »Toliko ljudem sem že pokazala, kaj znam, pri čemer ne držim znanja zase, želim ga podati naprej,« pravi Anica, ki je vesela, da se tudi njeni vnuki že zanimajo za peko in tradicijo. Prav tako odlično peče njena snaha in Anica upa, da bo prevzela njeno znanje o peki štruce. Želi si, da bi se ta tradicija ohranila in ne bi šla v pozabo, saj je včasih veliko mladim parom na dan svatbe prinesla veliko veselja. Pri izdelovanju ne potrebuje posebnih pripomočkov, še valjar ne zaide v njene roke, ko nastaja štruca, vse je izključno ročno delo.
Umetnina, ki pritegne poglede
Ljudje si poročno štruco radi ogledajo in se jim zdi zanimiva. Anica je delila z nami prigodo s podelitve priznanja na Ptuju. Vsakič izdelke, ki jih prijavijo na projekt, tudi razstavijo. Ko si je Anica šla ogledat razstavo, je bilo okoli njene štruce nekaj starejših moških, pevcev. Slikali so se in nasmihali, verjetno so se tudi spominjali svojih poročnih dni, ko so dobili podobno štruco. »Pridružila sem se jim in jim rekla, da ko se bodo naslednjič ženili, jim bom pa jaz spekla takšno poročno štruco,« se spominja Anica. Možje so bili navdušeni.
Kopica priznanj za vrhunsko delo
Anica Krušič je v zadnjih dvajsetih letih prejela 19 zlatih priznanj in šest znakov kakovosti. Takšni uspehi res niso zanemarljivi. Nagrade so ji prinesle zadovoljstvo in so potrditev kakovosti in spretnega dela, ki se je izoblikovalo od Aničinega otroštva do danes. Priznanja dajejo tudi nov zagon, da se vsako leto znova prijavi in potrdi, kar je že dokazala. Pridobila je tudi registracijo za izdelke v okviru Obrtne zbornice Slovenije.
Vroča krušna peč in vroče poletje
Peka poročne štruce je v poletnih mesecih, ko se živo srebro dvigne nad trideset stopinj Celzija, lahko tudi prava savna. Treba je zakuriti v peči, zato se notranjost hiše še dodatno segreje. Peka je zagotovo prijetnejša v zimskih mesecih, ko zunaj pritiska mraz in je pokrajina pokrita s snegom ter se toplota peči še kako prileže. A kaj, ko skoraj vsi pari svoj srečni dan izberejo v toplejši polovici leta. Anica pravi, da če je treba, peče tudi v vročini, saj ji je peka v veselje, in brez težav potrpi. Poročna štruca mora biti sveža, zato jo, če je poroka v soboto, začne peči v četrtek proti večeru, medtem ko okrasitev nadaljuje v petek.
KLARA PODERGAJS Foto: SHERPA in osebni arhiv
Spretni Aničini prsti takšnega lepotca izdelajo zelo hitro.
Anica Krušič s poročno štruco. Pravi, da je štruca s podstavkom kar težka in je ni lahko nesti kam daleč.
REPORTAŽA
35
Pri Krušičevih imajo tudi manjšo kmetijo. Družbo jim delajo dve kravi, nekaj prašičkov in kokoši.
Do
b
ate
ovensMh kmetij


£ 1
III	Џ
1
Štruca na eni od razstav. Vidijo se ptički, košarica, ograjica iz zobotrebcev, rože, podstavek, okrašen s krep papirjem, in natančna okrasitev s snegom.
Dobrote slovenskih kmetij je ime vsakoletnega projekta KGZ Slovenije in ptujskega zavoda, s katerim želijo čim več kmetij na Slovenskem spodbuditi k pridelavi zdrave domače hrane in njenemu neposrednemu trženju. Vrhunec projekta je majska razstava na Ptuju, na kateri predstavijo dobrote, ki so prejele zlato, srebrno in bronasto priznanje. Najboljšim pridelovalcem so v minulih 25 letih podelili kar 755 znakov kakovosti za trikrat zapored doseženo zlato priznanje za posamezno dobroto.
■ ш V	■	ш	■ V ■	VB
Košarice na Aman naan
Izdeluje tudi košarice iz kvašenega testa. »Takšno košaro po vseh pripravah, ko imam že testo pripravljeno, podstavek pečen in ogrodje postavljeno, spletem približno v pol ure. Tega dela sem že vajena, zato gre hitreje,« pravi umetnica, ki se lahko pohvali, da je takšen način izdelovanja košare čisto njen izum in zato pravi unikat. Pri peki ne gleda na uro, ampak na barvo. Ko je košara lepo rumena, je pečena. Mnogo mladih gospodinj se pri peki točno drži recepta, ure in zvonca pečice, ki oznani, kdaj je pečeno. Za takšno peko, kjer ni recepta in predvidenega časa pečenja ter se je treba zanesti na lastno presojo, kdaj je pečeno, je zato treba veliko znanja in izkušenj.
Recepta, ki nam ju je zaupala Anica:
Košarice iz kvašenega testa
ttOCAJ

Testo:
50 dag moke 5 dag margarine 2 jajci
1 vanilijev sladkor pol kocke kvasa sol
mleko
malo sladkorja malo ruma
Najprej pripravimo testo iz vseh sestavin, ga zamesimo in pustimo, da vzhaja. Ko je dovolj vzhajano, ga razvaljamo na pol centimetra debelo za podstavek, prebodemo z vilicami in spečemo. Nato v podstavek zapičimo zobotrebce ali »špile«, če gre za večjo košaro. Število zobotrebcev ali »špil« mora biti neparno, sicer se postavitev košare ne izide. Za ročaj uporabimo bakreno žico. Testo razvaljamo z rokami v pol centimetra debele svaljke in jih začnemo ovijati okoli ogrodja, kot kaže slika. Rob na vrhu zaključimo tako, da uporabimo dva svaljka, iz katerih naredimo kito. Košare nato postavimo v pečico. Ko so lepo rumene barve, so pečene.
Sirova potica ali zavihanka
Testo:
70 dag moke (polovico polnozrnate in polovico moke tipa 850) 30 g svežega kvasa sol
1 čajna žlička sladkorja za kvas pol litra sirotke ali vode
Nadev:
1,5 kg skute
1	vanilijev sladkor
2	jajci sladkor sol
Premaz:
sladka smetana drobnjak 1 jajce
1 vanilijev sladkor
S takšnimi ptički so včasih gospodinje okrasile tudi velikonočno mizo.
Zmešamo vse sestavine za testo, ga zamesimo in pustimo, da vzhaja. Lahko ga še enkrat premesimo, da pride bolj rahlo. Ko je dovolj vzhajano, ga razvaljamo in damo v pekač, ki ga prej naoljimo. Pustimo približno 4 cm testa, da sega čez rob pekača. Na testo položimo nadev in zavihamo robove. Na koncu premažemo s premazom. Pečemo pol ure. Prvih 15 minut na 220 stopinj, naslednjih 15 na 200. Pečeno razrežemo na poljubne kose.
36
POTOPIS
Gordes je bil nekajkrat proglašen za najlepšo francosko vas.
Bogata preteklost i lepote narav
Provanso odlikujejo posebne vonjave s sivkinih polj in zanimive vasice
Piše: MAR
Muzej sivke v Coustelletu, kjer so nas temeljito poučili o tej dišeči in vsestransko uporabni rastlini.
Tisto leto sem vstopila v »društvo preudarnih dam«. Za ta častitljiv dogodek sem si zaželela doživeti Provanso, in sicer po navdušujočem obisku Pariza leto prej in po tistih romantičnih sanjarjenjih o Vincentu van Goghu, ki so me spremljale že leta.
Prebujanje v Provansi med oljkami je odtehtalo nekoliko nesrečno izbiro hotela prejšnji večer. Sorazmerno zgodaj smo se odpravili novim dogodivščinam naproti, pozdravilo nas je prijetnih 27 stopinj. Bili smo v mestu Orange in najprej smo se sprehodili do odlično ohranjenega rimskega gledališča, kjer še danes v poletnih mesecih uprizarjajo različne predstave. Ob našem prihodu so ravno postavljali oder. Mislim, da sem nekje ujela podatek, da je največje ohranjeno rimsko gledališče v Evropi, ki je lahko sprejelo tudi 20 tisoč obiskovalcev. Ogledali smo si tudi muzej v neposredni bližini amfiteatra in Tiberijev slavolok, ki so ga postavili v spomin na Cezarjeve zmage nad Galci. Orange je bilo namreč pomembno rimsko mesto.
Neobičajen muzej
Provansa je precej raznolika pokrajina z mnogimi kul-
turnozgodovinskimi točkami. Na pogled se zdi, kot da je vse skupaj ena sama zgodovina, en sam rimski imperij, ki se z dodatki v kasnejših časovnih obdobjih prepleta z vsakdanjostjo. Nismo imeli posebnih ciljev, kaj bi si želeli ogledati, še najlažje od vsega bi se bilo kar preseliti tja in ostati tam. Zato je bil obisk muzeja Le Visiatome v bližini Avignona dokaj nepričakovana izbira med vsemi tistimi prospekti in letaki, s katerimi smo se lahko opremili v hotelu. Razstava, ki smo si jo ogledali, predstavlja odpadke različnega izvora, ravnanje z njimi, z atomsko energijo, podatke o radioaktivnosti. Zanimivo. Zelo drugače od pričakovanega.
Papeško mesto
Avignon obiščejo vsi, ker naj bi se tam vedno nekaj dogajalo. Z obzidjem obdano mesto v prospektih in turističnih vodnikih očarljivo vabi obiskovalce, naj si ogledajo srednjeveški most, papeško palačo in še kaj. Brez vsaj delnega poznavanja res bogate zgodovine ni Avignon nič posebnega. Za papeško palačo se mora mesto zahvaliti papežu Klementu V., ki je leta 1309 papeško stolico
iz Rima prestavil v Avignon, da bi ubežal političnim nemirom. Do leta 1377 in ponovne selitve papeške oblasti je tako v Avignonu vladalo kar sedem papežev francoskega porekla. Sam Avignon je sodil neposredno pod papeško oblast vse do leta 1791, ko se je v francoski revoluciji priključil Franciji. Tudi mi smo si ogledali to »slavno« papeško palačo in srednjeveški most čez reko Rhono ...
»Micka« stavka
V Avignonu smo naleteli tudi na srdit »Mickin« (beri: navigacijski) odpor, ko ni in ni hotela najti poti niti slišati za Les Baux de Provence, kamor smo želeli nadaljevati pot. Obračanje besed, črkovanje kraja ... Nič, prav nič ni pomagalo, ostajala je slepa in gluha ... in mi z njo. Niti najmanj se nam ni sanjalo, v kateri smeri moramo nadaljevati pot. Ta nesrečni Les Baux pa je bil v bistvu edini kraj, ki sem si ga zares želela ogledati, zato mi ni preostalo drugega kot klic v Slovenijo, da smo se opremili s koordinatami. Hvala, Tomaž.
Kaj napisati o Les Baux de Provence? Je na visoki planoti v objemu provansalskih hri-
Srednjeveški most čez reko Rhono v Avignonu
Sivkina polja
N&včUaš i
POTOPIS
37
n
/e
RJANA KOVACIC
bov in je kot vasica tako rekoč muzej na prostem. Prav veliko drugega kot to, da ga je treba doživeti, ne bi pisala. Nas je očaral. Z ozkimi kamnitimi uličicami, ruševinami gradu. Posebej pa nas je očarala katedrala podob, vklesana globoko v skalnati hrib, z mogočnim prikazovanjem razstavljenih slik in projekcij, ki se nenehno menjavajo tako kot mogočni zvoki glasbe. Prelepo.
A dneva še ni bilo konec. Tisto res privlačno se je v tem popoldnevu šele začenjalo.
Muzej sivke
Pot nas je vodila pod vznožje hribovja Alpilles do kraja Coustellet, kjer smo si ogledali znamenit muzej sivke. Zelo nas je presenetilo, da gojijo dve vrsti sivke: gorsko, ki raste na približno 1000 metrih samo v Provansi, in običajno, ki jo gojijo povsod drugje in je nasploh razširjena po svetu. Prva je veliko bolj kakovostna. Razmnožuje se s semeni. Druga sivka je križanec in se jo razmnožuje s potikanjem. Ta nima zdravilnih lastnosti, le aromo. Tudi to sadijo v Pro-vansi, vendar jo uporabljajo bolj za industrijske izdelke, mila in podobno.
Avtorica, Celjanka Marjana Kovačič: »Že od mladih nog sem čutila, da ima dežela, katere nacionalno geslo se glasi >liberte, egalite, fraternite< (svoboda, enakost, bratstvo) v meni neko posebno mesto. Spoznavala sem jo z branjem zgodovinskih romanov Juliette Benzoni, ki je odstirala tančice nečesa neznanega, nečesa, za kar sem si želela, bi nekoč rada videla in doživela od blizu, nečesa, kar z ljubeznijo negujem še danes, ko potovanja osmišljajo mojo pot. Berem, pišem in potujem. Zato verjetno ni naključje, da sem svojemu prvemu srečanju s francosko prestolnico namenila celo poglavje v svoji drugi knjigi, saj je prav tisto potovanje prispevalo velik delež k moji ozdravitvi po bolezni, ki me je doletela.«
Zanimiv je bil tudi prikaz ekstrakcije eteričnih olj iz sivke. To opojno dišečo rastlino požanjejo s posebnimi prav za to prilagojenimi stroji in jo pustijo nekaj časa sušiti na polju. Nato jo poberejo in natlačijo v sode, ki jih zaprejo. Skozi nato pošiljajo vodno paro. Ta s seboj odnese koristne substance, vse skupaj potem kondenzirajo v podobnih sodih, kot jih pri nas uporabljajo za žganjeku-ho. Eterična olja so lažja od vode, zato se v kondenzatu naberejo na vrhu in jih tako lahko odtočijo.
Omamne vonjave
V muzeju smo tudi povprašali, kje pravzaprav raste ta sivka, saj smo razen redkih šopkov ostajali opeharjeni za »pravljične« poglede in omamne dišave. Prijazno so nam razložili in pokazali na zemljevidu, v kateri smeri naj bi to bilo. Brez odvečnih besed in pregovarjanja smo zavili v smeri proti pokrajini Luberon in zapeljali višje v hribe.
Pot nas je vodila po gričasti pokrajini, kjer smo po mnenju mnogih lahko s ceste opazovali najlepši pogled na Gor-des, ki je bilo kar nekajkrat
proglašno za najlepšo francosko vas. Ob popotovanju po prelepi pokrajini, ki ji res nismo mogli najti primerjave v Sloveniji, smo se ustavljali, globoko dihali in se predajali vonjavam. Težko bi bilo opredeliti tisti vonj narave, ki nas je vodil v domovanje sivke, k prostranim poljem ... do mesteca Sault, kjer smo se ustavili na večerji. Z največjim veseljem bi ne glede na ceno tamkaj tudi prenočili, če ne bi bile vse postelje zasedene.
Ko človek sliši za Provanso, ime sproži asociacijo na Vin-centa van Gogha, na pejsaže in impresije z njegovih slik ... Ce je človek po duši vsaj malo romantik, si z lahkoto predstavlja neko posebno pokrajino, kjer se prepletata davna preteklost s polji cvetočih sončnic (po van Goghu) z vmesnimi nežno vijoličnimi vrisi sivkinih polj, ki nežno burijo domišljijo ... No, v resnici doživetje Provanse ni ravno takšno. Posebna je narava, ki je raznolika. Posebni so ljudje, posebne so vonjave. Majhne vasice na gričih dopolnjujejo neko dodatno podobo k mlinom na veter, solinam, riževim poljem in seveda neskončnim poljem sivke.
Uporaba presežnikov je preskromna za opis občutij v Les Baux de Provence.
Orange - rimsko gledališče, ki je še vedno aktivno.
te nas s p©t©pl3©^i
38
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
#
amra
www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Razglednica predstavlja en sam na razglednicah Rogaške Slatine najpogostejši motiv - pogled na zdraviliški kompleks s parkom in hoteli ter z obrisom Donačke gore v ozadju. Ob levem robu parka vidimo Tržaško hišo (Triestiner Haus), ob desnem robu prepoznamo Strossmayerjev dom in Zdraviliški dom. Levi spodnji kot razglednice krasi šopek gozdnih jagod. Prazen prostor je popisan, datum priča, da je bila razglednica poslana leta 1902, vendar je bila izdana prej, najverjetneje približno leta 1899. Kot večina litografskih razglednic iz naše zbirke je bila tudi ta natisnjena v Nemčiji (München). Založnik je Ottmar Zieher.
Razglednica je redkost med zbiratelji. Izstopa tudi vsebinsko. Je edini primer litografske razglednice v naši zbirki, ki prikazuje pogled na Zdraviliški park v smeri proti Tržaškemu hribu. Osrednji del razglednice prikazuje park z vodometom, umetelno zasaditvijo ter bogato opravljenimi zdraviliškimi gosti. Levi spodnji vogal krasi šopek rdečih makovih cvetov. Kot večina litografskih razglednic iz naše zbirke je bila tudi ta natisnjena v tujini. V Nemčiji (München) jo je izdal Ottmar Zieher. Glede na poštni žig datira v leto 1900, vendar je bila najverjetneje natisnjena prej.
Rogaška Slatina na starih litografskih razglednicah
Prve razglednice naj bi nastale že v 80. letih 19. stoletja. O njihovi zgodovini in razvoju so pisali že mnogi, med drugimi dr. Walter Lukan in Primož Premzl. Slednji šteje za prvo slovensko razglednico upodobitev Rogaške Slatine, poslano leta 1889, vendar najstarejša razglednica iz zbirke Knjižnice Rogaška Slatina seže v daljno leto 1891 ali 1892.
Predstavljamo vam izbor litografskih razglednic Rogaške Slatine, izdanih konec 19. stoletja, ki so del
obsežnejše zbirke starih razglednic Knjižnice Rogaška Slatina. Prve večje serije slovenskih krajevnih razglednic v tehniki barvne lito-grafije je izdelal umetniški zavod Lesk & Schwidernoch na Dunaju, med drugim tudi serijo razglednic z motivi iz Rogaške Slatine, označenih s št. 289, ki najverjetneje označuje zaporedje izdelave.
V 90. letih 19. stoletja so razglednice doživele največji razcvet. Prvotno so jih zalagali, izdajali in tiskali na
tujem (Dunaj, Gradec, München, Zagreb), kasneje pa se je izdajanja lotevalo vedno več domačinov. Tako med založniki zasledimo imena tedanjih slatinskih trgovcev, lastnikov hotelov in gostiln.
Razglednice Rogaške Slatine so potovale predvsem po Evropi, nekatere celo v ZDA. Po pričevanju slovenskega zbiratelja starih razglednic Miša Goriča naj bi vila najstarejša znana razglednica Rogaške Slatine prav v ZDA v zasebni zbirki.
Vir: kamra.si
Josie Lloyd in Emlyn Rees: Jack in Amy
Ko zgodbo pripovedujeta moški in ženska
Romantična komedija, ki jo v sočnem jeziku pripovedujeta izmenjaje se Jack in Amy, se dogaja v Londonu. In prav v tem izmenjevanju moške in ženske perspektive je izvirnost te knjige.
Zgodba pripoveduje o 27-letnem umetniku Jacku Rossiterju, ki je dal v redni službi odpoved, da bi končno zaživel kot slikar in se s tem delom uspel tudi preživljati. Kot sostanovalec prijatelja Matta, uspešnega odvetnika, dneve preživlja med lagodnim ustvarjanjem, aktivnim veseljače-njem in iskanjem žensk za eno noč. V tem iskanju naleti na 25-letno Amy Crosbie, ki se prav tako prestavlja z zabave na zabavo, preživlja pa se s honorarnim delom vsak teden drugje, tam pač, kamor jo napoti zaposlovalna agencija. Zaljubita se, preživljata vedno več časa drug z drugim, a njun odnos že
od začetka ne temelji na iskrenosti. Jack ne prizna, da so draga oblačila, ki jih nosi, pravzaprav Mattova, in da se kot slikar finančno niti najmanj ne more prebiti skozi mesec. Amy prav tako skriva, da je zgolj tedenska zamenjava pri različnih delodajalcih.
Svoje doda še vedno rahlo prisotno ljubosumje. Jack slika akt lepotice Sally, ki jo je v času, preden je spoznal Amy, intenzivno osvajal, česar Amy ne pove, dokler ta sama ne odkrije nedokonča-
ne slike. V zgodbi je to prva domina v njunem odnosu, ki pade in za seboj potegne naslednje. Pojavi se tudi star Amyjin prijatelj Nathan, ki ni zgolj »lepši brat Johnnya Deppa«, ampak ima tudi veliko pod palcem. Amy načrtuje večerjo z Nathanom, kar je za Jacka nesprejemljivo. Ko Jack zvečer ždi doma in se ga napije, ker Amy še do dveh zjutraj ni domov, pri njem pozvoni. Obišče ga Sally, ki se končno odzove na njegovo nekdanje osvajanje. Čeprav jo Jack ta-
O avtorjih:
Josie Lloyd in Emlyn Rees sta se spoznala kmalu zatem, ko sta objavila vsak svojo prvo knjigo. Iz šale, da bosta naslednjo knjigo napisala skupaj, se je rodila romantična komedija Jack in Amy. Začela pa se je tudi njuna zasebna skupna pot. Kmalu sta se poročila, imata hčer in še naprej skupaj pisateljujeta.
krat odklanja, vseeno zjutraj podleže njenim čarom. Tako se Amy in Jack naslednje jutro odpravita na počitnice v Grčijo s slabo popotnico. Sledi še prometna nesreča in Jackovo razkritje prevare. Vendar to še ni konec zgodbe.
Romantična komedija o mladem angleškem paru današnjega časa je pripoved iz moške in ženske perspektive. Pripoved začne Jack, na nekem mestu nadaljuje Amy in spet se zamenjata. Ženske bomo zdaj razumele, kaj in kako procesirajo moški možgani, da razmišljajo in predalčkajo po svoje. Ker imajo povsem drugačne cilje in težave s priznanjem čustvenega dogajanja v njih samih. Moški pa bodo razumeli, zakaj ženske tako hitro izustimo tisti »ljubim te« in zakaj so naše potrebe v odnosu drugačne.
MRL
791
novi tednik
POČITNIŠKE DOGODIVŠČINE
39
Trinajstica - srečno število nasmejanih otrok
Na morje peljali še 124 otrok - Morsko veselje doslej omogočili 6.600 otrokom
Tuš s partnerji v okviru družbeno odgovornega projekta Pričarajmo nasmeh letos ponovno omogoča letovanje 500 otrokom iz socialno ogroženih družin. Minuli konec tedna je na Debeli rtič odpotovala še zadnja letošnja skupina, v kateri je bilo natančno 124 otrok, med katerimi so bili tudi otroci iz širše celjske regije. Nasmejani otroci so uživali v morskih dogodivščinah, naklonjeno jim je bilo tudi vreme, poleg zabave pa so jih čakali tudi izleti
in športne, izobraževalne ter ustvarjalne delavnice.
S projektom Pričarajmo nasmeh v Tušu omogočajo počitnice otrokom iz vseh slovenskih regij. Otroke na podlagi objektivnih meril izbere Rdeči križ Slovenije v sodelovanju s centri za socialno delo, socialnimi službami v osnovnih šolah in z območnimi združenji Rdečega križa Slovenije. Brezskrbne počitnice ob morju, ki jih omogoča Tuševa pobuda, so za mnoge otroke iz socialno šibkih družin tudi edine.
Prejšnji teden je na Debelem rtiču letovalo 124 otrok iz različnih mest in krajev. To je bila zadnja od skupno petih letošnjih skupin, ki je bila hkrati regijsko najbolj pisana. Sestavljali so jo otroci iz Pirana, Izole, Kopra, Kočevja, Ribnice, Cerknice, Ormoža, Domžal, Šentjurja pri Celju, Šmarja pri Jelšah, Laškega, Žalca, Celja in s Ptuja.
Ko bomo letos potegnili črto pod letovanji, bomo sešteli, da smo v trinajstih zaporednih letih, kolikor pomagamo pri omogočanju
počitnic otrokom iz socialno šibkih družin, morsko veselje omogočili že več kot 6.600 otrokom. Trinajstica je srečno število in v časih, ki za mnoge niso enostavni, so nasmeški na obrazih najmlajših pomemben uspeh, ki nas žene naprej. Za to gre zahvala tudi našim partnerjem projekta, kupcem in sodelavcem, ki v akciji vidijo več kot enega od dobrodelnih projektov.
ANJA MARJETIC
Jezikovni tabori za otroke
Mladi pustolovci in pustolovke različnih starosti že od začetka julija uživajo na mednarodnih poletnih jezikovnih taborih, ki jih letos že osmo leto organizira Zavod Jezikovni svet Navitas. Na letošnje tabore v Solčavi, na Kozjanskem in Rogli je skupaj prijavljenih več kot 70 otrok iz devetih držav, ki tkejo prijateljske vezi s sovrstniki iz različnih kulturnih okolij.
Na petih taborih, ki so namenjeni različnim starostnim skupinam otrok, se urijo v različnih jezikih: v angleščini, nemščini, španščini, italijanščini in ruščini, otroci iz tujine pa lahko izpopolnjujejo znanje slovenščine in spoznavajo slovensko podeželsko življenje na zelo pristen način. Poudarek je na komunikaciji in učenju jezika v naravi skozi dialoge, igro in pesmi na sproščen in zabaven način. Poleg učenja jezika je na taborih neprecenljivo, da se otroci naužijejo svežega zraka, spoznavajo slovensko podeželsko tradicijo, obiskujejo kmetije, spoznavajo živali, molzejo krave, jezdijo konje,
raziskujejo potok, gozd in travnik, nabirajo zelišča in plodove v naravi ... Ustvarjajo izdelke, zakurijo taborni ogenj, spo-
znavajo nebo skozi teleskop Otroci so na vsakem jezi-in se naučijo fotografirati ter kovnem taboru obravnavani na nekaterih taborih celo sne- zelo individualno in razdelje-
mati filme.
ni v različne skupine glede na
jezikovno predznanje. Nekateri otroci pridejo prvič v stik s tujim jezikom, spet drugi imajo že precej predznanja, prav vsi pa na taboru napredujejo in uživajo v osvajanju novih znanj, saj je učenje prilagojeno njihovemu predznanju. Dobro obiskani so tudi
Na Prevorju so otroci med drugim odkrivali tudi sledi, ki jih je v teh krajih pustil znamenit razbojnik Guzaj.
tabori z naravnimi govorci jezika. Ti tabori so namenjeni otrokom med 11. in 15. letom z več predznanja.
V začetku julija so se najmlajši otroci (od 5 do 9 let) na taboru v Solčavi učili angleščino, ruščino in slovenščino, veliko navdušenje pa je poželo učenje lokostrelstva. Naslednji tabor je bil na Prevorju na Kozjanskem, na katerem so v neokrnjeni naravi uživali otroci med 6. in 10. letom - med učenjem angleščine, nemščine in slovenščine ter raznovrstnimi aktivnostmi je vsak otrok našel nekaj zase, hkrati pa so na sproščen in zabaven način osvojili novo besedišče v tujem jeziku. Prvi teden v avgustu so mladi pustolovci iz različnih držav in različnih ras uživali v neokrnjeni naravi, raziskovali Roglo in tkali nova prijateljstva. V okviru Foto-športnega tabora so z naravnim govorcem angleščine in nemščine fotografirali, snemali filme, govorili angleško in nemško, spoznavali svet z nove perspektive ... Na zaključni predstavi otroci predstavijo kanček dejavnosti na taborih, starši pa so vedno znova presenečeni in navdušeni nad njihovim znanjem.
ABM
40
BRALCI PORČEVALCI
Udeleženci strokovne ekskurzije Društva za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska
Zeliščna pot
Preko vorarlberških kmetij do zeliščnih vrtov dr. Alfreda Vogla
Strokovna ekskurzija Društva za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska je pisano skupino privržencev zdravega načina življenja in dela popeljala na edinstven tridnevni izlet, na zeliščno pot.
Vodila jih je preko sliko- dejavnosti inovativno raz- mogoče govoriti kot o pra-vitih hribovitih kmetij, ki so širile na način, da je o njih vih majhnih podjetjih. Cilj
je dosegla na posestvu švicarskega pionirja naravnega zdravljenja dr. Alfreda Vogla.
Skupina je zavila še na ogled znamenitih slapov
reke Ren in prečudovitih vrtov otoka Mainau, kjer so udeleženci kar sami pripravili biodinamično malico iz pridelkov, ki so jih v ta namen vzgojili na svojih vrtovih in njivah.
Med kmetijami
Najprej smo si v okolici Bregenza ogledali tri kmetijska gospodarstva v krajih Buch in Krumbach. Ta se namreč poleg osnovnega kmetovanja ukvarjajo še z eno ali več dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji in tako celovito zaokrožajo ponudbo - bodisi s pridelavo svežega sira in drugih dobrot, ki jih pripravijo in postrežejo turistom, bodisi jemljejo kmetijo kot podjetje. Slednje lahko zagotovo trdimo za Martinshof, kjer rejo več kot 3 tisoč kokoši na prostem povezujejo s pridelavo testenin in drugih izdelkov iz jajc in bio pirine moke. S to ponudbo se odlično dopolnjujejo z drugimi kmetijami tega območja, s katerimi skupaj nastopajo na trgu. Tretja postojanka je bilo kmetijsko gospodarstvo Marthe Niedeacher, ki je s pomočjo partnerskega društva Land Hand povezala rokodelce območja Vorarlberga, ki se ukvarjajo z različnimi domačimi obrtmi. Njihov moto je na novo interpretirati tradicijo oziroma bogastvo znanja prejšnjih generacij uporabiti na sodoben način.
Ljudje na kmetijah so odličen primer dela za skupno dobro in skupen razvoj ter sledijo modrosti Rudolfa Steinerja, utemeljitelja bi-odinamičnega kmetijstva:
logično mišljenje zaustavlja sebične osebne želje.
Pri pionirju
naravnega
zdravljenja
Osrednji cilj poti je bil Teufen oziroma posestvo dr. Alfreda Vogla, kjer uživajo čuti, duša in telo. Udeleženci so si ogledali grede zdravilnih rastlin in se seznanili z delom in življenjsko filozofijo dr. Vogla, pionirja naravnega zdravljenja. V podjetju pridelujejo zdravilne pripravke zgolj iz svežih zelišč, ki jih v roku 24 ur po tem, ko jih naberejo, stisnejo in iz njihovega ekstrakta naredijo različne pripravke.
Alfred Vogel je že od začetka svojega delovanja, v obdobju po drugi svetovni vojni, poudarjal pomen naravno pridelane hrane za ohranjanje zdravja. Bil je prepričan, da mora biti človek aktiven, če želi biti zdrav. Veliko ljudi, ki jih je zdravil, se je pozdravilo tako, da so se vključili v delo na posestvu in aktivno sodelovali pri pridelavi svojih zdravil. Je tudi človek, ki je prinesel ameriški slamnik v Evropo, njegovo seme je dobil v Severni Ameriki kot darilo ameriških Indijancev.
Udeležence je pot obogatila ne le zaradi obiskanih mest, temveč tudi zaradi stkanih vezi med sopotniki. Hkrati je dokazala, da imamo tudi v Sloveniji ljudi, ki ne bodo nikoli obmirovali, temveč se bodo vedno znova in znova trudili, da bo njihovo delo (kakršnokoli že je) stremelo k popolnosti.
MAJDA in KATJA TEMNIK, ANDREJA ŠTEINER
BRALCI FOTOGRAFIRAJO
Igra narave - erotični paradižnik (Foto: JOŽE JURC)
'A-vašo popolno
bvešeenost
«»PONEDELJKOVO dpOrfllO DOPOLDNE
Likof na taberhi
Žito je dozorelo, prišel je čas žetve, mlačve. Letošnja 17. tradicionalna prireditev Likof na taberhi se je razširila v Etnofest Rogatec 2015, ki ga je organiziral Muzej na prostem Rogatec. Imela je poseben pečat, saj se je s projektom DE - PARK povezala čez mejo s Hrvaškim Zagorjem. Na Marjetinem rokodelskem sejmu so se predstavili mojstri iz rokodelskih centrov Slovenije, Obsotelja in Kozjanskega, in člani Zveze društev upokojencev Kozjansko, ki je sodelovala že sedmo leto.
VSAK PONEDELJEK od 10.15 do 11.45
95,1 I 95.® 1100.3 I 90,6 MHz www.radioeelje.com
1 üeldifip'je ■
Na začetku so domačini prikazali mlačev s cepci. Člani društev upokojencev so prikazali mlačev na ročno mla-tilnico, ki je bila prava paša za oči, kosili so s koso, ženske so grabile. Domače perice so med prepevanjem starih ljudskih pesmi prale perilo ob vodnjaku. Med temi prikazi so bile na razstavi sirove zavihanke, ki so jih spekle članice sosednjih društev žena. Ves čas so bile na voljo doživljajske delavnice, kjer so lahko obiskovalci sodelovali in ustvarjali, izdelovali nunalco, preprosto ljudsko glasbilo, ali svečke iz voska, spoznavali zelišča z vrta muzeja, izdelali svojo žuliko, ki jo je gospodinja Brigita Bo-žičko spekla v krušni peči. Na leto jih speče kar osem tisoč.
Od pohorskega kamna do čipke
Videti je bilo mogoče pletenje košar in opletanje steklenic iz šibja, predenje in tkanje na statvah, trenje lanu, vezenje, izdelovanje rož iz krep
papirja, testa, najlonk, izdelovanje brezovih metel, grabelj, klepanje kose, pletenje iz rozge in ličja, steklarstvo, pletarstvo in lesene izdelke, ročno tkanje unikatnih izdelkov iz pohorskega kamna,
pletilstvo ... Gostje s Hrvaške so razstavljali lepoglavsko čipko, ki je vpisana v Unescov seznam nesnovne dediščine človeštva, nakit iz te čipke in skulpture iz gline in lesa.
Z žaganjem hloda, ki ga tradicionalno žagajo z amerikan-ko predsedniki DU ZDU Kozjansko, je bil »taberh« končan. Sledil je »likof« pod brajdo pri Viničarski hiši. Razglasitev naj sirove zavihanke je vodila Irena Roškar, najboljšo pa je spekla predsednica Gaje Rogaška Slatina Cvetka Koražija.
Za veseli »likof« je poskrbela Etno skupina Nojek iz Bistrice ob Sotli, ki si je ime nadela po samorodni vinski trti šmarni-ci, kot je povedal hudomušni Franci Černelč. Nastopili so še Planinski bend iz Rogaške Slatine in Ljudske pevke Rogatec, ki pojejo že 20 let. »Kak lušno je tam na deželi, kjer hišca na samem stoji. Okrog so pa tranki zelen, to mene najbolj veseli ...« so zbrani zapeli z moderatorko prireditve Nives Brezovnik, ki je dejala: »Spoštovani, >likof< je pri kraji, hvala vam, ker ste bili del njega. Srečno do prihodnjič.«
MILENKA BLAŽEVIĆ, Foto: Muzej na prostem Rogatec
BRALCI PORČEVALCI
41
Kreativo v Gradcu
Prestolnica avstrijske Štajerske z bogato ponudbo celo leto upravičuje sloves pomembnega evropskega kulturnega središča, v drugi polovici julija pa je bila že 15. zapored tudi svetovni center a cappelle.
Eno najpomembnejših a cappella tekmovanj v Evropi privablja skupine z vseh koncev sveta. Priložnost za udeležbo na tekmovanju tako visoke ravni, mednarodno predstavitev, strokovno izpopolnjevanje in povezovanje z drugimi ljubitelji glasbe brez glasbil vsako leto izkoristijo tudi slovenske skupine. Na seznamu sodelujočih iz preteklih let najdemo Perpetuum Jazzile, New Swing Quartet, Stil Quartet, Cantemus, Male malice, Bit, Jazzva, Dotik, letos pa smo lahko pesti držali za Kreativo.
Skupine se potegujejo za nagrade v različnih kategorijah; tokrat v džezu, komediji, popu, beatboxu in po nekaj letih znova tudi v klasiki. Komisije pri oceni upoštevajo groove, priredbe, intonacijo, dinamiko, zvok in celoten nastop. Po strokovni presoji skupinam podelijo bronaste, srebrne in zlate diplome, najboljšim pa pripada še posebna čast - nagrada Ward Swingle Award treh žlahtnih barv. Slednja nosi ime po enem najpomembnejših a cappella aranžerjev in skladateljev ter ustanovitelju skupine The Swingle Singers. Legendarno britansko skupino bo mogoče prvič v Sloveniji slišati na koncertih skupine Perpetuum Jazzile jeseni v Cankarjevem domu. Tokratna novost pri nagradah je trofeja Magenta talent trophy za najboljše
novince, ki skupini omogoči udeležbo na strokovni delavnici in ji zagotovi nastop v Nemčiji.
Tekmovalni del letošnjega festivala so z nastopom v džez kategoriji uvedli pevki in pevci iz seksteta Kreativo. Svoj pre-finjen zvok in značilno ubranost so predstavili v skladbah Sunny, The one and only, Ca-nnonball run, The grass grows greener ter Almost like being in love. Če upoštevamo, da so jih ocenjevali Lauren Kinhan, članica izjemnih New York Voices, Anders Jalkeus, basist v svetovno priznani skupini The Real Group s Švedske, Andrea Figallo, basist in ritmik pri skupini Wise Guys, in Matthias Becker, nemški strokovnjak na področju vokalne glasbe, zaznamo v izboru precej drznosti. Nastop so namreč zaključili s skladbama,
ki ju najbolj značilno izvajata prav skupini The Real Group in The New York Voices.
Kot je že v navadi, je dogajanje preko neposrednega spletnega prenosa spremljala tudi slovenska a cappella skupnost na Facebooku. S kančkom pristranske naklonjenosti slovenskim izvajalcem se je nabralo precej komentarjev domačih poznavalcev, ki so bili nad slišanim očitno navdušeni in so verjeli v visoko končno uvrstitev Slovencev. Kakovostno izvedbo zahtevnih aranžmajev, ki je izražala zrelost v džezu, je prepoznala tudi komisija in skupini Kreativo v pestri konkurenci dodelila srebrno diplomo in bronasto Ward Swingle nagrado. Pevki in pevci so bili z uspehom vidno zadovoljni, pohvale in napotki strokovnjakov pa jim dajejo dodaten zagon za nadaljnje ustvarjanje.
MATEJ VIRTIČ Foto: NATALIJA BAHOVEC
Tri medalje za Martina Dernovška
Na poletnih svetovnih igrah specialne olimpijade s posebnimi potrebami v Los Angelesu, ki so se končale 2. avgusta, je iz Slovenije nastopilo 24 športnikov in športnic, ki so osvojili 8 zlatih in po 9 srebrnih in bronastih medalj.
Na igrah je nastopil tudi učenec II. osnovne šole Žalec Martin Dernovšek iz Topovelj v občini Braslovče. Na igrah je Martin osvojil kar tri medalje. V skoku v višino je z 1,65 metra in v skoku v daljino s 5,18 metra osvojil srebrni medalji in v štafeti 4x100 metrov bronasto. Po vrnitvi domov je bil v torek sprejem v Ljubljani, Martina pa je doma nato obiskal braslovški župan Branimir Strojanšek, ki mu je v imenu občanov Braslovč za ta podvig čestital in mu izročil priložnostno darilo.
TT
Martin Dernovšek s tremi osvojenimi medaljami
Martin Dernovšek s tremi osvojenimi medaljami
Spomin na Celjsko četo
ŠTORE - Ob obletnici ustanovitve partizanske čete, ki je nastala julija 1941, je bilo v Javorniku na Svetini spominsko srečanje. V tem zaselku spominja na njeno ustanovitev spominsko obeležje.
Na Resenškovi domačiji so četo ustanovili celjski komunisti in skojevci. Njen komandir je bil učitelj Franjo Vrunč - Buzdo ter politični komisar Peter Stante - Skala. Četa je vključevala petnajst borcev, ki sta se jim pozneje po naključju pridružila Palestinca Abdul Krim in Mehmed Junis, ki sta pri Celju pobegnila z vlaka.
»Iskreno želim, da se vsako leto srečamo na tem mestu in se poklonimo spominu na Celjsko četo,« je pred zbranimi v ponedeljek poudaril govornik Srečko Križanec, ki je predsednik štorskih častnikov in veteranov vojne za Slovenijo. Ob spominskem obeležju se je kljub hudi vročini zbralo okoli trideset udeležencev spominskega dogodka.
BJ
Novo gasilsko vozilo
Druga nedelja v juliju je bila za gasilce v občini Polzela in še posebej za gasilce PGD Ločica ob Savinji velik dan. Ločiški gasilci so namenu predali novo gasilsko vozilo AC 24/60.
Slovesnosti so se udeležili številni gasilci in krajani, med gosti so bili tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik, poslanec v državnem zboru Ljubo Žnidar, v imenu Uprave RS za zaščito in reševanje Dušan Naglič, predsednik in poveljnik GZ Žalec Edvard Kugler in David Krk ter poveljnik GP Občine Polzela Vlado Košec.
O novi pridobitvi, vredni kar 250 tisoč evrov, od tega je 200 tisoč evrov prispevala Občina Polzela, 50 tisoč pa društvo in dona-
torji, so zbranim spregovorili predsednica PGD Ločica ob Savinji Bojana Žibret, župan Jože Kužnik in Dušan Naglič ter poudarili, da novo vozilo AC 24/60 s 6 tisoč litri požarne vode predstavlja pomembno pridobitev ne samo za ločiške, ampak tudi za polzelske in andraške gasilce, saj na intervencijah vedno posredujejo skupaj. Ključe novega vozila je župan Jože Kužnik izročil poveljniku Roku Bastlu, nato pa v imenu voznikov Alešu Lo-čičniku, ki je opravil tudi preizkus vozila. Sledil je blagoslov, ki ga je opravil domači župnik Jože Kovačec, podelili so 123 priznanj botrom in donatorjem, medtem ko je za popestritev slovesnosti poskrbel pihalni orkester Cecilija.
T. TAVČAR
Blagoslov novega vozila je opravil domači župnik Jože Kovačec.
42
VRTNARIMO
PntVnik.
tvili\>cle>
Vrtn^rke*
Smrtonosna voda
Pred leti mi ob prodaji hiše pokojnih staršev ni pustil spati ogromen pušpanov grm. Odločitev, da bo ena prvih maminih zasaditev ostala na starem mestu, je bila težka, a se mi je zdelo, da pušpan selitve v novo okolje ne bi preživel. In če bi mu takrat uspelo, bogvedi, kaj bi se z njim zgodilo letos ...
Maja smo v ulici bili prvi boj s pušpanovo veščo. In ga izgubili. Klonila je skoraj dva metra visoka in približno toliko stara živa meja kot »moj« grm. Naši levi sosedi, ki se je morala posloviti od prav tako materine dediščine, so svetovali, da lahko pušpan obdeluje s kemijo, a končnega uspeha ji ni upal napovedati nihče. Zato je padel ...
Vedenja o golazni iz Azije, ki so jo pri nas naselili vrtnarski veletrgovci in ji podalpska klima očitno zelo prija, je več, a recepta za njeno zatiranje vseeno še ni. Znajti se je treba po svoje. Desna soseda si kruh služi v prosveti in počitnice izkoristi do zadnjega dne. Čeprav sem vrtnarska začetnica, mi - najbrž zato, ker ji kaj drugega ne preostane - v tem času prepusti v oskrbo vrt. Če z zelenjavnim letos ni težav (zalivanje, tudi domačega, seveda, sem prepustila soprogu), mi je julij prinesel spopad s pušpanovo veščo. Zeleno-črne gosenice, ki po moji presoji zasedajo vrh lestvice najbolj gnusnih živali, so se naselile na grmičku, zasajenem v čebru. Samovšečno zadovoljna sem bila, ko se je ta po obdelavi s škarjami sicer še zmanjšal, a ostal zelen. A že čez nekaj dni so bile zaplate posušenih lističev na dveh precej večjih grmičih ob zelenici. Ko sem pokukala v njuno notranjost, bi me lahko kap. Skoraj sama sta se premikala, toliko golazni je gomazelo po vejicah. Kaj storiti? Za pomoč sem prosila FB-vrtičkarje, a si z nasveti nisem mogla veliko pomagati: niti dva nista bila enaka! Pa sem si nadela rokavice, stisnila zobe, priprla oči . in po poldrugi uri sta bila grmiča »obrana«, z gosenicami do vrha napolnjena škatla pa se je tudi skoraj »sama premikala«. Sledila je še obdelava z vodo. Razmišljala sem, da bi se gr-mičev lotila z »wapom«, a je prevladal razum in tudi izpiranje vsake vejice kar z vrtno cevjo za zalivanje je zaleglo. To sem ponavljala tri dni zapored, pri čemer zadnji dan ni bilo niti ena gosenice več.
Zdaj sta grmiča spet zelena in soseda je hvaležna, saj bi ju sama izpulila in nadomestila z novima. In če pomislim, imata srečo, saj bi tako ravnala tudi jaz - če bi rasla na našem vrtu.
Sivka, ki smo jo porezali takoj po prvem cvetenju, bo letos cvetela še enkrat.
Avgustovska dela v domačem okrasnem vrtu
nem trenutku največjo moč in največ energije. Če jih porežemo takrat, imamo tudi največ od njih.« Pri tem opozarja še na to, da je treba zelišča nabirati okrog poldneva, takrat ni več rose in je njihova moč največja.
Pojavljajo se prve plesni
Letošnje leto je v primerjavi z lanskim postreglo z neprimerljivo več sonca in višjimi temperaturami, kar dobro vpliva na letino. »Letos je letina zelo dobra. Pošiljka dežja, ki smo jo dobili pred dvema tednoma, je prišla ravno v pravem trenutku, da se na rastlinah še niso začele pojavljati sledi sušnega obdobja,« ocenjuje Kovačič. Res pa je, dodaja, da se v takšnem vremenu rade razvijejo bolezni. »Ljudje verjetno že opazijo plesen ali črno listno pega-vost na paradižniku. Glede na to, da smo že zakorakali proti jeseni, odsvetujem uporabo škropiv. V tem času so plesni, ki jih opazimo recimo na listih bučk, povsem normalen pojav. Svetujem, da pustimo zelenjavi, da dozori
do konca, in je ne škropimo. Če je nismo škropili z naravnimi pripravki in škropivi že od začetka rasti, bo tudi zdaj to zaman,« pravi Kovačič.
Čas za uživanje pridelkov
V teh dneh tudi opustimo gnojenje. »Če smo spomladi dobro pognojili z organskimi gnojili v obliki pelet ali s hlevskim gnojem, zdaj to ni več potrebno, a če jih že dodamo, naj bodo odmerki prepolovljeni. Dodajamo jih tam, kjer smo na gredici imeli zelenjavo, ki potrebuje več hranil,« pravi Kovačič, ki še dodaja, da v okrasnem vrtu v tem času ne gnojimo več, saj bi s tem spodbujali rastline k rasti, kar ni dobro.
Sicer pa lahko že avgusta posejemo motovilec in črno redkev, endivijo, radič. »Na našem koncu je še čas za nizek fižol. Če ga bomo te dni posejali, lahko še do jeseni dobro obrodi,« predlaga Ko-vačič. Sicer pa naj bo avgust čas za pobiranje pridelkov, vkuhavanje in uživanje v toplih in lepih dneh.
MRL
Setveni koledar
Nujna opravila, da bo tudi jesen na domačem dvorišču lepa Čas za presajanje je do 24. avgusta. in rodovitna
13. ČE list
V teh dneh, ko se z lahko jutranjo meglico in daljšimi nočmi že napoveduje jesen, je še pravi čas, da opravimo rez grmovnic in trajnic, in je tudi še čas za spravljanje zelišč. Na zelenjavnem vrtu sejemo solate za jesensko--zimski čas.
»Avgusta opravimo rez okrasnih grmovnic, na primer pušpanov in tis,« svetuje Alen Kovačič, inž. krajinskega vrtnarjenja, svetovalec iz
Vrtnega centra Arboretum Volčji Potok - Medlog. »Če režemo zdaj, se bodo poganjki še pred zimo utrdili in ne bo nevarnosti pozebe. Poleti cvetoče grmovnice po-režemo takoj po cvetenju, da se do jeseni obrastejo.«
Še zadnjič porežemo sivko
Manjše trajnice, kot je na primer v zadnjem času na domačih vrtovih vse bolj
prisotna sivka, porežemo zdaj, če jih nismo že takoj po cvetenju. »Če sivko prepozno porežemo, bo pognala pozno jeseni in bo verjetno pozimi pozebla,« svari Kovačič. Prav tako še vedno režemo zelišča in jih uporabljamo za pripravo sirupov, sokov in čajev. In koliko držijo stare modrosti, kdaj je treba nabirati kakšno zelišče? Kovačič odgovarja: »Rastline imajo v določe-
14.	PE
15.	SO
16. NE
list do 11. ure, od 12. ure plod
plod
plod
plod do 9. ure, od 10. ure korenina cvet do 8. ure, od 9. do 12. ure korenina
17.	PO
18.	TO
19.	SR
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
NAJLEPŠE BALKONSKO CVETJE
Nagradni natečaj
Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo letošnjo zasaditev balkonskega cvetja.
Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi.
Vsak teden bomo v uredništvu izbrali »zasaditev tedna« in jo objavili skupaj z vašim imenom. Fotografije nam pošljite do vključno 25. septembra na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje.
Zmagovalno zasaditev bomo razglasili in nagradili 1. oktobra. Vabljeni k sodelovanju!
Špela Maček, Roginska gorca
79
novi tednik
ŽIVALSKI SVET
43
Nekaj mladičkov, vzrejenih v psarni Pomdeluxe
Dlakaste kepice, ki prinašajo veselje
»Kužka sem si želela, odkar pomnim, čutila sem, da so res najbolj iskrena in zvesta bitja in človekov najboljši prijatelj.
Doma psa prej nikoli nismo imeli zaradi bivanja v bloku, prav tako so starši menili, da me bo kmalu minilo, je bila pa želja neizmerna in vedela sem, da bo Neuresničena otroška želja Tine Simonič je prerasla v vzrediteljstvo pomerancev enkrat prišel čas, ko bom imela svojega kužka.«
Snežne kepe sredi poletja? Na prvi pogled beli pritlikavi nemški špici ali pomeranci res izgledajo, kot da bi se puhaste snežinke združile v eno in bi jim dodali le še črne pike za oči in nos. Toda kuž-ki so izredno aktivni, svoji majhnosti navkljub so polni energije, zato boste hitro opazili, da se »snežne kepe« hitro premikajo in da ste se zmotili. Sploh ker so poleg belih lahko še črni, rjavi, oranžni ... Morda vas bodo štirinožni lepotci tako osvojili, da si boste katerega tudi zaželeli, čeprav je skrb za njihovo dlako kar zahtevna.
Tako namreč pravi Tina Simonič iz Celja, vzrediteljica pomerancev in ustanoviteljica psarne Pomdeluxe. »Potrebujejo namreč redno razčesavanje poddlake, zato se morajo novi lastniki s tem spoprijeti, kar je lahko kar trd oreh, še posebej na začetku.« Dodaja, da zaradi svoje pretkanosti potrebujejo odločno vzgojo, v nasprotnem primeru kaj kmalu začnejo delati stvari po svoje.
Pozitivna pasma
Sicer pa ima zanje samo pohvalne besede. »So pozitivna pasma v vseh pogledih in ni čudno, da se zanjo odloča vedno več ljudi. Pomeranci obožujejo sprehode in lastnikovo družbo. S pozornostjo znajo vedno presenetiti. So izredno prijazni tako do drugih psov kot do otrok in tujcev. Tudi naziva >alarm dog< niso dobili kar tako. Z laježem se oglasijo takoj, ko kdo stopi k hiši ali ko menijo, da preti nevarnost. Živijo do 15 let, tako da je odločitev zanje res dolgoročna. Če gre za primerno vzrejo, so izredno zdrava in zdravstveno neproblematična pasma. Po-meranec je najbolj primeren za aktivno družino z ne preveč majhnimi otroki.«
Kot nalašč zanjo
Veliko otrok sanja, da bi imeli kužka, toda mnogim se želja ne izpolni tudi zato, ker morda zanj nimajo ustreznih pogojev. Podobno je bilo tudi pri Tini Simonič. Takole se spominja: »Ker smo živeli v bloku in ker so starši mislili, da je moja želja le trenutni navdih, psa nisem dobila. Ko sem se osamosvojila, sem razmišljala le
Trije odrasli pomeranci, ki jih imata Tina Simonič in njen partner Jure Krajnc.
eno: katera pasma bi mi najbolj ustrezala? Tako sem po dolgem iskanju naletela na pomeranca, ki mi je bila karakterno pisana na kožo, s svojo majhnostjo je bil najbolj primeren za takratno stanovanje. V trenutku sem vedela, da je to pasma zame.«
Eden ni nobeden
Vendar ni šlo vse brez zapletov. Pred petimi leti te pasme v Sloveniji skoraj ni bilo mogoče zaslediti, še posebej ne v barvi, ki jo je želela. Že od začetka je vedela, da mora svojo kepico iskati v tujini. Po dolgotrajnem pošiljanju elektronske pošte na vse konce sveta se ji je nasmehnila sreča in tako je dobila prvega psa iz Nemčije. »Pasma me je takoj prevzela in ker eden ni nobeden, sva se s partnerjem odločila še za samičko, ki je prispela iz Ameri-
PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE
ke. Iz prvotne želje po hišnem ljubljenčku je ta prerasla v željo po psarni in vzreji. Nastala je psarna Pomdeluxe, v kateri
spremljala pasmo na vsakem koraku. Na začetku ji je bila v veliko pomoč vzrediteljica iz Nemčije, ki ji je pomagala
»Naši psi z nami tudi počitnikujejo, velikokrat jih vzamemo s seboj, če je le mogoče. V nasprotnem primeru nam na pomoč priskočijo starši.«
vzrejamo pomerančke krem barve. Želimo pa vzrejati bele, kar nam bo pomagala uresničiti psička iz našega legla, ki smo jo zadržali doma.«
Na začetku je pregledala vse možne zapise o pasmi, brala knjige o vzreji in predvsem
tako z nasveti kot tudi s priporočili drugim vzrediteljem, da so Tini zaupali pomeranca iz svoje vzreje.
Zahtevna vzreja
Sicer pa je vzreja teh psov še bolj zahtevna kot pri drugih
pasmah, saj gre za majhno pasmo, kjer prej pride do zapletov tako pri kotitvi kot tudi pri novo skotenih mladičkih. »Za uspešno vzrejo sta pomembni ljubezen in predanost temu, seveda pa je treba imeti vsa dovoljenja, psi morajo biti vzrejno ustrezni, upoštevati je treba vzrejni pravilnik in standarde pasme, tudi ustanovitev psarne je neizbežna,« našteva Tina zahtevnost postopkov in dela. Vzreja namreč zahteva celega človeka, stoodstotno predanost in prilagajanje. To je 24-urna zaposlitev vse dni v tednu in vse praznike. »Je način življenja in če ti vzreja ni vsaj malo pisana na kožo, težko vztrajaš oziroma si težko pri tem uspešen. Pri vsem mi neizmerno pomaga partner Jure Krajnc, ki me podpira že od začetka.«
DEU>VNltW9ure
-U.U«
n^—rlw,Iurre
www.vb-sentj ur.si
'aUu^vo^ur
veterinarska lolnicašentjur
V ambulanti se vsakodnevno izvajajo:
-	zdravstveni in laboratorijski pregledi živali
-	preventivna cepljenja psov in mačk ' rtg slikanja skeleta in kolkov
-	kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali
' diagnostika notranjih organov in ostale storitve.
DELO NA TERENU!
Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija
GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail:
veterinarstvo.sentjur@siol.net
NOVO!
VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)!
Vsi so šli na tuje
Tina ni želela imeti velike psarne z ogromno pomeranci, ampak se je osredotočila na kakovost in zdravo vzrejo. Njena psarna ima tako trenutno tri odrasle pse. Legla pomerancev niso velika, do zdaj je največje štelo tri mladičke. Novih lastnikov jim ni treba iskati, saj oni najdejo njih predvsem na spletni strani in s pomočjo družabnih omrežij. »Pri izbiri novih lastnikov se osredoto-čam predvsem na to, kakšen je mladiček., Potem ga glede na to, ali je primeren za nadaljnjo vzrejo ter razstave ali le za hišnega ljubljenčka, razporedim v najprimernejši dom. Seveda je pri tem treba upoštevati tudi želje in zahteve kupca. Do zdaj smo vse svoje mladičke prodali v tujino, in sicer v Rusijo, Francijo, na Nizozemsko, v Belgijo in Avstrijo, pravi Tina.
Pozorni pri nakupu
Sama ni ravno ljubiteljica razstav, bolj jo veseli vzreja, čeprav je bila pred leti tudi na tem področju bolj aktivna. »Ena naših psičk je mladinska prvakinja Slovenije v lepoti, našemu samčku pa manjkata še dva naziva do osvojitve naslova prvaka Slovenije v lepoti.«
Vsem tistim, ki se odločajo za nakup pomeranca, svetuje, naj se izognejo nakupu preko spletnih oglasnikov in naj se povežejo neposredno z vzreditelji z registriranimi psarnami. Kupijo naj raje pomeranca z rodovnikom, saj se bodo tako izognili marsikateri nevšečnosti. »Nov Zakon o zaščiti živali, ki določa tudi vpis matere v register, nedvomno pripomore k boljši sledljivosti mladičkov in matere, njenih bolezni in zdravstvenega stanja. Pripomore tudi k boljšemu pregledu nad legli in vzre-jo.« Ravno pri pomernacih je veliko prevar, saj jih tisti, ki se ne spoznajo dovolj na pasme, hitro zamenjajo z malim špi-cem, ki je sicer na prvi pogled dokaj podoben pomerancu, in kupijo nekaj, česar v bistvu niso želeli. »Resni vzreditelji pri nas pa si prizadevajo za čim bolj kakovostno in zdravo vzrejo,« poudarja Tina Si-monič.
TATJANA CVIRN
Foto: osebni arhiv
OVI TEDNIK IN RADIOCEUE
lil	J	H	0	K	Ћ
791		novi tednik			
www.novitednik.com tednik@nt-rc.si
Posoda TO GO - za sendvič
Posoda TO GO - steklenička
Med vsemi naročniki bomo septembra, ob rojstnem dnevu Radia Celje, izžrebali še tri lepe nagrade, in sicer:
Posoda TO GO - za kosilo

Posoda TO GO - za solato
Prednosti posod TO GO:
Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100 % zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si
Prodajna mesta: Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta trgovine Tuš po Sloveniji.
Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje.
4 in vse
Paket razvajanja v Rimskih termah vključuje:
•	Namestitev v dvoposteljni sobi v Hotelu Zdraviliški dvor****
•	Polpenzion (bogat samopostrežni zajtrk in večerja)
•	Najem kolesa ali palic za nordijsko hojo (2-krat v času bivanja za dve uri)
•	Darilni bon v vrednosti 10 EUR za koriščenje ene storitve v vrednosti nad 50 EUR na osebo v Wellness centru Amalija (popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo za storitve v akciji)
•	1-krat vstop v Deželo savn Varinia
•	Neomejen vstop v fitnes center
Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2.
Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka:

Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4.
Datum rojstva: Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
44
NAMIG ZA IZLET
Med kapelicami in partizanskimi spomeniki
Najprej ogled gradu Žovnek in potem naprej na Čreto

Prelep razgled s poti na Čreto proti Žovneškemu jezeru
Grad Žovnek, ki dobiva vse lepšo podobo, opaziš že iz doline, le pravo cesto do njega moraš najti.
Na razpotju z eno od številnih kapelic
Mogočna cerkev Matere Božje na Čreti
Vsak začetek je težak, pravi pregovor. Na pohodnih poteh to drži kot pribito. Običajno so na začetku slabo označene in če se kje zaplete, se ravno tam. Na spletu pobrskaš za navodili in ko jih prebiraš, se vse zdi logično in enostavno. Ko se z avtom prebijaš skozi manj znane kraje in iščeš table, ki jih ni, se mimogrede znajdeš na dvorišču hiše, kjer te začudeni domačini usmerijo na povsem drug konec kraja. Tam se spet izgubiš in spet moraš spraševati za pravo pot. Na srečo je tudi tokrat pri roki prijazen domačin, ki se z avtom zapelje pred teboj in pokaže, kam je treba.
Tako nekako sva v Braslovčah pred kratkim iskali pot do gradu Žovnek, od koder sva se namenili na Čreto. Ko sva se prebili iz začetnih zagat, je šlo kot namazano.
Prenovljeni Žovnek
Ozka cesta, ki se malo izven Braslovč odcepi proti gradu (tam je celo oznaka!), vodi ob Žovneškem jezeru in lahko pripelje sicer čisto do vhoda v grad, toda avto sva raje pustili ob njegovem vznožju, kjer je dovolj prostora za parkiranje. Po nekaj minutah sva prispeli do vhoda v enega najstarejših slovenskih gradov, ki je bil nekoč posest Žovneških, kasnejših Celjskih grofov. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje so se izselili zadnji lastniki in od takrat je grad propadal. Šele zadnji dve desetletji dobiva novo podobo, in sicer po zaslugi zagnanih članov braslovškega Kulturnozgodovinskega društva Žovnek, ki so sami naredili ogromno. Zadnja leta ga prenavljajo pod okriljem občine in tudi s pomočjo evropskih sredstev.
Mogočen obrambni stolp je v celoti prenovljen, obzidje je utrjeno, a je dela še veliko. Sprehod do roba obzidja ponuja prelep razgled na Žovneško jezero in Savinjsko dolino. Toda časa za občudovanje lepot ni bilo veliko, saj je bila pot še dolga.
Od cerkve do doma
Malo pred vhodom v grad je na levo smerokaz za Čreto, do koder je dve uri hoje. Pot vodi po gozdu, kjer je bilo še nekaj zadnjih borovnic, nato malo po cesti, čez travnik in spet po gozdu, kjer sva našli osamljene jurčke in lisičke. Očitno te poti pohodniki ravno ne oblegajo. Vmes so osamljene kmetije, kjer popotnika oblaja kakšen »hud« pes, a kaj hujšega se ne zgodi. Kar nekaj kapelic se zvrsti na poti, še več je partizanskih spomenikov, saj je Čreta znana iz časov NOB. Nekateri so samo spominske plošče padlim, drugi so modernih oblik, nekakšni kovinski tujki, ki ne sodijo najbolje v gozdnato območje.
Ko se svet proti koncu poti odpre, se je treba povzpeti le še čez travnik do znane romarske cerkve Matere Božje na višini približno 900 metrov. Rdečkast zvonik je viden že od daleč, mogočnost podobe dopolnjujejo stoletne lipe za cerkvijo. Tam se pot nadaljuje rahlo levo in se spusti proti domu na Čreti. Ta namreč ni na vrhu hriba, kot je to običajno, temveč v dolini pod cerkvijo na približno 870 metrih višine. Pred kratkim so ga nekoliko prenovili. Odprt je ob koncu tedna, ko vam lahko ponudijo tudi kaj za pod zob.
Po okrepčilu sva se vračali brez težav, tudi zato, ker sva nekaj borovnic v gozdu prihranili še za pot nazaj. In še vse gobe sva pobrali, kar jih je bilo na vidiku. Ker jih običajno sploh ne najdem, sem bila na skromno najdbo, ki je zadoščala le za juhico, več kot ponosna.
TC, foto: TP
Po cesti, mimo osamljenih kmetij in čez travnike ter skozi gozd. Takšna je pot na Čreto.
Dva od mnogih partizanskih spomenikov na Čreti, ki je znana po tem, da je bila tam leta 1941 prva frontalna partizanska bitka proti okupatorju.
PODLISTEK / PISMA BRALCEV
45
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic oziroma 4 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
Prejeli smo
Gledalcu neprijazni
Vodstvo Nogometnega kluba Celje bi lahko kandidiralo za gledalcu najbolj neprijazno. Če bi, seveda, takšen natečaj obstajal. Ne le da je z razprodajami ob-glavilo lani tako uspešno moštvo, tudi drugače se kar pošteno trudi, tako se vsaj zdi, da bi s štadiona odgnalo čim več gledalcev.
Kako drugače si je sicer mogoče razlagati, da še za tistih nekaj sto gledalcev, ki prihajajo na štadion gledat neučinkovite napadalce, razglašeno zvezno vrsto in luknjičavo obrambo, ne ponudijo možnosti, da bi tekme spremljali v znosnih pogojih. Tudi v tej neznanski pripeki namreč omogočajo ogled le z vzhodne tribune, kjer se ob zgodnjih začetkih tekme gledalci počutijo kot v pečici in tudi vidijo bolj malo. Sonce bije namreč naravnost v obraz
in tako so vsi prisiljeni gledati na igrišče z rokami nad očmi, da sploh kaj vidijo. Je morda zato, ker je ena roka ščitnik pred soncem, aplavza tako malo? Nasproti te tribune pa je prekrasna zahodna, ki je tudi ob zgodnejšem začetku tekem v blaženi senci. A nič ne pomaga, saj je nikoli ne odprejo. Obstajata seveda še severna in južna tribuna. Severna je zaprta, na južno pa stlačijo tistih deset, dvajset navijačev gostujočega moštva. Ti z navijanjem sicer krepko preglasijo komorne domače navijače, a to je že druga (ali tretja) zgodba.
Če smo navijači nekako v zakup vzeli, da se gre vodstvo z nogometom bolj trgovino kot resno in ambiciozno tekmovanje, in če smo v zakup vzeli tudi zgodnejše začetke tekem, pa nam nikakor ni jasno, da moramo ob psihičnih mukah, ko gledamo domače moštvo, trpeti tudi fizične.
In še nekaj bi vprašal. Zakaj za vraga je na štadionu semafor? Na njem so vselej le imeni tekmujočih moštev, trenutni izid in minutaža. Bi bilo res tako hudičevo težko na semaforju objaviti še postave? Ob tako hitro spreminjajočem se domačem moštvu si gledalci še imen in številk domačih igralcev ne moremo zapomniti, kaj šele gostujočih. A je vseeno luštno, če veš, da je priložnost zašuštral neki Ivan in ne sedmica in da je bil na drugi strani uspešen ta in ta in ne enajstica. Le malo napora bi bilo treba in odnosa, ki seže onstran besed: »Ja, kaj pa bi radi za tistih pet evrov, ženske in otroci zastonj ...«
BS, Celje naslov v uredništvu
Modri telefon
Parkiranje pri Vzajemni
Poklical je bralec iz Škofje vasi (posredoval je svoje osebne podatke), ki je inva-
V SPOMIN
Anton Berglez
(1947-2015)
Anton Berglez se je rodil leta 1947 v Kozjem. Po osnovni šoli je odšel v Srednjo kmetijsko šolo Maribor. Bil je priden učenec, a se je žal moral zaradi bolezni staršev že po prvem letniku vrniti domov v Podreber. Skrbel je za starše in mlajšo sestro. Zemlje ni bilo veliko in še ta je bila na plazovitem območju. Strojne opreme ni bilo, bile pa so pridne roke Berglezove družine. Preživljal se je s »taber-hom«. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil v Rudniku Senovo, da so lažje živeli. V tem času je spoznal Bebo - Marijo iz Lastniča. Leta 1969 sta se poročila in ustvarila lep dom. Rodili so se jima trije otroci, ki jim je skupaj z ženo pomagal, da so se izšolali in si uredili svoje življenje. Najbolj je bil po-

nosen na vnuke. Vzgoja pri vseh je bila zelo lepa.
V Kozjem je bil tudi obrat Konfekcije Metka Celje. Ker se je program dela zelo hitro širil, se je povečalo tudi zaposlovanje. Leta 1973 se je zaposlil v Konfekciji Metka v Kozjem, kjer je opravljal različna dela v proizvodnji. Ob delu je končal srednjo ekonomsko šolo. Ker se je pojavila priložnost, je prevzel delovne naloge v kadrovski pisarni. V tistem času je bilo veliko sprememb. Iz obrata v Kozjem je nastal Tozd Kon-
fekcija posteljnega perila. Veliko nalogo je opravil pri referendumu za odcepitev tozda v Kozjem od Metke Celje. To je bilo leta 1989. Isto leto je sodeloval tudi pri delitveni bilanci. Z njegovo pošteno in pravično besedo sta bili obe strani zadovoljni. Izpeljal je registracijo novega podjetja Konfekcije Mont Kozje. Sodeloval je pri lastninjenju. Pri novi organizaciji je prevzel naloge vodje splošno kadrovskega sektorja v kolegiju. V ta sektor je spadalo veliko delovnih opravil, težave, ki so nastajale, pa je znal s svojo premišljeno besedo pravično razrešiti.
V Kozjem se je z vsem srcem angažiral na gospodarskem, kulturnem in gasilskem področju. Ni bil samo dober član, bil je tudi nekajletni predsednik prostovoljnega gasilskega društva in predsednik Moškega pevskega zbora Kozje. Njegov lep glas - bas - je šel tudi v sosednjo vas. Žal smrt ne izbira, njegova zahrbtna bolezen je bila kruta in prehitra za nas vse.
Jože Planinc
lid in ima tudi na avtomobilu invalidsko oznako. V prostorih Vzajemne zdravstvene zavarovalnice na Ljubljanski cesti v Celju je namreč moral urediti neko zadevo in je želel izkoristiti njena parkirna mesta za invalide. Kot je opazil, so na dvorišču za invalide štiri označena parkirna mesta, vendar mu dostopa niso omogočili. Zapornice mu niso dvignili, zato je moral parkirati na bolj oddaljenem mestu.
Suzana Žbogar iz Vzajemne zdravstvene zavarovalnice odgovarja: »Za opisano situacijo, ki se je zgodila gospodu pred obiskom naše
poslovalnice, nam je iskreno žal. Dovolite, da v zvezi s tem podamo pojasnilo glede uporabe parkirnih prostorov, ki so za zapornico pri objektu na Ljubljanski cesti, kjer je tudi Vzajemnina poslovalnica. Naši zaposleni na sklepalnem mestu pri svojem delu žal nimajo nadzora nad uporabo teh parkirnih mest. A so v bližini naše poslovalnice parkirni prostori, ki jih naše stranke lahko uporabljajo. V Vzajemni si v največji možni meri prizadevamo zagotoviti enostaven dostop do svojih poslovalnic in tako svojim strankam čim bolj olajšati in skrajšati pot do nas. Želimo si,
da bi gospod sprejel to pojasnilo z razumevanjem. Za vsa dodatna pojasnila smo mu na voljo v naši poslovalnici ali na telefonski številki 425 01 50.«
BJ
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
ALBUM S CELJSKEGA
Igralci Sketove Miklove Zale
Na fotografiji predstavitve Miklove Zale na Vinski Gori pri Velenju 12. junija 1928 so prepoznani: prvi z leve v tretji vrsti takratni vinskogorski župnik Matej Weiss (1885-1970) in igralci domačini Marija Lesjak, po domače Brčanova Micika, Fanika Kroflič (1911-1930), po domače Bočeva, in Karel Žerjav (1912-2011), po domače Lamperčkov Korl.
Na Vinski Gori pri Velenju je bilo 5. 9. 1912 ustanovljeno Slovensko katoliško izobraževalno društvo, ki je štelo 50 članov. Že naslednje leto je imelo svoj prvi občni zbor. Društvo je uredilo knjižnico in nabavilo časopise: Slovenski gospodar, Domoljub, Slovenec ... Leta 1928 je dobilo svoj oder z novo opremo in na njem uprizorilo igro Miklova Zala Jakoba Sketa, s katero je gostovalo tudi na Dobrni.
Uporabljen vir: Vinska Gora, 1987, str. 63
Prispevek: Janez Osetič (Vinska Gora pri Velenju)
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje,
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Banja na psihiatriji
Med obiskom na zaprtem oddelku psihiatrije je obiskovalec vprašal direktorja, kako vedo, da je nekdo zrel za tja. Direktor: »Napolnimo banjo in damo osebi čajno žličko, skodelico in vedro. Naročimo ji, da mora sprazniti banjo.« Obiskovalec: »Aha, razumem. Normalen človek bo vzel vedro, kajne?« Direktor: »Ne, normalen človek bo izvlekel zamašek ...«
Žena v sobi - mož v kuhinji
Žena pravi:
»Tu je takšen nered!
Dajva, morava pospraviti.
Tvoje stvari ležijo na tleh,
in če jih ne bova oprala takoj zdaj,
boš jutri brez oblek.«
Mož sliši:
»Bla, bla, bla, DAJVA, bla, bla, bla, MIDVA, bla, bla, bla, NA TLEH, bla, bla, bla, TAKOJ ZDAJ, bla, bla, bla BREZ OBLEK.«
Študentska
Študenta je profesor vrgel na izpitu. »Zakaj ste mi dali nezadostno?« se je razburil študent. »Če bi vam jaz zastavil vprašanje, tudi vi ne bi vedeli odgovora!«
»Kakšno vprašanje?« je vprašal profesor. »Če mi obljubite, da mi v indeks napišete devetico, če ne boste vedeli odgovora, vam zastavim vprašanje.« »V redu se je strinjal profesor!« »Kaj je legalno, a ni logično, kaj je logično, ampak nelegalno in kaj ni niti logično niti legalno?« je vprašal študent. Profesor po daljšem razmišljanju ni znal odgovoriti, zato je dal študentu devetico. Potem je poklical naslednjega študenta in mu zastavil enako vprašanje, kot ga je prejšnji študent postavil njemu. Študent mu je odgovoril: »Stari ste 62 let in ste se poročili s 30-letno žensko. To je legalno, a ni logično. Vaša žena ima 19-letnega ljubimca, kar je logično, a ni legalno. Vi ste dali ženinemu ljubimcu devetico, kar pa ni niti logično, niti legalno!«
(Šali je poslala Mira Milec po elektronski pošti.)
Spraševali smo vas, kje je bila prireditev, na kateri so se pomerili kosci, grabljice in »štangarji« in smo jo predstavili v zadnji številki Novega tednika.
Pravilen odgovor se glasi: v Sv. Lovrencu pri Preboldu.
Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon Sare Sa-jovic iz Celja, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
S kom smo se pogovarjali v intervjuju v tokratni številki Novega tednika?
Ime in priimek Naslov
Kontaktna telefonska številka Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 18. avgusta, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Zastoj in odprta vrata
Bojana Avguštinčič: »Kdo se spozna na tiskalnike in kartuše?«
Igor Šarlah: »Kaj pa te zanima?«
Bojana: »Saj še sama ne vem, ampak tiskalnik mi je napisal, da je prišlo do zastoja .« Z Igorjevo pomočjo in Bojaninimi vmesnimi komentarji o »zaprtih vratih« in nato »odprtih vratih« ... so bile novice v petek vseeno pravočasno natisnjene.
Neurje, »antraks«, gasilske sirene ...
Za Robertom Gorjancem je zadnje dni toliko nenavadnih dogodkov, da sodelavci vsako jutro znova ugibamo, kaj ga spet čaka. Zadnjo julijsko nedeljo ga je neurje ujelo na kolesu sredi Celja in je zavetje pred nalivom poiskal kar v novozgrajenem urgentnem centru, čeprav bo ta svoja vrata odprl šele konec leta. Prvo pomoč so mu zato nudili kar obrtniki, ki jih je zmotil med delom. Telesno sicer manj boleč, a zato psihično bolj naporen je bil prejšnji teden. Si predstavljate novinarja, ki pet ur postopa pred zaprtimi vrati Teša, medtem ko so vse njegove stvari, vključno s snemalnikom, z dokumenti in denarnico ter avtomobilskimi ključi, v konferenčni dvorani, kjer naj bi bila novinarska konferenca? S telefonom v zadnjih vzdihljajih je vseeno sporočil prve informacije o sumljivem belem prahu, ki je bil razlog za paniko in za katerega se je nazadnje le izkazalo, da ni antraks. A kot da še ni bilo dovolj, so ga le dan kasneje na domači Hudinji v poznem popoldnevu spet zmotile gasilske sirene. Gasilci so se pripeljali s kar štirimi avtomobili in ko je Robi (tokrat s popolno novinarsko opremo) pritekel pred blok, se je na srečo izkazalo, da imajo v bloku le pozabljivega soseda. Celjski gasilci so morali le odstaviti ponev s štedilnika in prezračiti stanovanje, Robiju pa je bilo tako prihranjenih vsaj nekaj sivih las na glavi .
ANEKDOTE
Finančni minister
Georges Clemenceau, francoski politik (1841-1929), je nekega dne obiskal šolo v manjšem kraju. Med pogovorom z učenci je vprašal nekega malčka:
»Koliko je štiri in štiri?«
»Različno,« odgovori malček.
»Kako to, različno?« se začudi Clemenceau.
»Tako: če napišemo številki drugo pod drugo, znese to osem. Če pa ju napišemo drugo zraven druge, je to štiriinštirideset.«
»Če bi bil večji,« odvrne Clemenceau, »bi te takoj imenoval za finančnega ministra.«
	6					1		4
	5				8			
	1		7		5	3		
4							6	5
9								
			3	1				2
						8	7	
		6		3	9			
		8	6	5				

Kakšno solato bi pa vi?
Moram že kar na začetku priznati, da nisem ena tistih gospodinjsko naravnanih žensk, ki vsak dan vedo, kaj vreči v lonec, da bo družina sita in zadovoljna. A tudi lačni nismo nikoli. Pri nas v kuhinji in za jedilno mizo delujemo po načelu »kar komu paše«. Že res, da je otrokoma treba pri pripravi še nekoliko pomagati, a ju z rednim časom kosila ali večerje nismo nikoli obremenjevali. Če sem povsem iskrena, s tem nisem obremenjevala sebe.
In se vsaj za zdaj zdi, da pretirane škode ni, saj sodita »mulca« pri prehranjevanju v kategorijo neverjetnih otrok. Brez težav pospravita različne vrste zelenjave, obožujeta solate, kot sladico pa si večkrat postrežeta kisle kumarice. Te so bile na jedilniku že v času, ko jima še niso zrasli zobje in je bilo treba uporabiti strgalo. »Ri-bežl« po domače.
Priznam, da velikokrat v družbi kolegic kar pokam od ponosa, ko se leto in pol star sin »skrega« za skodelico krompirjeve solate ali zelene solate s fižolom. Da ne omenjam njegove ljubezni do pese. Se mali gospod postavi pred odprt hladilnik, vidi kozarec domače grozdne marmelade in reče: »Pešo bi.« Ja, takrat pokam od ponosa in veselo odgovarjam, da tega nismo dosegli s prepovedjo bombonov in čokolade. Ravno nasprotno, tudi to dvoje je pogosto na jedilniku.
Verjetno pa se vzrok, zakaj imata oba otroka rada solate in zelenjavo, skriva v genetiki. Saj vsi poznamo rek, da jabolko ne pade daleč od drevesa. In na srečo je njun oče velik »solatar«. Pravzaprav je edini moški, ki ga poznam, da ga za kosilo najbolj razveseli ogromna, ampak res ogromna skleda solate. Katerekoli. Ni izbirčen. Kar je še toliko bolj razveseljivo, je to, da si jo z veseljem tudi sam pripravi. Tako se ne more pritoževati, če ni dovolj kisla ali slana in podobno.
Tako se je tudi pred leti za kulinarični spodrsljaj lahko pritožil le samemu sebi. Si predstavljate, da cel dan sanjate o odlični domači mešani solati, v kateri se znajde vse, kar raste na vrtu staršev
-	ker ga sami pač nimate časa obdelovati - in si, ko pridete po celodnevnem delu utrujeni domov, za večerjo želite le eno? Solato. Skrbno operete liste, narežete paradižnik in papriko, ravno prav solite, vse skupaj prelijete z domačim kisom in nato vse čez vse skupaj na debelo pljusknete še domače bučne olje. Vse sestavine dobro premešate. Nato si z užitkom v usta za-rinete prepolne vilice. In ugotovite, da ste namesto bučnega olja uporabili malinovec. Si predstavljate to grozo v očeh lačnega človeka? In da je stvar še bolj resna, v tistem trenutku na zalogi ni rezerve. Nekaj takšnega se je partnerju pripetilo pred leti. Ampak takrat še ni bil v moji oskrbi.
Za pripravo solate kljub takratnemu spodrsljaju še vedno skrbi sam. In ker imamo vsi v družini radi njegovo mešanico, mu z veseljem prepustim ta del kuhinjskih opravil. Ko se sklede praznijo, nas je zraven ponavadi več, a ko jih je treba pospraviti, se število interesentov znova zmanjša in ponavadi ostanem sama. Pravična delitev gospodinjskega dela pač.
In ko smo že ravno pri solati. Načeloma nimam težav s pripravo jedi v kuhinji, je pa res, da se za kuho ravno ne grebem. Kot tudi za vrtnarjenje ne. Čeprav sanjam, da bom nekoč - ko bom velika in bogata - imela hišo in okoli nje angleško pokošeno zelenico, ne vidim nobene potrebe, da bi bil v kakšnem kotu še vrt. S solato. In polži. Moj dragi misli povsem drugače. In tako sva se že zdaj
-	ko sva še daleč od hiše, zelenice in vrta - dogovorila, da bo on vrtnaril, jaz pa bom kosila. Pravična delitev dela, spet.
Solatoljubka
radiocelje
REŠITEV SUDOKU 164
3	6	1	8	9	4	2	5	7
9	8	5	3	7	2	1	6	4
7	4	2	1	6	5	8	3	9
8	7	9	4	3	6	5	1	2
1	5	3	2	8	7	9	4	6
6	2	4	5	1	9	7	8	3
2	3	8	7	4	1	6	9	5
5	1	6	9	2	3	4	7	8
4	9	7	6	5	8	3	2	1
V Novem tedniku
novice iz 33 občin
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon za storitve v Hair centru Darja v Celju
2.	nagrada: darilni bon za kosilo za dve osebi v gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku
3.	nagrada: darilni bon za dve pici v gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 18. avgusta 2015.
Rešitev nagradne križanke iz št. 31
Vodoravno: SLADKOBA, LEPENKAR, ETAŽA, KT, PET, POTI, ŽIVIH, REČ, MIT, KITARA, METKA TRDIN, BENIN, AKROBAT, SOBAR, JK, SLIKA, VOKAL, IKEA, TIS, KLER, HODEC, PTT, OCET, KORANT, ŠTOR, MILODAR, LAO, EI,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12				

NOVO
(ftva
blovenbka
kviz
Ona: Kmalu boste ugotovili, da je na svetu še veliko prijetnejših stvari kot stalno pehanje za denarjem. Je že res, da vam poslovni uspehi prinašajo dober občutek, vendar se vam obeta še nekaj boljšega ...
On: V vaši bližini se bo pojavila neznanka, ki se bo očitno želela spoprijateljiti z vami. Kljub temu da boste od začetka nekako preveč nezaupljivi, se vam obeta prav prijetno doživetje.
Ona: Pred vami je precej pozitivno obdobje, zato si odpo-čijte in se skušajte umiriti. In na svoje najbližje ne pozabite, saj ste jih v preteklem obdobju kar nekoliko preveč postavljali na stranski tir.
On: Vzeli si boste malo premora in si privoščili konec tedna samo zase in za svojo partnerko. Podali se boste na prijeten sprehod v naravo in si znova okrepili življenjske moči. Srečali boste tudi nekoga iz preteklosti.
TEHTNICA И
Ona: Od laskavega priznanja boste imeli veliko več, kot si morda mislite. In nikar ne bodite tako sramežljivi . Prijatelj vam bo pomagal v zapleteni poslovni situaciji, ki bo zanj le majhna šala.
On: Trpeli boste zaradi neutemeljenega ljubosumja, potem se bo vse skupaj pojasnilo in v vašem življenju bosta ponovno zavladala sreča in zaupanje. Vseeno se zamislite nad preveliko vročekrvnostjo, ki vas lahko še pokoplje.
ШШШ
Ona: Uspel vam bo precejšen poslovni podvig, ki bo povsem presenetil vaše tekmece. Čim prej izkoristite prednost, ki jo imate, ker zlepa ne boste imeli več takšne priložnosti. Saj veste, vsak je sam svoje sreče kovač.
On: Preveč se ukvarjate z zadevami, ki ne zaslužijo vaše pozornosti. Raje premislite, kam boste vlagali svojo energijo, kajti prav lahko se vam zgodi, da vam je bo začelo počasi zmanjkovati .
DVOJČKA ** ■ STRELEC £
Ona: Ne pretiravajte v nobeni stvari, raje presenetite partnerja in okolico z mirnostjo, ki jo od vas ne pričakujeta. Prav to presenečenje vam bo pomagalo uresničiti ljubezenske načrte, o katerih ste lahko doslej samo sanjali.
On: V ljubezni se vam obeta nekaj manjših nesporazumov, zato je še najbolje, da se s partnerko odkrito pogovorita in najdeta skupno pot iz trenutne zagate. Nikar se ne bojte narediti prvega koraka.
Ona: Prišli boste v skušnjavo, da prevarate svojega partnerja. Ali bi ne bilo bolje, da bi o morebitnih posledicah premislili že pred tem korakom in ne da se spuščate v avanture, ki lahko uničijo vašo življenjsko srečo.
On: Ob misli na to, koliko lepega vas še čaka, že zdaj izgubljate glavo. Če boste tako nadaljevali, se vam lahko podre prenekateri načrt. Je že res, da ste v ugodnem položaju, vendar poskrbite, da bo tako tudi ostalo.
Ona: Telefonski klic, ki ga že dlje časa željno pričakujete, vam bo razjasnil prenekatero skrivnost. Toda nikar prehitro ne reagirajte, drugače boste porušili vse, kar ste tako dolgo gradili. Pravijo, da se počasi daleč pride.
On: S partnerko se bosta odločila za potezo, o kateri sta se že dolgo pogovarjala, a se o tem nikakor nista uspela dogovoriti. Pred vami je izredno prijeten konec tedna, ki si ga boste pošteno zapomnili.
KOZOROG &
Ona: Partner vam bo pripravil nepozaben romantičen konec tedna v dvoje, saj bo imel za vas pripravljeno pomembno vprašanje, ki bo terjalo hiter odgovor, tako da pravega časa za razmislek ne boste imeli.
On: Uspeli se boste rešiti iz zapletene poslovne situacije, pri čemer vam bo v precejšnji meri pomagala tudi sodelavka, ki jo zanimate tudi nekoliko drugače. Po kratkem premisleku se boste za to tudi odločili.
ALAH, MODER, DP, SKAKAČ, ABBA, MORO, TANTRA, MER, BALET, DRUŽENJA, EDER, ALO, NŽ, BORIS, GALEB, ZI, ENOROKEC, RIŽ, DUMA. Geslo: Spomin na prvo atomsko bombo
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon za osem vadb v Centru za zdravje in rekreacijo Top-Fit v Celju, prejme: Marija Šipek, Trnovo 11 a, 3270 Laško.
2.	nagrado, darilni bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut Tremerje, prejme: Jože Petrak Zajc, Petrovče 159, 3301 Petrovče.
3.	nagrado, darilni bon nedeljsko kosilo za eno osebo v Gostišču Hochkraut Tremerje, prejme: Brigita Hočevar, Kremelj 60, 8296 Kremelj.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: Naredili boste odločilno potezo v poslovnem življenju, ki vas bo relativno hitro pripeljala do precejšnjih uspehov. Potrudite se in zagotovili si boste relativno zanesljivo prihodnost.
On: Dobro premislite, če se vam splača spustiti v tvegan posel, kjer lahko izgubite vse, kar ste dlje časa gradili. Poskusite raje z malo manj tveganimi naložbami, ki bodo prav tako prinesle lep dobiček.
DEVICA
Ona: Ne bodite preveč kritični do sebe, raje uživajte v dosežkih zadnjih dni, ko ste enostavno presegli svoje sposobnosti. To so opazili tudi vaši nadrejeni, zato lahko pričakujete kakšno konkretno pohvalo.
On: Partnerka vam bo predstavila osebo, ki bo kmalu začela igrati opazno vlogo v vašem poslovnem življenju. Trenutno vam bodo finance sicer še šepale, vendar bo kmalu po njeni zaslugi veliko bolje.
VODNAR
Ona: Nihče vam ne želi nič slabega, a sami sebe kar naprej prepričujete, da je z ljudmi, ki vas obkrožajo, nekaj narobe. Ne obsojajte drugih za lastne napake, drugače vam bo nekoč še zelo žal.
On: Kljub prepovedi se boste podali v tvegano naložbo, ki vas lahko stane veliko več, kot si mislite. Premislite o tem, predvsem pa premislite o morebitnih posledicah, ki bodo več kot neprijetne. Za pomoč se obrnite na partnerko.
Ona: Partnerja boste presenetili z idejo, ki je od vas enostavno ne bo pričakoval, zdaj pa bo ravno zaradi tega toliko bolj vesel. Izkoristite njegovo dobro voljo in preživite sanjski konec tedna.
On: V službi se boste končno spopadli s problemom, ki ste ga že dlje časa imeli v mislih, vendar do zdaj niste bili dovolj pripravljeni. Vsekakor lahko računate na izdatno pomoč prijateljev.
48
RUMENA STRAN
Borut Kop, predsednik organizacijskega odbora, je celjskemu županu Bojanu Šrotu v zahvalo za pomoč in podporo pri organizaciji podaril majhno kristalno košarkarsko žogo. Tone Krump (na sliki), vodja naše mlade reprezentance, pa je župana presenetil še s posebnim darilom. Z dresom, ki so ga podpisali vse igralke in strokovni štab.
Po Celju so hodila visoka dekleta
Da je lahko ženska košarka kljub nekaterim pomislekom močnejšega spola zelo zanimiva, so v začetku avgusta dokazale mlade košarkarice, ki so se merile za naslov najboljših na stari celini. Knežje mesto pa je ponovno dokazalo, da ima posluh za šport. Pohvale so kar deževale.
»To poletje bodo po mestu hodila velika dekleta,« je pred časom župan Bojan Šrot napovedal športni dogodek evropskega formata. Mestna občina Celje se je znova izkazala glede podpore pri pripravi in promociji športnega dogodka. Celjani so tako postali pravi specialisti za organizacijo košarkarskih tekmovanj na najvišjih ravneh. Tako toplo, kot so navijači pozdravili igralke v športnih dvoranah, so predstavniki občine sprejeli visoke predstavnike prvenstva.
LK, foto: SHERPA
Slovenski selektor Damir Grgič v družbi postavne Maje Erkič, ki je bila letos uradna ambasadorka projekta.
Blagoslov traktorjev
V Sloveniji že desetletja velja, da so največji ponos vsake kmetije rohneči traktorji. Da bi ti in seveda tudi ostali kmetijski stroji kar najbolje služili svojemu namenu, go-vedorejci ožjega celjskega območja že skoraj desetletje skrbijo tudi za njihov blagoslov.
Seveda blagoslova ne morejo opraviti sami, zato jim na Kmečkem prazniku na Dobrovi pri tem pomaga domači župnik Srečko Hren iz župnije sv. Duha. Letos se mu je pri blagoslovu pridružil celo celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Če lahko sklepamo po hierarhični lestvici znotraj Cerkve, bodo traktorji letos še posebej glasno hrumeli in kar najhitreje opravili svoje delo, njihovi vozniki pa z njimi ne bodo imeli težav.
IS, foto: SHERPA
Škof Stanislav Lipovšek in župnik Srečko Hren sta v nedeljo resda blagoslovila traktorje in druge kmetijske stroje, a gostitelji so ju na prizorišče vendarle pripeljali »po starem«, s kolesljem.
Med klopotci in gobelini
V Vojniku, kjer so v ponedeljek v središču trga postavili prvi klopotec društva vinogradnikov, se je ob slovesni postavitvi zbralo veliko ljudi.
Da bo letošnje lepo poletje prehitro minilo, naznanjajo klopotci, ki so prvi znanilci jeseni. V Vojniku je pri postavitvi z lastnimi rokami pomagal župan Branko Petre, čeprav ni vinogradnik. Vendar v vinogradniškem društvu pravijo, da ima zanje zelo dober posluh, tako kot ga je imel bivši župan Beno Podergajs.
BJ
Klopotec so pred postavitvijo »podmazali«, da bi se čim lepše vrtel. Ta čast je pripadla županu Petretu, ki ga je po stari navadi poškropil z vinom. Ob njem sta podpredsednik društva Miran Kovač in predsednik društva, sicer vrtnar Mirko Krašovec.
Nič več odprta vrata za nekdanje direktorje
Na novinarski konferenci Mestne občine Velenje, na kateri so predstavili stališča glede problematike toplotnega ogrevanja v Šaleški dolini, sta ob županu Bojanu Kontiču (v sredini) sodelovala tudi dva nekdanja direktorja Teša, Uroš Rotnik (levo), ki je zdaj direktor Komunalnega podjetja Velenje, in Peter Dermol (desno), ki je zdajšnji velenjski podžupan. »V velenjski občini imamo z dvema nekdanjima direktorjema dovolj vedenja in znanja, da se lahko kompetentno pogovarjamo in pogajamo z vodstvom Teša. A to ne pomeni, da so v velenjski občini še naprej odprta vrata za nekdanje direktorje Teša,« je med drugim poudaril velenjski župan.
RG
Prvi vojniški društveni klopotec je želel na otip spoznati tudi dolgoletni član Dolči Videnšek iz Globoč pri Vojniku, po vsej verjetnosti edini slepi vinogradnik in kletar v Sloveniji.