Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 27. SEPT. 1962 Leto XIV. — Štev. 37 Cena 20 din
Pred nami je razgrajen
predosnutek nove
jugoslovanske ustave
Pred nami je razgrnjen predosnutek Ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije (vsak bralec našega lista ga je dobil že v minulem tednu). S tem ko sta Zvezna ljudska skupščina in Zvezni odbor SZDL minuli teden po dvodnevnem pretresu sprejela predosnutek Ustave, se je začela glede na pretečena leta (od sprejetja prve Ustave in Ustavnega zakona za leto 1953 nedvomno najmnožičnejša razprava pri nas. Po dvodnevni razpravi članov Zvezne ljudske skupščine in Zveznega odbora Socialistične zveze so bila sprejeta načelna stališča predosnutka nove jugoslovanske ustave. Sklenjeno je bilo, da je s tem Ustava dana v široko javno razpravo, ki bo trajala do 10. decembra. Na podlagi tistega, kar je sporočeno, je mogoče razbrati, da ima javna razprava dva cilja:
—	prvič, da prispeva k dokončni redakciji besedila Ustave in
— drugič, da omogoči vsakemu državljanu, da se seznani z duhom in vsebino nove Ustave.
Mišljenja in sugestije, ki bodo vzniknile med javno razpravo, kot tudi načelna stališča, obrazložena v predna-irtu, in mišljenja ter sugestije, ki so bile izražene na omenjenem zasedanju, vse to bi služilo za končno izdelavo osnutka Ustave, ki jo bodo predložili skupščini.
Prepričani smo, da ne bo državljana pri nas, ki ne bi predosnutka prebral, saj se tičejo določbe Ustave vsakogar izmed nas. Razumljivo je, da bo tega ali onega zanimalo kako bodo ustavna določila urejala nekatera konkretna vprašanja, na primer, kako bo z osebno lastnino, kako z dedovanjem, kaka z zaposlovanjem delavcev v kmetijstvu, obrti itd. Toda kakorkoli je to razumljivo, bi bilo zgolj takšno ravnanje napak. Zdaj ob začetku razprave se zdi, da ne bi smeli prezreti nekaterih temeljnih postavk, na katerih je Ustava zasnovana.
Iz posameznih načel in členov predosnutka Ustave je mogoče razbrati, recimo, dvoje ugotovitev in sicer:
—	da predosnutek Ustave ne izhaja od države, temveč od človeka in njegovega položaja in
—	da je v njem samoupravljanje opredeljeno kot neodtujljiva pravica.
To sta dve značilnosti poleg številnih drugih seveda, ki jih lahko zaznamo v predosnutku, sta bistveno novi postavki, ki jih ne vsebuje nobena druga ustava na svetu
Tovariš Edvard Kardelj je tedaj, ko je obrazlagal predosnutek nove Ustave, o tem med drugim dejal:
»Predosnutek nove Ustave ne izhaja od države kot za zmeraj dane in nespremenljive institucije, ki neomejeno vlaga nad državno lastnino in naj reže kruh državljanom ampak narobe - kot je ob neki priložnosti dejal tovariš Tito — od človeka, to je od človeka, ki je spričo družbene lastnine sredstev za proizvodnjo in družbenega samoupravljanja začel čedalje bolj postajati — ,sam svoje sreče kovač’. Predosnutek izhaja od položaja človeka, njegove vloge, dolžnosti in odgovornosti v delu in ustvarjanju ter v delitvi, od družbeno-ekonomskih odnosov, ki se ustvarja-
jo v takšnih pogojih ter od materialnega in moralnega interesa človeka, da nenehno izboljšuje te odnose in njihovo materialno bazo. Nadalje izhaja predosnutek od vloge, položaja in odgovornosti organov družbenega samoupravljanja, v katerem prehaja interes človeka z delovnega mesta najbolj neposredno do izraza in to hkrati tako kot individualni interes kakor tudi skupni interes delovnega kolektiva. In naposled izhaja iz potrebe, (Nadaljevanje na 2. strani)
Slehernemu državljanu omogočiti udeležbo
pri razpravah o novi ustavi
Tako kot vsi drugi listi, je tudi naše uredništvo posredovalo predosnutek nove zvezne ustave svojim naročnikom in bralcem v prilogi k prejšnji številki lista. Tako smo posredovali samo našim bralcem dvanajsttisoč izvodov predosmutka ustave. Če prištejemo še naklade dnevnikov in drugih tednikov, ki so razširjeni v naši pokrajini, lahko trdi-
ma, da je prišlo med delovne ljudi Pomurja okrog 25.000 izvodov predosnutka nove ustave.
To je obenem začetek javne razprave o tem nadvse pomembnem našem zgodovinskem dokumentu. In že na začetku te razprave lahko zapišemo, da je zanimanje delovnih ljudi ob tem izredno.
To je tudi povsem razumlji-
vo, saj je ustava, dana v razpravo nov dokument v razvoji naše družbe, ki je bil potreben spričo doseženih uspehov naše socialistične družbene ureditve. To je dokument, ki je nujno potreben za urejanje odnosov v našem nadalnjem razvoju. In zato je tudi prav, da se z njim seznanijo vsi prebivalci Pomurja. Upamo, da je s tako široko akcijo — 25.000 izvodov predosnutka v Pomurju — omogočeno slehernemu državljanu, da se spozna z vsebino lin namenom ustave.
Izredno zanimanje, opazno že med potekom razprav v zvezni ljudski skupščini, bo prav gotovo le še naraščalo ob konkretnih javnih razpra-
vah. Javno diskusijo bodo vodile organizacije SZDL, sindikalne in druge organizacije in to na vseh področjih na terenu, v delovnih kolektivih, v strokovnih združen jih, društvih. Organizacija razprav je že v teku; na posvetovanju predsednikov občinskih odborov SZDL včeraj, na seji komisije za politično in idejne vzgojno delo pri Okrajnem odboru SZDL v ponedeljek, je bilo v ospredju mnenje: slehernemu državljanu omogočiti udeležbo pri razpravah o zvezni in republiški ustavi in občinskih statutih. Primerna mesta za to bodo prav gotovo tudi redne konference SZDL ki so v okraju predvidene koncem oktobra in v novembru.
Pogled na radgonski grad
Posvetovanje o najaktualnejših problemih sadjarstva v Pomurju
PO NOVIH POTEH
GOSPODARSKA ZBORNICA ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA JE PRIREDILA MINULI PETEK V G. RADGONI SPORAZUMNO Z REPUBLIŠKO ZBORNICO IN S SODELOVANJEM KMETIJSKEGA INSTITUTA SLOVENIJE POSVETOVANJE O NAJAKTUALNEJŠIH PROBLEMIH SADJARSTVA V POMURJU. POSVETOVANJE JE VODIL PREDSEDNIK GOSPODARSKE ZBORNICE ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA JOŽE SLAVIČ, PRISOSTVOVALI PA SO MU ŠTEVILNI STROKOVNJAK! IZ VSE SLOVENIJE TER PREDSTAVNIKI POMURSKIH OBČIN IN KMETIJSKIH ORGANIZACIJ.
O analizi stanja sadjarstva v Pomurju je poročal na posvetovanju inž. Lado Jerše, o perspektivah razvoja sadjarstva v Pomurju prof. dr. inž. Franc Adamič, o pomenu sodobne tehnike v sadjarski pro-
izvodnji inž. Lamberger, o plasmanu sadja Janko Lipovec, o sadnem izboru za Pomurje inž. Šiško in inž. Lekšanova, o vzgojnih oblikah pa inž. Modic. Ena izmed uvodnih ugotovitev tega posvetova-
nja je, da sta verjetno prenaseljenost in razdrobljenost parcel v Pomurju vzrok, da nismo v preteklosti posadili plantažnih nasadov. Omejil, smo se le na nasade okoli hiš in naselij ter deloma tudi na zemljišča, neprimerna za druge kmetijske kulture. Nadaljnja ugotovitev je, da nimamo v Pomurju večjih strnjenih sadnih nasadov, ki bi predstavljali večjo ekonomsko celoto, in da so večinoma vsi nasadi raztreseni in sajeni boli slučajno po osebni vnemi indivdualni h lastnikov zemljišč. Posledica te sadjarsko zaostale situacije so nizki in nihanju podvrženi,    nekvalitetni
pridelki. V takih okoliščinah niso možni ukrepi, ki bi dovedli do sodobne oskrbe sadnih nasadov. Najbolj občutijo tako situacijo kmetijske zadruge, ki prodajajo sadje slabe kakovosti za katero ne morejo dobiti odgovarjajoče cene na domačem trgu. 
Po statističnih podatkih, ki jih je prikazal v svojem referatu inž. Lado Jerše, je v Pomurju 3365 ha sadovnjakov, od tega na družbenih posestvih 545 ha. V okraju je dalje 501 tisoč 950 sadnih dreves, med njimi 310.800 jablan, 36 000 hrušk, 86.400 češpelj in sliv, 30.850 višenj 17.800 breskev 3.500 marelic in 16 600 orehov. Vrednost sadja domače pora-
(Nadaljevanje na 4. strani)
UGODNI OBETI
ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI
V soboški občini je že 24 krajevnih skupnosti. Vse imajo tudi svoje odbore, žal pa sta v njih le dve ženski. Kot napotilo za delo služijo krajevnim skupnostim statuti, prav tako pa imajo predpisana pravila za servisne službe. Zna no je, da so že v več primerih
— v Bakovcih, Rakičanu, Moravcih in na Cankovi — ustanovili svoje servise.
Nekateri izmed njih so sicer še v poskusni dobi, vendar je ledina že zorana. Največ je frizerskih in krojaških servisov, v načrtu pa je tudi več drugih servisov. Tako bodo v Pertoči ustanovili kolarski servis, na Cankovi kovaškega in podobno. V splošnem pa velja ugotovitev, da se krajevne skupnosti najbolj oklepajo deda s področja komunalnih vprašanj.
Ne glede na to, da se krajevne skupnosti v soboški občini šele organizacijsko utrjujejo, imajo prav vse pogoje za uspešen nadaljnji razvoj Ugotovitve kažejo dalje, da je bilo doslej premalo skrbi za finančna sredstva. Zato bo treba v prihodnje temu vprašanju posvetiti več pozornosti. Delo najbolje napreduje im tudi uspehi so najbolj vidni tam. kjer so se zavzeli za stvar člani Zveze komunistov. Tam, kjer ti ne delajo, uspehov ni, zato bo kazalo, pritegniti k delu tudi aktivne člane Socialistične zveze.
To toliko bolj, ker je naloga krajevnih skupnosti, da skrbijo za ugodnejše življenjske pogoje delovnih ljudi, zlasti pa naj nudijo pomoč družini in posameznikom, kadar gre za zadovoljitev njihovih vsakdanjih potreb. F. D.
Kaj mi boš prinesla letos — šola?_____ (Foto: Jože Olaj)
MAJHNA BILANCA POMURSKEGA SEJMA V GORNJI RADGONI — OD 15. DO 23. SEPTEMBRA 1962
Izpolnjena pričakovanja
V ponedeljek so zaprli Pomurski sejem v Gornji Radgoni. Čeprav je neugodno vreme precej vplivalo na udeležbo in tudi komercialni uspeh sejma, so pričakovanja v glavnem izpolnjena. Pomurski sejem je kot prireditev, namenjena prvenstveno potrošnikom, dosegel že v prvi izdaji ugodno afirmacijo in tudi perspektivo za trajen obstoj v prihodnosti.
Preteklo soboto je Pomurski sejem obiskal tudi Jože Tramšek, sekretar za blagovni promet, gostinstvo in turizem pri izvršnem svetu LRS in se ugodno izrazil o tej prir reditvi. Med drugim je dejal, da je zadovoljen z organizacijo sejma, še zlasti zato, ker je bila izpeljana z razmeroma zelo skromnimi finančnimi sredstvo. Določene pomanjkljivosti bo seveda potrebno odpra-
viti in zlasti izpopolniti potrošniški del sejma. Sejem zasluži vso pozornost tudi zategadelj, ker lahko izdatno prepeva k pospeševanju maloobmejnega prometa med dvema sosednjima državama.
Pomurski sejem v G. Radgoni je obiskalo v devetih dneh nad 35.000 ljudi iz Pomurja, drugih okrajev in sosednje Avstrije. Na radgonskem obmejnem bloku so v
sejemskih dneh našteli okrog 10.000 prehodov avstrijskih državljanov Rekorden obisk — nad 15.000 ljudi — je Gornja Radgona doživela v sejemskih dneh prav preteklo nedeljo.
Na sejmu je bil kljub neugodnemu vremenu v blagovnem premetu dosežen dober komercialni uspeh. Prodali so za okrog 45 milijonov din različnega blaga, največ tekstila, konfekcije in pohištva. Najve-
čji komercialni uspeh sta imeli trgovski podjetji Merkur z M. Sobote in Sloga iz Gor. Radgone. V gostinstvu predvidevalo nad 10 milijonov din prometa. V času sejma so zabeležili tudi znaten priliv deviznih sredstev. Tuji turisti so v sejemskih dneh zamenjali v našo valuto nad 73.000 avstrijskih šilingov samo v dveh radgonskih menjalnicah. Znatno (Nadaljevanje na 2. strani)
VREMENSKA NAPOVED
OD 26. SEPT. DO 7. OKT.
Okrog 26. septembra močnejše padavine z ohladitvijo, ki bodo verjetno trajale 2 do 3 dni, nato približno do 5. oktobra suho oz. lepo vreme, sprva hladno in slana, pozneje topleje.
Okrog 6 oktobra padavine z ohladitvijo.	Dr. V. M
O reševanju prošenj in pritožb državljanov
Proti krivici in samovolji
Znano je, da pri občinskih ljudskih odborih, kjer je formiranje službe za prošnje in pritožbe sicer fakultativno, opravljajo načelniki občih oddelkov ali pa tajniki sami, ki so večkrat zadevo že reševali v prvi stopnji. Pri takem stanju bodo težko zaživele tudi odborniške komisije, kajti gonilna sila za uveljavljanje komisij bi morala biti slej ko prej služba. Služba zbira podatke o pritožbah in registrira dejstva in probleme, odborniška komisija pa ima nalogo da stvarem daje vsebinski poudarek in kritično noto.
Porast števila pritožb na merodajne republiške in zvezne instance opozarja torej na potrebo zboljšanja dela odbor-niških komisij in služb za prošnje in pritožbe pri ljudskih odborih. V občinah in okrajih so namreč največje stvarne in zakonske možnosti za popravljanje nezakonitih sklepov in nepravilnih postopkov posameznih organov in odgovornih oseb v javni upravi, v gospodarskih in drugih družbenih organizacijah in ustanovah. Podoba pa je, da je odnos nekaterih ljudi iz naše uprave do državljanov in zakonitosti
že postal pereč družbeni problem. Ta odnos je pogosto brezdušen in priča o samovolji, kakor da človek v naši družbeni skupnosti ne pomeni nič. Vrh vsega jemlje tak odnos pri naših državljanih zaupanje v upravne organe.
Zato naj v prihodnje komisije in službe za prošnje in pritožbe delujejo energičneje na odstranjevanju nezakonitosti, površnosti v delu in proti birokratskemu odnosu organov javnih služb in odgovornih oseb nasproti državljanom ter vztrajajo na popravljanju vsake storjene krivice in samovolje. Nizek procent prošenj in pritožb, ki so bile doslej naslovljene na občinske in okrajne komisije za prošnje in pritožbe, priča o tem, -da se te še niso dovolj uveljavile, ker državljani nimajo dovolj zaupanja, da bodo preko njih uveljavili svoje resnične zakonske pravice. Večkrat državljani zaradi neaktivnosti organov za prošnje in pritožbe pri ljudskih odborih sploh ne vedo zanje. Ker se tudi služba pravne pomoči pri ljudskih odborih še ni dovolj razvila in ker se ponekod v zvezi z reorganizacijo Socialistične zveze ukinjajo komisije za pritožbe in predloge pri. občinah in okrajih, je neobhodno, da ljudski odbori posvetijo temu področju vso skrb. Občinske odborniške komisije za prošnje im pritožbe se redko sestajajo, včasih opravlja, kot že rečemo, te posle sam tajnik ali tisti uslužbenec, ki je zadevo državljana reševal že na prvi stopnji Tudi službo za prošnje in pritožbe na okrajih je potrebno sistematsko izboljševati, ker je od priprave seje v veliki meri odvisno uspešno delo komisi je Okrajne m občinske službe se še vedno me angažirajo v zadostni meri im preverjanju vlog, ki jih dobijo od višjih organov, da bi tako omogočili pravilno in hitro reševanje zadev.
Zato naj ljudski odbori na svojih sejah razpravljajo o dosedanjem delu in problemih, ki ovirajo uspešnejše delo odborniških komisij za pritožbe in prošnje in ima na osnov analize problemov, ki izhajajo iz njihovega dela, naj sprejmejo nadaljnje sklepe za poboljšanje dela odborniških komisij in služb za prošnje in pritožba Taka razprava naj bo osnova za sprejetje mer za poboljšanje stanja v tistih javnih službah, proti delu katerih se državljani najpogosteje upravičeno pritožujejo ter za odstranjevanje drugih vzrokov za razne protizakonite in škodljive pojave. Ljudski odbori naj nudijo službam in komisijam za prošnje in pritožbe sistematsko pomoč in podporo da bi se tako uveljavile in usposobile za učinkovito opravljanje svoje naloge in za odstranjevanje raznih nepravilnih postopkov in nezakonitosti.
To je nekaj- ugotovitev z razgovora o problematiki služb za reševanje prošenj in pritožb državljanov, ki je bil pred dnevi pri IS LRS v Ljubljani B. Š.
Predosnutek nove ustave
(Nadaljevanje s 1. strani) sameznika in delovnega kolektiva, skupni interes družbene skupnosti. Izraža se pred vsem v nujnosti načelne enotnosti sistema, ki zagotavlja enake splošne pogoje za vse, družbenega plana, ki naj poskrbi za to, da bodo ustvarjeni najugodnejši pogoji za delo in materialni napredek države, in v medsebojni pomoči in solidarnosti...«
Samoupravljanje v proizvod nji in drugih družbenih dejavnostih je v predosnutku postavljeno, je poudaril tovariš Kardelj, kot neodtujljiva pravica, ki jo delavci uresničuje jo v delovnih organizacijah, v svojih gospodarskih in drugih samoupravnih združenjih, kot tudi v komunah in drugih družbenih organih. S tem v zvezi je tovariš Kardelj dejal:
»Človek ni samo občan, podanik države in vršilec držav ne volje na področju materialne graditve. Človek je subjekt, neposredni interes njegovega dela pa je cilj celotne akcije vseh družbenih organov ...
Naša Ustava je prva ustava v zgodovini, ki razčlenjuje te probleme in odnose v takšnem obsegu in na tak način. Toda to ne pomeni, da je to nekakšen naš eksperiment. Že desetletja so ta vprašanja na dnevnem redu družbenih dogajanj, dandanes pa še zlasti postajajo akutna ne le za napredek socializma, marveč tudi za aktivnost delavskega razreda v kapitalističnih državah .. ."
Seveda pa bomo o posameznih določilih, postavkah in načelih v teku razprave še razmišljali na tem mestu. P. D
Zadnjo nedeljo je bil na sejmišču in pred vhodi velik naval. Vhode so slabo organizirali.
Pomurski
sejem
končan
(Nadaljevanje s 1. strani)
je porasel promet tudi v Zdravilišču Slatina Radenci.
Prireditelj je v času sejma anketiral okrog 1000 obiskovalcev. Čeprav opravljene ankete še niso dokončno analizirali, pa je že znano, da se je večina obiskovalcev pohvalno izrazila o sejmu in njegovih prireditvah. Ugoden odmev med obiskovalci dokazuje, da si podobnih prireditev želijo tudi v prihodnosti. Nekateri so celo predlagali, da dvakrat letno — spomladi, in jeseni. Za to pobudo se ogrevajo tud letošnji razstavljalci na sejmu,
-sk
TEDEN BOJA PROTI TUBERKULOZI
Leto za letom priredi jugoslovanski Rdeči križ teden boja proti tuberkulozi s široko zdravstveno propagando, da seznani čim širši krog ljudi s problemom tuberkuloze in jih pritegne k sodelovanju.
Letošnji teden boja proti tuberkulozi poteka pod geslom: Z vsemi silami v borbo proti tuberkulozi, kar že samo poudarja važnost tega problema v naši državi sploh, za nas pa prav posebno v naših krajih.
O tuberkulozi kot nalezljivi in socialni bolezni je bilo že mnogo govora, pa le ne bo odveč, če ob tej priliki zapišemo še nekaj stvarnih podatkov.
Tuberkuloza je zahrbtna bolezen, ki ne prizanaša skoraj nobenemu organu človeškega telesa, vendar se pojavlja najčešče kot obolenje dihal in je prav v tej obliki najnevarnejša, ker se pojavlja brez bolečin in se najlaže širi.
Povzročitelj tuberkuloze je Kochov bacil. Vdihavamo ga s prahom, zlasti če smo v bližini bolnika z odprto tuberkulozo, ki pljuje okrog sebe ali kašlja v nas, lahko pa se bacili prenašajo z dotikom s človeka na človeka. V prvem primeru se bacili naselijo v
dihalnih organih in začno svoje razdiralno delo. Treba je vedeti, da je velika večina ljudi okuženih, da pa vendarle ne zbolijo, ker je organizem zdrav in odporen. Zgodi se pa, da nekdo preboli gripo ali drugo bolezen, zaradi česar organizem oslabi ali pa je že po naravi slab in neodporen; s tem so dani pogoji, da se bolezen razvije. Na pljučih se pojavijo sence, razpadi, kaverne, kakor je pač bolezen napredovala, preden jo odkrijejo.
Znaki so prav različna. Neka teri bolniki kašljajo, drugi skoraj ne, nekateri imajo temperaturo, drugi ne, nekateri hujšajo, se potijo, so utrujeni, brez apetita ali celo pljujejo kri, kar jih privede k zdravniku, druge odkrijejo slučajno ob serijskih ali fluorografskih pregledih in navadno nočejo verjeti, da so bolni.
Bacila, ki pridejo z okuženo
hrano v naš organizem, pa uberejo drugo pot: Pridejo v prebavne organe in v kri, z njo pa v kak drug organ. Tako pride do črevesne, žlezne, kostne, očesne tuberkuloze, do tuberkuloze ledvic, jajčnikov, slepiča, do tuberkulozne ga meningitisa. Kožna tuberkuloza je posledica z bacilom tuberkuloze okužene ranjene kože.
(Nadaljevanje na 6. strani)
PLENUM OBČINSKEGA KOMITEJA LMS V BELTINCIH
Pred kratkim je bil plenum občinskega komiteja LMS v Beltincih. Razpravljali so o jesenski setvi in o pripravah na bližnje konference vaških aktivov LMS.
Ni zgolj slučaj, da je mladina beltinske občine razpravljala o jesenski setvi in v zvezi s tem tudi o izvajanju agrotehničnega minimuma za pridelovanje visokorodnih sort pšenice, saj je glavni vir dohodkov na območju beltinske občine iz kmetijstva. Mladina beltinske občine si prizadeva, da bi kmetijstvo ne zaostajalo za časom. Hkrati želi mladina beltinske občine ustvariti čimboljše materialne pogoje za nadaljnje uspešno reševanje vseh problemov na vasi — bodisi v pogledu šolstva, prosvete, kulture, zdravstva, socialnega varstva, itd
V nadaljevanju je bila raz prava o pripravah na letne konference vaških mladinskih organizacij, ki bodo v mesecu oktobru t. l. Poudarili so, da
bodo na bližnjih konferencah temeljito analizirali svoje dosedanje delo, hkrati pa stvarno začrtali delo za bodoče. Ugotovili so tudi, da je bilo doslej premalo povezave med aktivi po posameznih vaseh, kar 'je pa oviralo uspešno delo mladinskih organizacij.
Ob koncu so razpravljali o pravilniku o tekmovanju mladinskih organizacij v čast VII. kongresa LMS. Poudarek je na zboljšanju metod dela mladinskih organizacij, uveljavljanju mladine v organih delavskega in družbenega upravljanja, klubskega dela, itd.
A. H.
„Mura” je presenetila potrošnike
»Mura« bo v ponedeljek odprla ob Titovi cesti v Murski Soboti svojo sodobno urejeno trgovino — Trgovina bo imela na zalogi med drugim tudi polkonfekcijske izdelke, ki jih bo servisna delavnica dogotavljala po meri in to v nekaj urah.
»Mura«, tovarna oblačil, pletenin in perila bo v ponedeljek 1. oktobra odprla ob Titovi cesti v M. Soboti, v bivšem lokalu podjetja Borovo, svojo sodobno urejeno trgovino, ki bo nudila potrošnikom najrazličnejše moške obleke, moške plašče in otroško perilo ter pletenine. V tej trgovini pa bodo potrošniki lahko kupili tudi razno blago z majhnimi napakami in to po znatno znižanih cenah.
Razen svojih izdelkov pa bo tovarna v tej trgovini kot dopolnilni asortiment prodajala še moške klobuke, dežnike.
kravate in podobno blago, skratka: v tej trgovini bodo moški našli zase vse, kar potrebujejo.
Tovarna je odprla to svojo prvo trgovino z namenom, da bi lahko potrošnik v njej -kupil celoten asortiman blaga in to po primernih cenah. Trgovina pa je namenjena tudi zato, da bo prebivalstvo lahko kupovalo tudi cenene tovarniške izdelke, ki imajo majhne napake. Ob vsem tem torej ni treba še posebej poudarjati, kako velikega pomena bo nova trgovina.
-is-
OB 20. OBLETNICI PIONIRSKE ORGANIZACIJE
Letos praznuje pionirska organizacija 20. obletnico svojega začetka. Od ustanovitve dalje je zbirala v svojih vrstah vse otroke Jugoslavije, jih vzgajala v revolucionarnem duhu, senzanjala s krutostjo fašizma in nacizma, budila v njih najlepša čustva predanosti lastnemu narodu in OF ter manifestirala dejavnost pionirjev med NOB za ljudske oblast, za partizansko vojsko v preziranju tujih osvajalcev.
V letih po osvoboditvi je ostala pionirska organizacija še nadalje koristna in priljubljena otroška organizacija. Spričo napredka dežele in bogatitve družbenega življenja je iz leta v leto bolj opuščala svoje toge organizacijske oblike izpopolnjevala svoje delovne programe ter v letu 1950 spremenila sistem vodenja in načine dela z otroki tako, da je danes vzgojno zabavna otroška organizacija, ki zadovoljuje potrebe po igri, zabavi in telesni vzgoji, preko organiziranega kulturnega dela. izletov, pohodov, taborjenj itd. pa razvija vsa tista posebna nagnjenja, ki prispevajo k pravilnemu in vsestranskemu razvijanju človeka.
29. september je namenjen proslavam te pomembne obletnice. Ta dan bo pouka prost dan in namenjen proslavam v vseh pionirskih odredih. Nanj se že ves mesec pripravljajo vsi pionirski krožki, ki bodo lahko prispevali kako točko h programu. Na delu so že pridno vsi pevski zbori. Pravočasno so dobili notni material za pesem "Pionirska pesem 20. obletnice" Janeza Kuharja, napev pa so se lahko naučili v radijski uri, da jo bodo lahko zapeli na svojih
proslavah. Na teh proslavah se bodo pionirji seznanili s slavno zgodovino svoje organizacije, z junaškimi dejanji poedinih pionirjev v času NOB in pomoči vseh pionirjev Jugoslavije pri obnovi porušene domovine. Poleg proslav bodo imeli ta dan tudi razne športne prireditve.
Osrednja proslava 20. obletnice pa bo 29. in 30. sept. v Ljubljani. Udeležili se je bode pionirji iz vse naše republike po svojih delegatih. Svečano so jih izvolili že v juniju na odrednih konferencah. Iz Pomurja odpotuje na to proslavo 29. septembra 61 pionirjev — delegatov. V Ljubljani jih bodo sprejeli ljubljanski pionirji kot svoje goste za ta dva dni. Posebna svečanost bo v nedeljo, 30. septembra, ko bodo v dopoldanskih urah odkrili v Bloudkovem parku pred muzejem NOB spomenik pionirjem. To svečanost bodo lahko spremljali pionirji iz
vseh krajev Slovenije, kjer imajo televizijske ali radijske sprejemnike. Za ta spomenik so zbirali- prispevke vsi pionirji Slovenije, kakor tudi društva prijateljev mladine, da
bo to res spomenik naše mladine Z veseljem im ponosom si ga bo ogledal vsak pionir, ki bo prispel v bodoče v Ljubljano.
vm
KOLEKTIV »MURE« JE PRAZNOVAL
Kolektiv »Mure«, tovarne oblačil, perila in pletenin je minulo nedeljo, kakor vsako leto, praznoval obletnico delavskega samoupravljanja. Člani kolektiva so se zbrali na proslavi v dvorani kina Park, kjer je spregovorila nekaj besed predsednica centralnega delavskega sveta Amalija Klanjšček.
V svojem nagovoru je zlasti orisala zadnje dosežke pri razširjevanju tovarniških zmogljivosti, kakor tudi strokovno
usposabljanje članov delovne ga kolektiva, posebno še mlajših. Zlasti mlajše člane kolektiva je pozvala, da se čimprej vživijo v delo v tovarni in se zavzamejo za to, da se kar najbolj usposobijo.
To pomembno proslavo so popestrili s kar precej obširnim programom, ki so ga izvajali člani kolektiva sami
Nastopili so recitatorji, pevci telovadci ter folklorna skupi-
na. Vse to je dalo praznovanj ju širok pečat.
Niso nas pozabili!
Kolektiv tovarne oblačili, perila in pletenin "Mura" v Murski Soboti je 23. t. m. praznoval svoj letni praznik, na katerega je povabil tudi svoje nekdanje sodelavce — upokojence. Po ogledu podjetja, ki se je v zadnjem času zelo razvilo in razširilo, so jih seznanili s sedanjim delom v podjetju, in pri zakuski ter dobri kapljici s kolektivom preživeli nekaj veselih uric, ki jim bodo osta-
le v prijetnem in trajnem spominu.
Vsi udeleženi upokojenci se kolektivu tovarne "Mura" za to, da so se za svoj praznik spomnili tudi svojih upokojenih tovarišev in jih tako lepo sprejeli in pogostili, iz srca zahvaljujemo, ter jim želijo še mnogo uspehov pri razvoju njihovega podjetja.
Upokojenci Tovarne perila in težke konfekcije "Mura"
POMURSKI VESTNIK. 27. SEPT.
2
SEJEM JE USPEL,
NAJ ŽIVI SEJEM...!
Uradno : Pomurski sejem v Radgoni je uspel! Obiskovalcev in nakupovalcev je bilo veliko. Dinarski in devizni efekt sejma je ugoden. Vreme je nagajalo.
Neuradno pa nekaj misli, ki sem jih dobil ob ogledu sejma in sejemskih prireditev ter ob razgovorih s kolegom, ki je prišel na sejem uradno, s potrošniki, ki so prišli, da kaj poceni kupijo, ter z mojim sosedom, ki je prijatelj dobre kapljice.
SOSED je bil od vseh, s katerimi sem se menil, še najbolj zadovoljen, saj je bil velik del sejmišča posvečen prav Dionizovim častilcem. Soseda so nekoliko motile le razlike v cenah, saj je v Kleti lahko pil vrček (okr. 2. dl.) po 80 dinarjev, na poskušnji vin pa za isti denar le en deci. Nekoliko se je razburil tudi zaradi kranjskih klobas, ki jih je jedel v radgonskem Gostinskem podjetju po 200 dinarjev, pri stojnici soboške »Zvezde« pa z eno žemljo vred po 170 dinarjev. Ta nevšečnost ga je nekoliko razburila, zato je hotel pomiriti živce s kavo, pa hudik, spet je plačal dobrih 80 dinarjev (bilo je zvečer, med plesom). »No, naj bo,« si je mislil, pa še naslednje jutro zavil tja na kavo. In pomislite: tokrat je plačal le 60 dinarjev. Sosed, ki nima gostinske izobrazbe, se seveda ne spozna na vse te gostinske vragolije. Je preprost obiskovalec sejmišč, ki rad tudi dobro jé. Zato si je za kosilo naročil pečenega piščanca. Pa ga je tudi dobil, kako ga ne bi za 800 dinarjev, le da je bil (smola) mrzel kot sladoled. Zato ga nikoli več ni naročil in je raje šel na pristne koline, ki pa jih je dobil brez »bujte repe«. Namesto te pa si mu ponudili (a ne, kako so bili prijazni?) zelje, narejeno kot repa, celo kaša je bila v njem. T) mu je bilo tako všeč, da je povedal tisto kletvico, ki jo pove le ob izrednih priložnostih.
UČITELJICA ANICA je prišla na sejem nakupovat, želela pa se je tudi nekoliko zabavati (je še mlada). Povprašal sem jo, kaj meni o sejmu. »Kar se tiče zabaviščnega dela, menim, da ga je preveč. S prodajnim prostorom sem zadovoljna. Kupila sem jesenski plašč. Bil mi je všeč, posebno barva mi je ugajala. Tudi večerni zabavni prostori bi bili kar v redu, če ne bi bilo preveč ljudi ter če bi plesišče vsaj enkrat očistili. Razen tega pa ne bi smeli nositi miz na plesišče. Tako pa ne ostane skoraj nič prostora za plesalce. Mislim, da bodo morali v bodoče, če bodo spet organizirali sejem, misliti tudi na zabavne prostore. Večina ljudi, predvsem mladih, bi se namreč ob večerih rada zabavala«.
Zame osebno je bil sejem primer šole: za gostince, trgovce, turistične delavce in predvsem za organizatorje. Čeprav v nekem smislu to ni bil več tradicionalni sejem, kakršnih smo bili vajeni (razstave ipd.), pač pa sejem potrošnikov, nismo izmislili dosti kaj novega. Tak, kot je bil, je kazal podobnosti z navadnimi sejmi: stojnice z blagom, stojnice s klobasami in brizganci, zabavni del s srečolovom (in denarolovom) vrtiljak in zvečer pitje in petje v oštariji. Kaj ni to čisto navaden sejem, le da v večji obliki, na
večjem prostoru, z več prometa in dalj časa. Ah, skoraj bi pozabil na ozvočenje sejemskih prostorov. Prav to je ustvarjalo pristno sejemsko trgovsko psihozo. Z oglasi podjetij, ki so na sejmu prodajala blago, so po zvočnikih ustvarili tako vzdušje, kot da le že vse vsaj 50 procentov ceneje. Ljudje so kar drli v hale, vendar so bili tu pa tam nekoliko razočarani; ker vso blago le ni bilo tako hudo poceni. Ozvočenje je koristilo tudi napovedovalcem, ki so hoteli tu pokazati svojo duhovitost, pa jim to ni uspelo (seveda, duhovitost ni kranjska klobasa, ki jo lahko spraviš v sebe mimogrede, v petih minutah).
Glasbe, je bilo na sejmu obilo. Razen sejemskega ozvočenja so zanjo skrbeli še zvočniki zabaviščnega dela, (ki je bil vsaj za polovico prevelik), pa tudi glasbeni avtomati, ki so delovali, kakor se jim je pač vzljubilo. Seveda, ljudje niso vajeni ravnati z njimi, napisi na njih pa so v nemščini.
Toliko o sejmu, ki je bil teden dni v središču pozornosti celega Pomurja. Sedaj je že končan, stojnice so izpraznili, zabavni park odpeljali in začne se čas, ko bomo izračunali, za koliko dinarjev se nam je splačal ta sejem. Obenem pa lahko že kar zdaj začnemo misliti na prihodnjega.
Jože Olaj
Priprave za mladinsko konferenco na ESŠ
Mladinska organizacija ESŠ je sklicala pretekli četrtek sestanek komiteja. Sestanku so prisostvovali ravnatelj predsednik profesorskega zbora, nato razredni predstavniki posameznih sekcij.
Glavna tema sestanka so bile priprave za delovno konferenco, ki bo 4. oktobra. Nadalje so razpravljali o delu v posameznih sekcijah, ki jih je na šoli precej. Letos bodo popestrili predvsem delo pevskega zbora, ki bo v najkrajšem času naštudiral pesmi za na oder, in pa pri folklorni skupini, ki bo naslednji teden že pričela vajami. Zato bodo v najkrajšem času izdelali in zbrali programe dela v posameznih sekcijah.
Mladinska organizacija je skupno s šolskim odborom organizirala ogled zagrebškega velesejma 60 dijakom tretjih in četrtih letnikov.
Tudi Pomurski sejem v Gornji Radgoni so si ogledali vsi dijaki ESŠ in so jim bili dani za to tudi posebni avtobusi.
Ob zaključku sestanka so sklenili, da bodo v najkrajšem času zbrali prijave za posamezne akcije in izvolili v razredih razredne skupnosti ter sestavili razredne programe dela.
ka
Leonid Brežnjev na obisku
Te dni je na povabilo predsednika FLRJ Josipa Broza Tita v Jugoslaviji na uradnem enajstdnevnem obisku predsednik Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonid Iljič Brežnjev s soprogo, ki tako vrača obisk predsednika Tita v Sovjetski zvezi junija 1956. Visoki gost je prispel v našo državo v ponedeljek, v torek pa so se začeli v Beogradu uradni jugoslovansko-sovjetski razgovori. Na razgovorih vlada prisrčno in prijateljsko vzdušje.
Predsednik Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonid Iljič Brežnjev je pri nas na obisku v času, ko se jugoslovansko sovjetsko sodelovanje razvija na raznih področjih Sovjetski premier Hruščov je letos maja dejali med drugim, da imamo sedaj z Jugoslavijo normalne — in rekel bi — celo dobre odnošaje. Premer Hruščov je ob tej priložnosti še izrazil upanje, da se bo sodelovanje na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in tudi na drugih področjih še nadalje razvijalo.
Znano je in res je, da je prišlo v zadnjem letu medi predstavniki obeh držav do plodnih stikov in koristnih razgovorov: pogovori med ministroma za zunanje zadeve Kočo Popovičem in Andrejem Gro-
mikom, obisk naše parlamentarne delegacije pod vodstvom Petra Stamboliča in pogovori Todorovič — Mikojan. Pred kratkim smo podpisali pomemben protokol o povečanju blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki določa za leto 1963 dvakrat večjo menjave v primerjavi z letom 1961.
Stiki, do katerih je zadnje čase prišlo med vplivnimi predstavniki obeh držav v Moskvi ali v Beogradu, so poleg vsega koristnega, kar so dali, pokazali tudi, da so še številne neizkoriščene možnosti in da bi se na mnogih področjih, zlasti na gospodarskem im kulturnem sodelovanju moglo še okrepiti in poglobiti. Zato zajemajo uradni razgovori so se začeli v torek
med delegacijama ZSSR in FLRJ, vsa vprašanja, ki se nanašajo na odnosa je med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, in njuno medsebojno sodelovanje. Zajeli pa bodo tudi številna mednarodna vprašanja zlasti še tista, ki se nanašajo na kripatev in razvijanje miru v svetu,
Visoki sovjetski gost pa se bo med svojim enajstdnevnim obiskom v naši domovini seznanil tudi z našimi prizadevanji, uspehi in težavami v graditvi socializma, z našimi pogledi na dogajanja v svetu in stališči do mednarodnih ključnih vprašanj.
V torek so na slovesnosti na beograjskem ljudskem odboru predsedniku Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonidu Brežnjevu izročili spomenico častnega meščana, popoldne pa Sta predsednik Prezidija Vrhovnega svojeta ZSSR Leonid Brežnjev in predsednik republike Josip Broz Tito Skupaj s soprogama odpotovala s posebnim vlakom na obisk v Kragujevac
DRAGOCENO MLEKO
V OKVIRU POMURSKEGA SEJMA JE BILO MINULI TEDEN V GORNJI RADGONI TUDI POSVETOVANJE ZASTOPNIKOV SLOVENSKIH MLEKARN. POSVETOVANJU SO PRISOSTVOVALI POLEG PREDSTAVNIKOV MLEKARN IZ VSE SLOVENIJE TUDI PREDSTAVNIKI OLO MARIBOR, PREDSTAVNIKI GOSPODARSKIH ZBORNIC OBEH OKRAJEV IN DRUGI.
Ena izmed osnovnih ugotovitev posvetovanja je bila, da se je struktura goveje živine v zadnjem letu v Pomurju in tudi drugod spremenila v korist pitane živine, ker je cena pitane živine boljša. Dalje se obdelovalne površine v zasebnem sektorju manjšajo, v družbenem sektorju pa ne raste proizvodnja mleka v enaki
meri. Spričo tega je nastala dokaj kritična situacija, da količine mleka pri zasebnem sek-
torju padajo, v družbenem sektorju pa ne rastejo tako hitro, da bi krile primanjkljaj, ki ga najbolj občutijo slovenske potrošne, a tudi druge mlekarne. Tako je lani, na primer, dobivala Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti 75 odst. vseh odkupljenih količin mleka od zasebnega sektorja, letos pa jih dobiva le še 70. Kot vzrok padca navajajo nestimulativno odkupno ceno mleka. Kakor vse kaže, pa bo ta tovarna krila šele teta 1965 50 odst. svojih potreb v odkupom mleka z družbenega sektorja. Zato menijo tudi v tej tovarni, da je treba povišati odkupno ceno mleka pri zasebnem proizvajalcu.
Istega mnenja so bili v razpravi na tem posvetovanju zastopniki ostalih slovenskih mlekarn, vendar je razprava
odkrila, da je že zdaj nesorazmerje med odkupnimi cenami v posameznih okoliših. Da bi se povečala količina odkupljenega mleka od zasebnega proizvajalca, zlasti ob dejstvu, ker družbeni sektor še ne daje toliko, kot bi bilo treba, so na omenjenem posvetovanju sklenili, da bodo predočili politično-teritorialnim enotam vso problematiko in predlagali, da bi naj mlekarne dvignile odkupno ceno in tolščobno stopnjo pri mleku od privatnih proizvajalcev, hkrati pa tudi ustrezno dvignile maloprodaj no ceno mleka. Predstavniki mlekarn so se zedinili glede tega, da bi bilo ustrezno, če bi dobili zasebni proizvajalci 9 dinarjev za tolščobno stopnjo, medtem ko bo vprašanje marž kmetijskih zadrug reševala vsaka mlekarna individualno.
Ta predlog je toliko bolj utemeljen, ker je moč s kvalitetno predelavo ob povečani količino odkupljenega mleka ustvariti tudi določeno količino deviz z izvozom mlečnih izdelkov.	B. Š.
DVORANA PRI NEGOVI
Kadarkoli se oglasimo pri Negovi, nam vedno razkrijejo kakšne nove načrte. Tudi tokrat je bilo tako. Ni še dolgo od tega, ko so končali gradnjo novega poslopja, v katerem bodo razen pomožne zdravstvene postaje še stanovanja ter prostori za krajevni in matični urad in že se pripravljajo na gradnjo kulturne dvorane.
Pri prvi gradnji je področno prebivalstvo prispevalo velik delež. Razen prostovoljnega dela, ki so ga opravili pri gradnji, so zbrali blizu 70 kubičnih metrov lesa. Tako je precej lesa ostalo pospravljenega že za kulturno dvorano.
Krajevni odbor SZDL pr' Negovi se je, kakor pri prvi gradnji, tudi tokrat zavzel za to, da bi kar najhitreje potekala. Kulturna dvorana je v kraju nedvomno zelo potrebna, saj tudi v širši okolici ni prostora, ki bi ustrezal za kulturno in športno dejavnost. Kulturno dvorano bodo namreč uredili tako, da bo ustrezala tudi za telovadbo šolske mladine. V isti zgradbi nameravajo urediti še en prostor za šolsko delavnico, enega pa za bife. (Pri Negovi namreč nimajo gostilne.)
Takšen je torej drugi načrt, ki so nam ga zaupali pri Negovi. Človeku se na prvi pogled zdi, da je v tako krat-
kem času skoraj nemogoče zgraditi, dve poslopji, vendar je po zavzetosti, in pripravljenosti prebivalstva moč ugotoviti, da ni tako. Svoje zamisli bi že začeli uresničevati, če jih ne bi ovirali tisti, ki pripravljajo načrte. Gre namreč za Projektivni biro iz Murske Sobote, ki kljub večkratnemu posredovanju občinskega ljud-
skega odbora še ni izdelal projekta. Mimogrede naj omenimo, da je od naročila minilo že več kot leto dni. (!)
Doslej imajo za to gradnjo pripravljenih nekaj nad dva milijona dinarjev, nekaj sredstev pa bodo verjetno dobili še iz občinskega proračuna. Na zalogi imajo tudi že potreben gramoz, les za ostrešje, deske ter nekaj drugega gradbenega materiala. Če bodo lahko začeli gradnjo že letos, je torej odvisno samo od projektanta.	-js -
KAKO OBETAJO VINOGRADI
Situacija v naših vinogradih je letos, precej klavrna. Vinograde VZK Ljutomer je poleti docela opustošila toča in v njih več ko dve leti ni pričakovati normalnega pridelka, znatneje pa so poškodovani od toče tudi vinogradi KG G Radgona in VG Kapela. Na kmetijskem gospodar-
stvu v G. Radgoni so nam povedali, da je toča uničila 20 do 30 odst. pridelka grozdja, se pravi okrog 26. vagonov. To je za gospodarstvo velika škoda. Razen tega pa tudi preostali pridelek ne bo preveč kvaliteten. Ranina, ki bi morala imeti v tem času že nad 20 sladkornih stopenj, jih ima
komaj okrog 18. Izredno nizke so sladkorne stopnje tudi pri poznejših sortah. To pa je z ozirom na letošnje vremenske razmere razumljivo.
Traminec in muškatni silvanec, ki sodita med boljše sorte, bosta dala letos sorazmerno majhen pridelek, nekoliko boljša pa so obeti pri la-
škem rizlingu, rizvancu in nekaterih drugih sortah.
Na VG Kapela pa smo zvedeli, da so vinogradi spomladi kar dobro obetali, vendar jih je paleti poškodovala toča. Tako računajo, da bo pridelek nižji za približno 10 do 15 odstotkov. Žlahtnina je izredno slaba, tako da je ne bodo mogli dajati na trg, pri ostalih sortah pa prav tako ugotavljajo izredno nizke količine sladkorja. Ob vsem tem pa se sprašujejo, če bodo poznejše sorte grozdja spričo neugodnega vremena sploh lahko v redu dozorele.
Pridelek grozdja bo torej v našem okraju v povprečju precej manjši kot prejšnja leta, slabša pa bo tudi kvaliteta. Vendar pa naj dodamo, da bo o kvaliteti pridelka grozdja še v precejšnji meri odločalo vreme v prihodnjih dneh.
-js-
BILA JE LEPA NEDELJA
Mladina Hotize je pripravila svojim vaščanom prijetno popoldne. Organizirala je tekmo med domačimi mladinci in mladinci iz Martina na Muri na Hrvatskem ter prikazala igro »Poročil se bom s svojo ženo«.
Nogometno tekmo si je oogledalo tudi nekaj prijateljev te igre, ki so nas med tekmo bodrili. Tekma je potekala v prijateljskem vzdušju. Rezultat tekme se je glasil 4:1 v našo korist.
Da bi se prijetno počutili tudi ostali vaščani, smo zanje prikazali igro. Igri so prisostvovali v velikem številu, saje bila dvorana nabito polna Pred začetkom igre in med dejanji, so bile na sporedu zabavne točke, ki so jih gledalci z navdušenjem sprejeli. Na sporedu so bile pesmi, smešnice in recitacije zanimive vsebine. Igra je uspela in vaščani so zadovoljnih obrazov odhajali domov.
Mladinski posvet v M. Sobota
Predvčeraj je OK LMS v Murski Soboti sklical razgovor s člani komisij za delavsko in družbeno upravljanje. Na tem razgovoru so izdelali okvirni program za delo okrajne in občinskih komisij za delavsko in družbeno upravljanje.
Komisije bodo dale zlasti velik poudarek uveljavljanju mladih v samoupravnih organih, posebno še v delavskih svetih, upravnih odborih, svetih krajevnih skupnosti ter raznih občinskih komisijah. V programu pa je tudi podčrtano, da mora mladina sodelovati vsaj pri razpravah o občinskih statutih, če že ni imela primerne vloge pri samem sestavljanju osnutkov.
MLADINSKA KONFERENCA NA KSŠ V RAKIČANU
Prejšnji petek so imeli dijaki na srednji kmetijski šoli v Rakičanu svojo letno konferenco. Razpravljali so o nekaterih dosedanjih problemih in sprejeli delovni program za tekoče teto. Zadali so si sklep, da bodo med drugim uvedli tudi mladinske ure, ustanovili strelsko društvo in organizacijo RK, večjo skrb pa bodo posvetili predvsem političnemu izobraževanju mladine.
D. O.
Tečaj RK v Ljutomeru
Komisija za prvo pomoč pri občinskem odboru Rdečega križa v Ljutomeru je danes začela dopolnilni tečaj za prostovoljne bolničarje in vodje omaric prve pomoči. Na tem tečaju bodo udeleženci poslušali tudi predavanja o novih oblikah zdravljenja TBC ter o protialkoholni dejavnosti,
RAZPRODAJA KULTURE
Zadnje čase precej tožimo o kulturni depresiji in zdi se mi, da dokaj upravičeno. Iščemo vzroke za tako stanje. Ugotavljamo, da smo sokrivci kulturnega mrtvila. Razpravljamo o kulturi. Debatiramo na sestankih. Tolčemo s pestmi po gostilniških mizah. Zabavljamo v privatnih razgovorih. Govorimo in govorimo drug mimo drugega.
Kultura pa je tu. Med nami živi. Le poiskati bi jo morali Lahko tudi brez luči im brez posebnih visokih dotacij. Z dobro volijo. Ali pa z zavestjo, da je kultura vsebina standarda, pokazatelj stopnje omike nekega ljudstva. Toda za to iskanje bi morali občutiti živo potrebo. Poglejmo konkretno, kje imamo kulturo. Pri nas je cela
kopica ansamblov, društev, sekcij ipd. V večini teh delajo ljudje, ki imajo amaterske ambicije, veselje do petja, igranja, plesanja, recitiranja. Za koga? Kdo bi jim moral in kdo jim nudi pomoč?
Radgonski Pomurski sejem je bil sejem v pravem pomenu besede. Zato tudi kulturni spored sejma mi mogel izostati, saj je že od nekdaj v navadi, da je na vsakem sejmu tudi nekaj kulturnega užitka. Zato so prireditelji sejma povabil tudi nekaj kulturnih skupin. Prireditev je bilo kar precej. Za koga?
VEČER NARODNIH PESMI
Na tem večeru so nastopil gojenci Glasbene šole iz Murske Sobote, pevski zbor sla 
tinskega obrata Petanjci ter pevski zbor soboškega učiteljišča.
Program je bil razen konferanse dober. Pevci — delavci iz slatinskega podjetja so zapeli dokaj ubrano, čeprav je zbor po času obstoja še mlad. Dobro je pel tudi pevski zbor učiteljišča, ki je posebno močan v altih. Tudi Veseli kvintet gojencev Glasbene šole je
igral dokaj ubrano. Motila je te bugarija namesto kitare. Orkester Glasbene šole je ubrano zaigral nekaj komadov, med njimi tudi Brahmsov Madžarski ples. Motite so le nekatere violine. Program je v celoti dober, le da je bilo več izvajalcev kot poslušalcev.
NASTOP FOLKLORNIH SKUPIN
Tudi ta večer je dobro uspel. Plesali sta dve folklorni skupini in sicer beltinska in mladi folkloristi madžarske narodne manjše iz Lendave Kljub temu, da sta oba ansambla dobra, je bila dvorana še bolj prazna, kot v sredo, ko je bil večer narodnih pesmi. Sicer pa je bila velika gneča
v dvorani radgonskega gostinskega podjetja, kjer so godbeniki igrali v glavnem polke za plesalce, ki so se šli igro »sardine«.
VEČER NARODNIH PESMI IN PLESOV
Ta večer je pripravil Prleški študentski klub. Nastopili sta dve skupini in sicer evropsko znani in priznani Ko-
roški akademski oktet ter folklorna skupina Prleškega študentskega kluba.
Občinstvo je bilo najbolj zadovoljno z zares kvalitetnim oktetom, ki je zapel vrsto narodnih pesmi. Aplavz je bil talko močan, da so morali pevci na koncu dodati še eno pesem. Zapeli so svojo priljubljeno »Down by the riverside«.
Presenetila je tudi folklorna skupina prleških študentov ki deluje komaj eno leto in je kljub temu pokazala dokajšen uspeh svojega dela. Folkloristi so zaplesali tri serijo narodnih plesov in sicer prekmurske, gorenjske in belokranjske plese. Najbolj zahteven je bil belokranjski »Nemi ples, ki se pleše brez glas-
bene spremljave. Ples izvira iz časa turških vpadov in prikazuje sposobnost in pripravljenost naroda za obrambo proti Turkom. Je ritmično dokaj zahteven in skupina ga je odplesala ubrano.
V celoti je večer uspel. Le da je bilo spet le za okrog šest polnih vrst gledalcev. Komu torej kulturne prireditve?
Z večerom narodnih pesmi
in plesov so gostovali tudi v Ljutomeru in Murski Soboti. Najboljši obisk je bil v Murski Soboti.
In kaj naj rečemo za zaključek? Mi imamo kulturo. Imamo ansamble. Tudi prireditev imamo kar precej. Kadar je kje kak sejem, teden ali podobno, zvlečemo skupaj vse, kar v kulturnem življenju leze in gre. S tem lepo formalno lahko dokažemo, da imamo toliko in toliko kulturnih prireditev. Ne mislimo pa na to, da mora kulturno življenje biti neprekinjeno in ne le občasno. Morda mislimo, da je kultura sejemsko blago, ki ga poleg ostalega nekurantnega blaga razprodajamo praznim dvoranam?
Jože Olaj
POMURSKI VESTNIK, 27. SEPT.
3
DA NAŠE SADJARS TVO NE BO VEČ PASTOREK
Beležka k posvetovanju o najaktualnejših problemih sadjarstva v Pomurju, ki je bilo v Gornji Radgoni 21. septembra
Vse tehtne ugotovitve, pobude, misli in predloge, ki smo jih slišali na nedavnem posvetovanju o najaktualnejših problemih sadjarstva v Pomurju v okviru Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, ni mogoče strniti v nekaj vrst ali stavkov. Bilo je tudi precej kritičnih besed o napakah smo jih delali doslej. Tako smo v preteklosti, med drugim, izbirali klimatsko neprimerne lege in nismo izbirali primernih tal, ko pa smo naredili nasade, nismo poskrbeli za človeka s potrebnim znanjem in voljo, ki bi ta nasad vodil. Žal se tudi danes še smatra sadjarstvo na družbenih posestvih kot postranska panoga. Prekasno tudi sadimo, nimamo pa tudi specialnih strojev za sadjarsko obdelavo. Napake delamo dalje pri gnojenju, vse potrebne ukrepe pa bo moč opraviti le če bomo imeli ustrezno delovno silo. Za zdaj ekonomske enote na družbenih posestvih še niso specializirane.
Ko sadje pridelamo, je važno, da vemo pridelano kvaliteto ohraniti. Pri sadju je namreč zelo važno, da ga pravilno pripravimo za trg, ki potrebuje le extra in prvorazredno kakovost. Zato je skrajni čas, da bi se proizvodnja in trgovina temu prilagodili Napake delamo tudi pri obiranju. Prezgodaj obrano sadje ni kvalitetno, prepozno obrano pa se ne drži. Ogromna količina nam propade zaradi gnilobe, ker nimamo hladilnic, a tudi na teži izgubi sadje, če ni v hladilnici. Zato so nujno potrebna primerna skladišča s hladilnicami. Le na to. način bo moč povečati pridelek ne le po količini, temveč tudi po kakovosti. Spričo vsega tega je izredno važen tudi izbor sadja.
Svoj prav so imeli v razpravi na omenjenem posvetovanju tudi tisti ki so ugotavljali da dobivajo kmetijske zadruge za sadje težke milijone, vlagajo pa v sadjarstvo zelo malo ali pa nič. Premalo je v sadjarstvu, tudi iniciative, zlasti za levi breg Mure pa je značilno drobnolastniško gledanje na stvar. Kmetijske organizacije še danes nimajo prave predstave, kako naj bi naše sodobno sadjarstvo izgledalo,. Ni prave specializacije ne na družbenih posestvih, še manj pa v kmetijskih zadrugah. Mnogo premalo smo naredil’ tudi glede kadrov, saj ni v kmetijskih organizacijah nikogar s strokovno izobrazbo in voljo, ki bi v nasadih delal. Potrebni bodo tudi organizatorji obnove. To toliko bolj, ker smo sadjarstvo doslej v celoti zanemarjali, tudi tisto, kar smo imeli, zlasti v zasebnem sektorju.
Potreba po specializiranih sadjarskih obratih v kmetijskih organizacijah je torej vedno večja in nujna. Sadjarstvo je bilo vsa leta doslej aktivno. čeprav je ekstenzivno. Kar zadeva bodoče plantaže, jih je treba urediti tam, kjer bo tudi zagotovljen uspeh, še prej pa bo treba poskrbeti dober sadni material in se v merilu okraja domeniti o vprašanju drevesničarstva. Pomanjkanje kadra je tudi na tem področju očitno in pereče. Ko bo določena lokacija bodočih plantaž, se bo treba pogovoriti, kje bodo skladišča in hladilnice: vsekakor v bližini nasadov in železnice.
Vse te in še druge probleme bo treba proučiti in pristopiti k njihovemu sistematičnemu reševanju.
Nadaljna pobuda omenjenega posvetovanja je, da je treba v proizvodne sadne okoliše vnesti tudi jagodičevje, s čemer bo moč dopolnilno zaposlovati sezonsko delovno silo Razprava je dalje tekla tudi o tem, kako zagotoviti potrebna finančna sredstva za obnovo, (v celoti okrog 1000 hektarov, saj bo lahko na primer kmetijska zadruga Grad, ki je v soboški občini »specializirana za sadjarstvo, obnovila z lastnimi sredstvi letno le 10 do 15 ha. Pozdraviti pa kaže vsekakor pobudo Občinskega
ljudskega odbora v Murski Soboti, ki je z odlokom o agrotehničnem minimumu zajel tudi vprašanje vzdrževanja in obnove kmečkih sadovnjakov S tem je sadjarstvo postavljeno v tej občini v isto vrsto z ostalimi poljščinami. Glede obnove Goričkega kot sadnega okoliša se bosta pač morali obe sosedni občini sporazumeti. To velja tudi glede drevesnice pri Gradu. Vsekakor pa sta pri vsej problematiki v ospredju dve vprašanji: prvo je vprašanje obnove pri kmetijski organizacijah, drugo pa vprašanje obstoječih ekstezivnih kmečkih sadovnjakov.
Naj bo tako ali drugače, omenjeno posvetovanje je pokazalo vse znake tega, da sadjarstvo v Pomurju v prihodnje ne bo več pastorek našega kmetijstva.
Bojan Sinko
20. SEPTEMBER NA RELACIJI KMETIJSKE ZADRUGE — KMETOVALCI
SMO TIK PRED DVANAJSTO
TE DNI BI SE OBIČAJNO ŽE MORALA PRIČETI JESENSKA SETEV, VENDAR PA JE POSEGLO VMES VREME IN MARSIKJE SE BO NEKOLIKO ZATAKNILO, KER NE BO MOČ O PRAVEM ČASU POSPRAVITI KORUZE IN DRUGIH POLJŠČIN, KI SO OBIČAJNE PREDHODNICE PŠENICI. TO DEJSTVO PA NITI NAJMANJ NE OPRAVIČUJE ZAKAŠNJEVANJA V PRIPRAVAH ZA JESENSKO SETEV, SAJ MORAMO BITI SEDAJ ZARADI PREDVIDENE ZAKASNITVE NANJO TOLIKANJ BOLJ PRIPRAVLJENI.
O stopnji pripravljenosti pa naj zaenkrat spregovorijo poročila iz štirih kmetijskih zadrug, ki smo jih obiskali prav zadnje dni. Resume je približno tak: z dosedanjimi pripravami še vedno ne moremo biti povsem zadovoljni, zlasti kar zadeva kmetovalce in izpolnjevanje njihovih prvih obveznosti iz občinskih odlokov. 20. september namreč ni le nekakšen simboličen datum, marveč poudarjena stopnja priprav za široko družbeno akcijo, ki je pred nami. Zato niti tradicija ne opravičuje zaostajanja!
»Če bo potrebno, bomo z zadružnimi traktorji orali tudi ponoči, pri luči!« so nam povedali na delovišču kmetijske zadruge v Lendavi. Sicer pa imajo na tem delovišču že toliko prošenj za globoko oranje, da jih bodo s sedanjim številom sposobnih traktorjev le težko zmogli, uresničiti. Štiri traktorje od sedmih so zategadelj rezervirali samo za oranje na njivah, ki so zajete v agrominimumu, ostali trije pa bodo na razpolago kmetovalcem za druge usluge. Zagotavljajo tudi, da bodo z univerzalno traktorsko sejalnico zmogli vso setev v agrominimumu, čeprav bo morda šlo malo trdo. Semena in umetnih gnojil imajo dovolj v skladišču. Semensko pšenico so celo sami preizkusili na kalivost, kajti pravijo, da se hočejo poprej prepričati, preden bodo kmetovalcem priporoča-
li setev ustreznih sort pšenice Izkušnje so jih namreč, da običajna izdobavna oznaka pridelovalca še ni vedno zadostno jamstvo za kakovost semenskega blaga.
Tako je na delovišču lendavske zadruge, kako pa pri kmetovalcih? V občinskem odloku je zapisano, da je 20. september zadnji datum za prijavo potreb po semenih in umetnih gnojilih. Tradicija in običaji pa so tud tokrat opravili svoje in se niso mnogo zmenili za termin v zakonskem predpisu občinske oblasti. Naš kmet pride navadno po umetno gnojilo šele tedaj, ko se odpravlja s plugom na vozu na njivo orat,« so nam dejali nekako v opravičilo, čeprav lahko tudi v tem primeru govorimo o spoštovanju ali nespoštovanju zakonskih predpisov, ki smo jih sprejeli zato, da bi še bolj zaščitili koristi družbe in posameznega kmeto-
valca. Tak predpis pa je tudi — agrominimum!
Na delovišču kmetijske zadruge so nam postregli s podatki, da do sobote še niso prejeli nobenih prijav iz Lakoša in Trimlinov, iz Benice samo eno, iz Petišovec dve, iz Pinc šest itd. Kot najbolj problematično omenjajo Dolgo vas — ne toliko po prijavah, kot po tem, da se kmetovalci še vedno krčevito oprijemljejo pridelovanja soržice, mešanice rži in pšenice, ki daje zelo pičle pridelke. Nasprotno pa je Čentiba pri izvajanju agrotehničnih ukrepov najnaprednejša vas, čeprav so več odpora proti »nepotrebnim imeli pred tremi leti tod najnovotarijam« v kmetijstvu Lastna praksa pa jih je prepričljivo demantirala: kmetovalci v tej vasi so namreč na nekaterih parcelah pridelali tudi do 40 q pšenice sanpastore in leonardo na hektar.
Čakajo na umetna gnojila
V radgonski kmetijski zaddrugi računajo, da bo jesenska setev zakasnila zaradi prepočasnega zorenja koruze in pospravila ostalih okopavin ki so običajen predposevek pšenici. Precej je prispevalo muhasto vreme Kljub temu pa so prav. te dni do glave zaposleni s sklepanjem pogodb in prijav v zvezi z agrominimumom. Na terenu je še kar ugodno razpoloženje, čeprav že tudi imajo opravka s posamezniki ki jim, kot kaže. prepričevalna beseda ne bo zalegla. Največkrat niti ne gre za slabonamernost, prej za zaostalost, pa vendar ne bodo prav nič popuščali, čeprav bodo posamezne primere različno obravnavali Vsako popuščanje se bo maščevalo že prihodnje leto, v to so prepričani tudi v radgonski zadrugi.
Do 21. septembra je zadruga sklenila za 57 ha zemljišč pogodbe o pridelovalnem sodelovanju. V zamočvirjenih okoliših obravnavajo kmetijski strokovnjaki možnosti za uveljavljanje agrotehničnih ukrepov za vsak primer posebej.
Nekoristno bi bilo na pr. zapravljati umetna gnojila tam, kjer ne hi prinesla posebnih koristi. Saj se ne gremo akcijo zaradi akcije! Največ skrbi pa imajo zastran umetnih gnojil. Potrebujejo jih še 445 ton in jih še vedno niso dobili, čeprav so jih naročili pri podjetju Agrotehnika v Ljubljani že junija im julija. To podjetje jim je sicer sporočilo, da
so umetna gnojila že na poti
od tovarne Zorka v Šabcu, toda dokler jih, ne bodo dobili, bo glavna skrb ostala. Obveznosti iz pogodb je namreč treba izpahniti, v tem pa mora biti dosledna zlasti zadruga Upajo, da je zalegla vsaj intervencija na republiškem sekretariatu za kmetijstvo. Gre namreč tudi za občutek zanesljivosti v tej akciji.
BLIZU PLANA
V soboški kmetijski zadrugi z optimizmom pričakujejo, bližnjo jesensko setev. V tej zadrugi je optimizem tudi upravičen, saj potekajo priprave zelo dobro, zaenkrat brez kakšnih večjih zapletljajev. Seveda pa bo tudi precej odvisno od vremena.
Zadruga je ukrenila vse potrebno za operativno izvedbo obveznosti iz občinskega odloka o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov. Umetna gnojila redno dotekajo, se-
menskih žit pa že imajo dovolj na zalogi. Do zadnjega torka so sklenili pogodbe o pridelovalnem sodelovanju za 705 ha zemlje in se tako že povsem približali uresničitvi svojih planskih obveznosti. Pridelovalno sodelovanje pomeni višjo stopnjo uveljavljanja agrotehničnih ukrepov, zato je prizadevanje zadružnega vodstva in strokovnjakov na tem področju še posebej zelo pomembno.
V zadrugi so že tudi odkupili okrog 140 ha zemlje, zato imajo ugodne pogoje za pridelovanje visokorodnih sort pšenice tudi na drugih zemljiščih. Te bodo predvidoma posejali Okrog 90 ha. Zdaj si prizadevajo, da bi čimveč odkupljenih parcel združili v večje komplekse, ki naj bi bili na Tišini, v Murski Soboti in Nemčavcih. Arondacijski postopek opravljajo izključno sporazumno s prizadetimi kmetovalci, kar je prav gotovo velika prednost. Na Tišini v okolici zadružnega skladišča bodo pridobili večji kompleks zemlje z arondacijskim postopkom odkupljenih parcel v Vanča vesi in Tropovcih, v k. o. Murska Sobota arondirajo zemljišča v tako imenovan' Novi tabli in Kotarih — tu bodo pridobi1i okrog 100 ha v eni parceli — v Nemčavcih pa za to vas in Markišavce Pripravljajo pa se že tudi na arondacijo zemljišč v Črnelavskem kotu — pri Čontali. Prizadevajo si namreč, da bi lahko že letošnjo jesensko setev opravili na večjih parcelah, kjer je seveda omogočeno cenejše pridelovanje im pospravljanje pridelka.
Zastran mehanizacije ne bodo imeli večjih težav: z 19 traktorji, dvema univerzalnima traktorskima in 4 mrežnimi zadružnimi sejalnicami ter 46 zasebnimi sejalnicami bodo namreč lahko setev opravili tako, kot to velevajo predvideni agrotehnični ukrepi.
ZAMUDNIKI SO ZNANI
V okolišu kmetijske zadruge Beltinci so najprej dokaj temeljito opravili na vaških sestankih Socialistične zveze Kdor je količkaj hotel, je lahho zvedel, za kaj pravzaprav gre v letošnji jesenski setvi: za krepak korak naprej, ki ga bedo morali napraviti prav vsi kmetovalci, čeprav še nekateri omahujejo. Na listi jih imajo kadrih petdeset, ki niso doslej pokazal nobene pripravljenosti, da bi se pridružili ogromni večini kmetovavcev v občini. Tej neznatni manjšini, ki je ostala gluha za dobronamerno poslanstvo SZDL, pa letos ne -bodo več popuščali, tako so nam zagotovili v zadrugi in na občini. Če ne bo šlo drugače, bodo segli tudi
po skrajnem sredstvu — odvzemu zemlje za določen čas Še na bolje, pravijo, so se odrezali kmetje v Dokležovju. Svoje potrebe so prijavili stoodstotno. Potem v Lipovcih, razen enega primera seveda: Marije Tratnjek na hišni štev. 8 Ta zamudnica pa ima več sopotnikov tudi v drugih vaseh: v Beltincih Mirka Baligača (250) in Štefana Vereša (191), v Ižakovcih Ivana Krapca (75), Ludvika Maučeca (53) in Jožeta Režonjo (61), v Odrancih Matijo Kovača (229), Alojza Smodiša (105) in Marijo Raduha, v Gančanih Jožeta Lipiča (71) in Ivana Zvera (175), v Melincih Ivana Juro (82) in Matijo Pozderca (111), v Lipi Ivana Tkalca (kovača), v Bra-
toncih Pavla Horvata (27). .. Morda pa se bodo zamudniki tik pred dvanajsto le spomnili na svojo obveznost? Nekateri se sicer izgovarjajo, da bodo umetna gnojila in semena že naročji, samo pri domači zadrugi ne. Zajec pa bržčas ne tiči v tem grmu!
Naj zapišemo, da so se kmetijski strokovnjaki skupno s krajevnimi odborniki SZDL mudili v vsaki vasi po tri dni in je lahko pač vsak kmetovalec izpolnil svojo dolžnost. Drugače pa je zadruga pripravila dovolj semenske pšenice in umetnih gnojil Težave utegnejo imeti s pšenico francoske sorte, za katero so se kmetovalci odločili šele v zadnjem času, saj jo hočejo sejati, namesto domače sorte Ul. Zadruga pa na to preusmeritev ni bila dovolj pripravljena, čeprav si prizadeva, da bi zagotovila tudi dovolj semena te pšenice.
PO NOVIH POTEH
(Nadaljevanje s 1. strani) be in tržni h viškov znaša v našem okraju 319,700.000 dinarjev, od česar odpade na kmetijska gospodarstva 56 milijon v 300.000 dinarjev, na kmetijske zadruge pa 1.800.000 dinarjev. Zasebni sektor dobiva v Pomurju od sadja 261 milijonov 630.000 dinarjev, tržni viški ob dobri sadni letini pa znašalo 1239 vagonov za jablane, hruške, češplje in slive .
Po omenjenih referatih in razpravi je bilo na posvetovanju slišati več predlogov, ki
bi jih lahko v kratkih besedah takole strnili:
Izdelati je treba mikrorajonizacijo sadnih okolišev z inventarizacijo zemljišč za- sadjarstvo; uvesti moramo tudi pogodbeno pridelovanje, ker potrebujemo kvalitetno in količinsko sadje za notranji promet; uvesti je treba sortiranje in prodajo sadja po kvalitetnih razredih JUS, v  kolikor to še ni izvedeno; potrebno je prirejati občasne tečaje za prevzemalce; urediti moramo sadjarstvo pri kmetijskih or-
ganizacijah v specializiranih ekonomskih enotah; izdelati je treba program razvoja sadjarstva v naslednjih petih letih; zbrati moramo čim več lokalnih in lastnih finančnih sredstev ter začeti z obnovo sadovnjakov na široki fronti; potrebno je zgraditi sadna skladišča v predvidenih centrih (M Sobota, G. Radgona, Ljutomer); v proizvodnih centrih bo potrebno organizirati dobro zasnovano strokovno sadjarsko službo, ki bo v stalnem stiku s proizvajalci in bo skrbela za celotno izvajanje
vseh tehničnih ukrepov v nasadih; urediti drevesnico pri Gradu za proizvodnjo sadik za plantažne nasade in poskrbeti za strokovni kader.
Sadjarski obrati naj uredijo lastna čebelarstva, naposled pa bo treba uveljaviti sadni izbor in ne dopustiti, da se sadijo manj vredne in slaborodne sorte.
Ekološki in ekonomski pogoji Pomurja omogočajo pridelovanje kvalitetnega sadja, predvsem zimskih sort jabolk.
B Š.
OBRAZLOŽILI SO JIM SETVENI PROGRAM
Krajevni odbor SZDL Negova je pred jesensko setvijo sklical v Ivanjševcih, Stavešincih, Ivanjcih in pri Negovi sestanke s kmetovalci ter jih natančno seznanili s setvenimi
programi in novimi ukrepi Čeprav je bilo popreje ponekod čutiti med kmetovalci majhen odpor, so pozneje z razumevanjem sprejeli nove ukrepe.
POMURSKI VESTNIK, 27. SEPT.
4
Iz razgovora s tajnikom sekcije za obrt in komunalo pri Gospodarski zbornici za Pomurje Štefanom Šabjanom
PREDVSEM KOORDINIRANI NAPORI
Po gospodarskih rezultatih v prvih osmih mesecih sodeč, bodo socialistična obrtna podjetja letošnji družbeni načrt izpolnila, nekatera pa celo znatno presegla.
- Pred dvema letoma so še nekatere obrtne gospodarske organizacije izkazovale poslovno izgubo, zdaj pa več takih primerov ni, saj so nekatera podjetja zelo akumulativna in imajo že tudi močne poslovne sklade.
□ Število obrtnih podjetij se iz leta v leto zmanjšuje; podjetja posameznih strok se namreč združujejo zaradi boljšega izkoriščanja osnovnih in obratnih sredstev, smotrnejše investicijske politike in ugodnejšega uveljavljanja delavskega upravljanja v večjih podjetjih.
To so v glavnem
TRI ZNAČILNOSTI,
ki v zadnjem času spremljajo razvoj in rast socialistične obrti.
Glavna ovira hitrejšemu razvoju že obstoječih in ustanavljanju novih obrtnih podjetij je pomanjkanje kvalificiranih in visokokvalificiranih strokovnih kadrov v obrti. Prizadevanja so usmerjena k temu, da bi postavili v drugačen položaj učno dobo vajencev posameznih strok in tudi posamezne vrste vajeniških šol. Gre predvsem za skrajšanje učne dobe in sistematičnejši praktični pouk v vajeniških šolah, ki se že pripravljajo in prilagajo novemu sistemu verificiranih poklicnih šol. Tako naj bi bilo doseženo predvsem stimulativnejše vključevanje mladine v tovrstne šole.
V (preteklih letih so občine vlagala investicijska sredstva pretežno v izgradnjo industrije, zdaj pa je že čas, da posvetijo večjo pozornost tudi investiranju v socialistično obrt, kajti brez odločnejše usmeritve na tem področju tud' ne moremo pričakovati večjih rezultatov.
PROCES IZUMIRANJA manjših obrtnih podjetij ali celo posameznih obrtnih strok (mlinska podjetja, krojaštvo čevljarstvo, kolarstvo itd.) je logika našega gospodarskega razvoja, ki ga spremlja zmanjševanje potreb po tovrstnih storitvah zaradi vse bolj uveljavljene mehanizacije in konkurence industrijskih proizvodov. Kaže pa, da bo potrebno posvetiti večjo pozornost krajevnim in stanovanjskim skupnostim, ki bodo morale s servisnimi delavnicami bolj dopolnjevati potrebe potrošnikov po posameznih uslužnostnih storitvah. S tem prizadevanjem pa ne smemo v skrajnosti; težnja posameznih krajevnih ali stanovanjskih skupnosti, da bi vključile v svoj poslovni okvir predvsem do-
bodoče obrtne stroke, je lahko tudi družbeno neupravičena in škodljiva; navadno se skriva za njo tudi težnja posameznih obrtnikov, da bi pod firmo servisa delali predvsem za svoj račun. Nekatere že dobro uveljavljene servise v okviru stanovanjskih skupnosti (na pr. frizerska salona v Ljutomeru in M. Soboti) bo potrebno čimprej osamosvojiti.
Pomanjkanje nekaterih obrtnih zmogljivosti bo kazalo v prihodnosti odločneje nadomeščati z vključevanjem v že obstoječa, razširjena obrtna podjetja in ustanavljanjem novih obrtnih obratov. Kmetijske zadruge pa naj bi v svojem aktivnostnem okviru bolj skrbele za obstoj in razvoj raznih obrtnih strok, ki so pravzaprav dopolnilo kmetijski dejavnosti (kovaštvo in kolarstvo).
UPADANJE ZASEBNE OBRTI je iz leta v leto bolj očitno in je predvsem rezultat napredujočega industrijskega razvoja, ki vedno bolj izpodriva nekoč klasične obrtne izdelke ali storitve (čevljarstvo, krojaštvo, mlinarstvo, mla-
tilničarstvo). Samo letos do 1. septembra je v soboškem okraju odpovedalo obrt 63 imetnikov obrtnih dovoljenj, medtem ko je 31
ljudi nanovo zaprosilo za dovoljenja. Med 50 obrtnikov je začasno odpovedalo obrt in je pričakovati, da jih polovica ne bo več obnovila obrti.
Sporedno z odpovedovanjem obrti pa narašča število šušmarjev. V nekaterih obrtih (krojaštvo in šiviljstvo) ja to še posebno kritično. Tako nimajo v vsej lendavski ali petrovsko-šalovski občini niti ene šivilje, ki bi imela obrt, v Ljutomeru so brez moškega krojača itd. Tudi šušmarstvo izven podjetij se močno razrašča, saj je vedno več ljudi, ki po delu v podjetju šušmarijo doma, v nekaterih primerih celo z orodjem in surovinami podjetij. Tako ugotavljajo v M. Soboti, da se je zaposlilo v družbenih obratih 11 krojačev, vendar pa vsi tudi delajo doma.
Tržna inšpekcija sicer izvaja nadzorstvo nad šušmarji in jih pripravlja za kaznovanje vendar pa je uspeh minimalen spričo dokazilnih zahtev. Stranke, tka se poslužujejo uslug pri šušmarjih, namreč v dokaznem postopku cesto govorijo celo v prid obdolžencem V zadnjem času postaja šušmarstvo že družbeni problem, ki ga bomo uspeli odstraniti le s skupnim sodelovanjem vseh družbenih činiteljev, ki lahko k temu količkaj prispevajo.
-sk
Tako so prihajali šolski otroci na Pomurski sejem
Stanovanjska izgradnja na novih tirnicah
Ugotovitve kažejo, da je bilo v lanskem letu v soboški občini dograjenih v družbenem sektorju kar 142 stanovanj, v zasebnem pa 35 stanovanj. V prvi polovici letošnjega leta pa smo po razpoložljivih podatkih zgradili v družbenem sektorju le 47 stanovanj, pa čeprav znašajo investicije za stanovanjsko izgradnjo za leto 1962 300 milijonov dinarjev.
Kje je vzrok, da letošnji rezultati niso ugodnejši? Stanovanjska izgradnja bi bila tudi letos še večja, v kolikor bi bila pravočasno pripravljena urbanistična dokumentacija, ki bi omogočila gradnjo na večjih, komunalno urejenih zemljiščih. Ovira za uspešnejšo stanovanjsko graditev je bilo tudi pomanjkanje primernih načrtov, ki bi omogočili gradnjo cenenih in raznovrstnejših stanovanj glede na možnosti in potrebe.
Kaže, da bo letos v družbenem sektorju gotovih im vseljivih 98 stanovanj. Vrh tega, je podoba, da bodo zasebniki v letošnjem letu dokončali 40 stanovanj v mestu in 84 na podeželju. To pomeni torej 124 novih stanovanj v zasebnem sektorju. Razmah individualne izgradnje bi bil še večji, vendar to preprečuje omejevanje posojil. To je upravičeno, saj bi se sicer M. Sobota razširila še bolj kot sedaj, ko leži na 204 ha površine. Zato pa imajo zasebniki možnost graditi v zazidalnem okolišu, se pravi, da se vključijo v blo-
kovski sistem gradnje. Žal pa je ta odziv bolj slab
Nedvomno je res, da je bil dosedanji sistem gradnje pre-
drag. Tako so stala dvosobna stanovanja 4,5 do 5 milijonov dinarjev, trosobna pa 5,5 do S milijonov dinarjev. Kot novo obliko nadaljnje stanovanjske izgradnje omenjajo sistem stanovanj za tržišče, t. j. da podjetja sama gradijo stanovanja in, jih potem prodajajo. K temu so v Murski Soboti že pristopili in bodo v prvem obdobju zgradili kar 82 stanovanj, od tega eno tretjino garsonjer, eno tretjino enosobnih in eno tretjino dvosobnih stanovanj. Cene so v primerjavi s prejšnjimi zelo primerne in znašajo od 2,4 do 3 milijone dinarjev. Prostornina stanovanja pa je 40 m.
Kar zadeva zbiranje sredstev za stanovanjsko izgradnjo, teče široka politična akcija v podjetjih in ustanovah z vsemi člani kolektivov o načinu vlaganj od dela osebnih dohodkov in to od vseh, za tiste, ki stanovanj še nimajo, pa tudi za one, ki so stanovanja že dobili od družbe. Osnovnega pomena pa je, da bo akcija  v kali zatrla stališča, ki so že globoko vsidrana in po katerih je predvsem družba dolžna skrbeti za stanovanje. Zato je treba odločno povedati vsem, da je v bodoče predvsem vsak sam odločujoč činitelj za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja, družba pa mu pri tem rada pomaga.
Končno pa se upravičeno postavlja dejstvo, da je moralna obveza vseh tistih, ki jim je družba že rešila ta problem, da sedaj tudi oni gmotno podprejo rešitev teh problemov za ostale člane kolektivov. Tu je važna tudi beseda osnovnih organizacij ZK in njihova prepričevalna vloga.
F. D.
IZ KUZME
Nedavno je bil v Kuzmi prvi roditeljski sestanek v tem šolskem letu. Sestanek je bil zelo dobro obiskan. Razpravljali so o nekaterih nalogah in problemih, s katerimi se srečuje učno osebje in roditelji Govorili pa so tudi o zasaditvi sadnih dreves na zemljišču ki so ga že v lanskem šolskem letu očistili grmičevja in splanirali oziroma strasirali šolski otroci s pomočjo roditeljev. V letošnjem šolskem letu bi naj
tudi pomagali pri zasaditvi, kar bi bilo prav, saj bo sadovnjak služil le za potrebe šolske kuhinje in tako koristil njihovim otrokom.
Novost uredbe obveznega nošenja copat učencem v šolskih prostorih je povzročila pri nekaterih roditeljih precej nepotrebnega negodovanja. Če bi ti roditelji vedeli, da je večina šol to stvar že uvedla in da korist zdravju otrok, najbrž ne bi negodovali.
Več novih servisov
SVET STANOVANJSKE SKUPNOSTI V MURSKI SOBOTI IMA TUDI SVOJ IZVRŠNI ODBOR IN ODBOR ZA MATERIALNO IN FINANČNO KONTROLO TER VEČ KOMISIJ MEDTEM KO OBSTAJA V DOMU PIONIRJEV UPRAVNI ODBOR. SVET ŠTEJE 21 ČLANOV, ŽAL PA MED NJIMI NISO VSI DELAVNI.
Na svojih minulih sejah je svet med drugim ugotavljal, da bo potrebno pri stanovanjski skupnosti ustanoviti še nove servise, ki naj bi predvsem služili zaposleni ženi. To velja predvsem za družbeno prehrano, nego bolnikov na domu, varstvo otrok do 3. leta na domu in pralnico. Pri teh servisih meni omenjeni svet, da ne bi smela biti odločujoča rentabilnost obstoja in da bi bilo treba kriti izgube z dotacijami. Kazalo pa bi tudi ustanoviti redna podjetja pri stanovanjski skupnosti, oziroma pripojiti podjetji »Kroj« in »Obrtnik« v M. Soboti. Obe podjetji naj bi bili kot podjetji v okviru stanovanjskih skupnosti. Tako bi lahko dobro organizirani servisi ali podjetja pri stanovanjski skupnosti s svojimi dosežki krili izdatke servisov, ki so namenjeni zaposlenim ženam (servis za čiščenje stanovanj, dom prionirjev, popravljanje nogavic in kemična čistilnica, medtem ko so ostali tako namenjeni predvsem hišnim svetom in ostalim občanom). Na ta način bi odpadla dotacija občinskega ljudskega odbora stanovanjski skupnosti. V servisih pa bo tudi treba preiti iz načina dela po urnih postavkah na nov sistem nagrajevanja po učinku.
Med komisijami je najbolj aktivna komisija za družbeno pre-
hrano, ki si prizadeva urediti redno menzo za delovne kolektive in ostale v mestu. Za zdaj sicer že obstajajo v nekaterih kolektivih taki samostojni obrati, kjer pripravljajo toplo obroke za člane svojih kolektivov. Razumljivo pa je, da bo potrebno v bodoče smelo naprej reševati problem družbene prehrane po obstoječih zamislih.
Prav tako aktivno dela poravnalni svet pri stanovanjski skupnosti. Ta je v lanskem letu sprejel 57 predlogov, poskus poravna-, ve pa je uspel v 37 primerih. V; prvem četrtletju tega leta pa joj bilo sprejetih 14 predlogov. V osmih primerih je poskus poravnave uspel, v petih pa ni. Nerešena je ostala le ena zadeva.
F. D.
NOVE UNIFORME IN GASILSKE CEVI
Negovski gasilci so si z nedavnim srečolovom pridobili nad 150 tisoč dinarjev, ki so jih namenimi za nakup novih cevi in uniform. Ugotavljajo pa, da bodo rabili za te namene še več sredstev.
PRED KRAJEVNIM PRAZNIKOM V V. POLANI
Krajevni odbor SZDL v Veliki Polani je pred 'kratkim začel s pripravami za proslavo krajevnega praznika. Praznovanje bodo začeli že 26 septembra in bo trajalo do 30 septembra. V tem času bodo imeli: vrsto prireditev, med drugim tudi kulturne in fiz-kulturne prireditve ter poljedelsko razstavo.
KAKO BOMO DOSEGLI
čim večje pridelke pšenice
(Konec)
Zato so jo odloki ljudskih odborov večji del izpustili iz svojega izbora. Uporabi  jo bomo le še na slabših zemljah, kjer ne moremo uporabiti dobre agrotehnike in tam, kjer ne moremo pričakovati visokih pridelkov drugih sort.
Važnejše lastnosti priporočenih sort pšenice so, te-le: Etoile de Choisy je francoskega izbora. Je golica, srednje visoke rasti, odlične rodovitnosti in zelo odporna proti poleganju ter rji. Zori kasneje, rabi pa boljše zemlje' in je občutljiva na gljivične bolezni in vremenske razmere ob oploditvi. Odlično vzdrži tudi zimski mraz.
Leonardo je prav tako golica, tudi srednje visoka in odlično rodovitna. Pri nas prav dobro prezimi, ne polega in je odporna proti rji. Tudi ona zahteva boljše zemlje. Zori rano-, je italijanskega izvora.
San pastore je od italijank kmetovalcem najbolj poznana. Ponekod jo cenijo, drugod pa jo opuščajo. Je tudi golica, nekoliko nižje rasti, zelo rodovitna in prav tako dobro odporna proti mrazu, poleganju in rji. Sodi med zelo rane, se rada osipa in zahteva dobro zemljo.
San Marino je novejša italijanska sorta. Za razliko od ostalih je resnica. Sicer je pa visoke rasti, dobro rodovitna
tudi odporna proti mrazu, raje polega. Sodi med rane sorte in je manj zahtevna glede kakovosti zemlje.
Hellkorn je avstrijskega izvora in je priljubljena med kmetovalci ob avstrijski meji Je golica, visoke rasti in prav dobre rodovitnosti. Njena odlika je, da odlično prenaša zimski mraz, ni pa tako odporna na poleganje. Od vseh sort je najbolj pozna, občutljiva je na rjo in jo rada stis-
ne suša. Ker se slabo skladišči, tudi nerado kali, uspeva pa na slabših zemljah. Avstrijci jo že zamenjujejo s sorto Triumph.
Čas setve se pri nas ravna po sorti in predsevku. Najboljša setev je med 5. in 20. oktobrom. Sorti U-1 in Hellkorn moramo sejati še prej. Strojna setev je vsekakor boljša od ročne, zato bomo poskrbeli, da bomo čimveč površin posejali strojno. Sejemo v vrstah na 12—15 cm. Sejemo v globino 3—5 cm, odvisno od tega. če je zemlja lažja ali težja.
Pri setvi je tudi nadvse va-
žna količina semena. Danes že zagotovo vemo, da moramo pričakovati visok pridelek in ob polni uporabi dobre agrotehnike tudi dober finačni učinek le, če smo zasejali primerno gostoto oz. dosegli zadovoljiv sklop. Gostota je zato odločilen činitelj visokega pridelka in pri tem delamo največ napak, zato ker sejemo preredko. Upoštevajmo, da bomo z dobro agrotehniko dobili toliko klasov, koliko
smo posejali kaljivih zrn. Le zadostno, število klasov ni kv. meter površine bo dalo dober pridelek in izplačilo vlaganja Glede na to bomo po hektarju uporabili naslednje količine semena oz. posejali po enem kv. metru tole število zrn: Etoile de Choisy, Leonardo. San Pastore —220—240 kg ali 550—600 zrn
Hellkorn, San Marino — 180—200 kg ali 450—500 zrn U-1 — 160—180 kg ali 400 — 450 zrn.
V bolj hladnih legah, kjer so prilike za prezimitev neugodne, bomo te količine še po-
večali za toliko odstotkov, za kolikor je uporabna vrednost semena manjša od 100. Da bomo gostoto kar se da pravilno nastavili, moramo že doma preizkusiti in uravnati sejalnico. Četudi to ni najtežji posel, ga opravimo običajno kar na pamet. To se nam rado maščuje v preredki setvi.
Ko smo posejali, bomo morali poleg dognojevajna skrbeti tudi za nego posevka. Od najvažnejših ukrepov je va-
ljanje, od mraza dvignjenih posevkov. Branali bomo težje zemlje, s površinsko skorjo, z zbitim površinskim slojem in tudi močno zapleveljene posevke. Branamo tedaj, ko je pričela rast in se je zemlja dovolj osušila. Brananje po potrebi ponovimo, toda po kolenčkanju ne več. Skrbeli bomo tudi za odvod vode.
Od zaščitnih ukrepov so najvažnejši razkuževanje semena s pripravki, ki jih v ta namen kupimo v zadrugi, zatiranje miši s polaganjem zastruplje nih zrnc in škropljenje proti plevelom s hebricidi (Deher-
ban, Agroxsone). Ponekod so občinski ljudski odbori škropljenje s hebricidi predpisali kot najmanjši ukrep. Najbolje je, če nam to delo opravi zadruga, sicer pa se je potrebno navnati po navodilih, ki so natisnjena na vrečkah v katerih kupimo škropivo. Škropimo v toplem, suhem vremenu, ko se pšenica razrašča ali pred kolencanjem, ko je plevel najbolj občutljiv in še ni pričel cveteti.
Zadnje, a tudi važno opravilo je žetev. S kombajnom žanjemo pšenico v polni zrelosti, ročno pa v voščeni zrelosti oz. ob prehodu v polno zrelost. Sorta San Pastore terja zgodnjo žetev, ker se rada osipa Zgodnejšo žetev bomo opravili tudi tedaj, ko grozi nevarnost, da bo rja poslabšala kvaliteto zrnja.
Opisana agrotehnika je le pripomoček, ki ga bo prilagoditi glede na potrebe, izvirajoče iz raznih okolnosti, predvsem pa bolj ali manj ugodnih vremenskih razmer, ki še vedno odločilno vplivajo na pridelek, četudi lahko z dobro agrotehniko učinek neugodnih vremenskih prilik dobro ublažimo. Zato bomo sprejemali še navodila in opozorila, ki jih bo objavljal radio in časopisi ter se posluževali nasvetov kmetijske službe v svojih zadrugah.
Priredil inž. Edo Perhavec
POMURSKI VESTNIK, 27. SEPT.
5
12 LET ZAPORA
za zastrupitev otroka
Pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti se je 19. septembra zagovarjal 32-letni Jože Janežič, mizarski pomočnik iz Ljutomera. Obtožnica ga je bremenila, da je 9. junija dopoldne zastrupi1 tri mesece starega otroka Srečka Tibauta, ki ga je imel izven zakona s Katarino Tibaut iz Ljutomera.
Obtoženi Jože Janežič je svoje dejanje na obravnavi priznal. Izjavil je, da se je odločil za to, da bo otroka ubil, približno teden dni prej, kot je svoj naklep uresničil. Tako se je 9. junija dopoldne, ko je bila mati otroka, Katarina Tibaut, odsotna, splazil v njeno stanovanje in nalil nespečemu otroku (svojemu nezakonskemu sinu) Srečku v ustno votlino mitro razredčilo — hud strup (toluol). Otrok je začel kmalu bruhati, ker ga je mati zjutraj nahranila z mlekom. To pa je tudi preprečilo, da smrt ni nastopila takoj.
Otroka so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je kljub velikemu prizadevanju zdravnikov,
po enem tednu, v hudih mukah umrl. Strup mu je namreč močno razjedel dihalne in ostale organe.
Obtoženec se je na razpravi zagovarjal, da se je za uboj svojega nezakonskega otroka Srečka (ta je bil že tretji, ki ga je imel s Katarino Tibaut, vendar sta bila prva dva rojena, preden se je poročil) odločil zato, da bi se izognil plačevanju preživnine. Svoje dejanje pa je opravičeval tudi s tem, da mu je žena nezakonskega otroka Srečka večkrat očitala.
Sodišče je obtoženega Jožeta Janežiča obsodilo zaradi kaznivega dejanja — uboja iz koristoljubja — na 12 let strogega zapora. (Sodba še ni pravnomočna.)
Teden boja proti tuberkulozi
(Nadaljevanje z 2. strani)
TUBERKULOZNI BOLNIKI SE MORAJO ZDRAVITI V BOLNICI
Zdravljenje je dolgotrajno, a brezplačno, saj je družba prevzela nase vse breme stroškov zdravljenja. Kolikšni so ti stroški, vidimo iz naslednjih številk: Samo v protituberkuloznem dispanzerju v Murski Soboti je bodo v letu 1961 napisanih receptov za zdravila v vrednosti 1,950.495 din. (Dispanzerski okoliš tvorijo občine M. Sobota, Beltinci in Petrovci—Šalovci.)
Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Murski Soboti brez podružnic je v letu 1961 izplačal samo za zdravljenje rednih in kmetijskih zavarovancev po bolnicah ter za hranarino vsega 106,737.785 dinarjev, od tega za hranarino 5,846.544 din, za zdravljenje rednih zavarovancev v bolnicah za tuberkulozo brez pljučnega oddelka v Murski Soboti 18,156.229 din, za zdravljenje kmetijskih zavarovancev 32,978.662 din, za zdravljenje rednih in kmetijskih zavarovancev na pljučnem oddelka v Murski Soboti 49,756.350 din. Pri tem stroški za zdravljenje upokojencev niso všteti.
Po podatkih zavoda za socialno zavarovanje v Murski Soboti je bilo v letu 1960 11.902 bolniških dni, v letu 1961 pa 11.073 bolniških dni. Od števila rednih zavarovancev je bilo v letu 1961 3,87% vsega staleža, od tega odpade 0,42% na tuberkulozo. Kako bi narasle gornje številke, če bi upoštevali še škodo po izpadu z dela!
Tuberkulozni bolniki so v evidenci protituberkuloznih dispanzerjev.
Po podatkih protituberkuloznega dispanzerja v Murski Soboti je bilo novoodkritih bolnikov s pljučno tuberkulozo v občini M. Sobota: Leta 1957	203	ali	0,439%	v	primeri	z	republiškim povprečjem	0,196%
Leta 1958	89	ali	0,192%	v	primeri	z	republiškim povprečjem	0,15 %
Leta 1959	64	ali	0,138%	v	primeri	z	republiškim povprečjem	0,16 %
Leta 1960	54	ali	0,116%	v	primeri	z	republiškim povprečjem	0,155%
Leta 1961	118	ali	0,255%	v	primeri	z	republiškim povprečjem	0,166%
Pripomniti moramo, da je bila v občini Murska Sobota v letih 1957 in 1961 fluorografska akcija, od tod visoko preseženo republiško povprečje.
V občini Beltinci je bilo novo odkritih bolnikov:
V občini Petrovci— Šalovci je naslednje stanje:
Leta 1957 48 ali 0,59% Leta 1958 11 ali 0,13% Leta 1959 7 ali 0,08% Leta 1960 7 ali 0,08% Leta 1961 16 ali 0,19%
Fluorografska akcija je bila 1957. in 1961. leta.
Število novoodkritih bolnikov je odraz fluorografske akcije. Na še neprečiščenem terenu je število novoodkritih bolnikov po fluorografski akciji občutno nad republiškim povprečjem, na prečiščenem terenu pa je po fluorografijii število novoodkritih bolnikov pod povprečjem.
Analiza obolevanja za pljučno tuberkulozo po vaseh pokaže, da so bile daleč nad republiškim in občinskim povprečjem v letu 1957 (več kot 0,60%) vasi: Andrejci, Bakovci, Bokrači, Brezovci, Cankova, Črnelavci, ČIKEČKA VAS, Domajinci, Filovci, FOKOVCI, Gederovci, Ivanci, Ivamovci, Krnci, Kuzma, Martjanci, Murski Črnci, Otovci, PORDAŠINCI, Puževci, Sebeborci, Selo, SREDIŠČE, Topolovci, VUČJA GOMILA, Budinci, Dolenci, GORNJI PETROVCI, KRIŽEVCI, Kukeč, Peskovci, Šalovci, Črensovci, Dol. Bistrica, LIPA.
1958.	leta: Bo rejci, Brezovci, Fokovci, KRAMAROVCI, Kuštanovci, Ratkovci, Topolovci, Vučja gomila, Dolenci.
1959.	leta: GEDEROVCI, Lončarovci, Mlajtinci, Otovci, Ratkovci, Vanča ves, Panovci.
1960.	leta: Gederovci, Moravci, Poznanovci, Ratkovci, Vanča ves, PESKOVCI.
1961.	leta: Borejci, Dolina, Kupšinci, LONČAROVCI, PORDAŠINCI, (2,19%!) Prosečka vas, Puconci, Satahovci, Skakovci, Šalamenci, TESANOVCI, Krplivnik, Peskovci, STANJEVCI. (V z velikimi črkami pisanih krajih več kot 1%!)
Umrljivost za tuberkulozo je sorazmerno nizka, kar je posledica vrste zdravil in sodobnih metod zdravljenja. Za tuberkulozo umre le tak bolnik, ki se noče zdraviti, ostali umirajo v glavnem zaradi srčnih bolenj ali starostne oslabelosti, saj pri nas obolevajo v glavnem stari j udje.
Številčno prevladujejo pni nas med mnogo obolelimi kmetje, procentualno pa je več delavcev, števši polproletarce, katerih je pri nas pretežna večina. Razumljivo, da igra pri obolevanju le-teh važno vlogo prenaporno delo na delovišču in doma ta posestvu ter več ali manj naporna vožnja na delo.
Stanovanjske razmere bolnikov so v glavnem slabe ali komaj zadovoljitve. Od 828 bolnikov, kolikor jih je registriranih v protitutberkuloznem dispanzerju v Murski Soboti, ima po ugovitvah patronažne službe le 168 bolnikov dobre, 399 srednje n 261 slabe stanovanjske razmere. Le 86 bolnikov ima svoje sobe in 618 bolnikov dima svoje postelje, 210 pa jih spi skupaj z zakoncem ali z deco. Ponekod ima 8 ali več članska družina le 2 postelji! Dobre življenjske pogoje ima 123, srednje 573 in slabe 132 bolnikov. Pa se še kdo vprašuje od kod toliko tuberkuloze !
Poseben problem so tuberkulozni bolniki-alkoholiki; potrebna bo pomoč najširšega kroga ljudi pri reševanju tega problema.
Ker je tuberkuloza dolgotrajna bolezen in je često nje posledica invalidnost, se družine z manjšimi dohodki, več bolniki v družini, ha majhnem posestvu, z večjim številom šoloobveznih otrok ali starčkov, kjer primanjkuje delovne sile, socialno ogrožene. Takih družin je v občini Murska Sobota 61, Beltincih 14 in Petrovcih—Šalovcih 7. Pri reševanju, njihovih problemov sicer nudi dispanzerju vso pomoč Rdeči križ in odseki za socialno varstvo pri ObLO, vendar je v večini primerov tudi to premalo.
Največ težav je z zaposlovanjem prebolevnikov, zlasti fizičnih delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo. Podjetja se često branijo prejeti take ljudi, najčešče zaradi predsodkov. Lep vzgled podjetja brez predsodkov je mizarstvo Ledava, kjer je pravo zatočišče ozdravelih tuberkuloznih bolnikov.
Poseben problem so Cigani, ki so v glavnem nekvalificirani delavci, največkrat nepismeni. Zato in pa zaradi predsodkov jim je v primeru invalidnosti skoraj nemogoče najti lažje delovno mesto.
Z vso to pestro problematiko se ukvarja proti tuberkulozni dispanzer, čigar naloga je, da odkriva obolele itn jih napoti na zdravljenje v bolnico, da po odpustu iz bolnice zdravi bolnike, da zaščiti njih okolico in v ta namen organizira dobro patronažno službo, tesno povezavo z aktivisti RK na terenu, nad katero se pri svojem delu lahko opira, da sistematično izvaja preventivno cepljenje proti tuberkulozi (besežiranje) ter s tem zaščiti otroke, zlasti svojce bolnikov, da skrbi za zdravstveno prosvetljevanje teh prebivalcev in s tem preprečuje obolevanje, da skrbi za socialno ogrožene bolnike in njih družine, da skrbi za pravilno zaposlovanje prebolevnikov, za njihovo rehabilitacijo in prekvalifikacijo, da sodelujejo pri visokokratnifluorografski akciji in končno, da vso problematiko statistično obdela, analizira, prikaže in na. podlagi tega ukrepa na svojem področju.
Za uspešno izvajanje take zdravstvene službe pa je potrebno vsestransko razumevanje, sodelovanje in pomoč med zdravtveno ustanovo in občinskimi ljudskimi odbori, družbenimi in političnimi organizacijami, zavodom za socialno zavarovanje, podjetij in posamezniki. Z drugo besedo, s problemom tuberkuloze se morajo zaradi njene specifičnosti, narave, globoko segajočimi posledicami tudi v družbeno ekonomijo seznaniti vsi odgovorni forumi in morajo prispevati svoj delež pri reševanju te problematike.	M. A.
Kako je s pridelkom slame pri visokorodnih sortah pšenice
Letos smo že oz. bomo do kraja jesenske setve v Pomurju zamenjali nad 100 vagonov visokorodnih sort pšenice. Za naše območje so bile rajonizirane naslednje sorte: san pastore, leonardo, etoile de choisy, san marino, funone. Predvsem in v glavnem prve tri, saj bi naj bilo s temi sortami posejano 70 odst. površin pod pšenico. O produktivnosti teh sort je bilo že precej napisanega in o tem smo se že tudi v glavnem prepričali, tako družbeni sektor, kot že večletni proizvajalec teh pšenic, kakor tudi kmetje, ki so po posredovanju strokovne službe kmetijskih organizacij prišli do semena in bi čez nekaj let, mirno lahko trdimo, več ali manj vsi imeli na svojih njivah samo te pšenice.
Letos so bile z odloki o agrotehničnem minimumu podpisane
tudi sorte, ki se morajo sejati. Ta odlok je prisilil nekatere kmete, da so se hitreje odločili za to, kar bi se tako ali tako čez čas tudi sami odločili. Ob tej zamenjava visokorodnih sort pšenic za merkantilno, so kmetijske organizacije ponekod naletele na negodovanja kmetov, ki so ga le-ti opravičevali z bojaznijo, da s pridelovanjem visokorodnih sort pšenic ne bodo pridelali dovolj slame za nastilj (ponekod tudi za krmo). Ta bojazen je neosnovana in izhaja iz nepoznavanja stvari.
Poskusili bomo čisto računsko ovreči trditev, da se pridela z omenjenimi sortami manj slame kot pa s starimi sortami.
Za primer si vzamimo precej razširjeno staro sorto U-1. V slovenskem povprečju je ta sorta v večletnih poskusih dala 23 q zrnja po ha. Če bi tehtali pri tej
sorti posebej zrno in posebej slamo, bi ugotovili, da dobimo na 100 kg zrnja 160 kg slame, torej zrno : slama je v razmerju 1:1,6.
Na 1 ha nam ta sorta da:
23 q zrnja in 23 x 1,6 = 36,8 q slame.
S sorto etoile de choisy lahko ob srednji agrotehniki in gnojenju pridelamo 35 q zrnja po ha. Če bi tehtali tudi tu slamo in zrnje posebej, bi ugotovili, da na 100 kg zrnja pridelamo le 120 kg slame, torej zrno : slama je v razmerju 1:1,2.
Toda na 1 ha nam to znese:
35 q zrnja in 35 x 1,2 = 42 q slame.
Rezultata ni treba komentirati. Na 1 ha ne pridelamo s sorto Etoile de choisy manj, ampak celo za 5,2 več slame, kot pa s sorto U-l.
Slama teh sort je drobnejša in
jo mlatilnice polomijo ob mlačvi še bolj na drobno, talko da površinsko res izgleda manj, čeprav je težja in izdatnejša. Za nastilj živali je potrebna manjša količina te slame, se pa boljše in hitreje pridela v zrel in dober hlevski gnoj.
Kot primer smo vzeli sorto U-l in etoile de choisy, lahko bi primerjali še druge sorte. Leonardo da sicer nekaj manj slame, kot etoile, vendar pri večjih donosih zrnja pride vsaj na isto kot U-l, če ne še več.
Tudi san pastore daje približno isti rezultat.
Jasno pa je, da moramo paziti tudi pri žetvi, da ne puščamo pol slame na njivi. Tudi s kombajnom se da nizko požeti, le če je njiva ravna, kar pa dosežemo s pravilno obdelavo.
1 Ing. Milan Erjavec
Šesta kolesarska dirka po "Pomurju"
PREKINJENA TRADICIJA
POKAL IN NAGRADO POMURSKEGA VESTNIKA OSVOJILA EKIPA LJUBLJANSKE GA ROGA — ZMAGOVALEC MED POSAMEZNIKI BAUER (ROG) — EKIPA PREKMURJA ZARADI ODSOTNOSTI FORJANA OSLABLJENA — LIPIČ IN GRABAR (PREKMURJE) ODLIČNO OPRAVILA SVOJO NALOGO — TRI TAKTIČNE NAPAKE DOMAČIH KOLESARJEV — MNOGO OBETAJOČI NOVINCI DOBRO PRESTALI »OGNJENI« KRST.
V soboto, 22. in v nedeljo 23. septembra je Kolesarski klub »Prekmurje« iz Beltinec priredil pod pokroviteljstvom uredništva Pomurskega vestnika tradicionalno VI. kolesarsko dirko "Po Pomurju" Proga je bila razdeljena na štiri etape v skupni dolžini 171 kilometrov.
Sodniškemu zboru se je na startu v Beltincih prijavilo 18 tekmovalcev: ekipa Roga iz Ljubljane, dve domači ekipi in trije posamezniki — novinci. Tako slaba udeležba zuna-
njih klubov je bila predvsem zaradi tega, ker je prireditelj dvakrat preložil dirke zaradi nezadostnih finančnih sredstev. Tako je bila kolesarska dirka prav na dan, ko so po tekmovalnem koledarju bila tudi druga kolesarska tekmovanja v državi. Sicer pa je bi la dirka tudi ob tej udeležbi izredno zanimiva in dokaj kakovostna, saj je bil dosežen povprečen čas 36,200 km/h, kar je za naše ceste prav gotovo več kot zadovoljivo.
Start v soboto točno ob e-
najstih izpred gostilne Zvezda v Beltinci.
Takoj po startu diktira oster tempo domačin — novinec Bukovec. Vodi vse do Turnišča.
Tik pred Gaberjem se odloči za beg domačin Lupša. Fant ki ga še ni nihče videl na dirkah, je tako močno pritiskal na pedala, da se je kazalec brinometra na Fiatu, ki ga je spremljal, premikal od številke 40 do 50. Pred Mostjem je že imel en kilometer naskoka, v divji dirki je skupina štirih rogovcev in štirih domačinov
končno ujela ubežnika šele v Lendavi.
Z izredno hitro vožnjo po lendavskih ulicah in naprej sta se pričela, od skupine odmikati rogovca Bauer in Sever, ki sta dotlej počivala v zavetju ostalih zasledovalcev
Vrstni red na cilju prve etape v Ljutomeru: Bauer (Rog) 1:30,55; Sever (Rog) 1:30,55; Lipič (Prekmurje) 1:34,15 itd.
Dirka na drugi etapi je bila vse do Vidma dokaj monotona. Šele na prvih vzpetinah se je jela prej povsem strnjena skupina tekmovalcev trgati. Tu smo mnogo pričakovali zlasti od Kavaša star., vendar mu je Bauer pobegnil že na tretji vzpetini, tik pred Radgono pa še drugi rogovec.
Vrstni red na cilju etape v G. Radgoni: Bauer (Rog) 1:13. 20; Sitar (Rog) 1:13,56; I. Kavaš (Prekmurje) 1:14,05 itd.
Start za III. etapo v nedeljo zjutraj ponovno v Beltincih. Proga dolga 41 km, cilj pri Gradu.
Na slabi cesti proti Gederovcem sta nenadoma napadla domačina Lipič in Grabar. Njun beg ja uspel. Imela sta že 500 m naskoka, toda . . .
Edino upanje domačinov je bil Kavaš star., dober gorski vozač, ki naj bi tokrat spet prvi osvojil pomurski "Vršič" To pa mu ni uspelo, kajti izkušeni Bauer, ki ima letos vse možnosti za osvojitev naslova prvaka v tekmovanju za republiško juniorsko prvenstvo (na tekmovanju za državno prvenstvo v Karlovcu je bil tretji), mu je pobegnil že pred serpentino. Kavašu pa vsekakor priznanje za odlično druge mesto pri Gradu.
Vrstni red na cilju pomurskega »Vršiča- pri Gradu: Bauer (Ros) 1:21,18 (imenovani je prejel tudi nagrado serpentine od krajevnega odbora SZDL pri Gradu), I. Kavaš (Prekmurje) 1:21,50; Sitar (Rog 1:21,50 itd; Sever (Rog) 1:21,50 itd.
Nadaljnja vožnja po dobri cesti skozi lepe goričke gozdove je bila posebno prijetna in je gostom iz Ljubljane ostala v najlepšem spominu.
Skupina je na vsej progi vozila strnjeno, le Kavaš ml. in Berden sta nekoliko zaostala. Pred ciljem v Beltincih pa je bil v šprintu spet najbolj uspešen rogovec Bauer.
Generalna razvrstitev posameznikov: S. Bauer (Rog) 5:15,15; E. Sever (Rog) 5:16,50; M. Lipič (Prekmurje) 5:22,58 itd. Ekipno: 1. ROG (Bauer, Sever, Sitar) 15:00,30; PREKMURJE (Lipič, Grabar, Kavaš star.) 15:53,43.
Ob zaključku dirke je bila še skromna svečanost, na kateri so razdelili nagrade zaslužnim tekmovalcem. Zastopnik pokrovitelja je osebno izročil pokal in nagrado predstavniku zmagovalne ekipe Roga.
Beltinci samo za 3 gole prekratki
CELULOZA (VIDEM-KRŠKO) : BELTINCI 23:20 (11:12)
Tudi rahel poraz pomeni včasih uspeh — tako bi lahko zapisali tudi za nedeljsko tekmo med moštvoma Beltinec in Celuloze v Vidmu-Krškem. Domače moštvo ni na tej tekmi pokazalo nič posebnega, gostje pa tudi niso bili v stanju, da bi izkoristili to prednost.
V prvem polčasu so imeli Beltinčani izredno smolo pri streljanju na gol saj so našteli kar sedem prečk. Če bi realizirali vsaj polovico teh priložnosti, bi lahko bil rezultat najmanj neodločen. Zato lahko tokrat zapišemo o borbi dveh enakovrednih moštev, od katerih pa je eno imelo več sreče, tokrat seveda domačini s prednostjo lastnega igrišča in občinstva.
Za Beltince so prispevali zadetke: Šraj in Peterka po 5, Kovačič 4, Prša 2, Roškar, Balažič, Klemenčič in Kokalj po 1. V moštvu Beltinec se ni nihče posebno odlikoval, doseženi rezultat, zlasti še v I. polčasu, ko so Beltinčani celo vodili z enim golom razlike, je v glavnem zasluga ali ne-zasluga kolektiva kot celote.
PRIPIS: Če bi iskali globlje vzroke nedeljskega poraza beltinskih rokometašev v Vid-
mu-Krškem, bi morali na prvem mestu omeniti slabo organizacijo sprejema in nastanitve gostujočega moštva. Čeprav so Beltinčani dobili od prireditelja sporočilo, da je glede prehrane in prenočišča vse nared, so se morali ob prihodu v kraj srečanja prepričati, da temu ni tako. Ničesar od obljubljenega ni bilo nared in so si morali za drag denar sami poiskati prenočišče in hrano, nekateri igralci pa so celo zasilno prenočevali. To je za domačina vsekakor slabo spričevalo in proti gostom tudi športno nefair gesta, saj se s številnimi skrbmi obremenjeni in tudi slabo naspani igralci Beltinec naslednji dan na tekmi tudi niso mogli posebno izkazati. Menimo, da se v medklubskih odnosih, pa četudi gre za tekmovanja in
dragocene točke, taki pojavi pač ne morejo brezskrbno tolerirati.	-sk
EGIPČAN NA RADGONSKEM SEJMU Radgonski sejem je obiskal tudi gost iz Egipta, doktor medicine Farid Florent. Nastopil je za šahovsko reprezentanco Radkersburga.
MIRO STERŽAJ 950 KEGLJEV
Ljutomerčan Miro Steržaj je odpotoval v Bratislavo (ČSR), kjer bo te dni nastopil na tekmovanju za svetovno prvenstvo v jugoslovanski državni kegljaški reprezentanci. Na zadnjem izbirnem tekmovanju v Zagrebu tik pred odhodom je bil v moški konkurenci najboljši Jugoslovan z 950 podrtimi keglji. Razveseljive vesti o
njegovih vrhunskih tekmovalnih dosežkih lahko zagotovo pričakujemo tudi iz Bratislave.
Na lestvici strelcev v Slovenski conski ligi še vedno vodi z desetimi goli igralec prve enajsterice Sobote Franc Maučec. Na drugem mestu je z 8 goli Bajželj iz Kranjskega Triglava.
V razgovoru je povedal, da mu je v Jugoslaviji, kjer je prvič, zelo všeč. Drugače živi sedaj v Radkersburgu, kjer dela v deželni bolnici. Veseli ga, da je lahko nastopil v moštvu iz Avstrije, kjer je tudi študiral. Povedal pa je tudi to, da občuti domotožje. J. Olaj
Zadnja nedelja na nogometnih igriščih
PIČLA BERA NAŠIH
Če potegnemo črto pod nogometno bilanco pretekle nedelje, bomo brž ugotovili, da za klube, ki tekmujejo v višjih tekmovanjih, ni posebno pozitivna.
RUDAR (TRBOVLJE) : SOBOTA 3:2 (1:0)
Optimisti so računali, da bo prva enajstorica Sobote izsilila v Trbovljah vsaj neodločen rezultat v nedeljskem srečanju s tamkajšnjim Rudarjem, vendar pa sc to ni zgodilo, čeprav bi se sicer bilo lahko, če seveda ne bi bilo devet minut pred koncem tekme nesrečnega avtogola Puškariča po čistem naključju. V prvem polčasu so bili domači boljše moštvo, gostje pa so pričeli poletno igrati takoj v začetku prvega polčasa, kar jim je prineslo tudi izenačenje in vodstvo. Po drugem golu Knausa je Rudar spet prevzel pobudo na igrišču in naposled tudi zmagal. Na tekmi je dosegel oba gola za Soboto F. Maučec.
Mladina: Rudar : Sobota 5:1.
NAFTA : BRANIK (MARIBOR)
2:1 (0:0)
Za tekmo je vladalo v nedelja veliko zanimanje med Lendavčani. Na igrišču se je zbralo okrog 500 gledalcev, ki so na kraju za dovoljni zapuščali prizorišče tega borbenega dvoboja.
Po neodločnem rezultatu v prvem polčasu, ko sta tudi domačina Kulčar in Prša I imela idealni priložnosti za gol, je prišlo
zmagoslavje domačega moštva, ki je tehnično prednost gostov znalo dobro nadomestiti s požrtvovalno in tudi učinkovito igro. Nafta je že takoj v začetku I. polčasa povedla, kmalu nato je prišlo do izenačenja rezultata, iz prostega strela pa je Nafta končno poviša la rezultat na 2:1 in tudi zasluženo zmagala.
Za Nafto sta dosegla gole Horvat in Prša H. Sodniška trojica iz Maribora z glavnim sodnikom Horvatom je odlično opravila svojo nalogo. To je bila hkrati tudi poslovilna tekma za Kulčarja in Krampača, ki sta odšla na odsluženje vojaškega roka v JLA,
GRAFIČAR : FUŽINAR (RAVNE) 2:4 (1:2)
To je bila lepa tekma; obe moštvi sta se zelo trudili, da bi dosegli zmago. Ta je zasluženo pripadla tehnično boljšim gostom iz Raven; ti so imeli tokrat tudi več sreče v zaključnih akcijah. Sodnik V. Ljilič iz Maribora -prav dober. Strelci golov: Madjar in Hajdinjak za Grafičarja, Janke, Buhvald in Vavče, Merica (avtogol) za Fužinarja.
Mladina: Grafičar : Beltinci 0:6 VERŽEJ : BOGOJINA 3:3 (1:1)
Tekma dveh, po moči izenačenih moštev. Domača enajsteri-
ca je kmalu po začetku tekme nastopala z desetimi igralci. Gledalcev okrog 150. Sodnik Puhan. Strelci golov: Akriman, Brunec, Novak (11) za Veržej, J. Kuhar 2 in F. Kuhar 1 za Bogojino.
BRAZDA : SOBOTA B 2:4 (0:4)
Ob navzočnosti okrog 150 gledalcev so v prvem polčasu prevladovali na igrišču gostje in tudi odločilno povedli, čeprav sicer tudi z dvema avtogoloma igralca domačega moštva. V drugem polčasu so prevzeli pobudo domači, znižali rezultat za dva gola, toda več niso mogli doseči. Strelci: Solarič lin Vereš za domače, Maroša in Volf po 1, Mate 2 (avtogola) za goste. Tekmo je zanesljivo vodil Gerenčer iz Lendave.
RAKIČAN : PUCONCI 2:4 (1:2) Nervoza v obeh taborih. Sodnik Cak iz M. Sobote je moral opominjati obe moštvi zaradi preostre igre. Zaradi nešportnega obnašanja je izključil igralca Rakičana N. Morčiča, pa tudi igralec gostov F. Bertalanič se je potem, ko je zaradi menjave igralca zapustil igrišče, v športnem dresu nešportno vedel nasproti sodniku. Strelci golov: Opeč in Jančar za domače, Pavlič 3 in Kutoš 1 za gostujoče moštvo.
RADGONA : (Kidričevo) ALUMINIJ •	5:1 (4:1)
Enajstorica Radgone je v nedeljo gostovala v Kidričevem in se pomerila v tekmi za prvenstvo s tamkajšnjim Aluminijem. Domačini so bili vsekakor boljši nasprotnik in so tudi zasluženo zmagali, čeprav je rezultat nekoliko previsok. Napad Radgone ni izkoristil številnih možnosti za gol. Igra je bila živahna in dinamična, čeprav tehnično ne na posebni višini. Na obeh straneh je bilo namreč občutiti pomanjkanje smotrnih akcij. Sodnik je dobro opravil svoj posel.
Za nedeljo je na programu der-by tekma med pomurskima rivaloma v MM ligi — Radgono in Nafto. Srečanje bo v najboljšem primeru v Gornji Radgoni, sicer pa v Lendavi.
PLANIKA : ŠALOVCI 4:0 (2:0) Tekma se je končala z zasluženo zmago domačinov, ki so bili v tem srečanju boljši nasprotnik. Sodnik Sušec iz G. Radgone. Strelca golov: Pucko in Bačvič po 2. Mladina: Planika : Šalovci 4:2.
GRADBENIK : BAKOVCI 3:0 (2:0) Domače moštvo je imelo premoč v obeh polčasih in je zasluženo osvojilo obe točki. Strelec vseh treh golov A. Farandel za Gradbenika. Sodnik Celec iz M. Sobote je dobro opravil svojo nalogo.
POMURSKI VESTNIK, 27. SEPT.
6
Leta 1957 75 ali 0,49% Lota 1958 20 ali 0,13% Leta 1959 21 ali 0,13% Leta 1960 28 ali 0,18% Leta 1961 26 ali 0,17%
Fluorografska akcija jeseni 1956. leta, kontrolni pregledi in prijave 1957. Ponovna fluorografska akcija 1960. leta.
Pravni kotiček
VPRAŠANJE: V letu 1958 sem kupil zemljišče, ki v zemljiški knjigi ni bilo prepisano na prodajalca, temveč je bil vknjižen prvotni lastnik, od katerega je prodajalec pred leti kupil zemljišče. Prodajalec mi je zagotavljal, da bo uredil, da se bom pri pridobljenem zemljišču lahko vknjižil kot lastnik. Po nekaj letih pa prodajalec noče slišati o kaki ureditvi zemljiškoknjižnega stanja. Zanima me, ali lahko prodajalca prisilim, da uredi zemljiškoknjižno stanje, ali pa lahko odstopim od pogodbe in zahtevam vrnitev kupnine?
PP
ODGOVOR: V kolikor je pogodba sklenjena v pismeni obliki, je veljavna in ste na podlagi nje upravičeni, da zahtevate, da prodajalec izpolni svojo obvezo, ki je med drugim toda ta, da omogoči, do se pri kupljenem zemljišču v zemljiški knjigi vknjižite kot lastnik. Ta svoj zahtevek lahko ustvarite le s tožbo pri sodišču, ko prodajalec ni pripravljen prostovoljno spolniti zahtevka.
Lahko pa pride tudi do slučaja, da odstopite od pogodbe V tem primeru morate prodajalcu dati naknadni rok, za spolnitev obveze, to je, da uredi zemljiškoknjižno stanje, hkrati ga pa opozorite, če to ne bo storil, da odstopate od pogodbe. Naknadni rok sami določite in je n. pr. lahko mesec ali dva. Najbolj primemo je, da se sporočilo v pismeni obliki pošlje prodajalcu. Če dani rok poteče brezuspešno, lahko odstopite od pogodbe in s tožbo zahtevate vrnitev kup-
Skoraj 400 litrov krvi
Letošnja krvodajalska akcija je tudi v našem okraju že pri kraju in moramo reči, da je bila dobro organizirana. Za to pa zaslužijo priznanja zlasti občinski odbori Rdečega križa in krajevne organizaci-
je, ki so skušali zajeti kar najširši krog ljudi.
Kakor smo zvedeli na Okrajnem odboru Rdečega križa v Murski Soboti, je akcija dosegla najboljši uspeh v občini Gornja Radgona, kjer so
zabeležili kar 693 vpisov ter odvzeli Skoraj 200 litrov krvi. Nekoliko slabše pa je krvodajalska akcija izpadla v občini Ljutomer, kjer so imeli 422 vpisov ter odvzeli 113 litrov krvi. Vendar pa moramo po-
udariti, da so si tudi tam tako krajevne organizacije kot občinski odbor Rdečega križa prizadevali, da bi bil uspeh kar najboljši. Tega pa niso v celoti dosegli, ker nekatera ljutomerska podjetja niso pokazala razumevanja in elanom kolektiva, ki so hoteli dati kri, niso dale prostega dne, nekaterim pa so celo odtegovale od plače. Tak odnos do te široke in humane akcije zasluži ostro grajo. Sprašujemo se: ali je krvodajalska akcija samo stvar Rdečega križa?!
V občini Petrovci-Šalovci pa so ob letošnji krvodajalski akciji zabeležili 312 vpisov ter odvzeli 78 litrov krvi. To je za tako majhno občino vsekakor lep uspeh.
Kljub nekaterim oviram pa lahko rečemo, da je akcija uspela, kar dokazuje 1427 vpisov in 391 odvzetih litrov krvi.
Krajevni odbor SZDL v Petišovcih
Na svoji nedavni seji je krajevni odbor SZDL v Petišovcih razpravljal o dosedanjem delu organizacije Socialistične zveze v svojem kralju. Zbrani so v razpravi med drugim ugotovili, da bi lahko bilo delo boljše. Menili, so, da bo v prihodnje treba posvetiti več pozornosti delu z ljudsko mladino in drugimi vaškimi organizacijami. Sklenili so tudi, da je treba čimprej osnovati dvanajstčlansko ekipo civilne
zaščite, ki doslej v kraju ni obstajala. Dalje so razpravljali še o gradnji otroškega vrtca, ker je lendavski' preveč oddaljen.
Glede tega, ker v kraju ni trgovine in gostilne, je odbor omenjene krajevne organizac. SZDL sklenil, da je treba rešiti vprašanje trgovine. Le-ta je nujno potrebna, saj morajo ljudje hoditi 4—7 km daleč v Mursko Središče ali v Lenda-
vo. To je daleč, zlasti nerodno pa je pozimi. Naposled je odbor sklenil v vasi organizirati prostovoljno nabiralno akcijo za dograditev gasilskega doma, čigar prostori naj bi služili tudi drugim organizacijam. Odbor, ki bo izvedel akcijo že te dni, sestavljajo tov. Rade Nešović, Josip Kepe, Stefan Kovač, Rozalija Kepe, Franc Somi. in Stefan Gerenčer.	Rade Nešović
Mala kronika
Z MOTORNIM KOLESOM POVOZIL PEŠCA
Dne 16. tega meseca je motorist Vinko Ivanjšič iz Kopra zakrivil prometno nesrečo v Biserjanah, kjer je povozil Frančiško Balek iz Biserjan. Voznik motornega kolesa je po dejanju pobegnil, Balekova pa je dobila pri padcu lažje telesne poškodbe.
NEPRAVILNA VOŽNJA KOLESARJA
Istega dne je prišlo do prometne nesreče na odseku Murska Sobota Črnske meje in sicer med kolesarjem Jakobom Škrabanom in voznikom osebnega avtomobila Stefanom Lovrenčičem iz Strigo-
Voznik osebnega avtomobila je peljal v smeri Murska Sobota— Tropovci. Nasproti so se v tem času peljali trije kolesarji. Ko je privozil že v neposredno bližino, je nenadoma zapeljal Jakob Škraban vštric s kolesarko Marijo Koren, ki se je ustavljala. Kolesar je nato zavozil na levo stran cestišča pred nasproti vozeči avtomobil.	1
Voznik avtomobila je zadel kolesarja z levim blatnikom, ga podrl po cestišču in ga potiskal naprej. Kolesar je dobil poškodbe na glavi in bil takoj prepeljan v bolnišnico.
SPLAŠIL SE JE KONJ
Do prometne nesreče je prišlo dne 15. tega meseca v Mačkovcih. Voznik 6-tonskega avtomobila Konrad Plohl je pravilno prehiteval vprežno vozilo. Ko je pripeljal vštric s vprežnim vozilom, se je nenadoma splašil konj in skočil v prednji del karoserije avtomobila. Ob priliki nesreče je dobil težje poškodbe konj, medtem ko je na avtomobilu nastalo za okrog 15 tisoč dinarjev materialne škode.
KINO
MURSKA SOBOTA — od 28.—30. sept. ameriški barvni kinemaskopski film: »Dolgo, toplo poletje«.
GORNJA RADGONA — od 29.—30. sept. francoski barvni kinemaskopski film: »Blago obale Durance«; od 3.-4. okt. francoski barvni vistavisionski film: »Divjad je puščena«.
LJUTOMER — 29. in 30. sept. ameriški barvni kinemaskopski film: »Sinbadovo potovanje«.
SLATINA RADENCI — 29. in 30. sept. nemški film: »Spletke in ljubezen«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — 29. in 30. sept. japonski kinemaskopski film: »Smrt na Pacifiku«.
BELTINCI — 29. in 30. sept. ameriški film: »Hrepenenje za moškim«.
VIDEM OB ŠČAV. — 29. in 30. sept. italijanski film: »Poslednji raj«.
VELIKA POLANA — 30. sept. itailijanski film: »Mož v kratkih hlačah«.
MALI OGLASI
SVINJSKE HLEVE, moško kolo. radio aparat, vinske sode in druge stvari, ugodno prodam. Vprašati na živilskem trgu pri Krstičevi v Murski Soboti.
SOBNO POHIŠTVO (spalnico) in konjsko žimo za eno posteljo, prodam. Prešernova 28/a Ljutomer.	M-887
DVE DIJAKINJI vzamem na stanovanje. Temlinova 1, Murska Sobota.	M-886
HIŠO z gospodarskim poslopjem, takoj vseljivo in 2 ha zemlje, ugodno prodam. Alojz Kajzer Pobreška c. 61, Maribor M-887
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
28.	sept. — dr. Anica Gregorc
29.	sept. — dr. Sedlaček
30.	sept. — dr. Skulj
1. okt. — dr. Udovč
2. akt. — dr. Gruškovnjak
3.	akt. — dr. Sedlaček
4.	okt. — dr. Skulj
MOPED, 2-sedežni, uvožen, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista.	M-878
KRAVO, mlado, dobro mlekarico, prodam. Naslov v upravi lista 	M-879
SNAŽILKO s 1. oktobrom za knjigarno »Dobra knjiga« v Murski Soboti, sprejmemo.  M-880 SNAŽILKO, honorarno, za tri ure dnevno v popoldanskem času. za dobo petih mesecev, išče Trgovsko podjetje »Ferromoto« Murska Sobota, Stefana Kovača 20. Honorar po dogovoru M-882
OSEBNI AVTOMOBIL »Fiat 600« generalno popravljen, v odličnem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-883 TROSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote, takoj vseljivo, prodam. Titova 17, Murska Sobota.	M-834
Čestitka
Vidi in Feriju ČAGRANU ob družinskem prazniku — rojstvu sina — iskreno čestitamo!	Ljubitelji šaha.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek. 28. sept. — Venceslav Sobota, 29. sept. — Miha Nedelja. 30. sept. — Jelka Ponedeljek, l. okt. — Sever Torek, 2. okt. — Mirna Sreda, 3. okt. — Terezija Četrtek, 4. okt. Franc
1.	KOLEKTIVI!
Poseben popust nudimo delovnim kolektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s prijetinm avtobusnim izletom! Prirodne In turistične zanimivosti vabijo celo leto na obisk: Vožnja s KOMPAS-ovimi avtobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je PRIJETNA, VARNA IN UDOBNA!
2.	KOLEKTIVI!
Po želji vam pripravimo enodnevni izlet na Vršič oziroma Plitvička jezera. KORISTITE POSEBEN POPUST pri KOMPAS-ovih avtobusih!
3.	KOLEKTIVI!
Zaradi izrednega zanimanja za KOROŠKO IN BENETKE, organiziramo cenene eno in dvodnevne izlete v te nepozabne kralje.
4.	Izlet v BUDIMPEŠTO — pripravljamo 5-dnevno avtobusno potovanje, prijave sprejemamo do zaključnega števila.
5.	LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV!
Za vas organiziramo dvodnevni izlet po ITALIJANSKIH DOLOMITIH- CORTINA d’AMPEZZO-LAGO Dl GARDA-SIRMIONE, BENETKE-TRST, prijave sprejemamo do zaključnega števila. Priporoča se KOMPAS, CELJE, Tomšičev trg 1 — Telefon 23-50
III. kolo v pomurskih rokometnih ligah
VISOKA ZMAGA LENDAVE
Po II. kolu v pomurskih rokometnih ligah lahko ugotovimo, da je med posameznimi ekipami dokajšnja razlika. To zlasti velja za Lendavo, ki je v nedeljski tekmi proti moštvu Sloge doživela zelo visoko zmago na domačem terenu Tudi moštvo Agroservisa je kot gost odvzelo mladi ekipi ESŠ obe točki. Presenetljiva je zmaga beltinskega drugoligaša nad borbenim kroškim Partizanom, ki se je moral praznih rok vrniti domov. Moštvo Elana je na domačem igrišču zopet klonilo pred boljšim tokrat bolj vigranem moštvom Tekstilca.
Trenutno vodita na lestvici Lendava in Agroservis s po 4 točkami pred Krogom, Tekstilcem, Slogo in Partizanom iz Beltinec, ki imajo po 2 točki. Na dnu sta moštvi ESŠ in Elana brez točke. Čeprav je to šele začetek, kaže, da proti koncu ne bo kakih večjih sprememb.
V drugi ligi — člani je v vodstvu ljutomerski Partizan ki je prav tako slavil visoko zmago nad soboškimi fizkulturniki z rezultatom 27:9. Domačini so pokazali lepo igro, zato imajo ugodne upe za prvo ligo. V drugi tekmi je Turist prepustil ves izkupiček moštvu Partizana iz Radenec z rezultatom 8:28.
Med članicami so dekleta SŠTV zasluženo premagale Slogo s 15:1 (7:0). Po igri, ki so jo prikazale, bi bil rezultat lahko še večji, vendar jim
tega obramba Sloge ni dovolila. Ženska ekipa DŠD Grafičar, ki so jo ustanovili pred kratkim in ima že prekaljene igralke, je v prvi tekmi zanesljivo zmagala z rezultatom 14:1. Tekma še ni registrirana, ker po poročilu sodnika igralke Grafičarja niso bile zdravniško pregledane. Igralke ESŠ in Beltinec so se razšle z neodločenim rezultatom 4:4.
LENDAVA : SLOGA 31:4 (12:2)
Tekma ni dala možnosti, da bi lahko obe moštvi prikazali zmogljivosti. Sloga je bila preslab nasprotnik, tako da so Lendavčani streljali samo na gol, ne da bi prikazali lepo igro. Najboljši strelec je bil Vehterzbah z 10 zadetki pred Žekšem in Hunjadijem s po 6 zadetki itd. Sodnik Huzjan ni imel težkega dela.
ESŠ : AGROSERVIS 11:19 (4:11) Slaba igra obeh moštev, zlasti Agroservisa, ki bi po pričakovanju moral bolj potrditi svojo premoč. Domačinom, mladi ekipi ESŠ ki jo sestavljajo igralci nižjih letnikov, kondicijsko in fizično slabši nasprotnik, ni šlo od rok. Rezultat ustreza igri. Boljši strelci: Legen 7, Fišer 5, Kureš 3, vsi za Agroservis, Vučak 3 zadetke za ESŠ. Sodnik Evgen Titan je dobro opravil svojo nalogo.
ELAN : TEKSTILEC 21:29 (10:14) Gledalci, bilo jih je okoli sto, so z zadovoljstvom gledali športno fair igro obeh moštev. Gostje so bili ves čas uspešnejši, saj so diktirali domačinom hitro igro in tempo, katerega niso mogli vzdržati. Omeniti velja, da je moštvo Tekstilca prikazalo tehnično lepo igro, ki se je končala v ugodnem športnem razpoloženju. Boljši strelci: Fridrih 12, Sečko 6 in Šebjan 6 zadetkov, vsi za Tekstilec, Lanjšček 9 zadetkov za Elan. Sodil je Roudi.
BELTINCI : KROG 27:25 (13:14)
V derbi tekmi je domači Partizan slavil svojo prvo zmago nad vrstnikom iz Kroga. Igralci obeh moštev so ves čas igrali hitro, požrtvovalno in po obojestranskem menjavanju rezultata je uspelo domačinom zmagati. Najboljša strelca sta bila Lipič z 9 in Husar prav tako z 9 zadetki. Sodil je Janža.
TURIST : RADENCI 8:28 (6:14)
Novo ustanovljeno moštvo Partizana v Slatina Radencih je v svoji drugi tekmi kot gost slavilo zmago proti Turistu. Tekma tehnično ni bila na višini, zlasti ne igra domačinov, ki so proti koncu izgubljali živce. Sodnik E. Titan, ki je dobro vodil tekmo, je moral poslati na hladno nekaj igralcev. Najboljši igralec je bil Sečko z 10 zadetki.
Franc Roudi
OKRAJNA KOŠARKARSKA LIGA I. kolo
Sobota, 29. septembra 1962 ob 19.30 Elan : ESŠ v telovadnici gimnazije; nedelja, 30. sept. 1962 ob 10. uri: Partizan M. S. : Ljutomer na igrišču gimnazije.
OKRAJNA ODBOJKARSKA LIGA III. kolo
Sobota, 29. septembra 1962: v Beltincih: Beltinci : Krog ob 16. uri, M. Unger;
Nedelja, 30. septembra 1962: V Šalovcih ob 11. uri: Šalovci : Radgona, Bakoš; v Puconcih: Puconci : Apače ob 10. uri, Bajc; v Moščancih: Moščanci : Sobota ob 10. uri, Praček; v Vidmu ob Ščavnici: Videm : Dijaški dom ob 10. uri, Topolovec.
NEDELJA, 30. SEPTEMBRA 1962
V Veržeju: ob 13. uri Veržej : Grafičar ml., sod. Gašpar; ob 15. uri Veržej Puconci, del. Gomboši, sod. Lukašev, Cak, Gašpar.
V M. Soboti: ob 10. uri Sobota II : Rakičan, del. Svatina, sod. Benkovič-Zelodec, Šadl. V Bakovcih: ob 15. uri Bakovci : Brazda, del. Kemperle, sod. Puhan-Želodec, Sadi. V Beltincih: ob 8.30 uri Beltinci : Nafta ml., sod. Roudi; ob 10. uri Beltinci : Gradbenik, del. Mohorko, sod. Sušec-Roudi, Glavač. V Šalovcih: ob 11. uri Šalovci : Radgona ml., sod. Sabo; ob 14. uri Šalovci : Pušča, del. Bakoš, sod. Celec-Sabo.Podlesek. V Bogojini: ob 15. uri Bogojina : Planika, del. Vratarič, sod. Kozar-Koren, Vaš.
Disciplinske kazni:
Franc Kuhar, NK Puconci, s prepovedjo igranja za dobo 4 mesecev; Ludvik Feher z ukorom; Stanko Maučec, s prepovedjo igranja na 3 tekmah za prvenstvo; tekma Šalovci : Veržej je registrirana s 3:0 v korist Veržeja, ker sta nastopila v moštvu Šalovec dva neregistrirana igralca; tekma
Gradbenik : Sobota II je registrirana s 3:0 v korist NK Sobota ker je v moštvu Gradbenika nastopil Franc Požega, ki ni registriran za Gradbenika.
Proti tem sklepom je dopustna pritožba v roku 8 dni.
POMURSKE ROKOMETNE LIGE Sobota, 29. septembra:
Igrišče pri Gimnaziji: ob 16.00 uri SŠTV : TURIST, sodnik Roudi. Nedelja, 30. septembra:
Igrišče pri Gimnaziji: ob 9.00 SLOGA : ELAN, sodnik Dolgov; ob 10.10 TEKSTILEC : ESŠ, sodnik Ambruš; ob 11.15 SLOGA : GRAFIČAR. sodnik Obal.
Igrišče pri osemletki II: ob 9.00 AGROSERVIS : BELTINCI, sodnik Roudi; igrišče v Krogu: ob 10.00 KROG : LENDAVA, sodnik Peček: igrišče v Radencih ob 10, uri RADENCI : RADGONA, sodnik Zupan; igrišče v Beltincih: ob 9.00 BELTINCI : SŠTV, sodnik Roudi.
Šolsiki odbor pri Ekonomski srednji šoli v Murski Soboti razpisuje za šolsko leto 1962/63 vpis slušateljev v oddelke za odrasle in sicer za
1 oddelek v Murski Soboti in 1 oddelek v Ljutomeru
Oddelki bodo odprti samo v primeru, če se prijavi najmanj 25 kandidatov.
Pogoji: 1. dovršena osemletna šola; 2. starost najmanj 18 let; 3. službeno razmerje.
Vsak kandidat mora predložiti priporočilo gospodarske organizacije odnosno ustanove, kjer je zaposlen ter garancijo, da bo šolo lahko obiskoval in plačeval šolnino, ki jo bo določil šolski odbor.
Prošnje s potrebnimi prilogami morajo kandidati predložiti ravnateljstvu najkasneje do 1. oktobra 1962.
28. I
»Hej vi! Kdo pa ste in odkod prihajate?« Dečki so obstali kot vkopani. Za beg ni bilo prepozno, toda mož bi kmalu naščuval vse mesto nanje in dobili bi jih, še preden bi se prav zavedli. »Iz Maribora smo prišli,« je rekel Angel. Kaj bi lagal, ko je mož g6tivo vedel, da je vlak prispel pravkar iz Maribora. »Na počitnice gremo v Pekel. Ta ima teto tam.« Pokazal je na Joca, ki se je ves zgrbil pod težkim pogledom moža. »Na duhovne vaje nas je poslal naš veroučitelj,« je nenadoma bleknil Emil.
29.
Vsi in možakar tudi so bili presenečeni nad tem odgovorom. Stroge poteze v obrazu so mu postale še strožje, učiteljske. »Tako,« zategnil. Potem se mu je posvetilo. Obraz se mu je zjasnil in rekel je skoraj sladko: »Malo počakajte tu. Takoj se vrnem. Vidim, da ste lačni in tudi kak bonbon vam bo prav prišel. Tu ostanite!« je zdaj zapovedal in jih s pogledom prikoval na tla. Potem je odšel v bližnjo trgovino. Dečki so v trenutku spregledali igro. »Pobegnimo,« je šepnil Angel. »Vsak v svojo stran, med hiše. Dobimo se zunaj mesta.«
30.
Prvi je bil na mestu Joco. Veljal je za najhitrejšega tekača v šoli. Kmalu se mu je pridružil Angel. Zadnji je prisopihal Emil. Sedli so na parobek gozda. »Skoraj so nas,« je pljunil v cestni prah Angel. »Mest se bomo izogibali in skupaj tudi ne smemo hoditi.« Potem so se napotili po cesti, ki je vodila skozi gozd in čez čas prišli spet na trdno poljsko cesto. Levo in desno je valovalo zlato pšenično klasje. Zemlja je dehtela. Dečki so vpijali ta vonj, čutili svobodo, ne da bi zdaj mislili na daljni cilj.
31.
Hodili so že dve uri. Pokrajina je valovila, polja so zamenjali hribčka, te zopet kratek pas gozda, potem travniki, ki jih je sekal kak potoček, pa ponovno polja, polja. Bilo je lepo, toda dečke je motilo nekaj, kar je bilo močnejše od vse te lepotet: oglašal se je neusmiljeni glad. Tisto malo, kar so imeli s seboj, so že davno pospravili. Premagovali so se, toda vedeli so, da ne bodo mogli dolgo vzdržati. Prvi se Je oglasil Joco: »Lačen sem.« »Jedli bomo šele jutri,« je odgovoril Angel.
32.
»Kje pa?« si je hotel Joco zagotoviti hrano vsaj v besedah. »Pri prvem kmetu.« Medtem se je znočilo in dečki so se ustavili pred gozdom, ki je bil zdaleč največji med vsemi, katere so prehodili doslej. »Tu bomo prenočili,« je odločil Angel. »In zakurili ogenj.« Potegnil je vžigalice iz žepa. »Hitro, naberimo suhljadi!« Tanta si nista dala dvakrat reči. Kmalu Je ležal velik kup suhih vej na ognju, Angel je podtaknil in zagorelo Je visoko in lepo. »Prijetno bo ležati ob ognju,« je pripomnil Joco in Si grel roke. »Saj ne bomo kurili vso noč.«
POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti - Direktor, glavni in odgovorni urednik JOŽE VILD -  Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo
samo po predplačilu - Naročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica  7 - Telefon 138 - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6,
telefon 215 -  Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št 605-1        l-365                         

POMURSKI VESTNIK, 27. SEPT.
33.
Joco je bil razočaran. »Zeblo nas bo.-- »Nič zato, se bomo stisnili.« Ne bi šli raje h kakemu kmetu,« je še silil Joco. »Tu ni daleč naokoli nobenega. Pa tildi prenevarno je še. Se spomniš tistega možakarja? Glavo stavim, da je bil učitelj.« To je učinkovalo. »Skoda, da nimamo šotora,« Je pripomnil Emil. »Ne bo nas konec,« Je odbil ost Angel, »pogasimo ogenj. S peto so pogasili tlečo žerjavico. Zdaj je bila tema popolna in z njo je prešla v dečke tesnoba, podobna strahu. Stiske tesnoba, podobna strahu. Stisnili so se drug k drugemu, tesno, in se objeli. Potem so zaspali.
REPORTAŽNI UTRINKI O MINULIH STOLETJIH
Gancer je bil kmet, ki so ga v Vučji gomili in njeni okolici šteli med srednje. Lesena v ključ zgrajena hiša je to dovolj zgovorno dokazovala, saj so imeli iz blata ali suhe zemlje grajene hiše le revnejši vaščani, ki so se udinjali pri bogatejših ali pa jemali zemljo v najem. Za vse hiše v vasi pa je bilo značilno, da so bile pokrite s slamo in sicer s kla-
sjem navzdol, kar je zagotavljalo, da bodo strehe vzdržale tudi do 30 let.
Gospodarski in stanovanjski prostori so tičali pod skupno streho ter se vrstili v značilnem zaporedju: spredaj je bila »iža« (družinska soba), nato »kunja« (kuhinja) in klet; v drugem delu hiše, ki je bil prigrajen pravokotno, pa je bila druga klet s hlevi in srednje za mlačev ter gospodarsko opremo.
Pa si oglejmo še notranjost hiše. Najprej stopimo v kar precej prostrano družinsko sobo, ki jo zapirajo težka vrata. Za vrati se bohoti »kajlana« (peč), nasproti pa je nameščena miza obdana s klopmi. Sobno opremo sestavlja še velika lesena skrinja z gravurami, v kateri so shranjevali obleke ter večja postelja. V postelji sta spala Gancer in njegova žena. Najmlajši otrok je ležal v zibelki, starejša fanta pa sta z »,« (hlapcem)
vred spala na staji ali v hlevu. Edino, kar je krasilo nekoliko mračne prostore, so bi li »kejpi« (slike).
In še pogled v kuhinjo. Človek najprej postane pozoren na dvojna vrata. Zakaj neki je potrebno to? Odgovor je preprost: Hiša nima dimnika in zato morajo odpreti zgornjo polovico vrat. V kuhinji s sajastim stropom  je vgrajena
»kotelnica« (kotel), v kateri je Gancerjeva žena kuhala za prašiče, v kotu pa je razmeščeno kuhinjsko orodje: grebljica, omelo, burkla in valj ter razna lončena posoda, ki so jo oblikovale roke filovskih, bogojinskih in tešanovskih lov. čarjev. Med posodo zlasti izstopata »čeber« (velik lonec za mast) ter par« (posoda za pranje perila). In če omenim še trinožno stojalo, ki čepi nad ognjiščem, sem v glavnem naštel vso opremo Gancerjeve kuhinje.
Čeprav je bila družina precej premožna, »strošek« (hrana) ni bil preveč razkošen in raznolik. Jedilnik so ob običajnih dneh največkrat polnili: kislo zelje, repa, fižol krompir ter ajdovi in koruzni žganci. Drugače pa je bilo ob
praznikih ali ob posebnih svečanostih kot so krst, poroka in podobno. Takrat so se znašle na mizi najrazličnejše specialitete, s katerimi niso štedili.
Ko se je Gancer odpravil na prvo spomladansko oranje je živinčeti z vprežnim plugom ustavil pred hišo, razkosal hleb rženega kruha ter dal po en kos vsakemu živinčetu.
enega pa je pojedel sam. Po tej ceremoniji je udaril z bičem ter pognal vprego proti njivam. Tam, kjer je bil njegov svet močvirnat in je voda slabo odtekala, je v postat urezal po dvanajst brazd, na suhem terenu pa, kakor je bil običaj po 30 brazd. Med delom na polju je vedno koval načrte, kakor pač dela dober gospodar. »Tu bom sejal koruzo in fižol, tamkaj krompir ...« Zemljo pa je moral pridno obdelati, če je hotel, da bo »pouv« (pridelek) dober.
Pri Gancerjevih je bilo najbolj živahno ob mlačvi, ko je iz skednja donel enakomerni ritem cepcev. Mleli so v mlinu na potoku, vendar gorje, če je v sušnih letih zmanjkalo vode. Takrat sta z ženo na-
ložila vreče na samokolnico in krenila k murskim mlinom.
Stoletja so se obrnila naprej. Sedaj je prileten že Gancerjev pravnuk, ki pa ne vrti cepca in ne kosa kruha pred spomladanskim oranjem. Tudi nekdanje lesene hiše ni več. Zamenjala jo je opečnata. Namesto skozi vrata se dim iz okusno urejene kuhinje vrtinči skozi dimnik. Lesena skrinja, ki je nekoč služila namesto omare, pa tiči na podstrešju . . .
Posebno bogato pa je v teh krajih ustno izročilo, ki ga rade ponavljajo starejše ženice. Tako rade povedo, kako so nekoč nekatere žene preganjale »zvörke«, ali pa recimo tisto o čarovnicah:
Z Matajovoga bréjga so odili po vodou k studenci v gouščo za eden brejg. Vodou je nesni pojeb na vagaj v vrčaj. Furt so ga čemerijle cumprnice, tak ka je mogo djasti vrče nakla. Gor so njemi šele na vage, pa so njemi vrče doj lüjčale. Domou je prneso samo malo vode na dne.«
-js-
Sestavek smo napisali na osnovi podatkov, ki jih je letos pri svojem raziskovalnem delu v Vučji gomili in okolici zbrala ekipa
Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote. V njem smo skušali na nekoliko živahnejši način prikazati značilnosti kraja, običaje ter
etnografske zgodovinske posebnosti. Ime Gancer je izmišljeno, zgodba o njem pa skonstruirana na osnovi podatkov, ki jih je dal ha razpolago Pokrajinski muzej.
BUDINCI
Kmetje v okolišu tega kraja so se že dalje časa pritoževali. da jim divji prašiči uničujejo poljske pridelke. Za to je lovska družina v Markovcih spričo tega organizirala skupne pogone in čakanje na divjad, ki pa je prav takrat ni bilo na spregled.
Vendar se je 11. t. m. skupina lovcev še enkrat odpravila na čakanje v vas Budince. Ko sta se kazalca na uri bližala dvanajsti in se je luna nagnila za košate bukve, se je skupina odpravila proti domu. Ob robu gozda na njivi z lepo koruzo je bilo slišati trganje koruze. Lovci so brž vedeli, da so to divji prašiči Bili so tako zamaknjeni v svoje nočno uničevalno delo, da lovcev sploh niso opazili. Šele, ko so bili obkoljeni, so za hip obstali,.
Mudilo se je, zato je eden izmed lovcev z odlomljenim koncem ograje pognal zveri iz koruze, kjer sta čakala dva lovca. Strela sta pretrgala tišino noči, ena izmed divjih zveri pa je obležala na tleh. Prašič ni bil posebno velik, vendar pomeni, tudi ta uspeh lovcev velik dogodek v lovski družini. Štefan Kraus
Šola Petra Stremuha
Ko je Peter Stremuh postal član delavskega sveta, o delavskem upravljanju ni mnogo vedel. Meseci pa so tekli, poslali so ga tudi na seminar za delavsko upravlja
nje in sčasoma je dobil določene izkušnje. Po enem letu se je v razpravi na seji oglasil celo k besedi, kmalu nato pa se je že v tolikšni meri ojunačil, da si je upal priti na dan celo — s predlogom.
Imel pa je smolo. V podjetju "Parkelj-plex", kjer je Peter Stre muh v službi kot polkvalificirana delovna sila, še ni vse tako. kot so učili Petra na seminarju. Peter je sprožil kar umesten predlog, ki je zadeval racionalizacijo dela v njegovi ekonomski enoti in celotnem podjetju.
Direktor Trebušnik je poskrbel, da je bil Petrov predlog zavrnjen. K temu je malce pomagal tudi računovodja Kampeljc, ki sicer ni član delavskega sveta, je pa na vseh sejah najbolj gostobeseden.
Peter Stremuh je nato sklenil,
da ne bo več razpravljal na sejah, še manj pa predlagal. Odločil se je za prakso, ki zagotavlja ponovno izvolitev v delavski svet. Sklenil je, da bo kimal in molčal, če bosta pa direktor Trebušnik in računovodja Kampeljc govorila, pa bo — spal. To toliko bolj, ker med delom ne more spati kot številni uslužbenci. To mu onemogoča stroj, pri katerem je zaposlen in ta mora vseh osem ur teči.
Na zadnji seji delavskega sveta pa se je Peter Stremuh naučil več kot na seminarju in vse mesece prej. Njegov isti predlog je iznesel pred zbrane direktor Trebušnik in predlog je bil sprejet.. . Samo Peter se je vzdržal Glasovanja, ker je že prej zaradi dolge Trebušnikove "obrazložitve" zadremal . . .
-boš-
BELTINSKI GASILCI BREZ VODE UGASILI VELIK POŽAR
V nedeljo zjutraj ob 2. uri 30 minut je zavijajoči glas sirene zbudil Beltinčane iz sladkega spanja. Ogenj je zajel veliko oslico slame ob Gančanski cesti, last kmetijskega gospodarstva v Beltincih. Požar je k sreči kmalu opazil najbližji sosed Rudi Šipoš ki je brez obotavljanja tekel na postajo Ljudske milice in javil požar ter mobiliziral najbližje sosede. Ti so takoj pohiteli na kraj požara. Na klic sirene so se polnoštevilno odzvali člani gasilskega društva, ki so z motorno brizgalno in ostalim gasilskim orodjem pojavili na kraju požara in takoj stopili v akcijo.
Motorne brizgalne niso mogli uporabiti, ker v bližini požara ni bilo vode. Gasilsko društvo pa ne razpolaga s cevmi take dolžine, da bi lahko črpalo vodo iz potoka Črnec. Gasilci so torej pristopili k suhemu gašenju in na ta način preprečili, da bi se požar razširil na celo oslico. Prerezali so oslico in odmetali slamo v širini treh metrov. Z manjšo količino
vode je prvi prispel na mesto požara tovariš Janez Baligač, strugar v Beltincih. Ta količina vode je za prvo silo zadostovala, da so ogenj lahko lokalizirali .
S precejšnjo zamudo so prispeli z vodo delavci kmetijskega gospodarstva. Vsekakor bi lahko prej prišli, če bi imeli vodo pripravljeno, če bi imeli v pripravljenosti ročne gasilske aparate in ostalo orodje, ki ga predpisuje pravilnik o požarni varnosti.
Tako pa je skoraj izključna zasluga članov prostovoljnega gasilskega društva, ki so rešili pred plameni dve tretjini celotne količine slame. Nesebično so delali nad štiri ure in dosegli, da je požar uničil le 384 kub. metrov slame, kar predstavlja vrednost nad 400.000 dinarjev.
Vzrok požara še ni ugotovljen, preiskava pa je v teku.
J. M.
Jesen na Muri (Foto Kološa)
VELIKA PRI RODNA BOGASTVA
GOZDARSKI STROKOVNJAKI ZA GOJENJE GOZDOV OBALPSKIH GOZDOV V POMURJU
Po končanem simpoziju jugoslovanskih in tujih znanstvenikov gozdarstva in lesne industrije 16. in 17. t. m. v Slovenj Gradcu, je 16. t. m. obiskala Pomurje skupina univerzitetnih profesorjev za gojenje gozdov iz obalpskih držav. Vodil jih je organizator ekskurzije doc. biotehnične fakultete v Ljubljani tov. dr. ing. Dušan Mlinšek, priznani strokovnjak za gojenje gozdov in zvest sodelavec prekmurskih obalpskih gozdarjev.
Vso skrb za organizacijo sprejema in ogleda jelšinih sestojev v Črnem logu in Polani je prevzelo društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Pomurja. V temeljitih predpripravah, ki jih je vodil tajnik društva tov. Ladislav Nemessegyi, smo pripravili ves material, ki ga je zahtevala strokovna ekskurzija. Poleg tega smo pripravili za vse goste lep spominski album s fotografijami iz sestojev črne jelše v Polani in jim priložili tudi brošuro Umetnostni spomeniki v Pomurju.
Sprejemni večerji v hotelu Zvezda se je s strani političnih forumov udeležil podpredsednik okraja tov. Šebjanič, kar je dalo sprejemu še večji pomen in še svečanejše vzdušje. V imenu DIT Pomurja je goste pozdravil tov. ing. Damjan Vindšnurer in jim nazdravil v znamenju še tesnejšega in vsestranskega sodelovanja na polju gozdarske znanosti in operative. Že ta večer so sl strokovnjaki izmenjali mnogo svojih izkušaj in je bil ta razgovor že uvod v debato, ki se je razvila naslednji dan v Polani.
Ker naša širša javnost vse premalo ve o vrednosti prekmurske
jelše, še manj pa o naporih in uspehih, ki so jih ob pomoči dr. ing. Dušana Mlinska v zadnjih letih dosegli naši gozdarji, naj objavim vtise naših in tujih gostov: Profesor Gozdarske fakultete v Sarajevu, tov. in. Fazlija Alikalfič je dal naslednjo izjavo:
To je že četrtič, da se profesorji gojenja gozdov sestanejo v raznih državah z nalogo, da izmenjajo izkušnje in misli v zvezi s problemi gojenja gozdov, znanstvenimi in pedagoškimi problemi. Po
sestankih v Švici, Franciji, Italiji je prišla na vrsto naša država, tokrat LR Slovenija, kot ena od obalpskih dežel, ki pripada v krog naših ožjih interesov. Posebno mi je ljubo in prav gotovo tudi vsem našim tujim kolegom, da so se v Pomurju seznanili s tako lepimi sestoji črne jelše, kakšne niti oni niti mi iz Jugoslavije nikdar nismo videli. S svoje strani bi mogel reči, da sem navdušen nad temi sestoji, da bom odnesel najboljše vtise in da bom mogel našim študentom v Sarajevu povedati marsikaj o jelši in njenih sestojih, ki predstavljajo v tem kraju neverjetno bodočnost.
Izjava prof. Gozdarske fakultete v Münchenu, dr. ing. Köstlerja:
Profesorji za gojenje gozdov iz različnih obalpskih dežel se že 10 let periodično sestajajo, da bi se pogovorili o skupnih problemih.
Zelo me veseli, da smo se tokrat sestalti v Sloveniji. Jaz osebno imam prednost, da sem si smel že nekajkrat ogledovati vaše gozdove v Jugoslaviji in posebej še v Sloveniji. Tako kot poprej sem tudi tokrat zelo navdušen nad napredkom in delom slovenskih gozdarjev. Zelo živahni pa so še posebej vtisi, ki smo jih dobili danes na področju rastišča črne jelše; tu smo videli poseben primer evropskih gozdov, ko črna jelša na tako velikih površinah zarašča strnjene gozdove.
Ugotovili smo tudi, da se je tu črna jelša ohranila na tleh, ki ji najbolj ustrezajo in tudi to, da so se naši slovenski kolegi zelo potrudili z gospodarjenjem in nego teh gozdov. Zelo smo veseli, da smo odnesli tako lepe vtise! Želimo in upamo, da se bodo prednosti uspehov naših slovenskih ko-
legov še nadalje tako lepo razvi|a-
le.
Ekspert FAO in profesor na Gozdarski visoki šoli v Zürichu — Švica dr. ing. Hans Leibundgut
je dejal:
Srečen sem, da sem Jugoslavijo že večkrat obiskal. Prvič sem bil pred 15 leti in potem skoraj vsako leto zopet prihajal. V Sloveniji, močlno naseljeni deželi, kot Švica, me še posebej navdušujejo lepe, prostrane, nedotaknjene pokrajine. Prav danes smo mogli videti pokrajino, ki v svojih posebnostih spada k najlepšim izmed teh v Evropi. Ta lepa pokrajina, za turizem, za lov, za počitek Slovencem in Jugoslovanom pomeni neverjetno mnogo in jaz kot gozdar nisem videl tu le gozdov in lesa, ampak sem predvsem močno zaželel, da se ta pokrajina ohrani v vsej svoji lepoti.
Kot državljan male države Švice sem opazil v Sloveniji, da se manj gozdnatim predelom posveča velika skrb. V gozdovih so tudi manj zastopane drevesne vrste kot črna jelša. Obstaja pa nevarnost, da bi delali samo nekaj najbolj popularnimi drevesnimi vrstami, ob tem pa zanemarjali manj znane. Sem pa prepričan, da bodo prav to v manj in zastopane drevesne vrste odigrale v gozdarstvu izredno vlogo. Kot Je že danes omenil gospod profesor Köstler, imamo v Evropi prav malo področij, kjer uspeva na tako velikih površinah tako lepa črna jelša. Prepričan sem, da bodo gozdarji, če bodo še naprej tako intenzivno gojili te sestoje, naredili veliko gospodarsko korist Jugoslaviji. Za njihov trud pa jim bo zelo hvaležna tudi lesna industrija.
Vtisi profesorja Gozdarske fa-
kultete v Freihburgu dr. ing. Franca Bauerja:
Zelo pozdravljam, da nas je letošnje zasedanje pripeljale v Jugoslavijo. Tako sem imel priliko priti prvič v to deželo. Ta dva dneva, ki sem jih tu preživel, ml pa že dovoljujeta reči, da je tukajšnja pomembna gozdno gospodarska dogajanja pripisovati prav tistim vprašanjem, ki so nas pripeljala sem. Globok vtis je napravila name velika gozdna raznolikost, sem pa tudi presenečen ob veliki resnosti in odgovornosti tukajšnjih gozdarskih strokovnjakov. Brez pretiravanja lahko rečem, da sem danes videl najlepše sestoje črne jelše in tudi včerajšnje potovanje po vaši deželi kaže izredno pestrost vaše gozdarske dejavnosti. Mislim, da kdor potuje po vaši deželi z odprtimi očmi, pa tudi z odprtim srcem,
ne samo kot gozdar, ampak sploh kot človek, se lahko vrne domov bogato obdarovan. To je vtis, ki je z menoj po teh dveh dneh bivanja pri vas. Ne samo gozd, ampak tudi ljudje so naredili name globok vtis.
Izjava profesorja Gozdarske fakultete v Zagrebu tov. dr. ing. Milana Aniča:
Zelo mi je ljubo, da lahke ugotovim, da je gozdarska znanost odkrila velika prirodna bogastva, ki se skrivajo v okviru Pomurja. Dela, ki jih je naredil v tem kraju naš kolega dr. Mlinšek, a v Hrvatski strokovnjaki iz Gozdarske fakultete v Zagrebu, na področju Podravine, so p kazala, da je jelša drevo, ki mu je potrebno posvetiti specialno pozornost. Jel še moramo uvrstiti med drevje, ki je avtohtono, ki raste pri nas od prirode, ki pa jo moramo uvrstiti
med hitro-rastoče vrste. Ni potrebno, da iščemo vrste iz daljnih krajev, ker imamo vrsto drevja, ki je domače in ga moremo zelo dobro izkoristiti. Naša raziskovanja in raziskovanja naših strokovnjakov so pokazala, da ima jelša pri nas optimalna rastišča. Mi moremo na naših rastiščih pri naših pogojili proizvesti lesno maso v zelo kratkem času V približno 40 letih dobimo že lesne zaloge celo s 600 do 700 m2 po ha. To pomeni zelo velike lesne zaloge, ki lahke dajo ogromne koristi. To so prirodna bogastva, ki pomenijo za naše gospodarstvo zelo mnogo.
Kot poslednji gost je spregovoril Doc. Biotehnične fakultete v Ljubljani tov. dr. ing. Dušan Mlinšek:
Jaz sem tako rekoč že domačin v tem Prekmurskem kotu in po-
znam obče gospodarsko, še posebej pa gozdarsko pomursko problematiko. Moja naloga je bila, da to posvetovanje perealpskih profesorjev za gojenje gozdov v Sloveniji organiziram in ko mi je bila ta naloga sporočena, je bila moja prva skrb, da vključim v ta program tudi Pomurje. To pa iz čisto razumljivega razloga: Slovenija je tako pestra pokrajina; na tej mali površini se pojavljajo najrazličnejše rastočne razmere cd Triglava do Pomurske ravnine, in moja naloga je bila, da to pestrost na tej mali površini peralpskih profesorjev za gojenje gozdov tudi v vsej slikovitosti pokažem.
Naši gozdarji, naša javnost, naši politični forumi se v prvih povojnih letih pa tudi v zadnjih letih niso preveč zanimali za gozdno gospodarstvo tega najvzhodnejšega dela Slovenije, pač iz čisto razumljivega razloga, ker so videli v iglastih gozdovih zahodne Slovenije vso problematiko, ves izvor gozdnega gospodarstva, gozdnega bogastva. Zdaj pa prihajamo do novega spoznanja, da pomenijo listnati gozdovi vzhodne Slovenije posebno bogastvo za naše narodno gospodarstvo. Iz teh razlogov sem tudi popeljal z organizatorji, vašimi prekmurskimi gozdarji, kolege iz ostalih perealpskih držav v ta del. Popeljali smo jih v jelšove sestoje Črnega Loga in Polane in izrazi, čustva, katere smo imeli tam priliko opazovati in slišati, nam dajo samo potrdilo, da smo na tem področju našo nalogo zares temeljito zastavili. Prepričan sem. da bodo kolegi iz perealpskih držav ponesli te svoje pozitivne vtise domov in bodo v naš dober namen, naše napore svojemu ljudstvu, svojim študentom z vsem entuziazmom posredovali.
Mnoga strokovna mnenja, ki so jih posredovali gozdarski strokovnjaki — gostje pomurskim gozdarjem. bodo prav mnogo pomagali pri njihovih bodočih naporih Ing. D. V.
POMURSKI VESTNIK, 27. SEPT.
8