GLAS NARODA lisi slovenskih delavcev ? Ameriki« Tke largest Slovenian Daily m tke United State«. Issued every Jay except Sundays and legal Holidays. 75.00C Readers. II Nnjrečji sWrcnaki dnevnik I t Združenih državah I IVetfa u vse leto ... $6.00 3 Za pol leta.....$3.00 i Za New York celo leto . $7.00 i . Za inozemstvo cdo leto ${.00 S flLEFOlI; 00ETLATOT »78 , ^ Interad m ieeead CTass Matter, leptamber >1. 1001 at tbs Post QfOes at It— York. H V, endrr Art of Congr««. of «,r -"--TELCTOW COETUTOT 2g7? s N0 267. — ŠTEV 267. NEW VOK, MONDAY, NOVEM MSB 1^1927 — POWDELJEK, 14. NOVEMBRA 1927.^ - - - VOLU« XXXV - LCTfg ZXlT Nove izpremembe v Italiji MUSSOLINI JE REFORMIRAL ITALIJANSKI VOLILNI SISTEM Fašisti bedo popolnoma odpravili splošno volilno pravico. — Veliki svet fašistovske stranke je izdelal načrt za drastične parlamentarne reforme. Zbornica bo skrčena na 400 članov. RIM, Italija, 13. novembra. — Zatrtje splošne volilne pravice v Italiji je eden izmed predlogov za parlamentarno reformo, katere je predložil faši-stovski veliki svet po seji, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur. Predsedoval je Mussolini. Načrt omejuje glasovanje na one, katere se smatra za aktivne prispevatelje k napredku naroda radi tega, ker pripadajo k eni fašistovskih organizacij. Le en tiket bo predložen tem volilcem in ta bc predstavljal fašistovsko stranko, kombinirano s trinajstimi fašistovskimi korporacijami, v katere je razdeljena dežela in ki vključujejo tako kapital kot delo. Soglasno z novim načrtom se bo vršila volitev poslanske zbornice na naslednji način: Fašistovske korporacije bodo določile gotovo število kandidatov, večinoma tehničnih mož, ki bodo sposobni govoriti za posebno stroke) ali pro-fesijo, katero bodo zastopali. Njih imena bodo nato predložena fašistovskemu velikemu svetu, ki' bo imel polnomoč izločiti vsakega kandidata, ko-jega fašistovska umetnost ali tehnične zmožnosti bi ne odgovarjale visokim standardom, katere se zahteva od zastopnikov naroda v parlamentu. | Temu na ta način očiščenemu seznamu bo nato1 dodal fašistovski veliki svet imena gotovega šte-j vila svojih lastnih kandidatov, ki bodo zastopali večinoma politične interese fašistovske stranke. | Nato bo ta seznam predložen volilcem, ki ne bodo imeli nobene druge stranke, iz katere bi mogli izbirati. Fašistovski veliki svet je ob istem času predlagal skrčenje skupnega števila poslancev od 560 na 400. Ustroj senata ter metode imenovanja senator jev bodo ostale neizpremenjene, in senatorji bodo še vedno imenovani od kralja, na priporočilo via-de. Odnosne dolžnosti senata in poslanske zborni' ce bodo določene na prihodnji seji velikega sveta fašistovske stranke. Justični minister je dobil naročilo, naj sestavi predlogo, ki bo inkorporirala zgoraj navedene principe ter naj jo predloži velikemu svetu meseca januarja. Cilj predlagane reforme je čisto jasno razviden iz prvih dveh paragrafov uvoda k resolucijam fa-šistovskega velikega sveta. Ta dva paragrafa u-gotavljata: — Vsak sistem narodnega zastopstva mora temeljiti na de facto položaju, ki obstaja v ItAliji* namreč na zatrtju vseh političnih strank, ki nasprotujejo fašizmu, na obstoju edinole ene politič ne stranke, ki nastopa kot organ fašistovskega režima in na juridičnem priznanju velikih proizvaja-jočih ekonomskih organizacij naroda, ki so temelj fašistovske sindikalistične korporativne države. Pofašisčenje teh sindikalističnih organizacij pa ni radi kratkega časa, ki je potekel izza njih formacije, zadostno* da bi se jim dovolilo prevzem političnih funkcij fašistovske stranke s tem, da bi prevzele nalogo zastopanja naroda v parlamentu. Mogoče je dovoliti jim za enkrat, da napravijo le en korak naprej ob poti.' RIM, Italija, 13. novembra. — Drastično preo-snovanje poslanske zbornice,, katero je odobril veliki svet fašistovske stranke pozdravlja časopisje kot najbolj presenetljivo reformo, katero je zap čel stroj črnoarajčnikov izza pohoda fašistov proti Rimu pred petimi leti. PREPLAVE V NEMČIJI Celemu južnemu in za-padnemu delu Nemčije prete preplave, ker sc narasle reke. — Na stotine ljudi je že sedaj brez strehe, in nevarnost raste z vsako uro. BERLIN'. Nemčija, 13. nov. _ Celi jjžui in zapadni Nemčiji pre te katastrofalne preplave radi neprestanih nalivov tekom preteklih par dni. Reke Xeckar, Main, Moselle, Saar. Lahn in drugi dotoki Rena naraščajo hitro na vznemirljiv način. Dolina Neckarja v Virtembe.*;»u je že preplavljena na številnih mestih. Več vasi je bilo popolnoma odrezanih in prekinjen je tudi železniški promet ter oni pouličnih kar. Reki Jsgst in Koeher sta zapustili svoji strugi ter preplavili obširna ozevr.lja. Takozvani baračni distrikt pri Zveibruecken v Pala-tinatu je sličen velikemu jezeru. Več sto prebivalcev preplavljenih hiš je morala rešiti požarna bram-ba.ter se nahajajo sedaj v občinski bolnici. Soglasno s poročili iz Freibur-ga in Breisgana so se izpremenile vse reke v badenskem delu Črnega Lesa v divje h.idorrnike. Skoda ob reki Lahn je zelo velika. Na ^stotine glav goveje živine je obsojenih na smrt, ker jih ni mogoče I rešit i iz preplavljenih hlevov. j Železniški promet med Frank-furtom in Bazlom v Švici je prekinjen radi uničenja tračnic v bližini Dinglingen. Reka Saar je narasl i za več kot tri metre v teku 24 ur ter zapustila svojo strugo na številnih mestih. V bližini Limburg je odnesla reka Lahn del noTo zgrajenega nasipa. Skof Cannon postavil Reeda in Smitha na črno listino. _ i DANVILLE. Ta.. 13. nov. — Skof Cannon je postavil v nekem' nagovoru, katerega je imel tukaj pred: metodistično državno konferenco, na črno listino predsedn*-1 ških kandidatov govei. Smitha iz New Yorka. governerja Ritchieja iz Marylanda. senatorja James Reda iz Missourija in dr. Murray Butlerja, predsednika Columbia vseučilišča. Rekel je. da bo predsedniška kampanja leta 1928 iz-vojevana glede vprašanja o prohi-biciji proti nepostavnosti in nuli-fikaciji. Rekel je, da predstavlja Smith neameriško organizacijo Tammany Hall, ki se je borila proti Cleve-' landij, Tildenu, Bryanu in Wil-sonu, ki je vedpn branila trgovino s pijačo in se vedno borita proti prohibiciji. O senatorju Reed je rel, da je nesramno postopal z njegovim prijateljem "Wlit-lerjem in da bodo njegovi nominaciji nasprotovali vsi ljubitelji dostojnosti in poštenosti, neglede na stranko. — Čeprav je globoko revolucijonarna, — piše Giornale d'Italia, — je ostala reforma vendar v notranjosti duha velikih ustav velikih modernih narodov. Isti list ptavi, da je iz besedila osnutka razvidno, da je prišel slednji izpod peresa MussoUpija same- . ... . . , SEN. BORAH 0 PROHIBICIJI Senator Borah smatra prohibicijo za glavno vprašanje tekom volitev v prihodnjem letu. — Rekel j je ženskemu komiteju, da se morata stranki zavzeti za izvedenje ali pa preklic postave. Senator William Borah je obrazložil v Carnegie, Hall svoje nazore glede prohibicije v soboto zvečer pred newyorskim ženskim komitejem za izvedenje prohibicije ter rekel, da je prohibicija edino vprašanje v bližajoči se predsedniški kampanji, za katero se zanima vsak volilec. Nepripravljenost te ali one po-' litiene stranke. da s«- peča s tem vprašanjem na okritosrčen in pošten način, bi pomenjala le spre-! jem grafta in nepostavnost. — Korupcija. — je izjavil,, —^ je dospela prav ured vrata Bele hiše, obvladala k-ibi.i te ter oro-| pala narod r.jegove dtdščine. To korupcijo, je trdil senator, je mogoče zas'ejcvati do lenobe j volilcev ia ta lenoba je v glavnem i posledica strahopetnosti, ki je do- j vedla politične stranke do tega,da' so izjavile, da ni prohibicija politično vprašanje, vsled česar se s«:-' čejo krog nje z mehkimi in (S v umnimi^ frazami. I Dejanski, je rekel govornik, nn' je prohibicija glavno vprašanje pred dežolo, k i se je zgostilo do vprašanja, re naj se j.rekliče ali pa izvede osemnajsti amendment.' Stranka, tci bi skušala obdržati nevtralnost gled» tega vprašanja ' v kampanji, bi prav gotovo obdržala isto noju slično politiko, potem ko bi bili nj'ni kandidati iz voljeni, ki je do vedla v preteklo-,' sti do take korupcije Pozval je svoje poslušalke, naj se udeleži bližajočih se narodnih konvencij, mesto da bi sedele na galerijah kot okrasek in da naj zahtevajo pošteno in odkritosrč- , no politiko glede prohibicije. j . Izgnon iz jkomunjstične > stranke. __I MOSKVA, Rusija, 13. nov. — Pogon komunistične stranke, da razbije opozicijo, katero vodita Trocki in Zinovjev. je imel včeraj za posledico, da je predsedstvo moskovske kontrolne komisije iz-1 gnalo iz komunistične stranke šest in sedemdeset članov [■ Ti izgiiani so bili obdolženi organiziranja cele serije skrivnih sestankov, katere so nagovorili Trocki," Kamenev in Rakovski, prejšnji sovjotski poslanik v Franciji. Največji teh nepestavnih sestankov se je vršil v a\ditorijn neke inžinirske šole ter mu je predsedoval Kamenev. Prisilna tedenska kopel j v nemški šoli. BERLIN, Nemčija. 13. nov. — Melanholični dnevi so napočili za šolske otroke v Russelheim. Šolski svet je opremil vsa šolska poslopja s kopališči ter odredil tedensko konelj za vsakega učenca. Ogorčeni stariši so dvignili proti temu proteste, a člani šolskega sveta niso hoteli izpremenfti odredbe. Učitelji so dobili navodila, naj pregledajo vratove in ušesa, da vidijo, če je bilo delo primer-jno storjeno. NOV POLET LINDBERGHA Polkovnik C. Lindbergh, slavni avijatik, je preletel razdalje med De-troitom in New Yorkom v dveh urah in 43 min. _t Gnan od močnega vetra je polkovnik Charles A.*Lindbergh, tt-' veljavil v soboto nov rekord gre-! de potovanja med Dt troitom in; New York-.ni, ko je poletel s Sel-i fridge polja, Micli. na Mitchell! polje na Long Islandu v dveh lirah in tri in štiridesetih minu l tah. . Razdalja v zračui črti znaša približno 500 milj. vsled Česar je napravil Lindbergh povprečno več kot 180 milj na uro v armad nem zasledovalnem aeropl&nu. katerega se je poslužil. ker je bil poklican v aktivno službo za par tednov; v svoji lastnosti kot rezervni častnik. Pristal je za par minut v Te-' terboro zračnem pri.-tanu v New .Tersev, da vzame na krov novo kurivo in čas. katerega je porabil za polet, je znašal vsled tega tri ure in dvajset rcinut. * llarrv Guggenheim predsednik Guggenheimovega sklada za po-spešenje avijatike. na kojega /lom v Port Washingtonu se je podal Lindbergh takoj ko je pristal, je izjavil, da s<> je mladi letalec začasno vrnil V uniformi in k strogi armad ni rut'..i radilega, ker se skuša odpoČiti od neprestane seri-1 je družabnih prireditev. — Bila je ideja "Slima"' glede počitnic- — rekel iGugg^heim, — podati se na Selfridjre polje ter se zopet podvreči strogemu vežba-i nju. ^ j PcTjasni je nadalje da j? bil Lindberjrh pozvan v aktivno službo na njegovo lastno prošnjo, kot se poklic* vsakega drugega rezervnega častnika. Čitajte detektivsko povest: "Hudičeva noga" v Slov.-Amer. Koledarju DRAMATIČNI PRIZORI V PROCESU PROTI ZAROTNIKOM Manoilescu, prejšnji romunski finančni podtajnik, je presenetil sedišče, ko je pripovedoval o $21,000,000, "o katerih nihče ne govori". — Pokoj ni kralj Ferdinand se je zanašal na svojega sina Karola. BUKAREŠTA, Romunska, 13. novembra. -M. Manoilescu, prejšnji romunski finančni podtaj-nik, proti kateremu se vrši proces v zvezi s karli-stično zaroto ,je nastopil včeraj kot priča v svojo lastno obrambo. Imel je pet ur trajajoč strasten nagovor, o katerem so izjavili celo njegovi nasprotniki, da je sijajna primera govorniške umetnosti. Razkril j- nekatera dejstva glede stališča pokojnega kralja Ferdinanda napram njegovemu sinu Karolu. prejšnjemu prestolona-slednikn in prlede težkoč. kat.-re je imel Karol z Bratianom. ; Pismo krr.lja Ferdinanda na ministrskega predsednika Ilratiani par dni pred smrtjo kralja. — kot * je razkril Manoilestm. — j,- prosilo Bratiana. naj spra\i Ivarola nazaj. da ho lah k > zavzel svoje mesto ter zasedel' prestol. Medtem ko je navedel to pismo iz spomina ter stavil penu Ibo. da pove. kje se nahaja, je spravil Manoileseu solze v oči številnih in mx!ii<» po stopanje je bih za nekaj čn.-a ustavljtno. dokler se ni polegla vzhičenost. ! Pozneje tekom procesa je bil M. Popoviei, finan *ni minister v kabinetu Stirbeva, pozvan, naj po-trdi. da .j;' Ferdinand želel, da bi se Karol vrnil in da bi se njegovo' nasledstvi zagotovilo še predno In on s,'un umrl. Popovici je rekel na to. da je iz svojih f.vdijenc pri kralju Ferdinandu spoznal, da je smatral vladar odpoved Karola in regentstvo le za mimoidoče odred-j he. dokler b: se Karol ne poboljšal. Manoilescu je presenetil sodišče, ko je izjavil na temelju svojega lastnega poznavanja razmer, da je obstajal velikanski primankljaj " romunskih financah. znašajoč 3.500,000.000 lejev ali nekako $21.000.000. "o katerem pa nikdo ne govori" Dvignil je nadalje ob-dolžitev. da obstajajo še nadaljni primankljaji. v j ivnih skladih in bi mogel primemo ravnotežje vrniti le močan avtoritativni vladar. Obdolžil je vlado, da se boji dovoliti svojim članom, da bi pričali pred sodiščem. Tekom cele razprv.re je Manoilescu poudarjal, da je bilo globoko domoljudje edini motiv vseh njegovih dejanj ter je zaključil svoj govor z besedami: — Neglede na to. če se bo glasil provo:*ek sodišča "kriv ali ne-kriv" ne bom jaz nikdar prenehal kričati: — Doljro naj živi Romunska! Dolin|iiiii» ftan hulaji— v aajfcra^— tam Mr tm w»jw«>j> ft FRANK SAKSER STATE BANK 62 Cortlandt Street. rtom: oubtlandt mn Ne|f York, N. 36 ••/"*. I \ I ■ GLAS N\RODA, 14. NOV. 1927 r r 1st AS NARODA ■ \ (SLOVENE DAILY) ■ ' 1— i II--|- • i ^ Owned and Pubfcked by SLOYENXC PUBLISHING COMPANY; Corporation) Prank Saber, president. Louis Benedik, treasurer. ' ■» . J" ■ - ■ - ■ " . ^-- Place of business of the corporation and addresses of above offieers; 82 Portland! 8t., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLASNABODA" __(Voice of the People)__ _Issued Every Day Except Sundays and Holidayf. _ Za celo leto velja lisi ta Ameriko Za New York fa celo leto.~.p.00 in Kanado ...............16.00 Za pol leta .....______ Za pol leta Za inotemtvo ta celo loto «17.00 Za Četrt leta_______&UW Za vol leta.................. *********.....^SJ^ _Subscription Yearly $6.00.___ Advertisement on Agreement._ "Ola s Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj »n p rajnikov. Dopisi bra podpisa in osebnosti se ne priobčil jejo. Denar naj se blagovoli poSiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tadi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ________najdemo naslovnika,__ "GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. JUGOSLAVIJA IN FRAKCIJA Francija in Jugoslavija sta koncem preteklega tedna združili svojo politično in vojaško srečo. V petek popoldne ob petili sta v zunanjem ministrstvu podpisala francoski zunnaji minister Briand za Franci jo ter zunanji minister Marinkovič za Jugoslavijo pogodbo med obema deželama, ki se tiče sodelovanja in med sebojne. obrambe. To se je zgodilo devet let m šest ur po zavezniški zmagi- ki je oživotvorila državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pogodba je dovršila francoski sistem zvez, s kateri mi iso postale Francija, Belgija, Oehoslovaška, Poljska, Romunska in Jugoslavija enoten političen, in v času sile. skoro zagotovo tudi enoten vojaški blok. Na temelju pogojev pogodbe sta se obvezali Francija in Jugoslavija: 1. Da se ne bosta medsebojno vojskovali z izjemo svojih dolžnosti kot članici Lige narodov. 2. Pregledali bosta skupno vsa vprašanja, ki prete varnosti obeh ali motenju statusa quo, kot določenega y mirovnih pogodbah. 3. V slučaju napada proti eni ali drugi se oba naroda obvežeta, da nastopita skupno, da zavarujeta svoje interese. 4. Oba naroda določata desetletno mejo za veljavnost pogodbe ter se obvežeta, da bosta delala skupaj za rešitev vseh evropskih problemov. j Separaten dogovor določa arbitracijo glede vseh j vprašanj, ki bi se pojavlia med obe^ia deželama in ka-l telili ni mogoče rešiti potom rednih diplomatičnih sredstev Tako Francija kot Jugoslavija trdita, da ne predstavlja to r.ikake zveze v starem smislu besede in da se ne obrača prgodba proti nikaki tretji sili. Ozrimo pa se na praktično stran tega dogovora. Ce pomenja kaj, pomenja to: da bosta Francija in Jugoslavija zasledovali skupno politiko. Pomenja, da obljublja Francija pomagati Jugoslaviji in Jugoslavija Franciji v miru in vojni. ' Človek mora misliti pri tem nehote na Italijo. Ce misli na Italijo, pride do zaključka, da sta Fran cija in Jugoslavija obljubili pomagati si medsebojno, ce bi Italija napadlo prvo ali drugo. To pa dela pogodbo tako strašno važno. 5 V diplomaciji obstaja izraz: "nevtralizaeija" naroda A tem slučaju pomenja, da mora vzeti Italija vpoštev slaT0Sk° StaliS*e' ™ 86 Spa,Sti v kake z*pletljaje z Jugo- P t) m Pogled na zgodovino dogodkov, ki so dovedli do podpisan ja pogodbe med Francijo in Jugoslavijo, kaže poraz! Italije. Leta 1923 je ponudil Mussolini tristročno arbitracij* sko in prijateljsko pogodbo med Italijo, Francijo in Jugoslavijo. Francija je ob onem času zavrnila, a šest mesecev pozneje je objavila, da je pripravljena nanovo razmišljati o stvari. Takrat pa je Mussolini odklonil. Noyice & Slovenije. Konec velike rsutprave proti ras. bojniški tolpi Ivana Bala&ča. Te dni ,ie bil pred varaždimkim kazenskim senatom zaključen . mnnstrep oces proti zagorskemu , Čar upi Ivanu Balažiču in njegovim 38. tovarišem, proti tolpi, ki je izvršila 61 razbojniških dejanj, 1 tatvin in vlomov širom Prekmur-F ja, Medjimurja in hrvatskega Za-I j gorja. Obiskovala je tolpa Ormož. ) Središče, Varaždin in Čakovec, a prizanesla tudi ni siromašnim vasem. Razbojniki so večinoma kmetje, a tudi delavci in obrtniki ter celo zapriseženi nadzornik lova Ferdinand Music. Med najbolj dr» ami vlomilskimi člani je bil oni v dvorec Sav-lovec, last Kiss-Saulovečke, kjer so oplenili upravitelja dvorca grofa Žiga Ceroid ingena. Odnesli *o ver prvovrstnih lovskih pušk, mu-nicije, oblek in raznih drugih raznih stvari v vrednosti 20.000 Din. (Siromašnim seljakom so kradli živež in kokoši. Nekemu kmetu v Beletincu so ukradli tudi nov voz. v katereg.i ho zapregli konje in z ukradenim vozom ter konji odšli izvrševat nadaljne vlome in.tatvine. Na tem vozu so odpeljali Au-drnji Kaoešu v Biškr.povcu pri Varaždinu svinjo, težko 150 kg. Zaklali in pojedli so jo pri V:-dovcu. V Maruuovcu*so vlomili v trgovino Vekoslava Herega ter mu odnesli maimfakturnega blaga, vredno 77,780 Din. V Središču ob Dravi so vlomili v kolodvorske barake in odnesli blaga za 4000 Din. Vlomili so tudi v kolodvorsko pisarno ter napravili za 1800 Din škod«-. V Središču so oropali Še trgovino Marije Poje in ji odnesli blaga za 400 Din. Trgovino Josipa Šlimca v Tuž-nom Or ju so oropali za 2500 Din. V Jvkovcih pa trgovino Jakoba Senčarja istotako za 2.500 Din. ; Skraki. od Ivanea do Koprivnice ni bilo kraja, kjer se« ne bi tolpa pojavila in izvajala vlome in tatvine. Vse to se je godilo tako dolgo, dokler se ni docnalo, (la je povzročitelj vseh teh razbojniških I dejanj pobegli kaznjenec Tvan Balažič. 27 let star, doma iz Stare Bistre. Orožništvo ga je pričelo (mrzlično iskati, toda ves trud je j bil zaman, ker so tolovaje skrivali po vaseh zaščitniki, ki so živeli na račmi nabranega plena. Naposled je hajduka prijavil seljak St«'fan Pintari" iz Lipov-Ijaua. Ropar - Balažič je namreč prišel k njemu s svojo ljubico Franco Štrlekovo. staro 19 let. V njegovi hiši se je obnašal, kakor da bi bil doma. Poklal je več u-: kradenih kokoši, jih-spekel, prine-' sel si vina ter »e pričel gostiti. Naposled se je vlegel v Pintarieevo posteljo, da se odpočije. To prili-, ko je porabil Pintarič, odšel je na' orežnisko postajo v Ivancu, in pri-j javil razbojnika. Orožniška postaja je I a ko j odposlala močno posadko, ki je iznenadila Ivana Balažiča v Francinem objemu. O-1 ba sta bila aretirana in odvedena! v Varaždin. 1 V preiskavi se Balažič ni prav junaško obnašal. Takoj je izdal vse svoj« tovariše, tako da so o-rožniki v kratkem času vse polo-vili. Sodna razprava je trajala pol- (ttih 24 dni iu je vzbujala ogromno j zanimanj > ;»rizadete:;a prebival-' stva. J Te dni je vladal velikanski naivni na sodno dvorano. C'itanje ob-jsodbe je 'rajalo polni-d ve uri. Fr. : Strlekova .je ve« čas bridko pla-•kala, dočim .so moški poslušali s z ledenim inirr.m. | Tvan l>ala^č je bil obsojen na 8 let težk * ječe, poleg teira pa ima ■prestati še o*ta».?k kazni iz ma-1 riborsko kaznilnice. odkoder je :svoj čas pobegnil. Njegova ljnbi-jca Franca Ntrlekova je dobila 10 mesecev težke ječe, od Balažičevili ■38 tovarišev jih je bilo 7 obsoje-Inih od 1 do 5 let. a 29 od 4 mese-jeev do enega leta. 'Skupno znaša j zaporna kazen vseh obsojencev 50 lef in 1 meseeev. Poleg tega so obsojeni na povračilo škode v znesku 155.000 Dir,. SITUACIJA NA KITAJSKEM Ob Jangtse reki je nanovo izbruhnila državljanska vojna. — lnozemci v Hankovu sc zabari-kadirali koncesije, ko so cele pričele pleniti po mestu. ŠANGHAJ, Kitajska. 13. nov. Dolina Jagt.«< reke je zopet postala pozerišče državljanske vojne in važno trgovsko središče Ilankov v notranjosti dežele je postalo zo pet enkrat pozor išče nemirov, s Beg vojaškega diktatorja a Hankovu. generala Tang Sen pred stalnim napredovanjem nacijc-na-listov iz \ankin*ra. k; so mu nasprotovali. je pusti! njegove čete ,skoro brf1/. voditelja, proste, da 1 plenijo po mestu ter navdajajo s strahom *elo : rjbivalsivo. vklju no inozemske. Poročila iz prejšnjega glavnega mesta nacionalističnega režima u-gotavljajo. da so bili izkrcani ja-l»oifski mornariški vojaki, da so bile inozemske koncesije zabarika-; dirane in da se s.'lijo kitajski pre-' bivalei mesta v inozemske mestne dele za varstvo. Boji in plenjenja se vrše v me-1 jstu, dočim se je poverilo avtoritet to nasledniku Tanga generalu Ho Sien. ki skuša prevzeti kontrolo nad položajem. Medtem pa skušajo nacijonalisti iz Nankingt zopet konselidirati svojo pozicijo v Jangtse dolini ter prodirajo proti Hankovu. Njih prednje straže so v razdalji petnajstih milj od mesta, soglasno s poročili, ki so dospela semkaj v inozemske trgovske kroge. Kitajski listi so bili informirani. da je dospelo v V uhan ua tisoče poraženih in razorganiziranih hankovskih sil. Prebivalstvo Vu-hana in Hankoya je baje prevzeto od panike. Oddelek 10,000 han-kovskih čet je prekoračil Jangtse reko v Vohang ter koraka narpej proti jugu. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NA&0DA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. NAJVEČJI PAJ NA SVETU so napravita dekleta v Yakima. Wash' Speklc -osebni j ječi- Pojedine se je udeležilo 20«J<) šolskih otrok, pa je še nekaj ostal». OPROŠČEN PO I 18-TIH LEJIH Anglija bo oprostila Slater ja po osemnajstih le« tik. — Njegov slučaj je! pedoben slučaju Sacca in Vanzettija. LONDON. Anglija. 11. novem-' bra. — Oscar Slater, ki je odslužil osemnajst let od s\cje dosmrtne ječe radi umora Miss Marion Gilchrist, starejše ženske v (ilas-go\v v decembru I. 1908. bo kma-;lu oproš* *n soglasno z objavo, katero je podal v palamentu Sir John fiiliuonr. državni tajnik z.i . Škotsko. — Čutil sem se upravičenega v ; sklepu, d.t avtoriziram oproščen je Slaterja. kakorhitro bo mogoče I prijyaviti vse potrebno,%— \c rekel Šir John. ' Proces proti Slaterjn je vzbn-1 dil največjo pozornost tako v An-!gliji kot v Ameriki. Bil jp areti-' j ran v New Yorku. ko je stoj>i! s I parnika "Lusitania". * Odpove la I se je določbam gle-I de ekstra.lieije t.*r se prostovoljno I vrnil v Glasgow. Spoznan je bil krivim 7ia temelju pričevanja treh i'identifikacijskih" prič. med ka-jterimi je bila neka deklica v starosti petnajstih let. Slučaj Sacca in Y..nzettija v ^rassachusettsu j-.' oživil zanima-inje za slučaj Slaterja. Deklica, ki je pričala takrat ter je sedaj ženska v starosti 34 let. je pred kratkim rekla v zapriseženi izjavi, da ni imela nil.dar namena pozitivno identificirati Slaterja, temveč da je le stala' pod vnlivom državnega pravdniki-. s|;t!.-r je }>-] spoznan krivim leta l!MW r»r obsojen na smrt na ve-šalih. Javin mnenje pa j»> postalo tako razb'irjeno in toliko ljudi .}•• dvomilo o krivdi Slaterja. da j«' bila tzpre.iienjemi obsrdha na do-življensko jo bili še veino brezuspešni. Sir Arthur Ccnnn Dovl • jt> spisal neko knjigo, ki obsoja njegtvo obsodbo. Primerjajoč slnčaj t onim Sacca in Yaizettija so angleški listi povdarjali. da je bil Slatter tip. ki je škodljiv človeški družbi. On ni bil amrliist. a bil je je tujec, nemški Žid ter priznan slepar. Kop je bil domnevani motiv zločina. a dokaze s<» smatrali številni tako nezadostnim, da je 20.000 ljudi v 01 » gow!i podpisalo peticijo, v kateri .-• je prosi'n. naj se i;:-premeni kaz^n za šlatrrja- ! . I --- - ' 1 Živa bakija. [ ^ Y M ost ar ju y 1!» let stara Cvjeta Milanovič po neprevidnosti poKla z brneinom, ki se je vnel iu je nes včiia deklica planila iz' kuhinje kot živa bakija. Domači >o ji priskočili na pomoč, a bilo j" pr« pozno, v težkih mukah je š»-istega podlegla gi.^iiim ope-1 kliiiaiii. j Gnusen zločin kurjača v Zagrebu.' Y Zagrebu so zalotili v baraki na Paromlinski eest-i 41-letnega kurjača Ivana Bebka v trenotku.! ko je izvršil gnusen zločin nad 9-letno deklico. Pri aretaciji so Bebka z velikim trudom rešili pred razkačeno rano-, žieo, ki ;ra je hotela linčati. |A« GRAND OPERA GALLO Theatre Mth st- £:^edrroobct:20BDWAY-A Pon. 14. nov.: LA TOSCA z Mines. Sharlow in Schaiker: .Messrs. Tnfurr., Val-le in Morgelti. Terek: LA FORZA DEL DESTINO z Clan- Jauroto. Bemic-e Schaiker, Messrs. Bertinl. Ghlrardir.i in Mongelli. Sreda CARMEN z ilxsx-Kuertte Pylva, Kthet Fox: Messrs. Tafuro. VaJ?p in Monpelli. Četrtek: (dve operi) CAVALLERIA RUSTIAANA z Gladys Axman, Miss Glade, Messrs. Tufuro. Tnterre nte. FAGLIACCI z Myrna Sharlow. Messrs. Bertini. Ohirar-dtni. Petek: BARBER OF SEVILLE z Tina I'aggi. Brrnite Scholkt-r, Messrs. 'Alcaide Valle, Mongelii. Sob. pop.: MADAM BUTTERFLY z Hisi Koyke. Miss Scholker, Mf-f=srs. Barsoti, Valje. Cervi. Sob. zvečer: IL TROVATORE S Louise Taylor. Cot- Glade, "SS&kTs. Btrtini, Ghirardini in Mong«-!li. I \ Izšel je " Slovensko - Amerikaoski .......V- . Koledar - • — *_ , . a za leto 1928 Cena s poštnino vred SOc SLpVENIC PUBLISHING GOi' 82 Cortkndt St, New York .. ' / ra • s---■_______■ - — — •- - ' • Maškerada jkralji/ce in princesinje. EALČIK, »mtmskA, 13. nov. Kraljica Mariljr je presenetila in obeneiW razvescHla mohatoedanske prebivalca- tega zaspaega majhne ga mosa, ko se je veere j naenkrat prikazala v belih tmftkih hlačah, z veliko ^elo ^ito i* paj^puwn. To pr^statija snoklaedaneko na- Turki, ki predstavljajo večino mestnega prebivalstva, so smatrali to za kompliment ta njih na-rodnost. Podnebje tukaj je preeej stična onemu v Palm Beaeh v Floridi in kraljica in njena hčerka sta se čutili neizmerno olajšanim, ko sta ffco -nofio toOlittnedaiwkft fcna, ' TRGOVINSKI TAJNIK HOOVER . -T . " "i? < - C • Kb je te dni govoril trgovinski trgovinski tajnik Hoover po radio ao a pomočjo poefcne pripravae reknrdirali njegov glas na ILIlMilfl^M pljgj. j Peter Zgaga| ' Psovka "skopuh** ni v»-č upravičena. Clovekn. ki je znal v t«-h »asih spraviti -kupaj pa- dolarjev ter jih /na tiš«*?-ti. bi s > moralo revi — umetnik. In to je — v pmvem pomenu br-e«le. * Ljubeze i j.* hu-hi. t« :la oz«lr;iv-Ijiva bolezen. J Le tist -nn. ki boleha na t«-j lin-|tli bolezni. SO vA\. fla ni ozdravljiva. Ženska lahko »kriva pred mo-Skim svoja dejanje, j Xikdar pa ne more skriti pred njim svoio.r;, znar-aia. i * Ljubezen je kot kajenje. Prvi dimi so najslajši. )/ straeti pa postane pozneje navada. * ( Da. na svetu je se rekaj hujše- knt r? r-lovek umre. i Najhujše je. umre ljubezen. | TCn umre človek. ?e loči duša od telesa. Ko um/e ljubezen, se duša od 1 diiše loči. * V temni veži je vprašal fant mladega dekleta: | — Kaj : toriš. če tf kdo poljubi ■ — Kričim, da je pmza. — Ali bi kričala. «v bi te jaz sedaj poljubi! ( — Bi ne mogla. S'eni vsa liripa- va od vč Ta i | ' * i Te dni sem poslušal rojakinjo, ki j.* takole modrovala in pripovedovali svoji prijateljici: I — Z dedci je velik križ. fv m ledijr iu nim? moža, bi «ra rada j imela. O pa imaš moža bi r.i "ir. i imela koiri druiroifa. I I O, tudi take stvari se dogajajo po tal,.>zvanih letoviščih, kamor zaliajajo in"š"ani ob sobotah in .nedeljah na oddih. <1 »sije -o odšli. Gt-podar in sc-s])- dinja sta preštevala skupiček. i — Ampak jedi je še dosti osta-lo, — je rekel gospodar. — Ye«Vr-ije ni skoraj nihče dotaknil, j — Nič ne sme v škodo. — je odvrnila gospodinja. — Vrzi vse skupaj v veliko skledo. Jaz bom pa malo zabelila m nesla pr»M-čt-m. j * 1 O. nekateri zako-.<: so tako slo-,]>o vdani svojim ženicam, da bi ob vsaki priliki prisegli na njihovo : zvestobo. j Prijatelj je o]>ozoril svojega prijatelja : | — Ti, že vsaj okno bi zagrnil, ko poljubljaš svojo ženo. — Kdaj si me videl? — Včeraj zvečer sem bil v stanovanju preko ceste in sem natančno videl, kako si jo objemal in poljuboval. j — To pa že ni res. Včeraj zve- eem me š? doma Pi bile. * Kapitalist je pripovedoval: — Oh, to je nekaj strašnega, koliko je revežev na svetu. Ko sem včeraj hod»l po ulicah sem videl toliko revščine, da me je zazeblo. — In kaj ste storili? — so ga vprašali. — Kar zeblo me Ic in treslo oL» pogledu nn tako revščino. Še ko sem domov prišel, me je kar zeblo. Potem sem pa izpil dva kozarčka pristnega francoskega ko- npaka. pa sem se takoj ugrel. * Mussolini bo odvzel ženskam volilno pravico. To ne bo dosti izpremenilo položaja. V Italiji razen Mussolinija tudi moški nimajo dosti za govoriti. * .Kdo bo zmagal pri prihodnjih Volitvah? To je pereče vprašanje, s katerim se bavi vsa ameriška javnost. Kajbolj pri prosto in najbolj modro je odgovoril nr-Ri rojak, ki je v svojem dopisu pripomnil: "Naj zmaga ta ali oni, za delavca ne bo nio dobrega .. " , .T if ., / 5 .', ' ■'X ' ' * "" _ ■ ' KRATKA DNEVNA ZGODBA GLAS NARODA, tt. NOV. 1927 NA POTI KROG SVETA ARKADI J 4 YERČEXKO: LOVEC SLONOV Sedel .sem v kavarni na diva mi z visokim naslonjalom in eni. kako je mehko za menoj pripovedoval:. "Ko .sem v Ameriki lovil .slone...." j Pogledal sem čez naslonjalo in zagledal plavolasega mladega moža z dvema krasnima mladimi da-j mama. Poslušali sta gjj z odprti j mi ust m i in iskrečimi se očmi. j Moram vama reči, mladi dami, da se amerikanski >Ioni odlikujejo .s j osebno ilivjostjo." .Vojc r: pri-j bhžal damama, poz J ra vil m rekel, malo sklonjen k mlademu možu : * * aJi ;.ti gospod, pri katerem ste bili včeraj;" "Toda ta je kostanjev, moj nasprotnik je bil plavolas. Isti pogovor se je razvil na nasprotni strani. "Iludiča!" je zakričal moj nasprotnik. "Kdo je ta mož, ki stoji ;tam s pištolo v roki.... Danes ga vidim prvikrat!" Moja zastopnika sta bila ogorčena. • Planili so k mojemu zastopniku. "Dftv ilitc. sva Lila včeraj pri vas ali ne?" "Gotovo. — Mislil sem — da sta prišla gospoda po naročilu mladca moža. ki me je pozval. Moje- pa vi.s-a-iv.s pa 11 ■ poznani. Ta pro-j------ Helen Wainwright I ■ I m ^ jit i uN0Uwe00_A.UNCUweaa n. V. znana ameriška plavalka je tudi navdušena igralka golfa. spod mi je zelo simpatičen. Dober dan .Kako vam gre?" "Hvala, dobro!" sera odvrnil. "Reeity mi, je to vaša izvtikaf" "Da! Dal sem jo nekemu plavo-r lasnfrfnu gospodu z modrimi očmi, ki tako sijajno laže." "Da.... Pravil mi je, da je bil prijatelj Sare Bernhard, da si je zavoljo njega zlomila nogi in da Poineare-ja tika. Tedaj sem ga pograbil za vrat in vrgel iz sobe!" " In meni je pravil, da je v Ameriki lovil slone!" Razgovori la sva se, se potem peljala v neko restavracijo in preživela prijeten dan. Ko sva pozneje n>ko v roki hodila po mestu, me je moj novi prijatelj naenkrat zgrabil za roko m nervozno kliknil : "Gb-jte.... tam gre!" "Kdo?" * "Poinearejev prijatelj in lovec amerikanskih slonov." Sla sva za njim in čula. kako je pravil svoji spremljevalki, nčki srčka ni dami: "MilostIjiva. dvoboj ni za mene nič novega. Zadnje dni sem pozval dva gospoda, toda niti eden mi ni poslal svojili zastopnikov.... Sedel sem dva dni doma in zaman čakal .... Rad imam ščegetanje živcev.... Ko sem bil na Škotskem, som trikrat preplaval slap Niagara...." Glasno sva se zasmejala in pustila lovca slonov iti svojo pot. -—- HUDIČU JE DUŠO ZAPISAL Barcelona je zfano revolucionarno m*sto sicer zelo pobožne Y Španske. Nedavno je v tem mestu umrl bogat meščan don Francisco Masileria. Ko so razpečatili njegov testa nent in so prebrali vo-t lila njegove poslednje volje, so j prišli tudi do stavka ki veli. da zapušča don Francisco svojo dušo hudiču. Družina je energično protestin-la proti t'mu pasusu in je zahtevala od sodišča, da se v oporoki zbrišejo ^sa mesta, ki se nanašajo na kralja črnega podzemlja. Pasus, zaradi katerega je izbruhnil prepir, ja se glasi takole: "Svojo dušo zapuščam hudiču, če se je po hoče polakomniti in če je dovolj ostroumen, da jo lahko ugrabi. Oe se mu pa to ne posreči, bom ?toril vse. da omogočim svoji duši povrateek v nirvano, odkoder ie prišla v moje telo". Določilo glede telesnih ostankov pa slove: '"Preden pokopljejo moje trur lo, naj ga ovijejo v seno in slamo. Prepeljejo naj ga na kmete, kjer leži moje posestvo, -pogrebe« pa naj bo samo eden. Ta naj sedi na vozu in naj poganja konja. Ko pride na cilj, naj se usffcvi, naj izkoplje »rob in naj položi vanj rakev. Na koncu stoji še pripomba, da se mora zgoditi vse natančno tako, kakor določa oporoka, v nasprotnem primeru p& pooblašča sodišče, da oporoko razveljavi. Ne zamudite naročiti Slovensko - Amerikanski Koledar. f ozor atateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo^ zadovoljni, da ogUbi-jejo v Krtu roda". S tem boste uistregti vteot. «V-v ' Uprava 'da. NaraSaV t* • i ANGLESK0SL0VENSK0 BERILO EngHA-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KSBN T . CENA • poštnino SAMO $3.— 3 Knjiga vsebnje sačetne nauke o izgovarjavi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: ^ "0LA8 N A B O T) A " m OortiamU Street : tf*w York, H. Y. -------- W. E. Ilemstead. Ben lot McRoskev in Avery Thompson, študentje z University of Oiegon, so se odpravili 112 dolgo pot — krog sveta. Po vseh večjih mestih bodo predavali t?v si na ta način zaslnZili potreben denar za hrano in zar vožnjo. Mi se čudimo... Mi se čudimo, ker stara domovi-j na tako malo špeeijalizira v šolah.' v cerkvi, v politiki, itd. ' Kako naj Speeijalizirajtp v šoli f E, takole! Zveličar nam pripove-' dujc. kako si dobili različni ljudje različne množine talentov. Eden je dobil samo en, drugi dva talenta, _ tretji pet talentov. Vemo pa. da' nekatedi dobili tudi po deset in celo petdeset talentov, a Zve!i "-ar i tega ne omenja, ker nerad govori o ljudeh, ki imajo več. kakor pov-J prečni človek. Po Zveličarjevih Izrekel onemu, ki je dobil tirancev, da vsak od njih pridobi: z umnim gospodar>tvom še enkrat i toliko talentov, kakor jih ji- pre-! jel. Gospodariti mora j « vsi. Zve-! ... . ličar nato dostavlja: "In gospodar ji odšel zdoma/' Ta gospodar ni rekel svojim talent i raneeni. ti, ki' ^ .s! dobil talent. gos]M>dari tako. ka-j kor da si jih pet dobil; i" tudi ni j ( rs-kel onemu, ki je dobi I pet talen-j tov. ti pa gospodari tako. skakor da si .-amo enega dobil. ■ Xe. prepustil jim je talente, vsi-j i kemu svoje, to pomtni, tla je "od-. ■ šel zdoma.*' Ta gospodar je špecijaiiz^ral s. svojimi talent iraiu-i. <"-eš, vsak naj : dela po svoje, vsak naj s sv • jim i ■ talenti gospodari, in vsak naj na-: prednje po meri množine talentov,! katere je prejel. Take talentirane? imamo tudi , 1 mi Slovenci in Jugoslovani. In glejte, kako bi bilo lepo in korist no. če bi Jugoslavija zbrala v eno i «eto vse one, ki imajo po petdeset, talentov in zepet one. ki imajo po dvajset talentov vse v eno četo,' pa one, ki imajo po deset in pet | talentov zopet v posebne čete; tiste pa, ki imajo samo po en talent skupaj, zase. Tu bi se talenti množili, kaj! Jugoslavija bi tako lutro rastla na talentih, da bi v doglednem času prehitela vse druge narode. Tu bi bilo prvvorstnih tehnikov, raču j.ir-jev, zgodovinarjev, pravnikov, državnikov, vojskovodij itd., kajti vsak bi razvil svoje talente do popolnosti. Trgovina in industrija bi cvetela, umetnost bi se razvijala, slava bi rastla in — državna kasa bi bila vedno polna. Medtem bi morali po razni Mussoliniji jezik za zobmi držati. Ali ni res? Res je! Toda, kako zbrati vse talente in kafco gih razdeliti v čete v razrede, kakor smo rskli zgoraj ? To je vendar najlažja stvar! ' Jugoslovani vendar ljubijo vsakovrstne komisije! Sestavite popolnoma eaneslji-vo komisijo, dajte jej dovolj denarji, dajte jej polnomoč, pa nij razvršča talentiranee po njihovih talentih. Da pa nebode nobene prevare, f lobiti komisijo, ki se je zmotila pri Štetju talentov, saj znate gkfciti, kaj ne! • __ Najbolj gorostasne svote, katere . boste potrošili t ta ^am^A, & vam bodo tisočkrat izplačale. Tako bodo ▼ eni aoli samo taki j dijjiki. ki so sposobni preštudira-' ti v štirih letih, za kar je treba se-| daj a-em let. Že tukaj imate pri-štednjo na profesorskih plačah, na dijaških izdatkih in na času. Tj mladi ljudje bodo prišli štiri leta prej na delo svojega poklica in _ ker bodo začeli delati prej, bo doba j njihovega dela še enkrat tako veli-^ ha. Tukaj je toliko prištednje, da ( se bodo komisije že iz tega sto-^ krat izplačale. In koliko bode pridobila država! Jesesna, to mora j biti vendar vsakemu jasno na prvi j pogled. Bogastvo dežele bo rastlo j v geometrični proporciji. j Pa pravite, ni komisije na sve-• tu. ki bi mogla vso našo mlade/. . presoditi, koliko talentov, da ima-j jo posamezniki. Zakaj ne ' Zakaj I s<> pa učitelji tukaj, zakaj se pa j tudi dohovniki cerkev štejejo mnl | državne nsln^benee. vas vprašam' j In. zakaj bi rudi učitelji petja, sli-karji, prof»*-orji. trgovci, indiL^tri-.jalci tako ne špecijaliziraliNapravite tako. da bo to prvi za-; koii države, ker od tega zakr.ua j bode re.s odvisna vsa bodoča sreča države. š|KTijaIizirajte z mladino! To mi j hit (xlfjwor na laški fašizem, na . mednarodni boljševizem in odgovor ! na vse pretnje naših sovražnikov! 5 Mi se-čud i m o, da čudimo se, ker I iz naš*' narodne države nič novega ( ne prid«'. Začnite z našim načrtom in cel svet bo pisal o ras. Najboljši j pedagogi sveta bodo delali razprave našem novem sistemu. Vi pa , zbirajte te razprave in uporabite jih za zboljšanje svojega novega ■sistema. Vso to uslugo najboljših ' ljudi na svetu boste dobili zastonj. To pisanje o našem novem vzgojnem sistemu bo rodilo tako dekla-nn za Jugoslavijo, kakorene Se ni imela odkar obstoji. Ta reklam* bo •;'na rek!ama. reklama civilizacije. Torej špecijalizirajte vendar z mladino in z mladinskimi talenti, izgubiti pri tem ne more prav ničesar, pridoliti si morete pa vse. Na delo, jugoslovanski patrijotje, naredite nekaj res koristnega za celo državo! Proslavite jo, da se bo o vas pisalo in govorilo po vsem civiliziranem svetu in da vas bodo blagoslavljala še pozna jugoslovanska pokoljenja. Mi, ameriški Jugoslovani, ki se toliko "Čudimo....", t teh naših nerodnih člankih, imamo vizijo nove #lavne Jugoslavije. Novi pod-hvat na kulturnem polju, ki se je rodil v jugoslovanskih srcih, ne v avstro-ogrskih ali partikularoo srhskA, bode tako konsolidiral naoe bodoče pokoljenje, da bomo v ret-niei en narod, ena domovina, eiUL stena proti vsem sovražnim napadom. Fašizem je Aral pod svojo zastavo vse kode in kozioe, boljer vizem se je povapel na plenih ne> ukih defaveev, kjer ie se^aj plo-iii in -zato ne more . naprej, mi tf bomo p« povzpeli na oiliuaet ma- •f- • še slave i n našega bogastva na naj izbmnejših talentih vse naše domovine. Ti talenti bodo prihajali iz zagorskih koč in iz mestnih palač, iz delavskih rodbin in iz hiš sdaboplačanih uradnikov. Vse najboljše, najplemenitejše v našem narodu bo nosilo našo jugoslovan sko zastavo, visoko, nad vsemi drugimi, zato ker jo bode nosila naša nova vse sloje prevladujoča eivibracija. Mogoče je mogoče, in kar je mogoče iu plemenito, bo postalo tudi mogoT-no. Kes je. da prihaja ta načrt od nas, ki se v Ameriko toliko "čudimo", toda pomislite, da je eelo krščanska doba v !><'tl«>-Iteniški »talici rodilu. Čudimo se. čudimo, pa se bomo se bolj čuditi, če se boste vedno ie prepirali, vi v stari domovini in nič novega ne naredili. Kaj se pa vam zdi o našem načrtu. vi. naši bratci v Ameriki.' Polemizirajte o tem predlogu v Cilas Naroda! Saj smo vendar zbrani tukaj iz vseh stanov, kakor legijonarji v francoski tujski legiji. čeprav kmečki stan med nami prevladuje. Dajmo narodu v domovini novih misli, ker samo nove misli ustvarjajo nova dela. Toda. kadar pišete za domovino, ne ponavljajte one stare neumne fraze, katere slišite od raznih Jugoslaviji sovražnih strani. Mi, ameriškji Slovenci, Hrvati in Srbi prav laliko živimo skupaj pod eno vlado in zastavo. Taj>o nam je "dobro", da hoče cela Jugoslavija z anami. Zakaj bi torej ne mogli živeti Slovenci. Srbi in Hrvati skupaj v stari domovini., kjer imajo tako vlado, kakoršno si hočejo izbrati! Pišite stvarno! ŽENSKA, KI SE BRANI DEDŠCINE i V londonskem predmestju se je pred n-kaj dnevi vrčilo žensko I zborovanj', ki je imelo odločiti ;važno vprašanje gleile neke zapu-iš<"in.>. Mi,, Muriel Lestrrjeva j" !podedovali po svojem očetu letno rento v znesku 4»><) funtov. Izjavila je. .la denarja ne sprejme, ker ga ni zaslužila. Ker je sodišče vztrajalo, da mora dedična svoro j sprejeti, je Miss Lester jeva iztW :la l.-tak, v katerem je pozvala žen jstvo. naj odloči to težko vpraša j nje. i Na shodu je dama izjavila : "Mi-!>lim, da nimam niti najmanjše pravice sprejeti vsak teden svo-ijega življenja po 8 funtov podpe-irei z glavnice, katero mi je zapustil oče. Kirnor se ozr^m okrog sebe. povsod vidim bedo iu revščino. Denar pripada po zakonu angleške države meni. božja postava pa mi pravi, da ga ne smem dvigniti. človek. ki ne obogati s pridnostjo svojih lastnih rok in vzame dei ar, ki mu ga je kdo zapustil. greši proti božji postavi. Oče Miss Lesterjeve je umrl v 93. letu starosti. Že za svojega življenja je podpiral dobrodelne zavode in sezidal veliko hiš za u-božce in siromake. Videti je, da se je njegova hči prav temeljito navzela njegov nazorov in da smat-tra zadevo za čisto resno. Kajti sicer ne bi izročila stvari v pretres svojim tovarišicam. Te pa tudi niso mogle priti do nikakega sklepa. MIAW S¥AI CESARJA VILJEMA ;V V Nemčiji pričakujejo z veliko napetostjo poroke 62-ktne priuee-ise Viktorije, sestre izgnanega nemškega cesarja Viljema, ki se j v kratkem j>oroči z ruskim emigrantom Aleksandrom Subkovom. Ženin živi sedaj v Berlinu in je seveda ze-o popularna oseba. Predvsem dementira vest, da je star jed v,i let. Piavi namreč, da jih ima že 28. Od leta 1921 j<» | živel pustolovsko življenje. Naj-iprej se je vkrcal na neki finski parnik. kjer je opravljal lahko i mornariško službo. Več let je bi j zasilen morjeplovec. 1-eta 1927 je . prišel v lierlin. kjer je trpel nepo-I pisno bedo. Često ni imel niti fe-jniga v žepu in je spa! v prenočišču za br"z,strešnike. Pomival je v restavr.iciii krožnike, s čimer si j je zasluži! vsaj hrane in ležišče. Odločno pa zanika Subkov vest, j da bi bil 'cd:ij soloplesalec.. ne taji pa. da je ob priliki statiral v j nekem filmu pri I"fi Svoje stanje s princeso popisti. j je Subkov takole: j Hotel sem se vrniti na morje, I da bi se nakak način prepeljal v belgijski Kongo, kjer ima moj ujce plan n/e. V Koebiu mi je pošel denar in spomnil sem se. da imam nekega sorodnika v Bonn. katerega bi lahko "napumpal". Ta sorodnik je bil večkrat pozvan k ! princesi Viktoriji Sehamburg-Lippe in je uvedel tudi mene v i njeno družbo. Bil sem povabljen na čaj. kj?r sem se seznanil s svo-'jo nevesto. Polagomo sva se spn. I znala, postala sva si prijatelja in I naposled .ie moje pripovedovanje .princeso *ako ganilo, da me je vzljubila In sklenila vzeti za moža. Prepričan sem. pravi Subkov, da bo najin zakon srečen, kajti razumeva se izvrstno in treba je samo še, stopiva pred oltar. 28 SOIMENJAKOV NA SVATBI. Iz Leut!i:ansilorfa v Nemški S lezi j i poročajo o ne-.avadui svatbi. katere e je udeležilo 28 svatov istega iim-iia. Žer.i.: se je j>isal Schubert, dekliško ime neveste je bilo tudi Schubert. Schuberta i>a sta bila tudi oba kuma. ki sta bila paru za pričo. Na svatbo je bilo povabljenih sorodnikov, prijateljev in znancev. Mtd njimi je bilo — poleg štirih ?.e imenovanih o-eb. — 24 Schubertov, tako da j»* bilo na svatbi vsega »kupaj 28 Schubert >v in samo dva svata sta j bila drugega imena. Ni manjkalo :dosti, da bi se tudi uradnik, ki je i novo|K>ročencema izdal potrdilo, ! pisal Schubert. Mož. ki je izdajal j te dokumente, je bil namreč lani vpokojen. in je prisostvoval tej t poročni e^rimoriji samo kot opa-izovalec. a i:ekakor tudi kot 2!) Schubert. j Epidemija škrlatinke v Zagrebu narašča rapidno. Početkoni oktobra je bilo prijavljenih t>6 slučajev .škrlatinke. zelaj je na škrlatinki o-bolelelih 170 oseb. Deset oseb je u-|mrlo. Večinoma je ta bolezen razširjena mM otroci do 15. leta, gra-sira pa tudi med starejšimi ljudmi. Karakteristično je, da bolezen bas pri odraslih navadno konča s smrtjo. £.a I IZD Božič in Novo Leto toJete Vi tukaj najbolje postreženi, Vasi v domovini pa pravočasno razveseljera, | ako obrnete ja denarna nakazila bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih na zavod, ki ima za to najboljše zveze in ko jega mnogoletno poslovanje je priznano arom Amerike. ffm% SAKSER ST ATP BANK 82 Cortlandt Street Kew Ydrk, V. 7. .: . : / _'« GLAS NARODA, 14. NOV. 1027 IU UKRADENI NAKIT ffl j Za Glaa Naroda priredil O. P. 63 (Nadaljevanje.) — Da, gt>spod grof. Vlak je odšel ob poldvanajstih — Ali niste mogli izvedeti ničesar drugega? — Ne, tuja dama je sama kupila vozne listke ter sama oddala prtljago. Vprašala sem že kočijaža in služabnika, ki je šel z obema na kolodvor. — No. dobro, Grillova. Ce pa bi še kaj izvedeli, me takoj obvestite. Pokimal ji je ter se napotil v stanovanjsko sobo grcfiee TejeJ Truden je omahnil tam na stol pred pisalno mizo ter j>otegid iz žepa ključek. katerega je dobil od stare matere. Odprl je tajni predal ter potegnil iz njega kaseto. Potem ko jo je odprl, je vzel iz nje kuverto. Zamišljeno je prečital naslov. Nato je kuverto odprl. Zapečateni dokument je položil na stran ter pričel najprvo čitati drugo pisanje, ki se je glasilo: — Moj ljubi Lotar! Ko boš držal to pismo v svojih rokah, bom odšla za vedno od tebe. Posioviti sem se hotela na vsak način od od tebe. predno si se vrnil v Rim, kajti čutila sem skoro za gotovo, da te ne bom več videla. Kar ti moram še po-j vedati. stoji zapisanp tukaj. V prvi vrs'i: skrbi dobro za moje ljudi — in prav posebno ti polagam na srce mojo staro, zvesto (irillovo. Ona naj po svojem lastnem prevdarku in lastni želji zaključi svoje dni v W'ildenfelsu in naj ne bo pokorna nikomur več kot tebi. Prav do njenega konca r.-tj dobiva dvojno dosedanjo plačo, da si bo lahko izpolnila svoje posebne želje. In sedaj k mojemu srčnemu otroku Jennv. Ti jo ljubiš in jo hočeš napraviti za svojo ženo. Moj blagoslov naj vaju spremlja. Tvoja mati pa je ponosna ženska in vsled tega vidim vnaprej težke boje za tebe. In ker ti najbiž ne bom mogla več p-magati. ti bom za najhujši slučaj položili v roko sredstvo, s katerim boš lahko premagal njen odpor. Ona je ponosna na ime1 AVildenfls, tako ponosna, da bi smatrala za ponižanje, če bi s« mu pridelo priprosto ime AVarren. Dolgo sem se obotavljala, če' naj ti sporočim skrivnost, ki meče senco na življenje tvojega očeta, mojega iskreno ljubljenega sina. Kada bi bila vzela t") skrivnost s seboj v grob in to bi tudi smela storiti, če mi mogla tukaj dopolniti svoje delo. .Jaz pa vem. da je v smislu tvojega očeta, če razodenem tebi in tvoji materi skrivnost, če moram s tem odkupti srečo tvojega življenja tur dopolniti s tem svoje delo. In vsled tega. moj ljubi Lotar. — če ne boš vedel za noben drugi izhod, če ne boš mogel drugače zlomiti odpor tvoje matere. da privoli v vajino zvezo, petem odpri priloženi dokument, ga prečitaj ter ga predloži svoji materi. To bo zadalo trd udarec njenemu ponosu — iu tebi bo mogoče orosilo sliko tvojega očeta. Pomisli pa potem: — Noben človek ni brez krivde in na pake, .laz nisem raditega svojega sina nič manj ljubila in tudi ti ne boš nič manj ljubil svojega očeta. V svoji smrtni uri mi je izročil ta dokument s prošnjo, naj izbrišem njegovo krivdo Moje življenje je bilo od te ure naprpj posvečeno le temu namenu. In kadar boš združen in srečn z J^nnv, bo dosežen cilj, po katerem sem stremela. .Tennv pa naj ne postane tvoja žena s praznimi rokami. Določam ji za vsak slučaj polovico svojega premoženja kot ded-ščino. Ovratna verižica, katero boš našel v kaseti, naj bo moj poročni dar za njo. Sedaj sem pri kraju. Pozdravljam vaju še zadnjikrat, moja oba ljuba otroka! Najobilnejši blagoslov nad vama! Dolgo časa je sedel Lotar ter zrl na vrstice pred seboj. Nato pa jo dvignil pogled k sliki svojega očeta. — Ncglede nato, kakšna krivda te je težila, — jaz ne morem hoditi o tem in nobena stvar ne bo omajala moje otroške ljubezni do tebe. kajti I ti si me ljubil, kajti kdor seje ljubezen, bo žel ljubezen — si je mislil ves ginjen. Tehtal je v svoji roki pisanje, ki je vsebovalo priznanje krivde cčefa. Ozrl se je na pečat. Ali ga bo moral ».lomiti? Če bo le mogel, je hotel to preprečiti t:-r sežgati dokument neodprt. Najprvo je hotel poskusiti vse drugo ter se poslužiti tega pisma ket zadnjega sredstva kajti ne le njegove lastne oči, temveč tu di ostri, hladni pogled matere so morali čitati to priznanje krivde. Nato pa je še enkrat prečital pisino svoje stare matere. Ko se je nato s pomočjo svojega služabnika preoblekel ter Laj zavžil, se je dal pripraviti pri svoji materi ' * M \ 30. * ; Grofica Suzana je sprejela svojega sina v svojem modrem bil-i duarju z istim hladnim in nepremičnim obrazom kot ponavadi. Potem ko je sedel Lotar njej nasproti, je šel naravnost priti svojemu cilju. % — Ravnokar sem izvedel za zadnje želje in odredbe stare mani 0 ter bi te rad obvestil o tem. — Prosim, jaz te bom pozorno poslušala, — je rekla grofica formalno. Lotar se je ozrl vanjo s pekočimi očmi. — Mama, — ali se ni zganil v vojem srni še noben glas na mojo korist f — je vprašal proseče. Ona pa se je ozrla vanj hladno-presenečeno. — Ti imaš očividno zelo nizko mnenje o sili moje volje ter pozabljaš vedno zopet, kakšno prisego sem položila. Lotar je nagubil čelo ter se ugriznil' v ustnico. Njegova prsa so se dvignila v globokem vzdihu. v — Ti si mi hotel govoriti o določbah stare mame, — je rekla v konverzacijskem tonu. — Gotovo. Te določbe se tičejo le služabništva stare mame in. Jenny. — Prosim, — imenuj to mlado >Jamo v moji navzočnosti vsaj gospodično Warren. On se je ozrl vanjo v bolestni jezi ter nato nadaljeval: — Skrb za služabništvo prepušča stara mama meni. Gospa Gril-j lova naj vleče do konca svojih dni dvojno plaeo ter naj zaključi drugoče po svoji želji svoje dni v Wildenfelsu. Grofica Suzana je prikimala. — To je le pravično in primerno. Gospa Grillova je služil sta-ri mami celo generacijo in vee. Prosim nadalje. — Razventega pa je omenila stara mama le gospodična Warren. V domnevanju, da bo postala mlala dama moja žena, ji je zapustila, da bi ne stopila v zakon s praznimi rokami, polovico svoje-ga premoženja ter ji rarrentega določila kot poročni dan demani-no ovratno verižico « smaragdi. - _ (Dalje prihodnjič.) j* KNJIGARNA GLAS NARODA slovenic publishing company 82 Cortlandt Street. New York. N. Y. MOLITVENIH: došb popolna ...........•••••.•l' Marija Varhlnja: v platno Temno .............ji v fino platno ..............LAt , v celoiojd rezano............L2I v usnje vezano..............LM i t fino osnje rezano ........L7I Rajski glasovi: It platno vezano ............LN t fino platno vezano........Lil t osnje vezano ............131; v fino- usnje rezano ........L7I Skriti za dote: v platno vezano ............M v nanje vezano..............1.65 v fino nsnje vezano ........LM Sveta Ura (z debelimi črkami): v platno vezano ............JM v fino platno vezano...... ..LM v fino usnje vez.............LN Nebesa Nai Dom: 9 v nsnje vezano..............150 I v Ono osnje vezano..........LM . Kri&ko area mala: v fino nsnje vez.............119 Ofe nai. slenekaat bela ..........1.M (Me nai, slonokost rjava.........lJSf ,PRi Jezusa: v ctlolojd vez.......1.3* pozlačeno ...................1.50 fino osnje ves. ..............LM Angleški molitveniki: (Za mladina) Child's Prajerbook: r barvaste platnice vezano ....JI Child's Prajrerbook: v belo kost vezano..........Lil Key of Heaves: v osnje vezano...............71 Kejr of Heaven: ^Kv najfinejše usnje vezano UM (Za adrasle.) Key of Heaven: v fino usnje vazano .........lil Catholic Pocket Manual: v fino usnje Vezano..........1.31 Ave Marta: v fino osnje vezano.........1.41 POUČNE KNJIGE: Angleško slovenska berilo ......3.11 (Dr. Keru) Amerika in Amerikanei (Trunk) 5.— Angeljaka sluiba ali nauk kako ae naj streže k ar. nail .........II Angleško-slov. In slov. angL slovar JI Abecednik .....................3I Boj nalezljivim boleznim.........75 Dva sestavljena plesa: Cetvorkd in beseda spisano in narisano ...................... .35 Cerkniiko Jezero ................1.41 Domači živinozdravnik ..........1.25 Domači zdravnik pa Knaipu broširano ...................1JS5 Gospodinjstvo ...................1— Jugoslavija, Melik 1. zrezek.....151 2. zvezek, 1—2 snoplC ......1.80 Kubična računi ca, — po meterskl meri .............v. ........75 Eateklzem, vezan................M Kratka srbska gramatika........51 Knjiga o lepem vedenja, Trdo vezano ................1.10 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .............. 50 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako ae postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenjn .... JI Ljubavna in mobilna pisma.....51 Nemško-angle&kl tolmač ........ 1.21 Največji spisovnik ljnbavnih pisem JI Nauk o čebelarstvo .............75 Najboljša slov. Kubanca, 668 str. 5,— Nafie gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ...........................1.41 Nasveti za hlio in dam; trdo vez. 1.— broširano ................... .75 Nemščina brez učitelja — d d •!§ 2. dd «30 Ojačen beton .................. .50 Perotninarstvo ................. 1.25 Prva čitanka, vez. ............ .75 Pravila za olika ................ J5 i Psihične motnje na alkohelski podlagi ......................75 Praktični računar ............... .75 Parni kotel, pouk za rabo pare ... .LM Ročni spisovnik trgovskih. vo&ii- nih in Ijubavnih pisem ......... .«5 Ratonar r kronski ta dinarski veljavi .......................75 Spolna nevarnost ...............55 Srbska začetnica «41 Slike iz'živalstva, trdo veaana .... JI Slovenska narodna mladina obsega 452 strani ..........LM Slov. italijanski in llaijanan rtov. slo vftt •«•••••••••»•••••«*.•• Spretna kuharica; trdo Tesana ..1.45 broBirmna Svet* Pismo stara in noro saveae, lepo trdo Tesana ............S JI Zdravila* scUKa ....,..••»•••»•• JI Zgodovina s. H. 8, MeUk L zvezek ............. M 2. tvesek, 1. in 2. snopič .....7« Zal fes plevel slovar naravnega adravljenja. ve«. .........1 JO X PRAV VSAKDO —j I kdor kaj išče; kdor 1 I kaj ponuja; kdor kaj V I kupuje; kdor kaj pro-1 j daja; prav vsakdo f 9 priznava, da imajo i I čudovit uspeh — I j MALI OGLASI I I v"Glas Naroda'! RAZNE POVESTI IX ROMANI: Amerika, povsod dobro, dama najbaljo ..'..................55 Angelj sužnjev, braziljska povest 55 Agitator (Keranlk) trdo res. ....L— Agitator (Kersnik) broS. ...... JI Andrej Hofer ..................JI Beneikn rtdeževalka ............ 55 Bel grajski biser .........................55 Beli rojaki, trdo vez...........1.— Beli meeesen ................... .41 Brez zarje, trdo ves. JI Bela noči (Dostojevski) trdo vea. .75 Balkansko-Turika vojaka ........JI Balkanska vojaka, a slikami .... 55 Božja pat na fimarno goro ....... JI Božja pot na 8Mb ............ JI Bnrska vojska .................. JI Bilke (Marija Kmetova) ........55 fteatin dnemik................M Božja kazen ............ .......55 Boj in sauga. povest............ 51 Cankarjev zbornik, trdo rezan... 151 Cankarjev zbornik, broS.......LM Cvetke ..........................55 Ci ganeva osveta .................35 t as Je zlato ....................51 Cvetina Borograjska ............JI Četrtek, t v.....................JI Čebelice, 4 zr. skupaj .......... JI Črtice iz življenja na kmetih .... 55 Drobiž, slabi car ln razne povesti — spisal Milčinskl ..............M Darovana, zgodovinska povest .... 51 Dalmatinske povesti ............55 Dekle Eliza .................... .61 Doli s orožjem ..................51 Dre sliki — Njiva, Starka — (MeSko) .......................M Devica Orleanska ..............50 Dobavni boj ............. ......56 Dedek Je pravil; Marinka in 9kra- teljčki ...................... .41 Elizabeta........................55 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ..............55 Filozofska zgodba ................61 P - Diavolo ....................JI Gostilna v stari Ljubljani ..... 75 Goudavnlk (2 zrezka) ............151 Godčevski katekizem ............55 Grešnik Ltnard ..................,75 Gruda umira, trda vez. .....156 i Grška Mitologija................1.M [Hči papeža ................... 160 Hrktorjev meč .................75, jHcdvika ....................55 j Helena (Kmetova) ........ .45 . Humoreske, Groteske In Satiro, vezano .......................SI j broširano ...................JI j Iz tajnosti prirode .............51 !lz dobe pnntn in bojev ........51 z modernega Bveta, trdo vez.......1.41 Igračke, trdo rez. .............. LM broSirano ...................m Jagnje ....i....................51 Jeraač Zmagoval, Med plazovi.... JI Jutri (Strog) trd. r.............JS Jurčičevi spisi: Popolna izdaja rseh 10 zveskov, lepo rezanlb .................16.— Sosedov sin, broS. .............. .41 C. zvezek: Dr. Zober — Tugoaser trdo vezano ................151 broširano ...................75 Joan Miser ja, povesti lz Španskega življenja ...................M Kako sem se jaz likal. (AleSorec) I. zrezek .........m | Kako sem se jaz flkal, I (AleSovcc) II. zvezek ........ .61 Korejska brata, povest is misijo- nov v Koreji ..............J| Karmen, trdo vez. ..............JI broširano ..................J| Krvna osveta ..................55 Levstikovi .zbrani spisi ..........JI L zr. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade In legende — Tolmač (Levstik: ...71 2. zr. Otročje igre t peseneah — Različne poezije — Zabnrljlce in puSice — Jeza na Parnaa — Ljudski Glas — Kraljedrorald rokopis — TolmaC (Levstik).. .71 5 zr. SUka Levstika In njegove kritike In poleatika.............71 Ljubljanske slike, —Hišni Ustnik, Trgovec. Kupčijsld stražnik. U- , radnlk, Jezični doktor. Gostilni- ' Car, Klepetulje, Katakarca, Duhovnik. itd.....................M Mali ljudje. Tsebuje 9. povesti - Trdo vezane ...............LM Malo žlvljesije ......... .........65 Marijna otroka, povest ls Ksvkai- klh rora ...................... 55 Maron .krSčansU deček la Liba-oodfl, ...........................jss Mlada msraarja .............. 51 Mimo življenja, trda ves. ......LM broširano .............................ji topio ........................ Mrtvi Gosta! ..................55 Materina Irtev .................JI Man u** ::::::::::::::::::::::« Mcaija ..........................J| Malfhsstl (Ivan Albrecht) ......55 Mlatim srcem. Zbirka povesti aa I slovensko mladino ............55 Notarjev nos, humoreska......*.. 55 Naia m L del, iV povertl . .'51 Nate vaa, IL del 0 povesti ...... JI .Nova Erotika, tid. vea. .......... .71 Naia ma trd. ves. ..•*•«.■••*•.• JI broMrano ...................jm Na LaJJakih oisMh.............. JI Mpikll P^rl ••sssssssssassssis« «Q ncao|| fls nmkt ^rflvim •••••••• No m Imifci, po rwnUnih do. godklb. (AleSovoe) ............ JI Ni PRslH- ...................... JI ........,»•....»•..... .^o >a tMmvta paljanah Trpljenje In strahote V bojnih pohodov Mrla-H slovenskega polka •#......LM OkttL JChnkar) Trda vassao ..LM Ob 51 letnid Dr. Jaaeca K. Irska 3* Prva ljubezen .65 Pater Kajetan ..................LM Pravica kladiva ................ 51 PabtrtJ iz Baža (Albrecht) ......55 PaiWd zlatar ..................55 Pegam Lnasbergar, sreča v nesreči ln druge povesti ................71 PrihaJhč, povest ................J| Pod krivo Jelko. Poreat ls časov ro-kovnjačev na Kranjskem ...... JI faaltdnjl Mehikanec ...........JI Povest o sedmih oteženih .......71 Pravljice H Major ..............56 Paveatl, Berač a stopnjic prt sv. . B^fc® . . ••••••••(•(»•fiiKdtf •!§ PO strani kiobak, trdo vea.......JI Pažigalec ............51 Praprečanove zgaAo ............55 Patria, jwrwit iz irski* juuaskc dubc 50 Predtržani, Prežern In dragi svet. nfld t gramofonu .............55 Prigadbe čebelice Maja, trda ves ..LM Ptice aelivke, trda ves...........75 Pikava daam (PuSkin) ..........JI Plod nevihto....................55 Pravljico hi pripoveAe (Koiutnik) 1* ITCSCk oooo«ooooo»oo«'ooooo 2« ono»*o*«oo»n«**ooo Podobe iz sanj. (Cankar) broi. ..L— Poznava Boga...................54 PIrhi ............................................51 Povodenj ........................ 51 Pražhi Judah ....................55 Prisega Huronskega glavarja .... JI Prvič med Indijanci ............5» Preganjanje indijanskih misjo^r- Jev ......................Xs .. 51 Primož Trubar, (Aikerc), trd. ves. L— Rabi j i, trda ves ........k.v.;^.; .75 Roman treh sre ................ 156 Bdeča megla 't..................75 Robinzon.........................M Revolucija na Portugalskem.....56 Romantične duše (Cankar) ......56 Razkrinkani Habsburžani.........46 Roman zadnjega cesarja Hababur- iana .........................156 Rdeča iu bela vrtnica, povest .... 51 Skrivnost najdenke ........... 51 Slovenski šaljive* ...............40 Suneiki Invalid ................55 Skozi žlrno Indijo ..............56 Sanjska knjiga, mala............M Sanjska knjiga, nova velika......JI Sanjska knjiga Arabska.........156 Spake, hmnoreake, trda vea.......56 Strahote vojne ..................56 Strup iz Judeje...................75 Spomin znanega potovalen........156 Stritarjeva Anthologija. trda vez .. JS Stritarjeva Anthologija, brož. .. 51 Sisto Šesto, povest lz Abrucev .... JI Sin medvedjega lovca. Potopisni ro-man ...•.«......•••••••......« JI Sv. Genovefa ................................55 Sveta Notbnrga..................55' Sredoshnd, trd. ves. ............JI, sosoooooooooooooooooooa Spis je, male povsetl ............55 SHAKESPEAREVA Otii: Macbbet, trdo vez. ..............JI brofilrano.....................71 Othelo .......................... .71 j Sen Kresne noči ....«.<..•„*••... .11 SPLOŠNA KN HŽNCA: St. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str^ broSirano .....................51 Št 3. (Ivan Rozman) Testaaaeat, ljudska drama v 4 dej., brož, 105 strani ....................55 St. 4. (Cvetko Golar) Poleten klasje, Izbrane pesmi, 184 str„ broširano .....................51 St. 5. (Fran Milčinskl) Gospod Fridolin Žalna in njegova dra-žina, reselomodre črtice L. 72 strani, braflrano ..............55 St. 7. Anderson re pripovedke. Za alovensko' mlkdino priredila Ctra, 111 str., broS. ..........55 Št. 8. Akt IL 113 ..............,71 St. 9. (Univ. prof. dr. Franc • Weber.) Problemi ssisbns filozofije, 347 strani, bral. ........... .71 St. 10. (Ivan Albreht). Andrej . Teraooe, relljeftta karikatara la minolosti; 50 str^ bral. ........ 55 St 11. (Pavel Golta) Paterikova poslednje saaje, božična povest v 4. slikah, 84 str., bro&......55 Št. 12. (Fran Milčinskl) Mojofnl prstan* narodna prarljlea v 4 dejanjih, 91 str., broS. .........51 Št. 14. (Dr. Kari En^iS) Fiasi. narodnogospodarski spis. poslovenil dr. Albin Ofria, 291 str., broSL .........................J6 St 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., brol. ...........41 Št. 17. (Prooper Marlmee) Tem dnfte t vleah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str. ............51 St. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni ms, dram. bajka v potih dejanjih, poslovenil Anton Fnntek. 124 atrn broS. ....... Jto St 20. (Jul. Zeyer) GampaH la ffiMiiiiB*!, japonski roman, is feSne prevel dr. Fran Bra- dač, 154 str, brol ............J| fit 23. (Sopbokles)AatifSMt ialM igra, poslov C. Qolaz, 60 atr^ broširano......................JI St 24. (E. L. Bnlwer) PaslednB Psaspijiv, L dri, 366 str« klflJL osoaososasoooosssS'oosssoo Jll St 2S. MeM 1ml FnpJk»>> H« drt o*o*oo*«ooaao»o«oaanoo «19 St 96. (L. Andrejev) 6rao ma-*e, poslov. Josip Vidmsr. S st. llTO?. sstsss •ostsasaastalsss JB& rteasst h pwhlsad JtttSn*' ' hreapooetea, 80 strn bcol ..... 58 St. 21. Taraaa sin splao ........ Jl St 3L Reka lafca ............. 55 St. as. ftlvatl ,«•.•••.•..,,,.,., 55 St S3. (Gaj 8alnstlj Krisp) faJ. i na a Jngnrta, postov. Ant Dak- ler, 123 slrsnl, broA ...*•.■.*• Jl I *'». :w. ( Ksavar Motto) LMU. " • 144 atraal .................. J5 St 37. Dsatoia BvaR ....••.*•• Jl rimsiiit pamikov - Snippm« 11. novembra: A qui tin la. Cherbourg 17. nowambra: „ Xew York, Cherbourg. Hamburg Stuttgart, Cherbourg, Bremen Bremen, Cherbourg, Bremen 1S. novembra President Roosevelt. Cherbourg, Bremen 19. novembra: lie de France. Havre Rotterdam, Boulogne aur Mer. Rotterdam . Olympic, Cherbourg 23. novembra: ,-C«>me Btacamono, Napoli, Genoa Columbus. Cherbourg. Bremen Berengaria, Cherbourg 2novembra: DeuUchUnd, Cherbourg. Hamburg 25. novembra: Paris, Havre i 26. novembra. Dutllio, Napol!, Genoa Majestic, Cherbourg Ryndam. Boulogne sur Mer. Rotterdam 29 novembra: | President Harding. Cherbourg, Ere-men. 30. novembra: Mauretania. Cherbourg 15. decembra: Paris, Havre — BOŽIČNI IZLET St 38. Tarzan In svet ..........L— St. 39. U Beheme ............ L— St. 46. Magda*................40 47. MlsteriJ dole............J.— 5t 48. Tarzanove ilvall ........Jl 5t 4R. Tarzanov sin ...........Jl St 50. Slika De Graje ........151 $t 51. Slov. balade in ranmnco 56 3t 52. Sanin ..................L56 St M. V metein .....;........L— k. 56. To in onkraj Sotle......56 St 57. Tarzanova mladost .... 56 St 58. Glad (Hamsun) ........ 56 01. (Golan Bratje in sertre.. .75 St. C2. Idi jot, I. del. (Dostojevski) 56 St 63. Idljot, II. del ...........9» St. 64. Idi jot, III. del ..........56 Ster. 65. Idijot IV. del .......56 Vsi 4 deli shnpaj............3.25 risot in ena not, trdo res........ .96 Tih sa fronto ...................76 Tatii, Bevk, trd. res..............75 rri povesti grafa Tolstoja........56 rurki pred DonaJea .............M fri Indijanske nevesti ...........50 Trenutki oddiha .................41 Treskova Urika .................55 Velika pratika Vodnikove druibe za leto 1927 ..................40 V gorskem zakotju ..............55 V oklopnjaku okrog sveta, 1 del... 56 2. del ......................JO Veliki Inkviaitor ................L— Vera (Waldova), broS. ..........55 Višnjeva repatlea (I^vstlk), rez. Vrtnar, (Kablndrath Tagore), trdo rezano ....,.............75 broSirano ....................66 Vojska nn Balkanu, s slikami____5S Volk spokornik In druge povesti. 1.— Valetin Vodnika Izbrani aplsl .... 51 Vodnik svojemu narodu...........25 /misel smrti .....................66 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .M Za kruhom, povest ...............33 Zadnja kmečka vojaka ...........75 Zadnja pravda, trdo vez.____:... .65 Zadnja pravda, broi. ............JI Zmaj iz Bosne ...................70 Zlatarjevo zlata ................ JI Za adljsnl ......................U Življenje slov. trpina, Izbrani spisi AleSovec, 3. zr. skupaj ........156 Zvesti sin, povest................55 Ztotokopl ....................... se Ženini nato Koprnele............55 Zmote in konec gospodMne Pavle. 55 Zgodovinske anekdote, ..........56 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: L zv. Vojnemir ali poganstvo .... 55 t. zv. Hudo brezdno.........55 3. sv. Vesele, povesti .. ..........55 4. zv. Povesti in slike...........5» 5. zv. Student naj be. Nai vsakdanji kruh .......................15 SPISI ZA MLADINO: ..............65 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order a/1 postne znamke po 1 al 2 centa, če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni e ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., Ne« York Kaka se potnje v stari kraj in nazaj ▼ Ameriko. Kdor Ja aamenjen potovati • atari kraj. Jo potrebno, da Jo poa-Isn o potnih Ustih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled nais dolgoletna lakubje Vam ml aamoremo dati najboljSa pojasnila ln priporočamo, rodno la prvovratno bradparolk*. Tudi aadrfavljaul aamcnlo p» tmtl r stari kraj, toda prsskrbad si morajo dovoljenj* aH permit la ffasbliigtona. bodisi aa eno leto ali I mesecev ln se mora deliti prs> lojo vsaj en mewc pred odpotova. nJem In to naravnost v Washlna-Im, D, 0, bi isMrtlsit Miriafr mega komisarja. «laaom odrodM. S3 Ja Stopila ? veljavo IL JnUJa, 1M6 so nSkomuz k vM M poflja permit po polti, am-pak ga mora Iti Iskati vsak posOss eeeteo, bodlat t najhUSnjl nasetnS-tki and ali pa ca dobi v NeW To-kn pred odpotovanjsm, kakor kede v prolnjl aaprocL Kdor potujo van area dovoljenja, potuje aa o*u)e Kako aoUtft »Vojc« b siarega kraja. Kflsr Ml doHti sorodnika al svojce Jo starega kraja, naj Mm pcaj pOa aa pojasnila. Is Jucorfa-sUs bo prlpoKenlb t tem lata ln pstseljeneav, toda potovlea to kvoto Jo določena sa drfav-Uaaa, u Isto dobiti sna ft« ts otroke odlSLdotLlotatayam pol je delata delavca. luirl MavlJanl pa mmmaia dobiti s« lena ln stroka do 11 la-ta hran da M btll Stoti v kvote, p* ttajbno pa Ja delati prolnje v Wash- Tnimytowam* bafl btt| FRANI SA1SEK STATI BA*l • OWILANDV Wtm NIV I#SS