Izha» 1. in 16. T»«fga »eseca. Cena jim je r« «le. lito Oin.nil» «e planejo »d dvostopne petit-vrate z» enkrat 16,
naprej 2 K, z« jol let» 1 K. - Dopiře spiejeiii» nrtdBik, ^^ dvakrat 24 in ir triirat SO ?inarjeT. naroÈnino in oEnaalU tiskarna J. Krajee nasi, v	meetn.	___
Gospodarske stvarL
o vcÈDji mladja Irt v poletnem ćasu v kolčne» id o skrajSoranjl Istegň v jeseni.
Letos rastejo trte, kjer so zdrave in dobro postrežene, čudovito bujno. Povezati jim je bilo treba mladje že dva-trikrat k kolju, in v dostih krajili je kolje že mnogo preraećeno, tako da Be mladje kar k tlam povesa. Marsikdo bi utegnil tako jwveseno mladje, ker mu je pri obdelovanju trt, kakor pri okopavanju, škropljenju na poti, že zdaj kar proč porezati, skrajšati. No tako ravnanje bilo bi seveda jako napačno, kajti skrajsanje mladja že zdaj, prouzročilo bi, da bi vsa najvišja očesa na skrajšanih mladikah nove ppgnankc zagnala. Ti novi pognanki bi pa trte brez vse potrebe jako oslabili, oni povzročili bi tudi dosti škodljive sence, in zašarili l>i prostor med trtami. Namesto mladje tako brezmiselno skrajšati, kaže ga v tako zvane kolone povezati, V kolone poveže »e pa mladje
'Î1
na ta naČin, da se vse mladje ene trte, kar ga je h kolu povezanega, katerega Že presega, v podobi loka ali oboka (velba) k vrhu kola sosedne trte priveže, kakor hitro tega že doseza. Tako v kolone povezati mladje je seveda najložje mogoče tedaj, ako so trte lepo v vrste zasajene, no in to so po nalili novih dolenjskih zasaditvah, skoraj brez izjeme.
Tako v kolone povezano mladje ni potem prav nič na poti obdelovanju trt, kakor okopavanju, škropljenju itd. Take kolone podelijo pa tudi celim vrstam trt, in seveda istotako posameznim trtam v vrstah, veliko stanovitnost proti močnim vetrovom še celo proti viliarjem. Da, tako napravljene kolone izkazale so se že prav dostikrat še v enem ozini jako koristne, namreč v tem, da so obvarvale grozdje prav izdatno pred poškodbo po toči.
Koncem avgusta meseca, pričetkom septembra, treba je pa take kolone zopet odstraniti. To je potrebno zaradi tega, da solnee, v kar
Prijateljsko snidenje.
(Dijakom v bioto.)
Bil je lep poletni večer. V gostilni pri rSloveaski lijû" bilo je jiiko živahBo. Prepevanje in "«pivanje seje razlegalo daleě naokrog. Saj je bila tu zbrana vesela družba mladih gospodov, ki so favnokar prestali dijaški težavni stan. Sniđli so se, ia bi se se enkrat skupno radovali, predno se raakrope i>o raznih potih vsak za svojim poklicem. — K sklepu veselice nagovori Janko, »med vseh najbolj vesel, svoje prijatelje tako-Ie : „Predragi moji sošolci ! Gojim skrivno misel v svojem srcu, katero bi vam rad razodel, predno se raziđemo. Želim, da bi mi svojo 2&letnico in tudi BOletBico ravno tukaj zopet skupno obhajali. Ali ste zadovoljni z mojim predlogom?** Vsi so takoj pritrdili njegovim besedam. „Dobro, nadaljuje Janki), pri tem naj ostane I Da ae pa zamore naš sklep tem gotovejše vreaniiiti, nuj že danes prispeva vsak z malim doneskom. To svotico izroCimo magistratu s prošnjo, da bi on blagovolil preskrbeti svojeĚasno vse potrebno za naëo a5Ietnico." Tudi ta predlog bil je enoglasno sprejet. Eden pa vendar prevdarjajoće ugovarja : „Vsaj nikakor ni mogoče, da
bi enega ali druzega čez 25 let ne manjkalo!" — „Da! samo eden zadriek naj velja — smrt! — Toda prostor in priprava tudi za pokojnega ne smeta manjkati. Na njegovem sedeiu pa naj leži veDec, kot žalostni njegov namestnik." Kmalo potem napili so si zadnjikrat v slovo ter ai podali roke v srečno svidenje. — Razšli so se na vse strani sveta.
w
It:	*
Dan 261etnice je napočil. Oglasila na mestno hišo prišla bo toôno. Tudi priprava je bila za tako slavnost dostojno izvršena. Toda, žalibog, na pripravljenih 45 sedežih je bilo 19 vencev-namestnikov !
Veselo so se zbirali prijatelji na hladnem vrtu. Iskreno so se pozdravljali, pripovedovaje si svojo milo in nemilo osodo. Bili so nekdanji sošolci vojaki častniki, raznovrstni uradniki in zdravniki; duhovni, mej njimi celo eden škof. Drugi sc» si na pesniškem in pisateljskem polju pridobili hvalne odlike in časti. Bili 80 vsi stanovi zastopani. Prišli so vsi, celo oni, kateri so se svetnemu veselju odpovedali, da bi v tihi, blaženi samostanski samoti nosili spokorno oblf-ko. Konečno si videl pri tem prijateljskem snidenju tudi Se nekatere, kojib zunanjost je kazala siromaštvo in bedo.
Četudi zadnji, a vendar gotovo pride gospod Janko sedaj že v uniformi obrsta. Na njegovih prsih.
le mogoče veliki meri grozdje, osobito pa zemljo med trtami sogreva, da grozdje tem boljae dozori. To potrebno je pa tudi za to, ker akrajsaae mladike aamc na trtah boljše dozore. Da bi po tem skrajšanja očesa na mladikah ae ozele-nela, se ni bati, in ako tudi sem ter tje kako na vrh« ozeleni, to pač niČ ne dé.
Odrezano mladje izkoristi se gotovo najboljše na ta način, da ae ga na drobne koace aeaeče, ter za kompost porabi. Sicer ae ga pa tudi ialiko v anopice poveže, iz vinograda ven zneae, v aenci posasi, ter pri grubanji viaoko na zeleno, ali pa na siilio cepljenih trt, k trtara zakoplje. Nobeden vinogradnikov naj ne opaati mladja svojih novih vinogradov tako obravnavati, kakor tukaj priporočamo.
Bodočnost dolenjskega Tinarstra ia vinarske zadnige.
Skoraj je videti, da se dolenjski vinorejci dovolj jasno ne zavidamo pretežavnega položaja, kateri kar v kratkem utegne nastati naaema vinskemu producentu. Sicer bi ae gotovo z veČjo vnemo lotili zadružne preoanove naše vinske trgovine.
Kajti le na pol storili smo svoja dela, ako se nam dolenjakim vinogradnikom z naporom vseh sil posreči, obnoviti po trtni usi opustošene vinograde. Niti to ne zadostuje, da zboljsamo svoje kletarstvo ter umno ravnamo z vinskim pridelkom. Kaj namreč zaleže ves nas trud in kaj pomagajo vse naše žrtve, ako ne dobimo dovolj kupcev za svoj pridelek, kateri ga nam
plačajo po taki ceni, da zamore poseatnik vinograda shajati ž njo.
Od česa pa je zavisna ta cena? Muogo stvari na njo upliva, pred vaem pa je za njo merodajao razmerje med količino blaga, katero je na prodaj ter med številom kupcev, kateri zanj povprašujejo. V drugi vrsti je upoštevati obcilne razmere, kajti od njili zavisi možnost, z večjim ali manjšim troškom spraviti pridelek konaumentu v roke. Oglejmo si tedaj ta dva momenta, da si zbistrimo pogled v bodočnost dolenjske vinske produkcije.
Iti tu vidimo takoj, da se je naš vinski produkt tekom zadnjih let prav lepo pommožil. Poljedeljsko ministerstvo na Dunaji izdaja v svojih statističnih letnikih dotične podatke i^a vsako deželo ter za vsako leto. Iz teh aradnih obvestil je posneti, da je cela vinska produkcija na Kranjskem 1. 1894 znašala le še okroglo 5 8.000 hI. L, 1895 pijskocila je uŽe na 97.000 hI, 1. 1896 na 101.000 bi, 1. 1897 na 138.000 hI in lansko leto nabralo se je vinske kapljice uže 175.000 hl. Ljudstvo se čim dalje bolj loti preosnove vinskih nasadov, ,iu ker prenovljen vinograd bolj rodi nego stari, izžeti in po stoletni kulturi izmučeni, smemo z vao sigurnostjo računati na to, da bode Kranjska v obče, zlasti pa vinorodna Dolenjska Črez malo let ve6 vina pridelovala nego ga je kedaj v onih blaženih časih, kjer še trtne uši in strupene rose niti poznali nismo.
V tisti dobi znašala je vsa vinska produkcija na Kranjskem povprek 300.000 hI. In
pod katerimi je še veduo bilo blago srce najčistejše ljubezni do dumovine, svetili so se visoki redi in zaslužni križci. Nekdanji sošolci ga pozdravljajo prisrčno in hvalijo njegovo možatost iu junaštvo, katero je duleô slovelo. — Zdajci pozvoni k obedu. Pod vodstvom gospoda obrata podali so se gostje v krastio okinčauo dvorano. — Kmalu se je zaáela najprijet-nejša zabava. — Napitnice in navdušeni govori so se vratili v pozno noČ. — Pa tudi umrlih tovarišer niso pozabili. — Gospod obrst prosi navzoče, naj rau dovolijo, da jim naznani zgodovino onih prijateljev, kateri spé že v prezgodnih gomilah S posebnim zanimanjem poslušali so ga vsi. Pripoveduje jim med drugimi tudi tole: „O^em jih je umrlo za raznimi bolezni ; pet je zadela juaašlia smrt v vojski; eden je hotel rešiti otroka pa je sam utonili ®den je bil asmrten v dvoboju; dva sta se zgubila mej svetom, k« sta iskala v tujih krajih srećo ; eden je iz visoke strmine v globočino pal ter se smrtno poškodoval; eden je bil žalibog samomorilec; in zadnji naš tovariš pa še sicer živi, toda za nas je mrtev ; v temni ječi se že več let pokori in se bode moral do smrti pokoriti brez upanja rešitve." — Ko je gospod obrst sklenil svoj pretresljivi govor, nastala je za dalj čaaa smrtna tišina v dvorani — solze so igrale marsikateremu v očeh. — — Zopet se oglasi gospod Janko, poprime kozarec ter prosi z milimi in prisrčnim bese-
dami prijatelje, naj ae ž njim vred spominjajo umrlih dragih sošolcev ter vabi vse navzoče: „Napijmo tudi njim, katerim žalostna osoda ni privolila, da bi se danes z nami radovali! Naj počivajo sladko!" — In nastala je zopet tihota. — — Kmalo potem ae gostje razidejo, podajaje si roke v zopetno svidenje čez 26 let!
Dan 10. julija ]. 18** je naznanjal z zastavami okrašenem mejtu redko slavnost — 501ettiico ! — Naš Janko, sedaj feldcijgmajster ter posestnik premnogih radov, počasi stopa iz kočije. — Pri „Slovenski lipi" pozdravljata viiokega gosta drugi giispodar, druga gospodinja. Starček bil ja ite bolehen, utrujen po velikih junaških dejanjih za ljubo domovino, a po duhu se vedno ivrat in krepak. — Pod»! se je v odmenjeno sobo ter se spusti v naslonjač, da si malo odpočije. Naroči pa, ko bode čas k slavnostnemu obedu, da ga pokličejo. — Ni dolgo počival, in služabnik pride naznanit obed. Oeprav tešavno pa vendar vesel koraka s pomočjo sluge v dvorano, kjer je upal zopet pozdravljati zbrane prijatelje. — Toda ko vatopi, silno se prestraši! — Sami mrtvaški venci ga pozdravljajo z mahljajočimi peresci! — Le njegov prostor je bil prazan! — Pade na seiež — položi tresoče roke na solznate svoje oči in zdlhujel — —
nase dolenjsko vino je bilo tedaj ie na dokaj	nega vina po 3 do 4 glđ, staro vedro v izobilju,
dobremu glasu. Ni bilo se slišati tistega grdega	navzlic temu, da je bil naš pridelek dokaj bol)
izraza „dolenjski cviček", s katerim se dan-	razširjen po svetu nego dandanes. Stari ceneni
dane» sploh zaznamuje naš pridelek. „Dolenjec"	način obdelovanja dolenjskih vinogradov zdržal
pil 6e je povsod po Ljubljani, skoraj izključno	je tudi tako slepo ceno, ali jasno kakor beli
dobival se je po Gorenjskem in celo na Ko-	dan je, da današnja nerazmerno dražja vinska
roškem »o imeli v čislib naša lahka prijetno-	kultura jednakih cen več ne prinaša ter da
kislasta „marna vina".	moramo prenehati s svojim vinarstvom, kakor
In dandanes? V zadnjih letih so nas žali-	povprek vsaj 30 do 35 kron ne spečamo za
fcog izpodrinili celo v lastni deželi. Gorenjski	hektoliter vina!
krčmar toči sedaj največ istrsko, hrvaško, vi-	1'oda tudi občila in tarifne razmere bodo
pavsko in laško vino, celo Tirolec nam dela	kmalu začela pritiskati na dolenjskega vinorejca.
konkurenco in vrh tega prihaja k nam na	Ne pozabimo, da je vže v delu ona velika sve-
Kranjsko premnogo umetnega vina. Po ljubljan-	tovna proga, katera drži preko Karavauk mimo
Bkili krčmah je to, kar se toči kot „cviček"	blejskega jezera ter skozi bohinjsko dolino v
večinoma najccnejse ali tudi najslabše vino.	Gorico in Trst. Po tej železnici zmanjea se
Kar se tu in tam po velikih ljubljanskih hotelih	oddaljenost bujno razvijajočega se gorenjskega
pod ttm imenom predstavlja tujcu, je večinoma	obrtnega kraja Jesenice od Trsta na ?;golj
tako strašilo, da se tujec po tem dvomljivem	142-8 km, oddaljenost od Gorice na 88-5 km.
nžitku naravnost slovesno odpove vsakemu bliž-	2 brzovlakom se preliiti slednja proga v dobri
jemu znanstvu z razvpitim dolenjskim vinom,	uri- Ako še p(»mislinio, da bode imela bohinjska
, ^ . . ... 1 . . .-,	proga izdatno nižje tarife od onih, kateri
Žalostna istina ,c, dolenjsko vmo izgubilo	^^ Rudolfovo - Jesenice, razvidimo
večjo polovica «vojega tržisca, ob enem pa	^^ bohinjske železnice
Jt pnslo ob svo, ugled m veljavo SVOJO, feedanje,	^ ^^ utran in celo Italijan svoj
ramerno visoke cene pa se dado vzdržati le	mogel spraviti
^ led tega, ker dosedanja produkcija se dobe	^^ (.J^j.ko nego dolenjski producenti.
konsumenta na Dolenjskem, ker za njo se za-	^ iilijanski vinski klavzuli niti govoriti
dostuje lokalni kupec Uda kaj bode	^^ ^^^ ^^^^^
ako se vslcd prenovitve svojih vinogradov zopet	^ar je zelo vrjetno, potem se vsled
povspncmo do stare kolieine vinskega pridelka,	^.dbe bohinjskt^cleznice še pooštre pogubne
2 da b. sc ob enem vsaj nekdanje trgovinske	^ ^^ dolenjskega vinorejca.
ozemlje zopet pridobili svojemu blagu? Pred	^^^ . -
y do 30 let; dobilo se je na Dolenjskem p.t-	moremo Dolcnjci le v tem
"" P^ kr«tke.n presledku se «ivček vzđ7«mi in	^^^ svojo ukoreninjeno za-spne po konci, kakor bi se srninov«! svojega ponižanja	spa^ost nemudoma preosnujemo izpecavanje kot mogočni vodja neustrnSenih vojakov. Vsnj je bil	svojega vinskega blaga. Pred vsem treba, da Tajen gledati na tisoče mrtvecev na vojnem polju brez	zopet do dobrega imeua pomoremo svojemu pri-vsRcegft soĚntja. — A la pogled po praznih prostorih	dclku. V to svrho najbolj služi pametna zabil je pretužen - stiasen! -	družna organizacija, osnovana zgolj na častitljivi gospod pri taki slavnosti pac m mogel ve-	. „^^„„i r likcuivati L mu je strežaj natoćil žlahtnega vina	stvarni, strokovm podlagi, neskaljena po poli-
zapoi é starček, naj se za mal« trenotkov odstrani ; hoče	tičmh homatijab in nasprotstvih. Kdorkoli
liiti Bani. Zdaj se vzdigne z vsemi moťSmi iz svojega	pošteno misli z utapljajočim sc dolenjskim
sedeïa, vzame napolnjeni kozarec v svojo desno ter	gospodarstvom mora pac na vso moč podpirati
pozdravlja z otožnim glasom svoje odsotne prijatelje,	pj-epotrebno ustanovitev takih zadrug!
„Bodite nil prisrčno pozdravljeni, vi moji ranjki to-	„ m - v innt
Varifii! Vsprejmite zadnji pozdrav od osamelega vaSeg»	i^a Kamnu lii. julija lJUl.
Jankota! Vem, vaš dobri duh je pri meni in to mi	Fr. 8uklje.
ïadostuje!" ~ Potem počasi atopa od stola do stola,	-
dotikajoč se vsacega venca ter vzdihuje zraven: „Polivaj sladko! Napijem ti še enkrat; na srečno 3vi-	Odbiranje mrjllSCeV.
denje!"— Ko je to težavno pot ekončal, nagne pri zad-	y , gem rjondarial Hp
îijem sedeía kozarec k ustom--toda pade mu	^ zadnji številki sem poudarja , da je
roke in se razbije na tléh. - Strežaj prihiti opu-	treba za napredek nase prasicjereje v plemenskih
îorjen po tem ropotu v dvorano — in najde ne samo	okrajih pred vsem zadostnega števila mrjascev.
kozarec ampak tudi starčka leiati na tleh. — —	iiavno tako je po teh krajih gledati pa
Kmalu brulo se je v raznih časopisih, da ječe-	^^ g« rabijo za pleme le dobri
Barska vojska tisti dan izgubila visokozaaliižnega mo-	• • v- oravilno rašrcni krpnki rňr^vi
gočíiega generala in slovenska domovina »lavnega	larjasu, ki_ so pravilno ras(,LûJ, krepiti, zdravi
junaka.	iBi rodovitni.
Kako malo važnosti se polaga se aem ia tja po naših krajih na rejo dobrih mrjascev, povzamemo lahko iz sledečega slučaja.
Pred leti sem ai prilično ogledal hleve in svinjake nekega trdnega kmeta, ne daleč od Novega mesta. Mož je bil prijazen in mi je drage volje razkazal vso svojo rejo, najprej govejo živino in potem prašiče. Imel je dve plemeni svinji, večje število mladih praset in enega mrjaaca. Svinje so bile običajnih oblik, kakor jih najdemo pri naših domačih prašičih. Bile 90 tudi dobro rejene. Kavno tako so bili tudi mladi prašiči v primeroma dobrem stanju. Kako sem se pa začudil, ko je spustil mrjaaca iz svinjaka. Ne le da je bila žival slabše re-jena kakor drugi praŠiČi, bila je tudi takih oblik, da po svoji zunanjosti niti rarjaacn podobna ni bila. Život je bil šibak, kratek in «tisnen, glava dolga in ozka, vrat droban i. t. d. i. t. d, Prašal sem ga, od kod ima mrjasca, in dobil sem odgovor, ki jasno kaže, kako malo se zavedajo nekateri naši gospodarji o potrebi in o važnosti dobrih mrjascev.
Mož mi je namreč dejal, da ga je pustil za pleme, ker ni bilo rezarja o pravem času blizo.
Da s takimi mrjasei ne moremo vplivati na zboljšanje nase reje in da pri takih razmerah sploh ne more prašičjareja tako vspevati kakor bi bilo želeti, je prav lahko razumeti. Ne rečem, da so raKmere pri nas sploh take, v obče pa moram trditi, da se pri nas dosti premalo skrbi za rejo dobrili mrjascev in da je treba v tem pogledu se veliko dela, še mnogo spodbude in poduka, da pridemo počasi do tistega napredka, katerega najdemo dandanes na Angleškem in Nemškem.
Ileja dobrih mrjascev je za povzdlgo naše prašiČjereje zelo važna, ravno tako kakor je reja dobrih bikov za zboljšanje nase goveje živine. Tudi za izboljšanje naših prašičev potrebujemo mrjascev, ki so v vsakem oziru pripravni zaplemenitev, ki so dobrega in rodovitnega rodu, popolnoma zdravi, krepki in pravilnih telesnihoblik.
Ako hočemo mrjasca domače reje imeti za pleme, ga je vzeti od take svinje, ki je rodovitna in dobra dojka, in sama lepo stvarjena. To pa se ni zadosti. Grledati je tndi na to, da odločimo za mrjasca najlepšega prašička, kar jih je v dotičnem gnjezdu, ne pa tacega, katerega dobro prodati ne moremo. To je žalibog velika napaka, katero najdemo pri mnogih naših gospodarjih, da najlepša praseta prodajo, slaba pa, ki se ne dajo dobro prodati, pridrže doma za rejo in za pleme. T6 ni prav! Pri odbiranju praset, katera mislimo rabiti za pleme
ťoliticni pregled.
Za vodne ceste, katere je vsprejel državni zbor, najela je država veliko posojilo; židovski mogotec Rothschild si bo pri tem zaslužil lepih denarjev.
V Pragi so se vršile velike slavnosti, ko 80 prišli lesem sokoli od vseh atranij sveta. Zlasti Francoze so Cehi burno pozdravljali, a Francozi so očitno kazali svoje veliko prijateljstvo, ki je goje do Óehov. V deželnem
(avinjic in mrjaiéekov), moramo biti zelo izbirčni, Že celo pa moramo biti izbirčni pri odbiranju mrjasčekov, po katerih se imajo prenesti dobre lastnosti na stotine drugih prašičev.
Za mrjasca moramo pustiti zaraditega tistega prašička, ki je najbolj životen, namreč najbolj razvitega telesa. Praseta, ki so dolgega in širokega života, široka namreč Čez pleče i« križ, taka praseta obetajo postati dobra za pleme.
Lastnosti, katere zahtevamo od odraslih mrjascev. da so pripravni ali sposobni za pleme, so namreč sledeči :	^^
Mrjasec mora biti pravilno stvarjetiega in močnega života. Njegov život bodi dolg, širok > in sploh zaroden v sprednjem in zlasti v zadnjem koncu. Glava naj je srednje dolga in , močnejša kakor pri svinji, v obče pa prikladno razvita k ostalemu životu. Čelo bodi široko, takisto rivec. Lica naj so močna in mesnata. Vrat bodi kratek in mesnat, ne pa snh in dolg. Podbradje bodi dobro razvito in gubasto. Hrbet bodi raven, takisto ledje. Križ sam naj je širok, dolg in malo zaokrožen. Podrt in kratek križ je napačen. Prsi naj ao široke in globoke, pleča polna, rebra lepo zboČena. Stegno bodi dobro obloženo in polno krepkega mišičja. Noge naj so zastavne, ne visoke, pa tudi ne prekratke in predrobne. Z nogami naj stoji široko. Koža naj je povsod enakomerno obraščena s kratko, * toda bolj gosto in fino ščetino.
Mrjasec bodi žive narave, toda krotke; hudobni mrjasei niso za rejo.
Prav posebno je gledati tudi aa to, da so mrjasei rodovitni, ker vplivajo s to svojo lastnostjo tudi na rodovitost svinj. Ako odberemo mrjasca od rodovitne svinje, potem se lahko zanašamo, da bo tndi mrjasec rodoviten. Sicer sklepamo na rodovitost mrjasca tudi po številu seanih bradavic, kakor napr. pri svinji.
Ako bodemo na ta način odbirall mrjasce za pleme in gledali tuđi na to, da ao trdnega zdravja in jesči, potem smemo pričakovati, da ae bo reja še mnogo izboljšala in prinašala k hiši se lepse dohodke kakor sedaj.
zboru českem so zato rogoviUli z^rizeni Nemci ter pretili, da v državnem zboru na jesen ne bo bIo tako rairiio in gladko kakor zadnjič.
Na Ogrskem ne žive samo MaŽari, temveč tudi drugi narodi. Le-te bi MaŽari čim preje radi pomažarili. Zlasti imajo pred tem narodnostnim oholim naailjem trpeti Slovaki. Slovan je pač povsod teptan, bodi pri nas ali drugod. Pri prihodnjih volitvah za državni zbor hočejo tudi Slovaki nastopiti, da si pribore vsaj nekaj pravic. Privoščili bi jim to prav od srca, a Mažari gotovo ne bodo pustili, da bi si Slovaki kaj opomogli.
Srbija do leta 1876 ni imela ni beliča državnega dolga, a sedaj ga ima približno 500 miljonov kron. Kriv je temu ne malo umrli kralj Milan in pa napreduost nekaterih državnikov, ki liočejo srbski narod kar na mah preobraziti, ne glede na to, ali more tako hitro napredovati ali ne.
Med Rusko in Bolgarsko se je sklenila pogodba, po kateri liolgarija Rusiji prepusti dvoje pristanišč za nedoločen čas. In kaj dobi bolgarski knez zato? Naslov kralja. Bolgarski knez naj si raje z možatostjo in modrim vladanjem zasluži ta naslov, ko da ga v svoji častihlepnosti kupuje.
Na Španskem so katoliški cerkvi sovražni mogoenjaki dosegli kar so želeli. Toliko časa BO suiitali sprijene sloje ljudstva, naj napada procesije, pobija cerkve in samostane, da je španska prijenljiva vlada „zaradi ljubega miru" par prostozidarjem na ljubo prepovedala sveto-letne procesije. "Toraj bo zdaj mir? Prav gotovo ne. Da so enkrat le toliko vladi izpulili iz rok, zahtevali bodo sovražniki cerkve Še več.
Angležem se godi prav slabo doli v Južni Afriki, Sedaj pa sedaj jim Buri prizadenejo občutljivo škodo. Kralj Kdvard se zato misli dati kronati šele drugo leto za angleškega kralja, ker meni, da bo do tedaj stri Bare, katerim je silno gorak. — Znano je, da so Angleži veliko konj za Afriko nakupili na Ogrskem, Zidje so jih pri tem opeharili za nekako šest miljonov kron; konje, vredne komaj 160 gld. prodajali BO po 400 gld., a tudi manj konj so odposlali kakor je bilo zgovorjeno. Sedaj se vrae velike preiskave, ki obetajo spraviti na dan lepe reči.
DOTO fltirirfwiredno ljudsko šolo, ki se ho imenoval« Tsled dopisa z dne 5. decembra 1898 št. 6847 „Ccmuc Franc Jožef-ova I.* —
Na pergamen je zapisano sledeče: Zidala se j« lola v Šeat-Jerneju leta 1901. Na prestolu bt. Petra je papež Leon XIII,, vlada cesar Fianc Jožef I, škoí je doktor Anton Bonaventura Jeglič, župan je Jožef Poljaiiec, duhovniki so; prećast. gospod dekan Antoa Fettich-Prankheim, kaplnna g. Franc Juvan, g. Franc Zi)rko; užiteljstv» je; naduôitelj gospod Janez Sajè, uíitelja goap. Karol Trošt, Jauez Gantar, učiteljice: gispa Karo ina Trost-Bervar, gospici Girela Tavčar in FraiiĚiška Tavčar. Ta lisiina je v plebnati škat-Ijici z novim denarjem 6 K in drugim denarjem za-sidana v temeljni kamen. Poprej je gospod dekan solake otroke primerno nagovL>ril, to slovesnost razložil ter potem blagoslovil temeljni kamen.
Nova áoU bo stala na lepem prostoru gospoda Jožefa Tavčar in gospe Jožefe Tavéar rojene Zagorec, naaproti pošti ob državni cesti.
Po3 opje se zida za štirirazrednico, in je stavbo prevzel mladi gospod Valentin Schagnetti iz Vidma pri Krskem za 33 000 K ali nekaj več. V šoli bodo imeli vsi učitelji stanovanje in pisarna, v I- nadstnipju pa bodo štiri lepe nine sobe,
Sedaj 80 pridno dela in podjetnik upa ae to leto vse izdelati; posebno zato delo napreduje, k«-je denar že ves v Krškem nabran, ko smo že več let imeli naklado za tako potrebno novo šolo te župnije, kater» šteje čez šest tisoč duš in ima 66 vasi.
Napovedujejo še tri druge iole v fari zidati in sicer: v Vrhpolju gornem, Groblje-Osi rog in Gradišče, v Orehovici je pa že. Pred 30 leti je moral pa eden učitelj vse otroke te velike župnije podučevati, se ve da ni bilo še toliko šolskih otrok, vendar je iind dosti trpljenja. — Za novo stavbo Bog daj le svoj blagoslov!
Piše se uam:
Iz št Jerneja. — Z» sveto leto je tukajšna sol-aka mladina imela četrto procesijo dne 4. julija t. l., ker je poprejiine tri dni sveto spoved in sv. obhajilo
opravila.	^
Ta àan je pa po procesiji vpričo áolske mladme in mnogo zbranega ljudstva blagoslovil prečastiti gospod dekan Anton Fettich - Franklieim temeljni kamen za
Domače tobU.
(Promocija.) V pondeljek 1. julija je bil na Češkem vseučilišči v Prngi promoviran doktorjem prava gosp, Stanko Lapajne z Krškega, c kr. av-skultant v Gorici, kateri je prvi Shjvenec, ki je post&l na tej visoki šoli doktor.
(V pokoj) po 48. letnem službovanja je stopil g. Mihael Zega, c. kr. okrajnega sodišča sluga ▼ Novem mestu in posestnik v Kandiji. Od leta 1864. je služil neprenehoma pri tukajšnjem c. kr. okrajnem Bodišču in je znan pri vseh slojib prebivalstva ctlega okraja.
(Kongregacija Salezi j a ncev) je »edaj definitivno prevzela v svojo last graščino Rakovnik, pri Ljubljani. V mesecu oktobra lelos naselijo se gojenci z voditelji duhovniki in prično svoje biagon<>sno delovanje. Srečke, ki jih je izdalo svojedobno it društvo za zgradbo zavetiiiča iz vzgojevališča, »e zopet inis-prodajnjo. Dolivajo se tudi v knjigarni J. Krajec nasi, v Novem mestu po 50 vinarjev (t. j. 25 krajcarjev). Žrebanje se vrši nepreklicano 30. decembra letos. Ker je čisti dohodek te loterije določen tako važneron in dobrodelnemu namenu, je pričakovati, d» se Indi Dolenjci brezdvnmno mnogoštevilno oglasi za nakup srečk efektne loterije.
(C. kr. višja gimnazija t Novem mestu) je sklenila šolsko leto dne 13. julija s slovesa» sv. mašo ob 8. uri v samostanski cerkvi. — Dijakor )© imel ta zavod koncem leta 241 ; iz Noveyça mest»
iz Kraojake 189, diugi od diugod; SloveLcev 2S0, Nancey 11 ; vsi katolinke vere. Prvi red z odliko ^ dobilo 34, prvi red 144^ ponavlja jih po počitnicah 27, 35 jih je dobilo drugi red, 10 tretji red, 1 radi bolezni dtila skušnjo pozneje. Šulnine so piačali dijaki ■4980 K, 18 štipendistov pa je prejelo 3250 16 K. — Dijaško podporno društvo je imelo dohodkov 16B6 03 K izdatkov 1205*21 K. Letno poročilo prinaša na prvem mestu sestavek iz peresa g. prof. Skopala o oltarni «liki sv. Nikolaja y kapiteljski cerkvi v Novem mesta. Usiinena matura se prične 18. t. m., oglasilo se je 17 abiturijentov.
(Sklep šolskega leta na ljudski deŇki žoli v Novsm rneatu, )V petek 12. t. m. zbralo se je ob 2. uri popoludne v dvorani rokodelskega doma poleg učencev in njih starišev tudi dosti di ugih prijateljev mladine, omenjamo zlasti gospoda vladnega svetnika Friedricha, ki je vkljub obiliiii uradnim poslom počastil mladino s svojo navzočnostjo. Dečki so prav neustrašeno deklamovali in so nekateri rea dobro izvršili svojo nalogo. Tudi petje je ugajalo, I veseljem pmo sprejeli par slovenskih narodnih pesnij. Potem je mil. g. prost dr. Elbert spregovoril nekaj bodrilnih besedij ter vzpodbujal lene fc pridnosti, a pridne pohvalil. Nato je 40 po-bvalenim gospod vladni svetnik razdelil šolska darila ttr milostljivi gospod prošt vsakemu le dal lepo podobico. Učenci eo Se zapeli cesarsko pesem in zaključili slavnost s trikratnim „živijo" na presvetlega cesarja. — Obiskovalo je solo 172 učencev, odliko je dobilo 40j sposobnih je 67, nesposobnih 45. V soboto 13. jnlija je bila ob 8. uri v samostanski cerkvi sloyesna sv. maša, po kateri so se razdelila spričevftla.
(Dekliška ljudska šola v Novem mestu) končala je šolsko leto s slovesno zahvnlno sv. mašo ob 9. uri v kapiteljski cerkvi, po kateri se je zapela zahvalna pesem in avstrijska himna, Popoludne že pred 3. uro sešlo se je obilo izbranega občinstva v čitalnični dvorani k slovesnemu sklepu. Točno ob 3. uri je nastopila učenka, da spregovori dostojno zahvalo. Na vsporedn, ki je bil kaj spretno in skrbno sestavljen, bile 80 razne deklamacije in pevske točke. Nekatere Dčenke so kaj ljubko deklamovale, ter îïele obilo pohvale, sploh vse so piav dobro izvišile svojo nalogo. Izvanredno lepo ter res z občutkom zapeli so otroci Laharnerjevo „Rožici" in Forsterjevo „Ljubezen do domovine", iivahno popevko „Gnomenleben" so pa na splošno zahtevanje ponavljale. Ganljivi podučni igrokaz „Bogomila" pa je bil vrhunec vsega. Učenke-igralke 80 dobro razumele nalogo, ter igiale naravno, živahno. Po odpeti cesarski pesmi spregovoril je mil g. prost dr. Elbert nekaj priznalnih pohvalnih besedij otrokom, učiteljstvu In starišem, katerih skupno delovanje je pripomoglo do tako lepih uspehov. Nato razdelil je g. vladni svetnik veselja žarečim pohvuljenkam primerna šolska darila, a mil. g. prošt jih obdaril z lepimi podobicami, V šolskih sobah so se na to razdelila se spričevala, — Učenk je štela šola minolo leto 127; pohvaljenih je bilo 47, 89 jih je sposobnih aa višji razred, 20 nesposobnih, 1 neizprašaun,
(Novomeški vodovod,) Kar smo toliko iaaa želeli in pričakovali, obeta se v bližnji prihod-aosti uresničiti. Delo za novomeški vodovod se je pričelo dne 8. jnlija. Pri kapelici Božjega groba poleg mesta je bilo vse pripravljeno za delo. V kapelici opravil je ob 7, uri daritev sv, maše mil. gosp. prost đr. Elbert Nayzoce je bilo poleg župana gospođa
dr. J, Schegula, podjetnika Lončariča Se dokaj druge novomeške gospode. Petje je oskrbel dijaški oktet pod vodstvom g. Hladnika, Po sv, maši se je izvršilo blagoslovljenje temeljnega kamna za reservoir ter običajni prvi vbod. — Delo napreduje prav živahno in upamo, da bo letošnjo jesen gotovo, Bog daj, da se vse završi srečno iz brez nezgode.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu juniju 1901 je 176 strank vložilo 38,7 76 K 57 h, 179 strank vzdignilo 34.912 K 1 h, torej več vložilo 3,864 K 56 h. 19 strankam se je izplačalo posojil 41,490 K. Stanje vlog 1,662 319 K 19 h. Denarni promet 202.489 K 30 h,
(Y bolnišnico Usmilj, bratov) v Kandiji pri Novem mestu se je sprejelo meseca junija 118 bolnikov, koncem maja jih je ostalo 84, skupaj 202. Od teh se jih je ozdravilo 111, zboljšalo 19, ne-ozdravljeni bili so trije. Umrli so štiri, in sicer dva vsled jetike, eden vsled zrnatih jeter in eden vsled raka v želodci. V oskrbovanji cstalo jih je 65. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2474.
(V kapiteljski cerkvi) se prenavlja pre zbitfry. Gosp. Matija Koželj, dobro znani historični slikar iz Kamnika prav marljivo slika Bedaj na oboku. Delo obeta biti cerkvi v pravi kras. Ta mojster prenovil je cerkev v Št, Rupertu,
{Lep dar) 60 kron je poslhl za niinarsko cerkvico M. D. na Zaplazu g, Jožef Tratar od sv. Trojice pri Mokronogu po vlČ, g. župniku Francu Per p ar. Piemila mati Zaplašk» izprosi pri Bogu veledušnemn darovalcu obilo plaiiilo za dušo in telo — Darovi za to ceikvico so kaj dobrd došli, ker jo bo trelia priiediti v dostojnejši hrsm milostni Materi Mariji.
(Nove orgije) dobila je župna ceikev na Vinici, Postavila jih je tvrdka brata Župan iz Kamne gorice na Gorenjskem. Orgije so mojstersko delo, ne predrago. Yiniška cerkev je inhko ponosna nanje.
(Novomeško katoliško društvo rok. pomočnikov) omislilo si je nov pianino, ki je bil drnStiU silno potreben. Pomagali so društvu v ta namen z denarnimi doneski; slavni frančiškanski samostan novomeški 10 K, gospa Slane 10 K, g, dr, J, M. 40 K, g. vikar "Watzl 10 K.' Nekateri gg, so svojo podporo še obljubili, — Vse blage dobrotnike naj-topleje zahvaljuje za velikodušno podporo. Načelništvo,
(Občni zbor obrtne zadruge) dne 7. jnlija ni bil sklepčen — radi premajhnega Šleyila udeležencev! 30 jih je bilo in malo Čez, zadružnikov pa je nekaj nad 300, To je pa vendar zaspanost, da ji ni para. Za stanovske koristi se gre, pa se tako malokdo zmeni. ■ Potem pač ne gie tožiti o slabih časih, če si jih obrtniki sami ne marajo zboljšati.
(Vinarska zadruga v Novem mestu) se je ustanovila pri shodu vinogradnikov dne 1. t. m. Po pravilih imajo pristop k tej zadrugi le vinogradniki (posestniki in zakupniki vinogradov in vinogradniški uslužbenci) iz novomeškega in krškega političnega okraja. Sedaj pristopivšim Članom je plačati prvo polovico deleža do 1, septembra, drugo pa do 31. decembra 1.1. Opravilni deleži znašajo po 20 K, glavni pa po 100 K. Zadruga nima biti strankarsko podjetje, in zato se vabijo vsi vinogradniki brez razlike, da pristopijo v obilnem številu k zadrugi, s katero imamo podpreti naše vinogradništvo in pomagati našemu vinu do lahke in dobre prodaje tuđi potem, ko bo dosti vina v deželi.
(Poročilo delovanja okrajne bolniške blagajne v Novem mestu) za leto 1900 (ob koncu desetletne upravne dobe), Predlagajoi; računski sklep o svojem delovanju se sledeíe omenja :
Dohodki in sicer: «d udov delavcev so znašali .... 10270-15 K
in od delodajalcev........513B'07 „
od raznih glob za nezglasitye delavcev
je doàio.......... 191-— „
razni drugi dohodki so znašali . . . 37'66 „ obresti (»d naložene glavnice v hranilnici
v Norem mestu........ 497*24 „
in z rezervnim zakladnm od leta 1899, kateri je zn.išal . . . . . . . U42fi-04 „
toraj Sii znašali celokupni dohodki . . 30557*16 K
Stroški; Za b-ilniško podporo delavcev
se je izdulo ..... 4533 92 K za zdravnike in kontrolo . . 2812'28 „ za oskrbovanje bolnikov v raznih bolnišnicah .... 2062-94 „ zdravila in kinirgiřne potrebe
so stale....... 1623-09 „
pogrebnih stroškov se je izplavalo .......192'— „
donesřk k zavezi okrajn. boln.
blagajniiî iznaša .... 268-90 „ vsih upravnih stroskov sknpaj
je bilo....... 2194*20 „
odpisalo Sf) je...... 123-68 „ 1371 ! 0l K
Ako sa odštejejo stroški od dohodkov,
preostane 31. dec, 1900 ôiste imovine . 16846*15 „
Tedaj se je v tekočem letu imovina pomnoitila za svoto 2420-11 K
Vieh bolnikov bilo je 89S. Od teh odpade na ambulantne bolnike, (t. j. bolnike, kateri so bili na ratua okr. boln. blagajne oskrbovani, a zmožni za delo) 412 bolnikov, in" 486 bolnikov, kateri so bili oskrbovani bodisi v bolnišnicah ali na lastnem domu, ter nezmožni za delo. Na te bolnike odpade 7362 oskrbovalnih dni, za katere se je izplaôalo 6606'86 K. — Porodi bili so trije in se je izplažalo za 84 dni 50 K 40 h. — Tekom leta umrlo je 7 udov, za katerih pogrebne stroške se je izplačalo 192 K.
(„Der Suden"), glasilo za politične kulturne in gospodarske koristi Hrvatov in Slovencev, ki so ga leta 1898 na Dunaju ustanovili nekateri hrvatski in slovenski poslanci, je po sklepu usUnov-nikov koncem junija t. 1, nehal izliajati. Ker za liât še mnogo stroškov poravnati, prosi upravništvo lista one gg. naročnike, ki so za 1. 1899 ali l£)00, 1901 na dolgu, da blagovolè zaostalo naročnino čim preje poslati pod naslovom: „Der Suđen", Wien L, Plan ken gasse 4.
(Nove razglednice) z lepo podobo „Ajdovec" po fotografiji, tiskala novomeška tiskarna, izšle so v Ajdovcu.
(Današnji list) obsega deset strani.
koncu leta jili je bilo 68. Večina, nad 50, je dobivala hrano opoldne in zvečer, nekateri samo opoldne. Pridruževalo pa se je tem se pet učencev iz ljudske šola, ki so pa dobivali brano potem, ko so gimnazijalci vž« odšli. Med letom je izostalo ali bilo odpuščenih 7 dijakov. R izvidi se lahko, da je bilo število lačnih dijakov res ogromno — ali hvala Bogu s pomočjo vrlih dobrotnikov so se premagale vse težave, in ostal je še prebitek okroglo 100 K. Dohodki v novcih so znašali 3450 K troski pa 3349 K. Da se je potrošil» primeroma tako malo, se je zahvaliti premnogim dobrotnikom, ki 30 tudi 1o leto kuhinjo podprli z različnimi živili in pa bi. g. Gorjany-ju, ki je podaril 14 m' trdib drv za kurjavo.
Izmed 58 gimn. dijakov, ki so ostali v novomeški dijaški kuhinji koncem šolskega leta je dotilo odliko osem, pi vi red 44, drugi red štirje dva, pa imata is enega predmeta jeseni izpit ponavljati. Tudi v tem oziru je bil tedaj vspeh jako povoljen.
Blagi dobrotniki štndujoče mladine bodite prepričani, da ste s svojo podporo storili jako veliko dobrega, ter temu ali onemu pomagali, da bode v višjem stanu koriaten član človeške družbe, ki bi sicer brez vaše pomoči ostal na najnižji stopinji, ali s« morda celo kot delavec zgubil iz naše domovine v daljni Ameriki. Prosim Vas, ostanite zvesti prijatelji našim dijakom tudi v bodočem letu, privedite še noiiU dobrotnikov, da bode moglo še dalje preskrbovati siromašne dijake v twcem številu, kakor doslej.
Podrobni račun o dijaški kuhinje podam slavnemo županstvu in tudi nekaterim drugim gospodom Sklenem s prošnjo: „Vsemogočni povrni tisočero vseia, kar ste storili za naše dijake."
Novo mesto, 12, julija 1901.
Dr. Jos. Marlnkii,
Dražba premičnega blaga
iz zapuščine pokojnega gospoda dekana Josipa Kreaota v Ko6evji se bode začela v torek dne 16. t. m. Na prodaj bode mej drugim: par konj, kočija, kolese|j, aani ter različno poljsko orodje.	09<)
Hazglas.
v mestnem strelišču odda se s 1. avgustom
pritlično stimoranje.
Kdor želi to stanovanje vzeti v najem, naj se oglasi v občinski pisarni.
Mestno županstvo v Rudotfđvem, dne 13. julija 1901.
Dijaška kuhinja v Novem mestu.
Prijetna dolžnost mi je ob koncn šolskega leta podati blagim dobrotnikom nekatere opazke o dijaški kuhinji.
Preskrbljevalo se je v minulem šolskem letu skupaj 65 gimnazijalcev — več ali manj časi. — Ob
P. n.	(116-7Ï
Slavnemu občinstvu in gostilničarjem uljudno naznanjam, da sem iz svoje že dobro znnne zaloge pive v sodčkih letos začel prodajati tudi
pivo ¥ steklenicah po pol iîtra.
En zaboj s 25 steklenicami velja satno 4 krone. Imam tudi v zalogi livrstna istrska vina od 32 kr. liter naprej.
z ndlliSuiai spoitovanjem Anton Jalcaz, založnik Steinfeidske pive
bratov Reininghaua v Gradcu. riOVO MESTO, U. apriU 1901.
t
Po dolgi Binuni 'boksni prevideoa h bv. zakramenti, mrla je dne S. jolija, ntSa ialsreno ljubljena hčerka, oii-roma a e etra
Marija J^lažič
t 16, lets itoje starosti. njeno trupla le je poiomo- »a tnkajsno pokopaliiče dne 4. jalija k tečnemu počitku.
Zahvala.
zahvaljujemo se tem potom vsem za obilai obisk iu milo «ofntje t njeni dolgotri^ni bulcmi. zahvaljuj en o ee tudi za mnogoštevilno «premstvo k večueniti poiitku posebno njenim prijateljleam, ki bo jej zadtgo prijateljsko ijubeien skazate.
(1901	Žalujoči ostali.
Janez Jax & sin
Ljubljana
Dunajska ccsta 17. ^ (182—aj
Zastopnik
^ za Šivalne stroje in kolesa: i p&uiote v Motliki.
Vabilo
k ebilitmii m%mm
„Posojilnice v Žužemberku" registr, zađr. z neomejeno zavezo, ki sa bode vršil đne 21. t. m. ob 2. pcpoludne T poiojiničnih prostorib s sledečim Tsporedom :
1,	Nagovor predsednika,
2.	Poroáilo tajnika o posojilniènem stanju in letnem računu.
3.	Voliter:
a)	naćelstfa
b)	nadzorstva
4,	Poaainezai nasveti,
Za slučaj, da bi ob dolnéenetn času ne bilo po § 40 zadr. pravil zadostno zastopano število zadružnih deležev in zadružnikov, vršil se bode jedno uro poi-neje drugi občni zbor z istim vsporedom, ki bode sklepal brezuvetno. — K obilni udeležbi vabi
(1&7) Žuíembork, 12. julija 1901. Načelstyo.
V pomoč Salezijancem!
v Kandiji pri Novem mestu na Dolenjskem
priporočata piečast. duhovšćini in kI, občinstvu
vsakovrstne lončene izdelJce,
v veliki izberi imata v zalogi raznovrstne lonten« pač), itedilnike (Sp»rherđe) s kahljicam), izdelujeta kopelne kad), nasade la. dimnike itd. Vsi njihovi izdelki 80 ognj epro t i vno preizkušeni in izvršeni trpežno, — Preskrbljuj(-tu postavljanje peči] in štedilnikov, istotako pienailjanje in popravljanje le po izurjenih, ZîinesJjivih, dela veščih pomočnikih, po najnižji konkuienííni ceni.
Vsaka kahljica, katera vsled ognja tekom dveh let poči, nadomesti se z drugo.	(lai—1>
— Po dogovorn plačuje 8e tudi na obroke. —
blizo okrajne ceste je na prodaj. — Več se izve v grajščinl Bajnof pri Rudolovem.	(192—1>
Žrebanje nepreklicno 30. dec. 1901. v grajščini Pogatic« je na proda)
večja množina jabelčnika.
ca zgradbo zavetišča in odgojevaliáča v IJnbljaDi.
Côr Srečka SO vinarjev, Srečke se dobivajo t odborovi pisarni v Ljubljani, Gosposko ulice in v knjigarni J. Krajec nasi, v Novem mestu. — Razpro dajalcem popust.	(193—1)
Za zidanje ceste v Trebnjem
sprejema tvrdka Eostock in Haffelner
Oddaja se tudi na veder.
(188—1)
P J
afce
Ali
j
gostilni pri Rozmanu v Trebnjem.
(195-1)
mmmmommmmmmmmmmmmmm
'	Mlin in žago	J
oboje v jako dobrem stanu oddam pnd ugod- ^ nimi pogoji takoj v najem.
Sprejmem v tiajno službo dobrega
kovaškega pomočnika
samskega stanu.	(178-2)
VeČjb množino
vMili SOÔOV ofl 300 (lo 2500 litrov
prodam po nizki ceni.
TRBOVLJE. Matija Dolničar Sp. štajersko
I
DOLENJSKE KOVICE.
Btraa Ud.
jeklene plnge z l, 2, 3 in 4 lenieii,
T	travnitike in za mah, klepne in
orane, dijugonalne,
1- . zapolje iz jeklene ploiičevine, gladke
valjarje robate,
sejalne stroje „Agricola",
strojo za koŘuJo trave, detelje in žita, grablje za seno in žito, priprava za obračanje sena, patentované snállnico za sadje in sočivje,' stiskalnice za yino iit moât
in sploh za vse n»meue,
m- mline za grozdje In sad e, stroje za robijanje,
samodelujQíe
patentovane brizgalalce za trsje, zelenjad in pokonCavanje uši
„Syphonii",
premićne átediine pefii, priprave za parjenje živinske krme,
Najbolj Izvrstne, priznano najboljše
m latilo iee,
žitočistilniee,
z obročasto pripraTO za mazanje, ročne, na ge-pel in na par,
vsakovrstne
gepelne za vprego
1 do 6 iivalij, najnovejše

tlstanoTljeno 1. 1871.
trijerje, robljače za koruzo, stroje za napravo krme-rezaulce, tor stroje za mečkanja žita ii) rezanje repa. -k Stiskalnice za seno in slamo,
rofine, premifine in nepremične, kakor sploh vse poljedelske stroje izdeluje In rupoSi^ft pa oijnovejil sestav)
o, kr. edino priv. tovarna hmat. atrojav, livarna In fužina na par
DUNAJ, II11, TaboretrsBBe et 71.
750 delavce?.
Odltkvvnn s MKd 4SO BlAttml, srnbTninl 1» bronsNtlml Uolajn&ml na Y"fb T«tJlh rAsHtKTsb.
Obiirnl ceniki la mnogoítevllna ptiznïlna pisma ïnatonJ. — Zaalnimiki lu proku|íCÍ le iíiíolo.
Zaradi odpotovnnja v Ameriko je takoj iz proste roke na prodaj v Orehovicl
mlin
8 tremi pari kameni, stopo, irtiim, njivami in s vitim Rospodarakim ptislopjem. — Natančneje se izvé v Orehovlcl št. 10, posta Št. Jernej.	(176-2)
Nova enouadstropiiii biša
s gostilno in kegllBčem ter z zraven apadajOČimi laji-v&ini, tri minute od kolodvora, za vsako obrt pripravna je takoj iz prošle roke na prodaj. Plir,6ilni pogoji s» jako ngodni ter je cena vsemu skupaj 13.000 kron. Natančneje se izvé pri lastniku Anton Sali v RiidfJ-fovem it. 24 5.	, (168-3)
Lepa zidana iiiša v Kandi i š
tik državne ceste in novega mosta v najboljšem stanu S 6 sobami, ii kuhinjam, kletjo in vrtom je takoj pod jako ugodnimi pogoji prodati. — Natančneje se izvé ravno taui pri lastniku Kari Fisciier-ju, (189—1)
Prodajalna v Novem mestu
v kateri se je mnogo let in z vspehom s špecerijskim blagoiu tržilo, je z vso opravo v najem dati. — Več pove iz prijaznosti opravnistvo „Dol. Nov." (179-2)
ÏYAN ^CmmXjXKy
J—í DUNAJ, 111, Krdbenialraenc ôle-v. t2 >*<
razpošilja gratis in franko kataloge v slovenskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vratah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, \inarstvo, za obrtne in gospodarske namene.
Ceue nižje itakor drugod. ^ Za reeino postrežbo se garantira. # Ugodni plačilni pogoji. Solidne zastopnike se llče,
IVAN SCHINDLER,
(127-C)

ces. kialj. lÙ^ priv. lastnik.
DUNAJ, lll.ïlPErdbergstr. st. 12.
urar v Novem mestu
priporoča ilamemu p. n. obSinstvu poaebno řastiti du-hùTSâmi ter tiradnikom evojo bogato zaloga naj-rasnoTrBttiejáih zlatih, srebrilh in nikelnastlh ur in ve-rlîlo, kakor tncti Tsalcomtnih stenskih ur z nihalom, amerikanskih budllnlo itd.
Cenik ïepnini uram:
Najfinejše nikelnaite ure s kljućera od gld. 2.30 do 6,— „ „ „ temontoir „ „ 2.36 „ b.bO „ »rebrne „ e kljačem „ ,, 8,— „ 8.— „ „ „ remontoir „ „	„ 9.—
„ iite t dvojnim oklepom „ „ 5 — „ 30.— „ elate nr« za dame „ „ 13.— „ 26.— „ elate nre za jfoBpode „ „ 25.— „110,— Amerikanike budilke po gld, 1.50, flae garantirane po gld. 2.20.
!Č
Nadalje priporoča svojo
najboljše vrste svetovno znanih Rathenov-»tekel za oči, vsake vrste v jeklenem, nikel-nastem in zlatem oklejju v vseh številkah (conc%y in convex). Zrakomerje in toplomerje, daljnoglede, povekševalna stekla (mikroskope) in razne druge optične stvari po jako nizki ceni.
Po optometričnem zdravniškem predpisa se vsako naročilo tožno in vestno izvršuje.
Popravila izvršujem vestno, točno in po prav niikl ceni ter z jamstvom. — Stare žepce in stenske ure se lahko zamenjajo za nove proti primernemu doplačilu.
Poštna naročila se točno Izvršujejo.
k Slavno občinstvo uljudno vabim, si mojo ^ zalogo o priliki ogledati, brez da bi bil kdo ; r primoran kaj kupiti.	(1—6)
Trgovec z niaimf iktiirnim blagom v Novem mestu Karol BarboriČ sprejme takoj v prodajalno zdravega ÍE čvrstega
učenca,
ki zna pisati In računati, ter naj bo vsaj 14 let star.
za dHiue je takoj za oddati, Natančneje se zve (172-3)
Pisalna miza
pri upra.vništ\u „Dol, Novic".
anezJan ù
najstarejša in največja
mmlh zaloEa f bivalnih strojev
T Ljubljani, Dunajska cesta St 13,
Zastopnik za Doltnjako; Friderik Skušek,
trgovee t Uetliki. (210—46)
f
9
stavbeni mojster v Novem mestu át. 72
izvršujem vsa zidarska dela prav solidno in po jako nizki ceni, Priporočujem se najuijiidn^Se alavneiriu občinstvu ia visokočastiti duhovščini v blagovoljno naročitev.	(164-8)
Prodaja vina.
Grajščlna Bajnof pri Novem mestu ima se večjo mnoiino prav dobrega vina domačega pridelka iz Trške gore na prodaj. Cena mu je 13, 14, 15 gld, 1 eistereih to je 40 bokalov. — Odda se t večji in manjši mnoiini.	(131~4)
	Podpisani naznanja, dn se preseli ^^^ kottoem meseca julija t. 1. ^^^ Y SYOJO odïeiDîsko pisarno v hlio £t. 2, v katerej se nahajajo uradi C. kr. okr. glavarstva v Rudolfureia poleg stare k resi je, Rudnlfovfl, 26. junija 1901. (180-2) Dr. J. Schsgula.	
		
		
■■■■■íí^íílíií		
trgovec v Novom mestu
priporoča svojo veliko zalogo razi^ega vina. Od la se najmiinj 56 litrov.
Kupim tudi zdrave sode ki drže 1 do 3 redrc,	(181-2)
Odgorumi urednik: Fr. Sal. Watzl.
Iidajauilj in ealožulk : Urban Horvat
Tiik: J, Krajec na»l.