Prcicf |i2ig€ga f€it;d. VeSkrat emo ž« opisovali v naSem listu, kako je preletel v najnovejSeno času Amerikanec Byrd v 15 urnem poletu južni tečaj. Tokrat hočemo podatJ opis, kako se j« izvrSila ta nadvse nevarna, a z& znanost "«animiva vožnja. Ko s« ]e začel polet, se je dvignil Byrd in tovariSi v letalu v viSlno 2670 inetroT ter so prtleteli Geološko pogor]e. Od tod je bilo treba izbrati nadaljnjo sm«r. Letalo so morali že tukaj olajšati ter vreči iz njega zaloge brane. Odločitev je blla skrajno vaztia lato, kcr je pretila nevarnost, da v mtgli zaidajo v kako sotesko, ki bl jim saprla nadaljnjo pot. Byrd se Jo odločll za polet preko ledenika Lihns; toda tudi za ta polet je bilo treba letalo znova olajšati. Voliti je bilo treba m«d živeženi in bencinom: bencin je bil dragocencjši, zato fo znova žrtvovali zalog« Jedva so z največjim trudom zmagal' ta lcdenik^ že ao a» pred očini letaleev nftgromadile nove iedejač »ten«. Leta\o se je dvignilo v kljufcovit&m poietu. Zopet je bilo treba zmanjšati obremenitev in topot so žrtvovali beneinske zaloge. Težko hropeč so motorji dvigali letalo više in više. Znova so se okoli letala nagromadile skalnate stene in zaprle pogled na novo pogorje. Motorji fio začeli nevarno omagovati. Če sa v oblakib kmalu ne odpro vrata, da omogočijo nadaljnje vzpenjanj«, j« vse izgubljeno. Pilot June je bil Se do smrti lzčrpan. Tedaj se je zgodllo čudo. Pokazala se Je gladka ledeniška površina. Z nepopisnim naporom so dosegli 4000 metrov visoko ravan. Četvorica mož je bila radi nečloveških naporov in bencinskih plinov docela iznemogla. Le Byrd je še obranil mir in jasnost. V zadnjem trenutku so aparati zaznamovali, da je letalo preletelo južnl tečaj . . . Polct na povratku Je bfl mnogo enostavnejši. Pri enem izmed skladišč kuriva sa pristali, napolnili bencfnske posodo in se zopet dvignili na pot. Na tem zadnjera d-elu poleta se je letalo zgledno obneslo. Dasi iz te višine ni bilo mogoče razpoznati pasjih sledov v snegu ali raalih zastav, ki so kazalo pot, so točni Byrdovi računi vendar privedli letalo v ravni črti do tabora. Sedaj je krmaril Byrd sam, kasneje pa ga je nadomestil Mac Kinley. Slednjič se je pokazala radio postaja Little America in polet je bil končan. Bil je skrajni čas. Kajti komaj sa bili na varnem, je nebo začelo uresničevati Bvoje grožnje. Zatulll je vihar in se razvil v strabovito neurje. Naslednje jutro je vsa okna prekrivala debela ledena plast. Byrd je imel na svojem nad 2500 kilometrov dolgem poletu pregled nad površino v obsegu 164.000 kvadratnih milj. Na vsem tem potu je neprestano tekel fotografski trak ter je to najdaljfii zemljepisni film, ki se je kedaj izvr- šil. Ča se bo še raz.Tijanj« teh fotografij ab.m#slG> bo to najbrž nnjTažnejši uspeh Byrdove ekspedicije.