COLOSJEVE inFosmACJE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XIII.________JUNIJ 1984_ f 2 6 5 5 6 0_St. 6 (142) Brez surovin ne gre ... Gospodarski dosežki občine Šiška v I. kvartalu leta 1984 V občini Ljubljana-Šiška smo v prvem trimesečju leta 1984 dosegli na gospodarskem področju boljše rezultate od planiranih. Ob tem smo uspeli nadaljevati z ugodnimi trendi iz leta 1983 z nadaljevanjem vseh aktivnosti na področju vključevanja v mednarodno delitev dela, za povečanje proizvodnje, zmanjševanje zastojev in boljšo o-skrbo z reprodukcijskimi materiali. Gospodarske organizacije združenega dela so ustvarile 39 milijo- š'***4) nov din prihodka ali 78 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Takšna rast celotnega prihodka je v veliki meri posledica visoke rasti cen (indeks cen industrijskih izdelkov 162), deloma pa tudi rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje zaradi boljše oskrbljenosti industrije predvsem z uvoženimi surovinami in materialom. Količinski obseg industrijske proizvodnje se je v letošnjih štirih mesecih povečal za 9,5 % glede na lansko isto obdobje. Porabljena sredstva v gospodarstvu so bila višja za 79 %, kar je več od rasti celotnega prihodka (78% ). Družbeni proizvod gospodarstva je pora stel nominalno za 65 %, realno pa za 2,1 %. Združeno delo je ustvarilo 9,3 milijarde din dohodka, kar je za (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) 70 % več kot v enakem obdobju leta 1983. Organizacije združenega dela gospodarstva so razporedile 9,297 milijona din dohodka, kar je 63 % več kot v enakem obdobju lani, in sicer: — za skupno porabo 14,1 % dohodka, kar je za 40 % več; — za splošno porabo 1,9 % dohodka, kar je za 44 % več; — obveznosti za druge namene so porasle za 82 % in so bile v razporejenem dohodku udeležene s 30.5 %; — za čiste osebne dohodke so organizacije združenega dela namenile 2.193 milijonov din sredstev, kar je za 50 % več (njihov delež v razporejenem pa se je znižal iz 25,4 % na 23,3%); — za akumulacijo so organizacije razporedile iz dohodka 2.505 milijonov din, kar je 81 % več kot v primerjalnem obdobju (delež v razporejenem pa se je znižal od 24,1 % na 26,7 %). Gospodarstvo občine je v prvih treh mesecih leta 1984 ustvarilo 3.712 milijonov din sredstev za reprodukcijo, odnosno 64 % več kot v primerjalnem obdobju. Stopnja reproduktivne sposobnosti gospodarstva se je tako povečala s 3 na 3,4 (indeks 113). Stopnja akumulativne sposobnosti organizacij združenega dela se je povečala z 1,8 na 2,3 (indeks 128). V prvem trimesečju je poslovalo z izgubo deset organizacij združenega dela v skupni višini 254.648 tisoč din, kar je za 52 % manj kot v prvem trimesečju leta 1983. Z izgubo so poslovale naslednje organizacije združenega dela: Avtomontaža TOZD Tovarna vozil (4.335 tisoč din); ISKRA Zmaj TOZD Baterije (2.166 tisoč din); SOZD Slovin — DSSS (2.000 tisoč din); Fructal TOZD Alko (18.055 tisoč din); KZ Medvode (159 tisoč din); SGP Stavbenik TOZD GO (12.940 tisoč din); SP Vegrad TOZD Gradnje (12.083 tisoč din); GF Maribor TOZD Podi in podloge Gradles (5.802 tisoč din) in Energetika TOZD KEL (197.512 tisoč din) ter TOZD Plinarna (9.595 tisoč din). V obdobju januar—marec 1984 je bilo v gospodarstvu občine povprečno zaposlenih na podlagi delovnih ur 31.414 delavcev, kar je za 3 % več kot v lanskem obdobju oziroma za 1,3 % več kot v letu 1983. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je bil 23.958 din, kar je za 43,2 % več kot v obdobju januar—marec 1983 in za 19.6 % več kot v celotnem letu 1983. COLOR 2 Zaradi visokega porasta življenjskih stroškov je bil indeks realnih čistih osebnih dohodkov le 91,9. Organizacije združenega dela s področja gospodarstva občine Ljub-ljana-Šiška so v prvem trimesečju letos razporedile za osebne dohodke iz čistega dohodka 2,971.757 tisoč din ali 44,5 % več kot v enakem obdobju lani in 15,1 % več kot so bila povprečna četrtletna razporejena sredstva za te namene v letu 1983. Tako je bila v globalu dosežena za 36,8 % počasnejša rast sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka, kar je v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Povprečno uporabljena obratna sredstva so naraščala hitreje od povprečno uporabljenih osnovnih sredstev, v strukturi pa so bila u-deležena s 64,8 %. Nekoliko se je spremenila njihova struktura, in sicer se je zmanjšal delež denarnih sredstev in zalog, povečal pa delež terjatev. Gospodarstvo občine je konec marca 1984 razpolagalo z 97.744 milijonov din virov poslovnih sredstev. Višja so bila za 44 %, njihova struktura pa se je nekoliko poslabšala, ker se je zmanjšal delež trajnih virov (z 48,9 % na 45,5 %) povečal pa delež obveznosti (od 14,6 % na 17,6 %). Neporavnanih obveznosti je imelo gospodarstvo 17.255 milijonov din ali 73 % več kot konec marca lani. Konec marca letos so imele organizacije združenega dela 29.957 milijonov din kreditov, to je 45 % več kot konec marca 1983. Povečali so se predvsem kratkoročni krediti za obratna sredstva, in sicer za 54 %. Z njimi je gospodarstvo reševalo svoje likvidnostne težave. Na področju zunanje trgovinske menjave blaga je gospodarstvo ob- čine doseglo dobre rezultate, predvsem pri konvertibilnem izvozu. V štirih mesecih letošnjega leta je šišensko gospodarstvo izvozilo blago v vrednosti 6.857 milijonov din. Od tega predstavlja konverti-bila 70,9 %. Glede na isto obdobje lanskega leta se je blgovni izvoz povečal za 17,3 %, od tega na konvertibilno področje za 26,7 %, na klirinško pa se je zmanjšal za 0,5 %. Skupni blagovni uvoz se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 17.2 %, uvoz iz konvertibilnega področja pa se je povečal za 17,5 % Pri skupnem uvozu predstavlja u-voz repromateriala 97,8 %, uvoz o-preme 2 % in uvoz blaga za široko potrošnjo le 0,2 %. V blagovnem uvozu iz konvertibilnega področja pa predstavlja uvoz repromateriala 95 % in uvoz opreme 5 %. Saldo zunanjetrgovinske menjave je negativen in znaša 2.881 milijonov din, saldo menjave na konvertibilnem področju pa je pozitiven in znaša 1.129 milijonov din. Uvoz pokrivamo z izvozom s 70,4 %, na konvertibilnem področju s 130,2 %, na klirinškem področju 33.3 %. Če ne upoštevamo uvoza zemeljskega plina za celotno republiko, pokrivamo uvoz blaga z izvozom 164,5 %, na konvertibilni s 130.3 % in na kliringu 455,3 %. Devizni priliv od izvoza blaga in storitev ter po kreditnih odnosih znašajo v prvem četrtletju letošnjega leta 5.194 milijonov din. Od enakega obdobja preteklega leta so se povečali za 2,6 %. Prilivi s konvertibilnega področja znašajo 2.444 milijonov din. V primerjavi z enakim obdobjem 1983 so manjši za 3,9 %. Devizni odlivi od izvoza blaga in storitev ter po kreditnih odnosih znašajo 5.407 milijonov din. Od lanskih prvih treh mesecev so manjši za 17,9%. Odlivi na konvertibilni trg znašajo 2.457 mili j o- OSNOVNI PODATKI PO PERIODIČNEM OBRAČUNU ZA OBDOBJE JANUAR-MAREC 1984 v 000 din Strukt. razporejanja I.-dohodka Strukt. -III. 1983 razporejanja dohodka I,—III. 1984 Indeks 84:83 Celotni prihodek 21,934.284 38,960.062 178 Porabljena sredstva 16,682.081 29,782.561 179 Družbeni proizvod 6,367.596 10,532.987 165 Doseženi dohodek 5,472.408 9,326.165 170 Razporejeni dohodek 100,0 5,754.509 100,0 9,397.357 163 — za skupno porabo 16,4 943.563 14,1 1,322.972 140 — ža splošno porabo 2,2 125.823 1,9 180.977 144 — za druge obveznosti iz dohodka 27,4 1,577.262 30,5 2,866.269 182 — za čiste osebne doh. 25,4 1,463.462 23,3 2,193.478 150 — za skupno porabo delavcev 4,4 254.616 3,5 326.629 128 — za akumulacijo 24,1 1,387.829 26,7 2,505.108 181 Izguba 548.896 264.648 48 Amortizacija po predpisani stopnji 895.188 1,206.822 135 Amortizacija nad predpisano stopnjo 61.843 66.047 107 Pričetek gradnje skladišča topil V okviru celotnega razvoja DO Color se skladno razvijajo ob tehnologijah v proizvodnji tudi dopolnilne in infrastrukturne tehnologije. Postavitev novih tehnoloških linij in njene rekonstrukcije v me-šalnici in sintezi, narekuje izgradnjo in posodobitev skladiščnih ci-sternskih prostorov, posebno še zaradi zastarelega podzemeljskega skladišča, ki je postal tarča inšpekcijskih služb z zahtevo po sanaciji in ureditvijo najosnovnejših ekoloških zahtev. Prvotni načrt je predvideval sanacijo obstoječega skladišča. Že pred tem je bilo jasno, da zmogljivosti ne zadoščajo za povečani obseg v mešalnici in sintezi. Ob tem se je pridružil še komercialni zahtevek po večjih skladiščih iz čistih komercialnih razlogov. S temi predpostavkami smo pričeli z načrtovanjem, ki je zajemalo dolgoročno rešitev skladišča tekočih surovin. Idejni projekt je bil izdelan in dan v razpravo januarja 1983, ki zajema postopno izgradnjo cistemskega prostora do 6.450 m3 za topila, stiren, glikole in olja in do 300 m3 za mastne kisline, ureditev črpališč, pretakališč, cestnih povezav in ostale infrastrukture. (Nadaljevanje z 2. strani) nov din in so se povečali v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 19,3 %. Ugotavljamo, da se osnovne naloge iz Resolucije za leto 1984 in družbenega plana za obdobje 1981 — 1985 uresničujejo: — nadaljuje se rast industrijske proizvodnje; — organizacije združenega dela se uspešno vključujejo v mednarodno delitev dela; — realiziran je plan jesenske in pomladanske setve; — razporejanje dohodka poteka v skladu z družbenimi usmeritvami, saj rast OD zaostaja za rastjo sredstev za akumulacijo; — izgube so bile v I. trimesečju pretežno na tistih področjih, ki so bile glede na zamrznitev cen iz decembra (komunalna energetika) in sezonski značaj proizvodnje pričakovane. Kljub dosedanjim ugodnim gibanjem predvidevamo manjše zastoje v teh trendih zaradi zoženih pogojev gospodarjenja. Le z zavestno akcijo vseh delavcev, poslovodnih organov in družbenopolitičnih organizacij bomo lahko izpolnili naloge iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Kako se v rezultate šišenskega gospodarstva vklaplja naša DO pa na podlagi znanih in obravnavanih rezultatov lahko ugotavlja vsak sam. Po proučitvi idejnega projekta smo se odločili za prvo etapo izgradnje 8 cistern po 200 m3 z najnujnejšo pripadajočo infrastrukturo, to je črpališče, ceste, požarno varnostni in ekološki objekti in naprave itd. Investicijski program za to etapo je bil izdelan v oktobru 1983. Aprila 1983 smo vložili pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu zahtevo po izdelavi lokacijske dokumentacije. Po številnih urgencah smo si priborili lokacijsko odločbo v decembru 1983. Po pridobitvi lokacijske odločbe smo naročili izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projektov za izvedbo (PZI). Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja so bili izdelani januarja 1984 in pričele so se obveze za realizacijo zastavljenega cilja ob čim manjši finančni obremenitvi. Tako smo pridobili za pripravljalno fazo 40 %, za ostale pa 30 % kredita pod ugodnimi pogoji. Na osnovi pozitivnega mnenja regionalne komisije za oceno investicij o družbeni upravičenosti investicije smo na osnovi treh ponudnikov izbrali za gradbena dela »Gradbinec« Kranj, ki je poleg kredita zagotavljal naj nižjo in fiksno ceno in solidno izvedbo. Po ureditvi ostalih formalnosti (predvsem finančnih) smo pričeli s pripravljalnimi deli, ki obsegajo naslednje: — izravnavo terena, — prestavitev energetskih in o-stalih vodov (elektrika, PTT, kanalizacija, vodovod), — izdelavo kinet, — utrjevanje spodnjega ustroja cestnih povezav, — izdelava kanalizacije in odvod-njavanja, — položitev električnih kablov za cestno razsvetljavo, — utrditev spodnjega ustroja črpališča in ekološkega sistema, — položitev hidrantne mreže in še nekaterih drugih manjših del. Že na pričetku pripravljalnih del so se pokazale določene težave. DO Color do sedaj skoraj ni poznal projekte izvedenih del, v katerem je vrisana oziroma opisana vsaka sprememba oziroma odstopanje od projekta. Posebne težave imamo pri podzemeljskih vodih, čeprav smo predhodno z instrumentom določili lokacijo le teh. Vsak vod smo nato ročno izkopali, ker bi drugače lahko prišlo do poškodbe in s tem možna prekinitev dovoda energije, vode itd. v proizvodne obrate. Naslednja težava pa je nastala, ko smo odgrnili zgornji humusni sloj in ugotovili, da material ni ustrezen za utrjevanje. Pokliaeli smo ZRMK, ki je pregledal že predhodno teren in ugotovil, da bomo morali materiale selekcionirati, manjkajočega pa navoziti od drugod. Ko bodo pripravljalna dela končana, pričnemo z drugo fazo — izgradnjo lovilnega bazena, črpališče, lovilno jamo itd. Druga faza mora biti po predvidevanjih končana v avgustu, ko pričnemo z montažo rezervoarjev, ki so že naročeni v Mostogradnji. Želimo čim manj zastojev zaradi vremena, kasnitev dobav, cen, itd., tako da bi v jeseni tega leta objekte že predali v uporabo. Koželj Vid, dipl. chem. Zadovoljstvo naših dveh varnostnikov ... COLOR 3 Aktivnost sindikata na vseh področjih Prva akcija novega sindikata je bila preventivno okrevanje naših delavcev v počitniškem hotelu ZZB v Banjolah. Na sestanku IO smo predlagali 7 kandidatov, ki so nam jih na občinskem svetu ZSS Ljubij ana-Šiška med 83 prispelimi vlogami potrdili. Tako so do sedaj preventivno in na stroške Občinskega sindikata letovali v Banjolah že 4 naši delavci, trije pa pridejo na vrsto jeseni. Vsi štirje naši delavci so se pohvalili z vsem, razen z vremenom. Za naslednje leto nameravamo krog kandidatov za preventivno okrevanje razširiti v sodelovanju z našim dr. Knificem. Druga pomembnejša akcija sindikata je bila v sodelovanju z DSSS za nakup počitniških zmogljivosti na Cresu. Sindikat podpira akcijo nakupa novih počitniških zmogljivosti, ker glede na vse večje življenjske stroške kmalu druge možnosti za letovanje delavci ne bomo imeli, sedanje Colorjeve zmogljivosti pa so premajhne za vse interesente. Zato sindikat apelira na strokovne službe, naj pregledajo še enkrat finančne možnosti za nakup in naj se izdela finančni načrt. Delavci smo se na sestanku dogovorili, da po potrebi delamo tudi prosto soboto — namensko za nakup počitniških zmogljivosti. Po dolgem času je Color obiskalo trgovsko podjetje Galeb. Trgovci so bili na moč zadovoljni, saj so naredili za 70 starih milijonov prometa, kupci — Colorjevci pa verjetno tudi, saj bo odplačevanje urejeno prek osebnega dohodka v 4 obrokih. Prvi obrok bo odtegnjen pri izplačilu osebnega dohodka za junij. Dogovorjeni smo z Galebom, da pridejo v jeseni, ko bo ta vsota poplačana. Jesenska ponudba naj bi bila primerna času — zimska konfekcija, plašči, bunde, kostimi itd. Sindikat je bil tudi organizator šiviljskega tečaja, ki pa je žal zaradi premajhnega števila kandidatk odpadel. Na družbenopolitičnem področju se sindikat udeležuje širše akcije razprav o osnutku novega Pravilnika o delovnih razmerjih in Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti, ki naj bi bila potrjena na zborih delavcev. Dunja Krpan-Remic Na Cresu - tudi za nas? Objekti v gradnji na otoku Cresu, o katerih smo se dogovarjali za nakup... , ' 4 COLOR ... in pogled iz teh objektov na plažo in bližnjo okolico ... Ob tej priložnosti je bila tudi razstava del gojencev zavoda, ki si jo je COLOR 5 z zanimanjem ogledala Tina Tomlje, predsednica skupščine mesta Ljubljane ------------- Lesni sejem v Ljubljani Na Gospodarskem razstavišču je sredi junija rezerviran prostor in čas za gozdarje ter lesarje. Obe hali in prostore med zgradbami napolnijo proizvajalci opreme za vleko in spravilo lesa, grobo primarno obdelavo hlodovine, razrez in pripravo lesne mase za iverice ter vlaknenke, stroje za rezkanje, vrtanje, lepljenje in brušenje ter naprav za površinsko obdelavo oziroma zaščito lesa. Razveseljivo je, da se med kopico tujih razstavljalcev, največ Italijanov, Nemcev in Švicarjev, pojavlja vse več domačih imen, domačih proizvajalcev tudi že numerično krmiljenih naprav. Večina večjih proizvajalcev pohištva se je odločila za lasten razvoj in proizvodnjo obdelovalnih strojev, tako da srečamo že prve polivalne stroje z napisom BREST, stiskalnice JAVOR, rezkarje in transporterje ALPLES, airless brizgalne naprave NOVOLES, težko mehanizacijo LIP, vakuumske sušilnike in impregna-torje INLES, obdelovalne stroje KLI, itd. Za razvoj površinske zaščite je največ naredil krški SOP, ki v zadnjem času uspešno nadomešča drago tujo opremo za lakirnice, zlasti linije in sušilnike. Na sejmu je SOP razstavil tudi prvi YU robot za lakiranje masivnih kosov. Ta je resda še hudo pomanjkljiv, saj deluje z dvema le v eni ravnini gibajočima se ročicama in dvema airless pištolama, toda začetek je tu in pot za izboljšave odprta. Od proizvajalcev premaznih sredstev sta bila prisotna le Helios in Chromos. Ne glede na naš odnos do široke potrošnje in udeležbe na raznih razstavah in sejmih, bi morali aktivno sodelovati na takih prireditvah. Vsaka resna proizvodnja zahteva tudi uspešno in resno predstavitev na tržišču. Lesni sejem v Ljubljani je izrazito stro-kovno-komercialno uglašena prireditev in tako enkratna priložnost, da blizu in poceni približamo domači lesni industriji svoj proizvodni program in razvojne usmeritve. Tako pa smo spet enkrat spustili iz rok ugodno priložnost in še za korak ostali za konkurenco. V okviru sejma je Zavod za tehnično izobraževanje v sodelovanju s Splošnim združenjem lesarstva Slovenije in Društvom inženirjev in tehnikov lesarstva iz Ljubljane pripravil posvetovanje z naslovom: LESNO OBDELOVALNI STROJI IN TEHNOLOŠKI PORABNIKI V LUCI RACIONALNE RABE ENERGIJE. Program posvetovanja je obsegal dve področji: 1. Lesno obdelovalni stroji Sodelovali so: predstavniki Strojne fakultete, Inštituta za ekonomiko investicij ter Lesnine iz Ljubljane in domačih proizvajalcev, Alplesa, Brest, KLI in Bratstva Zagreb. 2. Tehnološki porabniki v luči racionalne porabe energije Sodelovali so: Biro za lesno industrijo, Fakulteta za lesarstvo Zagreb, Sarajevo in Ljubljana, Lesnina, SOP, RIKO Ribnica, Inštitut LTH, Monting Delnice, Teh-projekt Rijeka in predstavniki proizvajalcev premaznih sredstev Heliosa, Chromosa in Colorja. Referati na posvetovanju so bili izbrani in pripravljeni s spremenljivo srečo, pogrešali smo večje število poslušalcev, kar je bilo nedvomno posledica zelo visoke kotizacije (5.000 din), ki jo je zahteval prireditelj za vsakega udeleženca. Kljub temu le-ta ni zagotovil niti brezplačne vstopnice za vse predavatelje. Slovesnost v Smledniku Ob dnevu mladosti je bila v vzgojnem zavodu Fran Milčinski slovesnost na kateri so odkrili doprsni kip Franu Milčinskemu, po katerem se zavod imenuje že 25 let. Sopokrovitelj slovesnosti je bila tudi naša delovna organizacija. Letna skupščina športnega društva Color Zadovoljni z opravljenim delom V četrtek, 31. maja je bila letna skupščina športnega društva Color. Uvodoma so predsedniki posameznih akcij podali poročilo o delu. Strelska sekcija je na večje uspehe dosegla z zračnim orožjem, sicer pa so se udeleževali vseh tekmovanj v okviru OSZ, regijskih tekmovanj, skupaj so jih našteli več kot 50. V svojih vrstah imajo kar 12 strelcev, ki se ponašajo z značko odličnega strelca. V načrtu za letošnje leto imajo dve domači prvenstvi ter sodelovanje na številnih tekmovanjih, predvsem občinskih. Kegljaško-balinarska sekcija: Imeli so vrsto prijateljskih kegljaških nastopov, sodelovali na prvenstvu sekcij Medvod, občinskem prvenstvu, še posebej zanimivo pa je bilo prvenstvo Color j a, ki je potekalo od oktobra do maja ter bilo praktično dober trening za številne kegljače. Še posebej ženske so redno mesečno prihajale in odmetavale 100 lučajev. Tudi balinarji so se udeležili več tekmovanj. Oboji so z doseženimi rezultati zadovoljni, čeprav bi bilo z več resnosti in prizadevnosti lahko še boljše. V planu dela za letošnje leto imajo tako kegljači kot balinarji vrsto tekmovanj. Jamarska, sekcija je lani dosegla naj večje uspehe od ustanovitve. Po večletnem delu so uspeli odkriti zasigno jamo v Malinci — Toško čelo. Odprli so vhod v brezno, tako, da si je jamo lahko ogledalo že nekaj članov našega kolektiva. Pripravili so tudi šolo plezanja na Turncu — Šmarni gori. V desetih akcijah so naredili nad 130 prostovoljnih delovnih ur, kjer so popravljali in pleskali klopi v parkih ter prepleskali in očistili sobe v Tamarju. V programu dela imajo nadaljevanje raziskav v jami Ma-linca v Polhograjskih Dolomitih, pripravili pa bodo tudi več delovnih akcij. Košarkarska sekcija: Košarkarji imajo na voljo za treninge telovadnico v Preski, katero sicer delijo z odbojkarji. Udeležili so se več tekmovanj, kjer so igrali v spremenljivi formi. Tudi v načrtu dela imajo vrsto prijateljskih srečanj ter sodelovanje v trim ligi. Namiznoteniška sekcija: Določeno število članov se redno rekreira in sodeluje na tekmah, treningi so enkrat tedensko, pred tekmami dvakrat, s pogoji dela so zadovoljni. Tudi v načrtih za letošnje leto so zapisali udeležbo na več tekmovanjih. Odbojkarska sekcija: Odbojkarji se dobijo vsak torek po dve uri v telovadnici v Preski, vendar jih COLOR6 komaj zberejo sedem, kar pomeni, da za to zvrst športa ni pravega zanimanja. Odigrali so več prijateljskih tekem, kar načrtujejo tudi v letošnjem letu. Šahovska sekcija: Šahisti so redno mesečno igrali za Colorjevo prvenstvo, se udeležili republiškega sindikalnega prvenstva, z delom in uspehi so zadovoljni. Radi bi vzbudili zanimanje za šah tudi med predstavnicami ženskega spola in sestavili žensko ekipo, v načrtih pa imajo zapisano tudi udeležbo na številnih turnirjih, zanemarili pa ne bodo tudi rednih mesečnih turnirjev. Planinsko-smučarska sekcija: Lani so imeli sedem planinskih izletov s poprečno udeležbo 10 članov, smučarskega tečaja se je udeležilo 17 članov, dobra pa je bila udeležba tudi na tekmovanjih v veleslalomih in smučarskih tekih. Tudi za letos planirajo vrsto tekmovanj ter planinskih izletov. Tekaška podsekcija združuje 8 deklet in 15 fantov, ki zagnano tečejo skozi vse leto, pa naj gre za trening ali nastope na zahtevnih tekmovanjih. Poudariti velja, da sežejo tudi po naj višjih mestih (tek dvojic v Smledniku), sicer pa pridno nabirajo kilometre po asfaltu in makadamu. Nogometna sekcija je pomladila svoje članstvo, pa tudi izboljšala disciplino. Poudariti velja sodelovanje s celjskim Aerom, sicer pa se udeležujejo trim tekmovanja. Tudi v letošnjem letu jih čaka vrsto nastopov. V razpravi na podana poročila je bilo ugotovljeno, da je še vedno premalo aktivnih članov, da dejavnost poteka največkrat zgolj zaradi polne angažiranosti posameznih članov. Ob tem velja pripomniti, da imamo idealne pogoje za delovanje (kegljišče, telovadnica, tenis igrišče, nabava opreme), zato bi bilo realno pričakovati večjo množičnost. Ob koncu pa so bile izvedene volitve. Člani novih organov so: Izvršni odbor Janez Švoljšak, predsednik Frane Erman, podpredsednik Marko Kristan, Vida Zerovnik, tajnik Darko Borčnik, blagajnik Jule Nardoni, plan. smuč. sekcija Miro Zidar, keglj.-balinarska sek. Miro Bitenc, nogometna sekcija Pavle Jerina, jamarska sekcija Franci Krelj, strelska sekcija Ida Juvan-Primožič, namiznoteniška sekcija Matjaž Kern, odbojkarska sekcija Niko Krhlikar, košarkaška sekcija Miro Šuštar, šahovska sekcija Dušan Čarman, teniška sekcija Slavka Križaj Mimi Jamnik Samoupravna delavska kontrola Janez Šetina, predsednik Franci Knific, član Vojko Dubokovič, član Disciplinski odbor Jernej Merjasec, predsednik Anica Petaci, član Jure Kuret, član Poznate tele fante? Ob petkih in sobotah igrajo za ples v gostilni Mihovec v Pirničah! In to dobro glasbo, prav zares! PRAVNI KOTIČEK Pobuda, ki smo vam jo dali v zadnji številki našega glasila še vedno velja. Rubrika »Pravni kotiček« pričakuje vaša vprašanja, mnenja in predloge in zagotavlja tudi popolno anonimnost vpraševalcev, če bodo to želeli. Danes vam predtavljamo dva samoupravna akta, ki sta v javni razpravi in zelo neposredno urejata in določata naše pravice in dolžnosti v delovni organizaciji. Težko je v nekaj stavkih podati celotno problematiko, ki jo akta urejata. Zato smo pripravljeni, če bo seveda za to interes v prihodnji številki analizirati posamezne dele teh aktov (npr. dopust, prerazporeditev...). Ker je s področja delovnih razmerij največ sporov v delovnih organizacijah, je zato sodna praksa na tem področju zelo bogata in nam gradiva ne bo zmanjkalo. OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH V JAVNI RAZPRAVI Spremembe in dopolnitve pravilnikov izhajajo iz spremenjenih določb zakona o delovnih razmerjih in sprememb predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker so Colorjeve informacije o prvih zakonskih spremembah že objavile daljši komentar v julijski številki leta 1982, bi se v tem prispevku zadržali pri navedenem drugem razlogu za spremembo naših aktov. Najpomembnejša je nova definicija invalidnosti, po kateri se ta ne ocenjuje le glede na dela oziroma naloge, ki jih je zavarovanec opravljal neposredno pred nastankom invalidnosti, temveč na vsa dela oziroma naloge v TOZD, ki ustrezajo strokovni izobrazbi ali z delom pridobljeni delovni zmožnosti delavca. Nadomestilo osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, za delo s skrajšanim delovnim časom in zaradi dela na drugem ustreznem delu, se tudi v prihodnje zagotavlja iz sredstev, ki jih OZD v ta namen združujejo v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dosledneje kot pred spremembami predpisov s tega področja so OZD zavezane za izvajanje ukrepov za preprečevanje invalidnosti in za uresničevanje pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti. Nekatere materialne obveznosti so pre-nešene neposredno na delovno organizacijo prav tako pa se v njih tudi uveljavljajo določene pravice. Ker pravilnik o delovnih razmerjih ureja številna vprašanja, ki so za vsakega delavca izredno pomembna, pričakujemo v javni razpravi velik odziv na osnutek akta, ki je bil med delavci razdeljen v zadostnem številu. Pismene pripombe na osnutek zbiramo v pravnem oddelku. OSNUTEK PRAVILNIKA O DISCIPLINSKI IN ODŠKODNINSKI ODGOVORNOSTI V JAVNI RAZPRAVI Disciplinska in odškodninska odgovornost sta med številnimi oblikami odgovornosti, ki se prepletajo v delovnem razmerju gotovo najpomembnejši. Delavec v delovnem razmerju nima samo pravic pač pa tudi obveznosti in s tem odgovornosti do drugih delavcev tako v organizaciji kjer dela, kot tudi do združenega dela nasploh. Vsako ustvarjalno delo nalaga delavcem določene obveznosti. Če pa te obveznosti delavec krši, mora za to seveda odgovarjati. Kršitve obveznosti v delovnem razmerju pa nimajo vedno za posledico samo disciplinsko odgovornost. Oblike odgovornosti, ki jih poznamo v delovnem razmerju običajno delimo na nepravne, kot posledico ravnanja, ki nasprotuje moralnim normam naše družbe. Posledice nepravne oblike odgovornosti so nepravne sankcije kot npr. javna kritika dela, zahteva za odstop, ukrepi družbenopolitičnih organizacij. Pravne oblike odgovornosti pa so posledica ravnanja, ki nasprotuje določenemu predpisu in ima za posledico sankcijo, ki je že vnaprej določena. Pravne oblike odgovornosti so: — kazenska odgovornost za kazniva dejanja določena v kazenskem zakonu (ugotovi sodišče); — upravnokazenska odgovornost, ki jo ugotavlja sodišče za gospodarske prestopke določene z zakonom, oziroma sodnik za prekrške za prekrške določene v zakonu; — odškodninska odgovornost, to je odgovornost za škodo, ki jo delavec povzroči na delu ali v zvezi z delom in je podrobno določena v osnutku pravilnika o odškodninski in disciplinski odgovornosti; — disciplinska odgovornost, ki jo delavci sami določimo v že navedenem pravilniku na podlagi zakona in tudi izrekamo ukrepe prek svoje disciplinske komisije. Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti bo enoten za celo delovno organizacijo za kar obstaja več razlogov: — imamo skupno disciplinsko komisijo sestavljeno iz delavcev TOZD in DSSS; — nemogoče si je predstavljati, da bi določeno ravnanje v eni TOZD pomenilo kršitev delovne obveznosti, v drugi pa ne; — določbe zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih so več ali manj obvezujoče, zato puščajo le malo manevrskega prostora. Prostor nam ne dovoljuje, da bi danes podrobno analizirali posamezne določbe tega pravilnika, ki vsebuje poleg splošnih določb in temeljnih načel, organov v disciplinskem postopku, tudi veliko število lažjih in hujših kršitev delovnih obveznosti. Sledijo ukrepi, ki jih disciplinska komisija lahko izreče, in sicer od opomina do naj-hujšega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Podrobno je urejen postopek od prijave do zaključka postopka. Sledijo poglavja o odškodninski odgovornosti za škodo, ki jo delavci povzročimo na delu ali v zvezi z delom in jo bomo morali povrniti delovni organizaciji iz lastnega žepa. Posamezna poglavja, ki so danes samo nakazana, bomo analizirali v kakšni od naslednjih številk Co-lorjevih informacij. Posebej priporočamo vsem in vsakemu posebej, da podrobno pregleda določbe osnutka pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti, še predno ga bomo sprejeli na zboru delavcev in to predvsem iz razloga, da bi bilo potrebno njegove določbe čimmanj-krat uporabiti. Pripombe na osnutek zbiramo v pravnem oddelku. J. T. NAGRADNA KRIŽANKA FDSfOK TMSTKOl 2>D*fO- %<02>C/ Z&iRKtf si/k r 4c. CO£M/K zvezdi Gozn/o P/tt&N/lf y/ftl?*Vo TZVt Al *f)K. G/MtJ£ DKln\/Q 4. 7 Oj.F)^ P4jriZ<&j So Rt/fSZD SD/T//Z H9DQ£?E- vrt»ye Si/ZE oa/p/K PR€7£-KZ/ cž?s G-OZ&Kj v%// KoSrtm /Zb E {Dl/. v/ol/M /Z czevove 1/Rsrr) c*W rajžsž7 vet/R/te 2: >9 >7^ S Potozptf Q>ier&co 1/ ZOEt/ A'RT RO SVDEŽ OZpKS /RST/? Rt) V S GrX&K4 C* e sio / S O L v S"“ & R J z> £" M v br M 0 s 0 9 tT,ZU„ R N T ww< Al b* R N E R £ ",bm 5 EF / K J" c SE rte/) K O C /< R :r° H / R 0 E 1 M R “"“-i / sr R E K L R M R ro- s5 A/ O S R T 3 R R R / At 9 N ST* Z R VSS? 1/ U -< O R 522' v 0 s T 91 R vS E L E ZV E zv R < T~ L-s," N E N R Z r N 9 R R S n zz. R N / L Za nagradno križanko iz prejšnje številke Colorjevih informacij smo prejeli 36 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih fakturnega oddelka. Komisija v sestavi Darinka Ramovič, Helena Dolinar in Mili Hostnik je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Vido Guzelj, drugo nagrado 150 din prejme Anica Pevec, tretjo nagrado 100 din pa Marta Krabonja. Nagrade bodo izžrebankam izplačane po izidu glasila. Čestitamo! Za notranji transport so te »cize« nenadomestljive...