ŠTEVILKA 221 LETO XX 28. FEBRUAR 1986 brestov szobzorn i k lasilo delovne organizacije Kljub težavam brez »rdečih številk« naše gospodarjenje v preteklem letu Zopet je prišel čas, ko moramo »položiti račune« o poslovanju in gospodarjenju za še eno minulo poslovno leto. Podoba, ki jo kažejo poslovni rezultati za leto 1985, ni najlepša. Potrebno pa je poudariti, da smo v teh resnično neugodnih gospodarskih razmerah (visoka inflacija, visoke obrestne mere, nerealni tečaji tujih valut, neurejeno in neustrezno delovanje deviznega sistema, dvomljivi ukrepi na področju kreditno-denarne politike in Podobno), ko se še posebej slabša položaj lesno predelovalne industrije, ob velikih naporih uspeli v delovni organizaciji kot celoti zaključiti leto brez izgube. Kakor vedno ob takih priložnostih, bomo obdelali posamezna Področja poslovnega procesa, da bi na ta način dobili popolnejšo sliko o dogajanjih, ki so vplivala na dosežene rezultate. PROIZVODNJA Od uspešnih proizvodnih rezultatov, se pravi, doseganja oziroma preseganja letnega načrta vrednosti in fizičnega ob-sega proizvodnje, gibanja v okviru načrtovanih (ali nižjih) stroškov, doseganja kakovosti izdelkov in spoštovanja izdelavnih rokov je zelo odvisno, kakšen je končni rezultat poslovanja. Delovna organizacija je v preteklem letu dosegla vrednost Proizvodnje v višini 9.234.353.000 dinarjev, kar je 92,8 odstotka letnega načrta in 57 odstotkov več kot lani. Tudi fizični obseg proizvodnje, merjen v norma urah, ni dosegel načrtovanega (90,3 odstotka načrta). Posamezne temeljne organiza-ci je so dosegale zelo različne rezultate. Najbolj je v pozitivnem smislu presenetila MINERALNA, ki je za 48,5 odstotka presegla načrtovano vrednost proizvodnje, najmanj pa so bili pri doseganju načrta uspešni v GABRU, kjer so dosegli 85,8 odstotka načrtovane vrednosti proizvodnje. Zelo blizu GABRU so še TAPETNIŠTO, JELKA in IVERKA. Z doseženo proizvodnjo so lahko zadovoljni še v ŽAGAL-NICI, kjer je indeks doseganja načrta 114 (pohištvo in primarna skupaj), nekoliko pod načrtovanim zneskom pa je proizvodnja v MASIVI. Omeniti moramo tudi strojegradnjo, ki je svoj načrt proizvodnje krepko presegla (indeks 162,5). Ob vsem tem ne moremo iti mimo dejstva, da je bil celoten načrt proizvodnje za leto 1985 zasnovan na izredno uspešnem letu 1984, kajti če primerjamo lansko proizvodnjo z obsegom proizvodnje v letu 1983, ugotovimo, da je bila lanska kljub vsemu fizično večja za 7 odstotkov. Med bistvene vzroke, ki so vplivali na to, da letni načrt ni bil izpeljan, štejejo: — večja zahtevnost trga po boljši kakovosti in večji raz-(Nadaljevanje na 2. strani) : . .................................................................................................... avnice treh generacij Brestovih delavk (iz TOZD POHIŠTVO) OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Smo daleč najmlajši narod v Evropi, ki na izključno svoj račun in ob hkratnem čezmernem pomaganju nerazvitim, ob skrajno pičlem lastnem kulturnem trgu vendarle ustvarja in vzdržuje razvejano, skoraj kompletno mrežo kulturnih ustanov in dejavnosti; imamo zmeraj bolj pluralistično odprt duhovno svoboden kulturni prostor; že pred časom smo vendarle preboleli naziranja o odpravljanju problemov z utiša njem njihovih glasnikov. Vse to nam lahko narekuje mnogo življenjskega veselja, samozaupanja in samospoštovanja — saj gre za jasna zname nja o preseganju notranje majhnosti — ta pa je v časih, ki prihajajo, zagotovo mnogo nevarnejša od zunanje drobiž-nosti. Zdi se namreč, da se stoletja fizičnega merjenja moči počasi vendarle poslavljajo; v stanju, ko zgubljajo stare mere veljavnost, se zmeraj bolj kaže, da majhnost ni še nemoč, da je razumna drugačnost dragocenost, ki se je bo človeštvo radostilo zmeraj bolj, še posebej, če se bo kazala kot vir ustvarjalnosti. dr. Matjaž Kmecl Ob dnevu žena Ženskam v naši družbi nismo nikoli odrekali državljanskih pravic, tudi ne pravice do dela (celo do nočnega) in do enakega osebnega dohodka. Pustili smo jih tudi študirati — sploh smo jim velikodušno priznali vse pravice, dovolili polno enakopravnost — z veliko zamudo in zelo krčevito pa ustvarjamo skupaj z njimi osnovne pogoje za to, da bi to zapisano in razglašeno enakopravnost lahko tudi uresničevale. V nekaterih industrijah: tekstilni, oblačilni, živilski (tudi v lesni in celo kovinski) ter v dejavnostih kot so trgovina, gostinstvo, banke in tako naprej, danes delajo v Sloveniji skoraj samo ženske — le vodilni so še ostali moški. Zelo podobno je v zdravstvu; vzgoja in izobraževanje v osnovnem šolstvu sta skoraj izključno ženska domena že celih trideset let, le malo drugače je v srednjih šolah. Ali niso to najodgovornejša družbena bremena sedanjega časa? Ali ni tudi mati številne kmečke družine-gospodinja, kmetica in vzgojiteljica v eni osebi — vredna najvišjega družbenega priznanja? Rad bi poznal delavko, ki bo po osmih urah dela brez skrbi sedla, si podložila noge s pručko, da si jih v miru spočije, posrebala kavo ter prelistala časnike, revije in delegatske informacije. Tu — ob tej priložnosti — se začenja Ženska neenakopravnost: ženska skrbi za družino, za moža, za hišo, za stanovanje, njeno izobraževanje se resnično vse prepogosto konča v zadnjem letniku šole, ki jo je napravila, zato se potem ne more več enakopravno vključevati ne v politično življenje ne v krajevno ne v občinsko ne v delavsko in ne v interesno samoupravo; zato so tudi v pretežno ženskih kolektivih vodje političnih, samoupravnih in poslovnih teles — moški. Zato so tudi odločitve moške: vse od kraja gospodarsko investicijske; številne dejavnosti, ki so pretežno ženska domena, pa ostajajo in se rešujejo navsezadnje z zamudo in s samoprispevki. Če bi ženske res enakopravno zasedale vodilne položaje v družbi, je gotovo, da bi bil naš razvoj enakopravnejši in skladejši kot je. Tako se ženska enakopravnost zlomi največkrat prav pri odločanju, tam, kjer se zlomi enakopravnost slehernega premalo osveščenega, premalo obveščenega in premalo izobraženega delavca. Zato ni žensko vprašanje prav nič žensko — to je veliko družbeno vprašanje in pomembna družbena naloga. Prav je torej, da nehamo imeti 8. marec za dan, ko natresemo ženskam rožic o njihovi nepogrešljivosti na delovnem mestu in o naši neizmerni ljubezni do njih; prav je, da nehamo v splošno veselje trgovcev prazniti na ta dan njihova skladišča, polna starih bonbonier, kozarcev, prtičkov in druge »ženske« navlake — ustvarimo jim raje pogoje, da bodo same odločale o tem, kam s sredstvi, ki jih vsak dan ustvarjajo s svojimi delavnimi rokami. In čestitajmo jim — ne zato, ker so ženske; zato ker v resnici podpirajo tri vogle naše družbe! J. Praprotnik Kljub težavam brez »rdečih številk« (Nadaljevanje s 1. strani) nolikosti izdelkov, kar pomeni manjše serije in glede na strojno opremljenost tudi večjo porabo časa; — visoka odpisanost in dejanska iztrošenost opreme, ki jo z doseženo akumulacijo in nizkim deležem lastnih sredstev v strukturi obratnih sredstev ni mogoče dovolj hitro posodobiti; — nezasedenost dela proizvodnih zmogljivosti z ustreznimi programi v začetku leta 1985; — pomanjkanje kadrov, ki bi bili dovolj sposobni prilagajati se tržnim razmeram; — odpovedani so bili nekateri napovedani posli od tujih kupcev; — neustrezna kakovost reprodukcijskih materialov (zlasti površinskih); — zamujanje rokov dobav, ki so bili dogovorjeni s kooperanti; — izredno huda zima v začetku leta, ki je povzročila težje okvare na opremi in s tem velike zastoje. — zapiranje trga po območjih za surovine in material, po katerem je veliko povpraševanje; — neustrezni dobavi roki, kar lahko pomeni nabavo na zalogo ali pa predolgo čakanje na dobavo. Oboje ima negativne posledice in sicer v prvem primeru predolgo vezavo obratnih sredstev, v drugem pa nemoč, da bi v pravem času ustregli zahtevi morebitnega kupca. V primerjavi z letom 1984 je bila oskrba v letu 1985 na splošno boljša zaradi bistveno boljše ponudbe, še veliko pa bo potrebno storiti, da bi omilili prej omenjene težave, kar pa seveda ni odvisno samo od nas. UVOZ Da bi zagotovili nemoteno proizvodnjo, je potrebno surovine, reprodukcijske materiale in rezervne dele tudi uvažati. Pri tem gre za materiale, ki jih ni mogoče nabaviti doma, ali pa so domači neustrezni. Tako je bilo skupaj uvoženega za 567.604.000 dinarjev (3,5 milijona dolarjev) različnega NAČRTOVANA IN DOSEŽENA PROIZVODNJA V LETU 1985 v 000 din TOZD Načrt 1985 Doseženo 1985 indeks POHIŠTVO — pohištvo 2.468.948 2.042.946 82.7 — strojegradnja 60.025 97.545 162.5 MASIVA 718.484 702.684 97.8 ŽAGALNICA — pohištvo 205.543 192.092 93.4 — primarna 585.278 708.337 121.0 GABER 1.126.264 966.256 85.8 IVERKA 2.504.076 2.201.781 87.9 TAPETNIŠTVO 931.048 805.732 86.5 JELKA — pohištvo 428.036 310.442 72.5 — primarna 352.429 368.738 104.6 MINERALKA 536.916 797.346 148.5 PRODAJA 34.159 40.454 118.4 SKUPAJ 9.951.206 9.234.353 92.8 NABAVA Domači trg Pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom na domačem trgu ni bilo večjih težav. Pojavljajo pa se nekatere značilnosti trajnejšega značaja in sicer: — visoka rast cen (indeksi glede na 1. 1984 za nekatere surovine in material: 201 — hlodovina iglavcev, 213 — žagan bukov les, 248 — laki, 279 — mazut, 160 — bukov in hrastov furnir); — največkrat neustrezna kakovost, kar je v navzkrižju z zahtevo trga pa čim bolj kakovostnem izdelku; — občasno pomanjkanje suhega bukovega, hrastovega in jesenovega lesa; blaga (brez opreme), kar pomeni, da je bil načrt uvoza presežen za 2 odstotka. Pretežno smo uvažali s konvertibilnega območja (84 odstotkov). Uvozili smo tudi za 12.057.000 dinarjev (64.927 dolarjev) opreme s konvertibilnega območja. Tudi v letu 1985 je bilo potrebno združevati devize z dobavitelji v reprodukcijski verigi, kjer je bil načrtovan znesek dosežen s 55 odstotki, kar pomeni, da je bilo takih zahtev manj kot pretekla leta. Pri zagotavljanju uvoza smo poslovali na osnovi veljavnih zunanjetrgovinskih predpisov ter oblik in sicer: — uvoz po generalnem režimu, — uvoz po sporazumu o maloobmejnem prometu, — uvoz na osnovi pogodb o dolgoročnih poslovno-tehničnih (kooperacijah), — uvoz opreme po sejemskih kontingentih. Kljub vsem tem oblikam pa je bila še vedno glavna težava zagotavljanje pravočasnega uvoza (dobavni roki) zaradi zapletenih administrativnih postopkov. PRODAJA Domači trg Osnovne težave pri prodaji na domačem trgu ostajajo še naprej enake (visok polog, visoke obrestne mere, manjša kupna moč, manjša stanovanjska gradnja). Med drugimi značilnostmi na prodajnem tržišču lani omenjamo naslednje: — nelojalna konkurenca (prodaja brez pologa, prodaja na čeke s postopnim vnovčevanj em, brezobrestno kreditiranje, konsignacijska prodaja); — boljša prodaja primarnih izdelkov (razen prodaje ivemih plošč v drugem polletju) kot končnih izdelkov; — delna preusmeritev proizvodnje v inženirinške posle (predvsem v Jelki); — večja skrb za oblikovanje, zato so naši oblikovalci in z njimi Brest dobili na beograjskem sejmu pohištva več nagrad, med njimi Zlati ključ za program IGOR; — ugodna prodaja oblazinjenega pohištva; — zmanjšanje povpraševanja po žaganem lesu v zadnjih mesecih leta. Vrednost prodaje brez interne realizacije je dosegla 6.438.220.000 din, kar je za 71 odstotkov več kot leto prej in 19 odstotkov nad načrtovanim. Izvoz Za lanski izvoz je najbolj značilno, da prvič po petih letih ni bil večji od izvoza v prejšnjem letu, vrednoteno v dolarjih. Na tuja tržišča je Brest prodal za 11.755.428 dolarjev, od tega za 9.172.384 dolarjev na konvertibilno območje, na klirinško pa za 2.583.044 dolarjev. To je 93 odstotkov lanske vrednosti (za celoten izvoz) in 73 odstotno doseganje letnega načrta. Vrednost prodaje na tuje, izražena v dinarjih, je dosegla vrednost 3.535. 331.000 din, kar pa pomeni 77 odstotkov več kot leto prej in 97 odstotno doseganje letnega načrta. Vzrokov za take rezultate je cela vrsta. Naj omenimo le nekatere: — zaradi premalo ustreznih programov v začetku leta tudi proizvodnje za izvoz ni bilo dovolj; Iz MASIVE — delo pri nadmiznem rezkanju — neustrezna in zastarela oprema; — pomanjkanje ustreznih kadrov v izvozni službi in proizvodnji; — nesorazmerje med našimi vhodnimi cenami materialov in cenami gotovih izdelkov na tujih tržiščih; — premalo povpraševanja po nekaterih vrstah naših izdelkov; — novo upadanje cen žaganemu lesu na tujem. Kljub naštetim objektivnim težavam pa bo letos nujno potrebno zopet napeti vse sile za povečevanje izvoza, saj so glede na pomanjkanje lastnih virov obratnih sredstev izvozni krediti in krediti za pripravo in proizvodnjo za izvoz še vedno najbolj zanesljiv vir za financiranje proizvodnje in kljub sorazmerno visokim obrestnim meram še vedno tudi najcenejši. So pa seveda pomembni še drugi razlogi, na primer zagotavljanje proizvodnje in prodaje zaradi prevelike ponudbe doma. FINANČNI REZULTATI Omenili smo že, da rezultati gospodarjenja v minulem letu niso bili preveč ugodni. Če pa primerjamo gibanja v lesni industriji, kjer izgube skokovito naraščajo, potem lahko ocenimo, da so doseženi finančni rezultati še zadovoljivi. V tabeli prikazujemo glavne Pohištvu, ker te temeljne organizacije niso ustvarile dovolj dohodka za razporeditev v sklade. Celotni prihodek je delovna organizacija dosegla z indeksom 118 glede na letni načrt in z indeksom 172 v primerjavi z letom prej. Tudi dohodek je bil večji od načrtovanega (indeks 126), čeprav so v porabljenih sredstvih izrazito poskočile obresti za izposojena sredstva za obratne namene, predvsem zaradi višjih obrestnih mer in višjih kreditov (vpliv inflacije). Doseženi čisti dohodek je večji od načrtovanega za 28 odstotkov, indeks na leto 1984 pa je 160. Ostanek čistega dohodka pa ni dosegel načrtovane višine (58 odstotkov) in je le 59 odstotkov zneska, doseženega v letu 1984. elemente za celotni Brest: CELOTNI PRIHODEK 14.343.097 Indeks na 1984 172 v 000 din Indeks na letni načrt 118 porabljena sredstva 11.761.858 176 116 — amortizacija 467.592 152 87 — obresti 1.854.314 356 282 DOHODEK 2.581.239 157 126 ČISTI DOHODEK 1.754.532 160 128 OSEBNI DOHODKI 1.570.991 184 140 OSTANEK ČISTEGA DOHODKA 113.403 59 58 AKUMULACIJA (amortizacija, rezervni sklad, poslovni sklad) 523.174 118 79 Z izgubo 59.336.018 din je poslovala temeljna organizacija Iver-ka, poslovanje pa je bilo moteno v Gabru, Tapetništvu, Jelki in Uspel referendum — izraz oblikovane zavesti SaS o skupnih osnovah Skupni temelji planov Skupni temelji planov TOZD Število volil. Glasovalo je Udelež. % ZA % PROTI % ZA % PROTI % ZA % PROTI % POHIŠTVO 723 592 81.9 512 70.8 78 10.8 503 69.6 65 9.0 501 69.3 71 9.8 MASIVA 292 278 95.2 250 85.6 25 8.6 248 84.9 19 6.5 242 82.9 19 6.5 ŽAGALNICA 202 184 91.1 158 78.2 24 11.9 148 73.3 28 13.9 146 72.3 30 14.9 IVERKA 157 142 90.4 118 75.2 23 14.6 113 720 23 14.6 112 71.3 25 15.9 GABER 134 125 93,3 101 75.4 21 15.7 101 75.4 18 13.4 102 76.1 21 15.7 JELKA 171 162 94.7 142 83.0 19 11.1 126 73.7 24 14.0 128 74.9 24 14.0 TAPETNIŠTVO 118 108 91.5 90 76.3 18 15.3 91 77.1 17 14.4 87 73.7 20 16.9 MINERALKA 52 51 98.0 49 94.2 2 3.8 47 90.4 2 3.8 44 84.6 2 3.8 PRODAJA 251 227 90.4 200 97.7 23 9.2 193 76.9 27 10.8 189 75.3 33 13.1 DS SD 181 168 92.8 — — — — 160 88.4 4 2.2 — — — — DO SKUPAJ: 2281 2037 89.3 1620 77.1 233 11.1 1730 75.8 227 10.0 1551 73.9 245 11.7 O vsebini dokumentov in njihovi pomembnosti smo izčrpno pisali v prejšnji številki. Zato tokrat objavljamo le izide uspelega referenduma, o ostalih vprašanjih v zvezi s sprejetimi dokumenti pa bomo pisali sproti. Akumulacija se je skupno (glede na leto 1984) povečala za 18 odstotkov, kar seveda pomeni realno manj zaradi visoke inflacije. Taka sredstva seveda ne omogočajo bistvenih investicijskih posegov, pa tudi ne izboljšanje stanja na področju obratnih sredstev. OSEBNI DOHODKI Masa sredstev za osebne dohodke je porasla za 84 odstotkov. Osebni dohodki so spremljali predvsem doseženo produktivnost, upoštevaje celotni prihodek, nizke osebne dohodke v letu 1984 in splošno rast življenjskih stroškov. Povprečni netto osebni dohodki na zaposlenega v delovni organizaciji so bili 42.340 dinarjev in so v primerjavi z letom 1984 porasli za 83 odstotkov, načrtovane pa presegli za 35,9 odstotka. Kljub rasti osebnih dohodkov pa ne moremo v celoti slediti rasti življenjskih stroškov. P. Kovšca Kako naj bi gospodarili letos PRIPRAVLJEN GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1986 , Poleg usmeritev in nalog, ki smo jih opredelili v poslovni politiki m o njih pisali že v pretekli številki Obzornika, smo pripravili tudi Plan za leto 1986, ki opredeljuje poslovno politiko. Plan v pogojih socialističnega samoupravljanja ne usmerja samo materialnih tokov \ družbeni reprodukciji, temveč predstavlja tudi obliko združevanja dela in sredstev ter razporejanje dohodka. ZAPOSLOVANJE Letos načrtujemo večje število zaposlenih za en odstotek. Po temeljnih organizacijah je to povečanje različno in sicer glede na Potrebe proizvodnje. Nekoliko yečje bo v Tapetništvu, Žagalnici to Mineralki. Manjše število zaposlenih pa načrtujemo v Gabru, Iver ki in Jelki, kar pa smo v bistvu izpolnili že ob koncu leta 1985. Morebitno trenutno pomanjkanje zaposlenih v posameznih temeljnih organizacijah bomo reševali s prerazporeditvami delavcev med temeljnimi organizacijami. Nabava V načrtu nabave so številčno opredeljene predvsem potrebe Po deviznih sredstvih za oskrbo proizvodnje. . Uvoz surovin, repromateriala m rezervnih delov bo v letu 1986 za 26 odstotkov večji od uvoza v letu 1985. Po področjih uvoza pa Je povečanje različno in sicer naj bi bil s klirinškega več kot še enkrat večji, s konvertibilnega pa naj bi bil večji le za 8 odstotkov. Sicer pa predstavlja načrtovani delež uvoza s konvertibilnega Področja 75 odstotkov. Uvoz opreme naj bi znašal 1,1 milijona dolarjev. To naj bi bil Predvsem uvoz opreme z mednarodnim kreditom (IFC) pri inve-stiji za rekonstrukcijo in modernizacijo opreme za proizvodnjo Pohištva za izvoz v Pohištvu in Masivi ter pri večjem pose-Su za rekonstrukcijo in obnovitev glavne proizvodne linije v Iverlci. Uelno načrtujemo uvoz opreme na osnovi pravic do deviznih sredstev na podlagi izvoza in ustvarjanja deviznih sredstev. Zato bo ta uvoz mogoč le, če Pridobimo mednarodno posojilo m če temeljne organizacije usposobimo za možnost investiranja (pokrivanje obratnih sredstev) ter zagotovimo1 likvidna sredstva v okviru delovne organizacije. proizvodnja Vrednostno prikazan obseg Proizvodnje se povečuje z indeksom 201, kar je predvsem pošlega uskladitve proizvodnih cen z rastjo cen surovin in reproma- terialov, delno pa tudi načrtovane večje fizične proizvodnje. Fizični obseg proizvodnje naj bi bil za 2,7 % višji od lanskega. Manjšo proizvodnjo od lanske načrtujemo v Mineralki, vendar moramo pri tem poudariti, da je bila lanska proizvodnja izredno visoka in sicer z dodatnim delom in prerazporejanjem delavcev ter z občasnim delom v treh izmenah, medtem ko je za letos proizvodnja načrtovana za dve izmeni. Večjega fizičnega obsega proizvodnje ne načrtujemo tudi v Iverki, ker predvidevamo daljši remont. Nižjo proizvodnjo od lanske načrtujemo tudi v Gabru zaradi zmanjšanja števila zaposlenih. V strukturi izdelkov se primerjalno z letom 1985 povečujejo deleži masivnega in ploskovnega pohištva, tapetniških izdelkov ter strojegradnje, zmanjšuje pa se delež primarnih izdelkov (žaganega lesa, ivernih in mineralnih plošč). PRODAJA Vrednostno povečanje prodaje brez interne realizacije načrtujemo z indeksom 174. Indeks rasti prodaje je nižji od indeksa rasti proizvodnje. Temu so vzrok različne osnove, ki jih primerjamo. Celotno prodajo, vključujoč tudi interno realizacijo, pa načrtujemo višjo za 73 odstotkov v primerjavi z lansko. V strukturi plana prodaje (vrednostno) je delež izvoza 35 odstotkov, kar pomeni, da je ostal skoraj na enaki ravni kot smo ga dosegli lani. Naraščanje prodaje na domačem trgu je predvideno z indeksom 176, kar pa ne pomeni bistveno večje fizične prodaje. Vendar bo potrebno vložiti vse napore, da bi načrtovano prodajo vrednostno in fizično dosegli ali pa celo presegli. Predvsem bo potrebno izboljšati kvaliteto ponudbe in roke odpreme. IZVOZ Izvoz je načrtovan glede na predvidene potrebe po deviznih sredstvih in tudi glede na naše resnične možnosti prodaje na zunanjem trgu. Zato predvidevamo naraščanje skupnega izvoza, izraženo v dolarjih, ki nam kaže tudi realno večanje izvoza, za 3 odstotke (proizvodnja 2 %), samo konvertibilnega pa za 19 odstotkov. Največje povečanje načrtujemo v temeljnih organizacijah Iverka, Tapetništvo in Mineralka. Dinarsko povečanje izvoza zaradi predvidevanja naraščanja tečaja tujih valut v primerjavi z dinarjem načrtujemo z indeksom 169, kar je nekoliko manj od povečanja načrtovane prodaje na domačem trgu. Po področjih prodaje bomo za 12 strukturnih točk povečali delež konvertibilnega izvoza v primerjavi z doseženim razmerjem med konvertibilo in kliringom v letu 1985. FINANČNI REZULTATI, OSEB-NI DOHODKI IN NALOŽBE Pri celotnem prihodku načrtujemo nominalno rast z indeksom 159 v primerjavi z letom 1985. Dohodek pa naj bi bil nominalno večji za 93 odstotkov, kar pomeni počasnejšo rast porabljenih sredstev od rasti prihodka. Nižjo rast porabljenih sredstev načrtujemo zaradi predvidenih prihrankov pri materialu, pa tudi pri obrestih za obratna sredstva načrtujemo nižjo rast kot je bila v letu 1985. Vendar se pri tem zavedamo, da bomo za takšna gibanja vložili izredne napore znotraj delovne organizacije, pa tudi do zunanjih činiteljev. Za čisti dohodek načrtujemo, da bo letos porasel z indeksom 183. Največji delež v čistem dohodku predstavljajo sredstva za osebne dohodke. Le-ti naj bi v masi porasli za 73 odstotkov. Tudi sredstva za akumulacijo (rezervni in poslovni sklad) načrtujemo, da bi se povečala, vendar kljub temu predstavljajo le 0,9 odstotka v celotnem prihodku. Razporeditev sredstev v poslovni sklad načrtujemo samo v Mineralki, Žagalnici in manjši znesek tudi v Masivi. Pri Pohištvu načrtovani ostanek dohodka zadošča samo za osebne dohodke, rezervni sklad in za del stanovanjskega dela skupne porabe, kar bomo razreševali v okviru delovne organizacije. Povprečne mesečne netto osebne dohodke na zaposlenega v letu 1986 načrtujemo okrog 73.000 din, kar pomeni porast v primerjavi z letom 1985 za 72 odstotkov. Za razporejanje čistega dohodka na porabo in akumulacijo, odvisno od doseženih rezultatov, bomo upoštevali določila sporazuma naše dejavnosti. Slavke v montažnem oddelku TOZD POHIŠTVO Doseženi lanski rezultati in načrtovani za leto 1986 nam ne omogočajo večjih investicijskih posegov z lastnimi sredstvi. Zato bomo investicijska vlaganja uresničevali z lastnimi sredstvi v okviru prostega dela amortizacije in istočasno skušali pridobiti tudi izposojena sredstva za zamenjavo tiste opreme, ki je zastarela in neprilagodljiva tržnim zahtevam (kvaliteta, maloserijska proizvodnja...). Ker je leto 1986 tudi prvo leto novega srednjeročnega obdobja, veljajo za to leto na področju investicij merila, ki smo jih opredelili v skupnih temeljih planov (že pisano v prejšnji številki Obzornika). Znesek za investicije pa je opredeljen v letnem planu. To je le povzetek nekaterih bistvenih značilnosti plana za leto 1986, ki ga delavci prav v teh dneh sprejemajo po temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti. Izdelan je na oceni predvidenih tržnih gibanj, kadrovskih in tehnoloških možnosti delovne organizacije ter na podlagi usmeritev srednjeročnega plana in drugih analiz oziroma doseženih rezultatov. Že sam plan za leto 1986 pa nam kaže, da bo tudi to leto izredno naporno in da bomo morali vložiti vse svoje znanje in sposobnosti, da bomo dosegli in presegli načrtovano raven pri zadovoljevanju svojih osebnih in družbenih potreb. M. Širaj Usklajevanje dobav in cen IZ DELA POSLOVNO PLANSKE SKUPNOSTI GOZDARSTVA IN LESARSTVA NOTRANJSKE Enajsta in dvanajsta seja poslovnega odbora plansko poslovne skupnosti gozdarstva in lesne industrije Notranjske, ki sta bili v začetku februarja, sta bila vsebinsko zelo bogati. Poslovni odbor je namreč razpravljal o predlogu letošnjega delovnega programa skupnosti, o oceni lanskega gospodarjenja njenih članic, o izpolnjevanju načrta za dobave gozdnih sor-timentov lani ter o načrtovani blagovni proizvodnji in pogojih za letošnjo oskrbo področne lesne industrije z gozdnimi sorti-menti. Medtem ko je bil predlagani letošnji delovni program skupnosti sprejet brez pomembnejših dopolnitev, pa z ostalimi zadevami ni bilo tako. Zlasti živahna razprava je bila o lanskih dobavah lesa predelovalni industriji od Gozdnega gospodarstva Postojna. Ugotovljeno je bilo, da lani področna lesna industrija ni dobila načrtovanih količin lesa, saj je bil načrt dobav izpolnjen z 98 odstotki. Večje od načrtovanih pa so bile dobave gozdnih sortimentov nekaterim porabnikom izven našega območja. Glede na dovolj velike predelovalne zmogljivosti v naši regiji so bile te ugotovitve za področno lesno industrijo precej grenke. Tudi, kar zadeva kakovost surovine, še zlasti hlodovine iglavcev, so imeli predstavniki lesarjev precej pripomb. Pri tem gre med drugim tudi za precejšen delež sušic, katerih zmogljivosti iz leta v leto naraščajo. Lesarji menijo, da bi moralo Gozdno gospodarstvo izboljšati kakovost pri izdelavi in pripravi tehničnega lesa v gozdu in na mehaniziranih skladiščih. Še posebno je bila živahna razprava o predlaganih spremembah cen gozdnih sortimentov. Cene so želeli gozdarji povečati bolj kot dovoljujejo možnosti lesne industrije. Po vsestranskem utemeljevanju in osvetljevanju zadev z različnih vidikov gospodarskega položaja gozdarjev in lesarjev so bili tu- di o cenah sprejeti začasni sklepi v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v poslovno plansko skupnost Notranjske. Nič lažje ni bilo z usklajevanjem pogledov, ki zadevajo plačilne pogoje. Predelovalna industrija je predlagala enakomernejšo dobavo lesa zaradi manjše vezave obratnih sredstev v zalogah in da bi preprečevali kvarjenje lesa na skladiščih. Ne glede na vse težave pri usklajevanju pogledov in stališč je poslovni odbor planske poslovne skupnosti končno vendarle sprejel v skladu z določili sporazuma začasne sklepe: 1. V prihodnje naj bi na vsake tri mesece analizirali in usklajevali odstopanja od plana pri dobavah gozdnih sortimentov na organih poslovno planske skupnosti. 2. Dobave hlodovine nekaterim porabnikom izven območja naj bi poskušala področna lesna industrija nadomestiti z ustrezno kakovostjo in količinami žaganega lesa. 3. Imenovana je bila strokovna komisija, ki naj bi izdelala predlog o bolj enakomernem dovozu hlodovine na žagarske obrate. 4. Imenovana je bila strokovna komisija za izdelavo študije o kakovosti lesa iz območnih gozdov in hkrati za izdelavo ocene o racionalni uporabi tega lesa v naši regiji. 5. Od 1. 1. 1986 do konca prvega trimesečja veljajo naslednje cene gozdnih sortimentov, dobavljenih od GG Postojna: din/m3 — hlodovina iglavcev 17.500 — hlodovina listavcev s prevzemom po razredih 15.000 (Konec na 4. strani) Razvojne smeri sodobnega pohištva ŠE NEKAJ RAZMIŠLJANJ OB KoLNSKEM SEJMU POHIŠTVA Koln, ta lepi kraj v zahodnem delu Zahodne Nemčije, je bil tudi letos gostitelj najbolj znanega sejma s pohištvom v Evropi. Tisoči razstavljalcev iz mnogih dežel so predstavili izdelke, ki sodijo v trenutni vrh sodobne lesarske tehnologije in oblikovanja. In kaj je novega? Ena izmed prvih ugotovitev je, da je pohištvo prilagojeno glede na različne želje kupcev. Od pohištva, ki poudarja osnovno živ-ljensko uporabnost, vračanje k naravi, pohištva, ki poudarja osnovno lesarsko stroko, do romantično oblikovanega. Pohištvo in njegove fronte so dokaj različne. Pri pohištvu, ki ga lahko opredelimo kot klasično, prevladujejo naslednji furnirji: hrast, češnja, mahagonij in oreh, pri čemer so vsi luženi na rustikalne barve (temne). Pri novih modemih frontah pa prevladujejo pokrivni laki in tudi že našteti furnirji, vendar pretežno v svetlih (belih) barvah. Zelo modeme so površine, obdelane z delno pokrivnimi laki. Pohištva za opremo dnevnih sob, takšnega kot ga poznamo na našem trgu, ne najdemo. Očitno so časi trdnih sestavov, v togih škatlastih oblikah, minili. Prihajajo novi modeli po načelu stojk in vertikal, ki vsi poudarjajo naraven masiven les. Ti modeli nimajo klasičnega korpusa, pač pa so to trdne, per-forirane vertikale, na katere po želji obešamo police, vitrine, predalčnike in dmgo. Cilj takega pohištva je, da si vsak kupec željam in zmožnostim primerno oblikuje svoj dnevni prostor. Pri spalnicah opažamo podobne stvari. Poudarjanje pravega, masivnega lesa z zaobljenimi robovi in s sodobno površinsko obdelavo. Korpusi omar so pretežno obdelani s kvalitetno folijo, tako da le s težavo tudi strokovnjak ugotovi razliko od furnirja. Omare so pretežno visoke, tako da zaprejo prostor. Dokaj visoko imajo na vrhu zaključene vence, ki zelo obogatijo videz omare. Sestavi spalnic so še vedno klasični, kot jih poznamo tudi na našem trgu, šestdelne omare, zakonska postelja, nočna omarica in pa psiha, če ni ogledalo pritrjeno že kar na eno izmed vrat omare. Razstavljeno je bilo tudi precej otroških sob, pri katerih prevladujejo svetlejši lesovi: bor natur, smreka-jelka natur in tudi bukovina natur. Manj je obdelav s pokrivnimi laki, če pa že so, so pretežno tople barve. Pri kuhinjskem pohištvu so poudarjene predvsem tri stvari: svetlo, prijazno, praktično. Prisotne so svetle (bele) barve, ne izogibajo pa se tudi svetlejšim rjavim tonom. Veliko je sivih barvnih tonov kuhinj, kar je tudi zadnja moda. Od lesov prevladujejo hrast, jelovina in bukev. V kuhinjah je mnogo drobnih praktičnih dodatkov, ki pritegnejo kupca, obenem pa močno obogatijo kuhinjo. Čeprav je na sejmu še vedno videti precej oblazinjenega pohištva prostih oblik (prešiti modeli), sem dobil vtis, da se trg spet vrača nazaj k prejšnjim strogim oblikam, saj je teh modelov na sejmu vse več. Tudi v barvnem smislu po pravilu prevladuje siva barva, vse manj je svetlih, belih modelov. Javlja pa se vse več modelov v močnejših rdečih in modrih barvah, vendar ne pisanih. Mnogo je tudi modelov v usnju različnih barv. Želel bi opozoriti še na nekatere barve in kombinacije barv, ki se zelo pogosto pojavljajo pri vseh vrstah pohištva: siva barva je na prvem mestu in je trenutno tudi modna, so pa tudi kombinacije barv rdeča-bela, rume-na-črna, črna-rdeča, bela-modra. Na koncu bi želel poudariti, da se tudi v pohištvu vse bolj vnaša moda, tako da je na zunanjem trgu danes moderno nekaj, kar bo jutri popolnoma nesprejemljivo. Vse to pa mora biti nam resno opozorilo pri snovanju novih tehnologij v naših tovarnah, pa tudi pri oblikovanju naših izdelkov, namenjenih izvozu. Imeti možnost prilagajati se trenutni modi na trgu, pomeni tudi bolje in več zaslužiti. L. Ule Iz drugih lesarskih kolektivov LESNINA, ki se je lepo uveljavila na kitajskem tržišču, je nedavno odposlala z vlakom v 20 posebej zavarovanih vagonih vso potrebno opremo, stroje, orodje in rezervne dele za tovarno pohištva, ki ga gradi v mestu Hunjiang. Objekt je v glavnem dokončan, kmalu naj bi se pričela montažna dela, poskusna proizvodnja pod nadzorom Lesnininih strokovnjakov pa naj bi stekla sredi leta. Celotni posel je vreden 6,5 miljona mark, inženiring in know how pa je v celoti prispevala Lesnina. Sedaj se ji na Kitajskem obetajo tudi že novi posli. LIKO, proizvajalec sedežnega pohištva, vhodnih in garažnih vrat ter v zadnjem času tudi računalniških podsklopov v sodelovanju z Iskra Delto in lesno obdelovalnih strojev, se že vrsto let uspešno uveljavlja na tujem. Prodrl je tudi v Avstrijo in je z neko graško firmo zastavil tesno sodelovanje pri prodaji vrat. Tako so v petih letih že prodali več kot sto tisoč vrat, v zadnjem času pa so ponudbo še razširili. ELAN poskuša še razširiti svoje poslovanje. S predstavniki tovarne športne opreme iz Žiline na Češkoslovaškem se dogovarjajo za prodajo licence za proizvodnjo alpskih smuči. Izdelali so tudi osnovno ponudbo za proizvodno tehnično sodelovanje z edino tovarno športne opreme na Kitajskem. Letošnji ALPLESOV izvoz naj bi ostal na ravni lanskega, ki je znašal 3.660 milijonov dolarjev. Glede na položaj na tujih tržiščih pa namerava letos svoj izvoz delno preusmeriti z ameriškega na zahodnoevropska tržišča. V Združene države Amerike bodo še naprej izvažali knjižne police in mizne plošče, v Evropo pa predvsem masivno kosovno pohištvo. V LIP Bled so končali z rekonstrukcijo obrata opažnih plošč, ko so uvedli novo tehnologijo za širinsko krojenje nerob-ljenega žaganega lesa. V tem času so zamenjali večino strojev v tej tehnologiji. S tem so se približali izvoznim zahtevam, predvsem kar zadeva kvaliteto. Na dan zdaj lahko proizvedejo okrog 3000 kvadratnih metrov opažnih plošč. MEBLOVA delovna enota Meblo Italiana je v Rimu dobila visoko priznanje — evropski oskar za ekonomski napredek. Takšno priznanje je dobilo doslej samo deset podjetij v Evropi, ki sodijo med »malo industrijo«. Obseg njenega poslovanja je bil lani sicer nekoliko manjši, tudi z Meblom, saj niso izkoristili še vseh možnosti za sodelovanje. Letos bodo dokončali naložbo v nove proizvodne prostore in si z njo obetajo še boljše poslovne rezultate. V LESNI še vedno razmišljajo o izgradnji nove briketame, s katero bi racionalno izkoristili lesno maso in lesne ostanke. Če se bodo za to naložbo odločili, bo potrebno združevanje investicijskih sredstev od vseh zainteresiranih. STOLOVA ljubljanska prodajalna pohištva Interier je lani Delavski svet delovne organizacije je v novi sestavi že tretjič zasedal Pohištveni elementi za lep izvozni posel z IKEA dosegla rekordno prodajo pohištva — za 457 milijonov dinarjev, od česar znaša maloprodaja 28 milijonov dinarjev. S tem še niso zadovoljni in načrtujejo nove prodajne akcije. SAVINJA že vrsto let sodeluje s tržaško firmo Indules na področju zunanjetrgovinskega poslovanja. Odkupili so tudi proizvodni obrat v Doberdobu za proizvodnjo in montažo končnih izdelkov za izvoz. Za vrednost doseženega izvoza bodo lahko uvaža- li vse repromateriale za proizvodnjo pohištva. O tem so sklenili tudi pogodbo o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju. HOJA načrtuje v prihodnjem srednjeročnem obdobju za 1.721 milijonov dinarjev investicij. Skoraj polovica teh sredstev bo namenjenih za izgradnjo tovarne masivnega pohištva, druga večja naložba pa bo dokončna izgradnja primarnega kompleksa (žagalnica, sušilnice in decimemica) v Škofljici. Usposabljanje za delo V novembru in decembru lani je bila večina programsko volilnih sej osnovnih organizacij zveze komunistov. Glede na to, da je bilo kar v 31 osnovnih organizacijah od 49 izvoljeno novo vodstvo, je komisija za idejno politično usposabljanje in izobraževanje pri predsedstvu občinskega komiteja v januarju letos pripravila za vodstva osnovnih organizacij dva akcijska seminarja. Prvi dvodnevni seminar je bil namenjen mestu in vlogi osnovne organizacije v sistemu socialističnega samoupravljanja ter njenemu delovanju v samoupravni organizaciji oziroma skupnosti s posebnim poudarkom na načinu in metodah dela osnovne organizacije in njenega vodstva. V drugem delu tega seminarja so vodstva osnovnih organizacij obravnavala idejno politično usposabljanje in izobraževanje ter znanje kot temeljni element idejne in akcijske enotnosti ter učinkovitosti zveze komunistov. Skladno s programom usposabljanja so bili obravnavani tudi dokumenti za 10. kongres ZKS (poročilo o delovanju ŽKS med 9. in 10. kongresom, osnutek resolucije 10. kongresa in os- nutek sprememb in dopolnitev statuta ZKS). Udeleženci so bili aktivnejši v prvem delu seminarja, v katerem so opozarjali na neposredna vprašanja o načinu in delu osnovnih organizacij, medtem ko o kongresnih dokumentih ni bilo take razprave, da bi bilo potrebno ob njih oblikovati pripombe. Potrebno pa je omeniti, da so bile številne pripombe oblikovane o osnutku poročila. Ob koncu januarja je bil za predsednike komitejev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v samoupravnih organizacijah in skupnostih, praviloma so to sekretarji osnovnih organizacij, in njihove namestnike, organiziran celodnevni seminar o aktualnih idejno političnih razmerah in nalogah na področju splošne ljudske obramba in druž bene samozaščite. Ocenjujemo, da je ta seminar bistveno prispeval k poznavanju in hitrejšemu podružbljanju LO in družbene samozaščite in neposredni povezanosti tega področja s samoupravnim družbeno ekonomskim in družbeno političnim življenjem in načrtovanjem razvoja. A. Pavlič Usklajevanje dobav in cen (Nadaljevanje s 3. strani) — mehki listavci za lesne plošče 7.200 — trdi listavci za lesne plošče 8.000 — drobna oblovina (za strojno tesane trame) 17.500 — celulozni les 15.900 6. Od 1. januarja 1986 se ne zaračunava združevanje denarja od prodajne cene lesa za razširjeno reprodukcijo. 7. Povečajo se odkupne cene lesa iz zasebnih gozdov na 66 odstotkov prodajne cene lesa, da bi tako spodbujali večjo sečnjo lesa v zasebnih gozdovih. 8. Zapadlost plačila faktur se podaljša na 30 dni, dobave gozdnih sortimentov pa se fakturira dvakrat mesečno. 9. O predlaganem precejšnjem povečanju cen storitev za prevoze lesa in za storitvena dela na mehaniziranih skladiščih se glede na posebnost svoje proizvodnje dogovarja z GG Postojna vsaka članica posebej. Dogovorjeno je bilo še, da se v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v skupnost združenega dela za medsebojno in poslovno sodelovanje na področje gozdarstva in lesne predelave imenuje posebna usklajevalna komisija, ki naj bi poenotila različne poglede na nekatera obravnavana vprašanja- Ustanovljena je bila tudi posebna strokovna skupina za obravnavo gradiva, ki predvideva ustanovitev Notranjskega kraškega parka. Komisija je že izoblikovala svoja prva stališča in jih posredovala ustreznim občinskim organom. D. Mazij 2* 11 ^ “ Centralni f komite Zveze ■ b komunistov Slovenije 7^ O Pred kongresom slovenskih komunistov Priprave na deseti kongres slovenskih komunistov gredo h koncu. Tako se zaključujejo enoletne odgovorno načrtovane dejavnosti, ki niso potekale samo med komunisti, pač pa tudi v ostalih družbeno političnih organizacijah. V naši občini so se organizacijsko kadrovske priprave začele v lanskem aprilu, ko so vodstva osnovnih organizacij zveze komunistov začela z evidentiranjem kandidatov za najodgovornejše funkcije v osnovnih in občinski organizaciji zveze komunistov, medobčinskem svetu m centralnemu komiteju v republiki, njegovih organih ter delegatov za 10. kongres ZKS in 13. kongres ZKJ. Prva ocena tega evidentiranja, ki je bila sprejeta še poleti, je pokazala, da so osnovne organizacije odgovorno izpolnile te naloge. V avgustu in v začetku septembra je bila razprava o pred-osnutku poročila o delovanju slovenskih komunistov med 9. in 10. kongresom, ki se je dokaj uspešno približala zahtevnemu cilju — naj bo medkon-gresno poročilo odraz delov a-nja celotne organizacije komunistov. Po posameznih področjih dejavnosti so bile organizirane poglobljene razprave, ki niso vključevale samo komunistov. Te izkušnje so bile uporabljene tudi v razpravah o opi-ranju na lastne moči, v katerih Pa so komunisti v naši občini ostali preveč osamljeni. November in december sta "ila namenjena zadnjim pripra-'am programsko volilnih sej osnovnih organizacij, občinski komite pa je temeljito ocenil razmere pri obnavljanju član-stva in razreševanju številnih vprašanj delovanja mlade generacije v naši občini. Programsko volilne seje osnovnih organizacij so zvečine dovolj tehtno idejno politično ocenile razmere v lastnem okolju, vendar je še vedno preveč v ospredju ugotavljanje stanja, ne pa ocenjevanje uspešnosti in učinkovitosti komunistov pri usmerjanju in razreševanju številnih nakopičenih težav v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitični skupnosti. Da bi se okrepila idejno politična in akcijska usposobljenost komunistov, so bili organizirani akcijski seminarji za vodstva osnovnih organizacij, v katere je bila vključena tudi razprava o kongresnih dokumentih, ki pa je dosegla večinoma le stopnjo kvalitetnejšega poznavanja poročila in resolucije. Neposredne pripombe so bile oblikovane samo na osnutek sprememb in dopolnitev statuta zveze komunistov Slovenije. Z razpravo o poročilu o dveletnem delovanju občinske organizacije, ki se je iztekla s prvo polovico februarja letos, so zaključene tudi vsebinske priprave na programsko volilno sejo v občini, ki bo v začetku marca. Razprava je prikazala številna nerešena vprašanja v naši občini, ki se začenjajo na gospodarskem področju in nato v vsej svoji ostrini izstopajo tudi na področju družbenih dejavnosti. Zato bodo na konferenci gotovo zelo odmevne zahteve ko-munistov-neposrednih proizvajalcev o tesnejšem povezovanju in izmenjavi znanja in strokovnosti med posameznimi industrijskimi panogami in znotraj njih v naši občini, o odgovornejšem razpolaganju in upravljanju z družbeno lastnino, o odpravljanju lažne solidarnosti in odgovornejšem odnosu do dela ter uspešnejšem razreševanju kadrovskih vprašanj. Komunisti, ki delujejo v družbenih dejavnostih, pa zahtevajo, da se temeljiteje ugotovi pri- spevek teh dejavnosti (skladno z načelom soodvisnosti gospodarstva in družbenih dejavnosti) k doseženim gospodarskim rezultatom. Tako bo konferenca nedvomno velika priložnost za kritično oceno stanja v občini, na podlagi katere bodo začrtane naloge komunistov v prihodnjem obdobju, ki jih bo treba skladno z načelom demokratičnega centralizma odgovorno in vztrajno uresničevati, pa ne le na sejah, pač pa v delu družbeno političnih organizacij, delegacij, samoupravnih in poslovodnih organov — torej v delu, ki nam bo zagotavljalo uspešen razvoj. Predkongresne dejavnosti v naši občini pa s programsko vo- RAZGOVOR Z DELEGATKO IZ NAŠE OBČINE ZA XI. KONGRES ZVEZE SLOVENIJE ALEKSANDRO ŠEGA, DELAVKO V CENTRU ZA SOCIALNO DELO V CERKNICI — Smo tik pred kongresom slovenskih sindikatov. Kako ocenjujete predkongresne priprave v naši občini? O predkongresnih pripravah je pisal že sekretar oočinskega sveta Franci Urbas v prejšnji številki Brestovega obzornika. Razprave o gradivu so bile v nekaterih okoljih dobro pripravljene, v nekaterih pa gradiv niso obravnavali in bo ta naloga ostala novemu vodstvu. — Katerim vprašanjem oziroma temam namaravate posvetiti naj večjo pozornost? Delegati se bodo vključevali v delo treh komisij. Teme so bile obravnavane na vseh ravneh oziroma v vseh organih občinskega sindikalnega sveta in so regijsko usklajene. Največjo pozornost bomo posvetili za nas najbolj aktualni temi — položaj delavcev v lesarstvu. — Glede na bližnji 8. marec — dan žena, še nekoliko splošnejše vprašanje: kako gledate na položaj ženske v naši družbi? Mislim, da tudi ženske lahko povsem enakopravno delujemo na vseh področjih (poklicno, družbeno-politično, kot delegati, RAZGOVOR S PREDSEDNICO NOVEGA DELAVSKEGA SVE TA DELOVNE ORGANIZACIJE BERNARDO PETRIČ — V Brestovi zgodovini ste druga ženska na tako pomembnem mestu kot je predsednica naj višjega organa upravljanja — delavskega sveta delovne organizacije. S to funkcijo je povezana tudi precejšnja odgovornost? Samoupravljanje postaja čedalje pomembnejši del gospodarjenja, saj o vseh pomembnih zadevah odločajo delavci neposredno ali pa v organih upravljanja. Vsi organi upravljanja in delavci si prizadevajo priti do boljših rezultatov gospodarjenja. Na vsak način moramo izboljšati likvidnostni položaj Bresta. Od ukrepov in sklepov, ki jih bomo na organih upravljanja sprejemali, je odvisno, ali bomo cilj dosegli ali ne. — Doslej sta bili žc dve seli novega sestava delavskega sveta. Kako ste zadovoljni s pripravo gradiva in predloga sklepov? Težko je po dveh sejah oceniti pripravo gradiva. Želim, da se dnevni red neposredno pred sejo ne bi spreminjal ali povečeval. lilno konferenco še ne bodo izčrpane, pač pa bodo organizirane še področne razprave o resoluciji 10. kongresa, predvsem na področju družbeno ekonomskih odnosov in delovanju političnega sistema, kjer bodo potekale tudi razprave o kritični oceni delovanja političnega sistema. Le tako bodo naši delegati za 10. kongres ZKS in 13. kongres ZKJ dovolj oboroženi z objektivnimi spoznanji o stanju in usmeritvami, da bodo lahko na kongresih predstavili bitko komunistov naše občine za razreševanje izredno zahtevnih družbeno ekonomskih in političnih razmer samoupravne socialistične družbene skupnosti. A. Pavlič seveda, če smo pripravljene delati. Delovanje pa gre včasih tudi na račun prostega časa in družine. Prav z aktivno vlogo zveze sindikatov se je tudi glede položaja ženske v naši družbi mnogo spremenilo. — Tokrat združujete sindikalno in socialno delo. Kje naj bo po vaši oceni ločnica? Ves čas delovanja v sindikatu sem na položaj delavca morda gledala tudi z vidika poklicnega dela. Nikakor pa se med sindikalnim in socialnim delom ne da potegniti ločnice. V sindikatih se moramo zavzemati za ekonomsko funkcijo osebnega dohodka, da si bo vsak z osebnim delom zagotovil socialno varnost. Ukrepi socialne politike pa bodo prek načel solidarnosti in vzajemnosti zagotovili socialno in materialno varnost tistim, ki si je iz objektivnih razlogov ne morejo zagotoviti sami. — Na kongres se dolgo in temeljito pripravljamo. Kaj od njega pričakujete vi? Priprave na kongres so temeljite. Osebno pričakujem, da nas bo vse motiviral za bolj živo in kvalitetnejše delo. Rešitve položaja delovnih organizacij naj bi bile v iskanju novih razvojnih programov, ki pa morajo temeljiti na znanju — torej na spreminjanju tudi kadrovske politike. Pripravila V. Šega Gradivo za sejo naj bo razposlano obenem z vabilom. V svojem mandatu želim, da bi delegati prišli na seje z interesi oziroma stališči drugih sodelavcev, da bodo odločitve delavskega sveta delovne organizacije zares samoupravne. — Pred nami je še težavno obdobje gospodarske stabilizacije. V čem bo — predvidoma — težišče dela delavskega sveta v tem mandatnem obdobju? Pred nami je srednjeročno ob dob j e 1986—90. V tem obdobju se bomo spopadli z novimi gospodarskimi težavami, sprejemali bomo srednjeročne plane in iz planov izvirajoče naloge, poslovno politiko in reševali organizacij sko-kadrovske probleme. Prizadevali si bomo za večjo storilnost dela, boljšo organizacijo dela, boljšo izrabo znanja in tehnologije, Varčevali bomo na vseh področjih dela in izboljšali naš odnos do dela. — Bliža se dan žena. Ob tem se človek nehote spomni, kako malo žena je na vodilnih in vodstvenih mestih, pa tudi v vodstvih samoupravnih organov. V čem je vzrok temu? Težko je biti hkrati dobra delavka, mati, gospodinja in samoupravi j alka. Včasih pa bi se z malo truda dalo tudi to uskladiti. Res pa je tudi, da se nekatere ženske nerade izpostavljajo, ker jim primanjkuje zaupanja vase, čeprav so zelo sposobne. Nekatere pa nočejo žrtvovati svojega p rtastega časa in ne sprejemajo vloge, ki jim jo nudi družbena ureditev. Zavedajo se, da odgovorna dela terjajo izredne napore. — Kakšna je osnovna družbena vloga žene v naših pogojih? Danes ima ženska pri nas zagotovljene enake možnosti za osebnostno uveljavitev kot moški na vseh področjih delovanja. Zaradi tradicij in neenake porazdelitve domačih del pa je žena v naših pogojih še vedno v glavnem vzgojiteljica otrok in gospodinja. Skrajni čas je, da bi vlogo vzgojitelja prevzeli tudi očetje. Tako bi ženi ostalo več časa, da se bi kot ženska lahko enakopravno vključevala v družbeno politično, rekreacijsko in kulturno dejavnost. Pripravil B. Levec Zdravnik svetuje AKTIVNI ODMOR (telesne vaje med odmorom) Predvsem naj bi ta, sestavek pomenil izziv vodstvenim delavcem na Brestu, pa tudi vsem tistim, ki naj bi jim bil namenjen aktivni odmor. Mislim pa, da bi bilo smotrno uvesti aktivni odmor le za tiste oddelke, v katerih je »sedeče« in enolično delo. Pri analiziranju bolniškega sta leža ali začasne odsotnosti z dela ugotavljamo, da so razen prehladnih obolenj, morda še poškodb, glavni vzroki temu obolenja gibal. Prav tako so ta obolenja eden izmed najpogostejših vzrokov, ki pripeljejo delavca pred invalidske komisije. Pri nekaterih delih prevladujejo enakomerni in ponavljajoči gibi, ki jih mora delavec opravljati sede in še dostikrat v prisilni drži. Takšna dela enostransko obremenjujejo telo, posebno pa so pri tem prizadeti nekateri sklepi in mišice. Temu sledi utrujenost; kasneje pa, če delavec opravlja takšno delo dan za dnem, leto za letom, pride do obolenja gibal. Potreba po krvi pri takšnem delu je večja, vendar pa je oskrba z njo zaradi stisnjenega ožilja manjša Utrujenost in obolenje gibal lahko delno preprečujemo z odmori med delovnim časom. Odmori so lahko pasivni (ko delavec počiva). To je upravičeno le pri težkih fizičnih delih. Pri delavcih, ki opravljajo enakomerne in ponavljajoče se gibe in dostikrat tudi v prisilnih držah, pa je potreben aktiven odmor (telesne vaje ali telovadba). Takšen odmor pospešuje pretok krvi v prizadete dele telesa, pospešuje dihanje, čutila in živčni centri se hitreje in bolje pripravijo na nove naloge. Vaje, ki jih izvajamo v ta namen morajo biti ustrezne, skrbno izbrane in ustrezati morajo posameznim vrstam opravil. O tem, kdo naj jih pripravi in vodi, kako naj potekajo in kje, pa kdaj drugič. Dr. A. Šmalc Koordinacijski svet zveze socialistične mladine Bresta je na svoji v9lilnoprogramski konferenci, ki je bila 11. februarja, ocenil doseda-nJe delo, ter si zastavil program dela za leto 1986. Ocena za preteklo Podobje je bila dovolj samokritična, kar morda obeta opaznejšo delavnost v prihodnje. Načrt so zastavili tako, da bodo poleg športne in kulturne dejav-tosti več pozornosti namenili tudi družbenopolitičnim in gospodarnim dogajanjem v delovni organizaciji. Da bo dejavnost mladih kar Najbolj podobna njihovim lepo zastavljenim ciljem, bo odslej skrbel andi Lovko iz temeljne organizacije Pohištvo, ki bo novi predsednik koordinacijskega sveta Brestove mladine. Delegati govore NAŠI LJUDJE Poškodbe pri delu lani V letu 1985 je bilo v naši delovni organizaciji 186 poškodb pri delu ter na poti na delo in z dela. Zaradi teh poškodb je bilo izgubljenih 2194 delovnih dni. V primerjavi z letom poprej se je število poškodb povečalo za 20,8 odstotka, število izgubljenih delovnih dni pa za 27 odstotkov. Resnost poškodb, ki jih kaže število izgubljenih dni na poškodbo, je bila približno enaka kot prejšnje leto, saj se je dvignila le za 5,3 odstotka. Pogostost poškodb, ki je razvidna iz podatkov o številu poškodb na 1000 delavcev, je bila za 3 odstotke manjša kot je znašalo tovrstno povprečje lesne industrije Slovenije v letu 1934 (ustreznih podatkov za leto 1985 še ni), resnost poškodb pa za 21 odstotkov. Več nam povedo podatki v spodnji razpredelnici: TOZD pri strojih ostalih 9 delih = o na poti skupaj Indeks na 1. 1984 Štev. pošk. na^1000 štev. izgub, del. dni Indeks na 1. 1984 Izgubi j. del. dni na pošk. Pohištvo 10 39 6 55 122,2 75,3 511 75,5 9,3 Masiva 12 17 1 30 125,0 103,1 355 201,7 11,8 Žagalnica 7 9 3 19 90,5 97,9 322 162,6 16,9 Gaber 5 9 1 15 214,3 102,1 364 758,3 24,3 Iverka 11 19 1 31 206,7 191,0 304 140,1 9,8 Jelka 4 7 2 13 92,8 75,1 208 103,0 16,0 Tapetništvo — 1 — 1 8,4 8,4 4 6,2 4,0 Mineralka 2 9 — 11 366,6 215,7 55 392,9 5,0 Prodaja 2 7 1 10 83,3 40,3 69 60,5 6,9 Skupne dej. — 1 — 1 100,0 5,5 2 11,8 2,0 Skupaj 53 118 15 186 120,8 80,9 2194 127,0 11,8 Skoraj vse poškodbe so bile lažje. Osem je bilo nekoliko težjih, vendar tudi te niso povzročile invalidnosti. Število poškodb pri delu, na poti na delo in z dela se je povečalo v večini temeljnih organizacij. Manjše kot prejšnje leto je bilo le v Tapetništvu, Žagalnici, Prodaji in Jelki. Pogostost poškodb je bila naj večja v Mineralki, kjer se je v letu dni povprečno poškodovalo kar 21 odstotkov delavcev, razmeroma visoka pa še v Iverki (19,1 %), Masivi (10,3 %) in v Gabru (10,2 %). Povprečna odsotnost z dela na poškodbo je bila največja v Gabru (24,3 delovnih dni na poškodbo), nekoliko večja od povprečja pa še v Žagalnici (16,9 dni) in v Jelki (16 dni). Največ nezgod, kar 63,4 odstotka se je pripetilo pri manj nevarnih delih — kot so posamezna ročna dela, dela z ročnim orodjem, notranji transport in gibanje ljudi pri delu (padci na tovarniškem območju in podobno). Pri delu z rezkalnimi stroji je bilo 7 odstotkov vseh poškodb, pri delu z žagami vseh vrst, ki štejejo za najnevarnejše, pa 11,3 odstotka. Precej poškodb, kar 6,4 odstotka, se je pripetilo na poti na delo in z dela. Zmanjšanju poškodb pri delu bomo morali posvetiti več pozornosti, saj nam povzročajo moralno in gmotno škodo. V zadnjem času tudi slednja ni zanemarljiva, saj moramo poleg škode, ki nam jo povzroča stalna povprečna odsotnost osmih delavcev z dela in 100-odstotna nadomestila osebnih dohodkov za to odsotnost, povrniti zdravstveni skupnosti tudi stroške zdravstvenih storitev. Ta povračila pa so v letu 1985 znašala že 951.248 dinarjev. V. Žnidaršič Iz cerkniške delavske restavracije Novosti v knjižnici KNJIGE v angleškem jeziku Kupili smo nekaj knjig v angleškem jeziku, ki so razdeljene po težavnostnih stopnjah in so primerne za učence v srednjem izobraževanju ali za bralce, ki se zanimajo za angleški jezik. Nekaj naslovov je primernih tudi za osnovnošolsko mladino. ZNAMENITI SLOVENCI Iz zbirke o znamenitih slovenskih možeh sta dva nova naslova: Ivan Tavčar in Josip Stritar. Ob branju si osvežimo spomin na literarno in politično delo pisateljev ter na dobo, v kateri sta živela. PREŠERNOVA družba: redna zbirka V redni zbirki Prešernove družbe so vredni pozornosti kar vsi naslovi: PREŠERNOV KOLEDAR 1986, MIKELN, M.: Zgaga vojvodine Kranjske, SEDEJ, I.: Sto znanih slovenskih umetniških slik, PERŠAK, T.: Sledi, ŠKRINJAR, P.: Grenko brinje, MAL, V.: Baronov mlajši brat, LIKAR, M.: Ljudje pravijo o zdravju. GOLAR, M.: Bobi v laškem ujetništvu Avtor sicer opisuje hude vojne dni, vendar mu je uspelo potegniti iz tega časa nekaj šegavih trenutkov, ob katerih se bodo mladi bralci iz srca nasmejali. ... Zanimivo je, da je v naši družbi za nekatere mnogo težje nositi odgovornost za objavo nečesa, kot pa odgovarjati za to, če se kaj ne objavi. Dobro vemo, da je že marsikdo odgovarjal za tisto, kar je bilo objavljeno, da pa vsaj, kar vem — ni še nihče odgovarjal za tisto, kar ni bilo objavljeno. Lenart Šetinc na problemsKi konferenci ZKS o informiranju Nekaj novosti v družbeni prehrani Primerjava med številom izdanih obrokov ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta je pokazala, da je bilo letos izdanih nekaj odstotkov obrokov več kot lani. Ob tem ugotavljamo, da se v naših obratih hrani približno tri četrtine vseh zaposlenih na Brestu. S tako nizkim odstotkom pa ne dosegamo želenega namena v organizirani prehrani med delom. Pri pregledu jedilnika in števila izdanih obrokov smo ugotovili, da so naj večja nihanja vedno samo pri nekaterih obrokih. To so obroki, ki so pripravljeni predvsem iz drobovine, riža, testenin in rib. Če pa bi te jedi izločili, bi precej osiromašili raznolikost celomesečnega jedilnika. Prav zaradi tega smo se odločili da bi popestrili ponudbo, pri čemer pa ne bi povzročili prevelikih stroškov. Zato smo se odločili, da poleg osnovnega toplega obroka ponudimo še nadomestni hladni obrok. Povedati moram, da se kuharice odločajo za število obrokov po lastnem občutku. V kuhinji TOZD Pohištvo izdajo od 800 do 1200 obrokov na dan. To nihanje velikokrat povzroča razburjenje med osebjem v kuhinji ter abonenti, saj se zgodi, da včasih zmanjka obrokov. Nemalokrat pa gredo večje količine hrane v odpad. Pri sedanjih visokih cenah predstavlja to dodatni nepotrebni strošek. S prehodom na nadomestni hladni obrok pa se bodo ta nihanja še povečala. Zato bomo morali preiti tudi na nov način pri zbiranju podatkov o številu potrebnih pripravljenih toplih in hladnih obrokov. To število bomo dobili samo tako, da se bodo abonenti odločili za topli oziroma hladni obrok en dan prej in to svojo odločitev na ustrezen način tudi sporočili. O tem pa nekaj več besed pozneje, ko bomo rešili vsa vprašanja, ki se pojavljajo pri pripravah omenjenih sprememb. B. Jerič JOŽEF ŽIROVNIK