52- 2 ftiiažK tM&i t pftiiifciM« ceiraife CSfl U Ma) Utuj*. fzvzemii panddjek. vsak din zja« Ajiik^a ii. 2J. I. cfdstrcpfc. Dc?i«I a? ?n»au ti M aprcj^rtijo, tok oprti sc^ Aatoa Oerbec. — ti- 24 atM' L 7.—, S racžcct 2« laoieaunv ftičtefiu 4 ike v« Urdaiitvo: uiiw ielj in ee * v, . .. ^ in ceio t£» L 60t—» a in upfjve it. 11-47- januarja im Posamezna številka 20 cent, UI9ISK Posamezne Šteyilke v Trstu In okolici po 20 ceat — Oglasi ee ; aćuoa/c » Srotost* set kolone (72 ««.) • - Oglasi trgovcev in obrtnikov vtiw po 40 cent osmrtnice uh vale, poslanic* i« vabila po L 1.—, ogtisi denarnih zavo4ov mm po L 2. — Mfili ogiasi po 20 cent. beseda, najnunj pa L 2. — Oglasi naročnina to reklamacije ee pošttljajo iskijacno upravi EdinogU, v Trstu, ulica Pran&Ska Asiiksg?. Stev. X« L nadatfopte. — Tdeioa aredniitva lu uprava II-&T, v letu 1923. V prw številki novega leta smo posvetili, vjetskega diplomata Vorovskega. Morilca 'kakor je razumljivo, našo posebno pažnjo dogodkom v naši ožji odmovim, So to dogodki, ki predstavljajo, kakor smo rekli, našo grozno pasivo, edino stran v naši žalostni bilanci. Danes hočemo za hip pozabiti to našo nesrečo in se ogreti po širni tu-iini, da vidimo, kakšna je približno bilanca evetevnih dogodkov, ki so se odigravali daleć od nas v času naših muk in našega trpljenja. V Italiji je preteklo l. 1923. normalno. V začetku leta si je ustvaril sedanji ministrski predsednik Mussolini prostovoljsko milico in s tem dodobra utrdil svoj režim. Vse dru^c stranke so skoraj popolnoma obnemogle, oziroma so naravnost razpadle. Parlament je izgubil vsak ugled in je Mus-soiiniju mehanično prikimoval, dokler ai prejet zasluženega plačila in je bil v prvi polovici, meseca decembra zaprt. Mussolini je imel vse leto v roki takoimenovani pooblastilu zakon ter je neovirano koval nove postave, katerih je izdal toliko, da bi jih U2 peljala dva kenja. Odločno se je lotil tudi zunanjepolitičnih vprašanj*. Na čem poJju naj omenimo: izpraznitev Dalmacije, ratifikacijo svetomargeritskih dogovorov z Jugoslavijo, pogajanja paritetne komisije in stvarna aneksija Reke z imenovanjem generala Giardina za vojaškega guvernerja. Kar se tiče odnosajev . Italije do drugih drža/v, je treba omeniti obisk angleškega in španskega kralja, posebno tega poslednjega, ker je bil nenavadno svečano izvršen in so se začele že tedaj širiti govorice o itaJijansko-španski zvezi, naperjeni proti Franciji. V preteklem letu je zadelo Italijo tudi par naravnih nesreč: bruhanje Etne in povodenj v dolini Gleno, Odločno je nastopal g. Mussolini tudi v vprašanju nemške vojne odškodnine, pri čemer se je postavljal večinoma na stališče Anglije. Njegov prestiž pred zunanjim svetom pa je nekoliko kvarilo njegovo poredno igranje s parlamentom in parlamentarizmom, na drugi strani pa tudi nasilja njegovih pristašev, ki niso še popolnoma prenehala. Latinska sestra Italije — Francija —- je imela skozi vse leto polne roke skrbi v Porurju, ki ga je zasedla v prvi polovici januarja lanskega leta skupno z Belgijci. Po več mesecih vztrajnega napora je strla nemški pasivni odpor, toda vprašanje nem-*ke vojne odškodnine je slej ko prej nerešeno. Nemčijo je podpirala Anglija in tudi pape*. Pi} XI. te bil izdal poslanico, v ka-tv-ri se je po mnenju Francozov postavil stran Nemcev. To je nekoliko zavleklo podajanja med Francijo in Vatikanom glede u.cdbe katoliške cerkve na Francoskem, vendar pa so bile vse nepovoljne posledice k: hipne. V notranji politiki Francije je važen dogodek volilna reforma, ki je že skoraj pod streho. ^ Francoska soseda Angina je bila lani mirnejša nego prejšnja povojna leta, ker .se je na Irskem vzpostavil mir m so končane dolgotrajne in krvave državljanske borbe v tej deželi .Vlada je bila v rokah kor -e rvati v cev. Dasi je ta stranka malo bo'j frankofilska, nego je bil Lloyd George s s vejo koalicijo, spor s Francijo radi Nemčije kljub temu ni prenehal, temveč se je še poostril. V notranjosti niso imeli konservativci posebnih uspehov, predvsem se jim nt posrečilo ublažiti brezposelnosti Preteido poletje se je vršila v Londonu vseang*e5ka državna konferenca, na ka-l?ri se je razpravljalo o vseh važnejših sta bila oproščena, dasi sta svo^o krivdo priznala. Proti koncu lanskega leta je stopila med znpadnoevrapskimi državami v ospredje tudi Španska s svojo vojaško revolucijo pod vodstvom generala De Rivera, Veliko pozornost je vzbudil, kakor že rečeno, tudi obisk kralja Alfonza v Italiji. Španska je podpisala pretekli mesec s Francijo in Anglijo pogodbo o Tangerju. Italija je bila vsled nasprotovanja Francije iz teh pogajanj izključena. Srednja in jugovzhodna Evropa je bila v preteklem letu polna važnih dogodkov, V Jugoslaviji je prišel pri zadnjih volitvah do veljave plemenski čut Srbov, Hrvatov in Slovencev. Radić je ostal tudi lani zvest svoji negativni politiki, s katero je omogočil samoradikalsko vlado, ki ima vajeti države trdno v svojih rokah. Radičeve agitacije v inozemstvu niso imele nikakega vpliva na jugoslovensko notranjo politiko. V zunanji politiki Jugoslavije je treba omeniti pogajanja z Italijo glede Reke, ki niso še dovedla do nikakega uspeha, in niški sporazum, sklenjen z Bolgarsko, daJje sporazum z Avstrijo, jugoslovenska svobodna cona v Solunu, vzpostavitev prija* teljskih odnošajev z. Albanijo, razmejitev z Romunsko itd. Tudi ustalitev dinarske valute je treba omeniti kot uspeh sedanje vlade. — Na sosednem Bolgarskem se je izvršila revolucija proti vladi voditelja bolgarskih kmetov Stambolijskega, ki je vladal ves čas po vojni. Bil je umorjen, a njegov naslednik je postal profesor sofijskega vseučilišča Cankov. Bolgarska revolucija pomeni velik udarec za idejo zbHžanja in ujedinjenja Bolgarov z ostalimi Jugoslove-ni. Tudi na GrSkem je bilo lansko leto večinoma revolucionarno. Radi poraza grške armade v Mali Aziji so bili obsojeni na smrt tedanji ministri in kralj Konstantin je moral zapustiti deželo (umrl je v Palenhu). Sledil mu je njegov sin Jurij H., toda moč je bila v rokah revolucionarne vlade. V zadnjem času se je začela širiti republikanska ideja. Pred kratkim so se vršile volitve v ustavodajno skupščino in kralj je bil pozvan. naj zapusti Atene. Odšel je na Romunsko, a v domovino je bil zopet poklican Venizelos, najboljši grški državnik. Nova grška skupščina se sestane danes ter bo odločila, ali ostane Grška monarhija ali se i zp remeni v republiko. Republikansko gibanje je postalo precej živahno posebno po zasedbi Krfa s strani Italije. RociUB^km jt it& Ijtnalto l>tf> nOVO ustavo. Izvaja se tudi temeljita agrarna reforma. V zunanji politiki je najvažnejše vprašanje njenega razmerja do Rusije. Sovjetska vlada ni priznala aneksije Besa-rabije. V zadnjem času se mnogo govori o obnovitvi pogajanj med tema dvema sosednima državama. — Avstrija si je s pomočjo mednarodnega posojila dodobra opomogla in postajajo njene notranje razmere počasi normalne. — Ogrska se tudi poteguje za tako mednarodno posojilo. O iem se bo sklepalo med drugim na konferenci Malega sporazuma v Belgradu, ki se sestane 9. t. m. — ČehoslovaSka je najso-lidnejša država v Srednji Evropi in njena gospodarska in finančna konsolidacija se je nadaljevala tudi po umoru finančnega ministra Rašina. Ta država je že sklenila trgovske pogodbe z velikim številom drugih držav. Čehoslovaška je voditeljica Malega sporazuma, h kateremu pripadata še Jugoslavija in Romunska. Med zunanje le dni postavljeno na laz z atentatom na prestolonaslednika Hiro hita, ki ga je izvrši! neki študent, kateri je izjavil, da je komunist. Ta atentat bo nepovoljno vplival na odnošaje med Japonsko in Rusijo. Druga soseda Rusije na I>aljnem vzhodu —■ Kitajska — je bila vse leto pozorišče državljanskih vojn. Osrednja vlada v Pekingu je brez moči, pravi gospodarji v deželi so vojaški gubernatorji (generali). Poleg teh neredov je treba omeniti tudi številne roparske tolpe« ki divjajo po vsej deželi. Take razmere so seveda velika ovira za razvoj trgovinskih stikov z inozemstvom. ~ - . . . V Ameriki so bili vse leto jezni na Evropo radi stalne vojne nevjprnosti. ki jo povzročajo nase evropske razmere. Zedi-njene države se niso aktivno vtikale v evropske zadeve. Take je bilo pred smrtjo predsednika Hardinga in tako je ostalo tudi potem pod njegovim naslednikom Coo-lidge-om. Najvažnejše vprašanje, ki ga ima urediti Evropa z Ameriko, je vprašanje plačevanja dolgov. Razen Anglije ne plačuje nobena evropska država do sedaj niti obresti. Evropa se zanaša, da bo ameriški stric te dolgove kar odpustil in brisal, toda on noče o tem ničesar slišati. V zadnjem času so se začele Zedinjene države zanimati v večji meri za usodo Nemčije in so sklenile, da se udeležijo dela poizvedovalne komisije, ki ima ugotoviti plačilno zmožnost premagane Nemčije. Ta komisija začne poslovati že v drugi polovici meseca januarja. Kar se tiče ostalih ameriških držav, naj omenimo revolucijo in državljansko vojno v MeHkf, ki se je začela v decembru a ni Se končana, in potrese v srednji Ameriki, ki so napravili mnogoj škode in zahtevali precej žrtev. V četrtem delu sveta — v Afriki — so vsi narodi podjarmljeni od raznih evropskih držav in se njihov glas nikakor ne sliši ne posluša. V Tripolitaniji je bilo več bojev med italijanskimi četami in domačimi vstaši. Vstaši so bili skoraj povsod poraženi. Ne tako pa v Maroku, kjer so domači vstaši Špance popolnoma potolkli. Do lanskega leta je bila edina neodvisna država v Afriki Abestnija, od 1921. leta pa je' postal tudi Egipet neodvisen. Tik pred norvim letom je bil sprejet od kra!ja Viktorja Emanuela novi egiptovski poslanik v Rimu. V sosedni Sprednji Aziji je vzbujala vse lansko leto veliko pozornost Turčija* Po zmagi nad Grki je sklenila z zavezniki lau-sannesko mirovno pogodbo, s katero je zagotovljena njena neodvisnost. Preteklo poletje je bila proglašena na Turškem republika. Njen prvi predsednik je postal Kemal paša. S proglasitvijo Turške za republiko se je prvič v zgodovini tega naroda izvršila popolna ločitev posvetne oblasti od duhovne. S tem bi bila bilanca najvažnejših svetovnih dogodkov končana. Vsebuje številr ne postavke, toda že pri prvem pogledu se vidi, da tudi tu pasive znatno prekašajo aktive. Ravnovesje, ki ga je pokvarila svetovna vojna, ni še vzpostavljeno. Še le tedaj, ko se ga posreči vzpostaviti, bo mogel ves svet, v prvi vrsti pa naša razmesarjena Evropa, kreniti po ravni poti sigurnega in naglega napredna ter popolne obnovitve. z- ^r je- in notranjepolitičnih vprašanjih, | političnimi uspehi naj navedemo obisk -------— :a> 1 predsednika Ma^aryka v Londonu in pred- ki sc Učejo britanskega carstva. Važen je bil sklep, da se mora uvesti takoimenova-na zaščitna carina proti uvozu iz inozemstva. medtem ko bi imeli angleški dominioni (Avstralija, Kanada itd.) razne olajšave. Za'čitne carine ali protekcijonisti-čno carinsko politiko \z zapisal voditelj konservativcev Baldwin na svoj prapor in razpisal volitve. Bil je poražen: liberalci in laburisti (delavska stranka) so dobili vkup \eč poslancev nego konservatvci. Vsled tega konservativci nc morejo več vladati in postane prvi minister najbrže vodja delavske stranke Mac Donaid. Novi angleški parlament se sestane 15. t. m. Premagana Nemčija je prenašala tudi lansko leto posledice svojega poraza. S svojim pasivnim odporom v Porurju je pogorela ter ponudila pred kratkim Franciji in Belgiji direktna pogajanja za oopolno kapitulacijo. Nemška valuta je padla pod ntčio, srednji sloji so obubožali in vsled bede so se pojavljali po raznih krajih Nemčije resni revolucionarni nemiri: v Hamburgu, na Saksonskem itd. V Porenju s>o separatisti proglasili neodvisno republiko, a bavarski monarhisti so bili uprizorili par mesecev pred koncem leta pod vodstvom prstolovca Hitlerja in Ludendorffa ptič 7. namenom, da proglasijo vojaško diktaturo po vsej državi. Toliko porenski separatizem, kolikor bavarski puč je propade? in nemška republika je bila rešena Ni sc pa rešila iz zmefijave in bede, v kateri se zvija vsa povojna leta. Severne države Danska, Švedska in Nor-vesfce kakor tudi Nizozemska so bile brez posebnih važnejših dogodkov. Te države so bile v vojni nevtralne ter sedaj uživajo bogastvo, ki si so ga stekle ob vojni s kupce vanjem z zavezniki Njih valuta je zdrava in trdna. Isto velja tudi glede Švice, ki ie tudi biia nevtralna. Njen mir kalijo v zadnjem času ruske represalije, ki jih je odrediia sovieUka vlada radi umora so- vsera v Parizu. Posledica obiska v Franciji bo skorajšnja sklenitev zvezne pogodbe s to državo. — Poljska se je morala tudi lansko leto boriti z velikimi finančnimi in valutnimi težkočami. Vladne krize so bile po umoru predsednika Narutowicza na dnevnem redu. Velike ovire ji je delalo njeno negotovo razmerje s sovjetsko Rusijo. V zadnjem času so se začele širiti vesti o nekakem sporazumu med tema dvema slovanskima državama. Rešitev vprašanja Javorine bo brez dvoma omogočila tudi tesnejše zbližanje med Poljsko in Čeho-slovaško. Rusija je napravila lansko leto velik korak naprej po poti svoje obnovitve. Po predlanski lakoti so sledile dobre letine in vsa poročila soglasno poudarjajo vidni napredek te velike slovanske dežele.' Najvažnejši dogodek je nova ruska ustava, po kateri tvorijo vsi deti Rusije zopet eno pol. celoto. Rusija je s to ustavo tudi pravično in temeljito rešila narodno vprašanje. V prvi polovici lanskega leta se je mnogo pisalo o preganjanju katoliške in pravoslavne cerkve. En katoliški prelat je bil celo obsojen na smrt in ustreljen, pravoslavni patrijarh Tihon pa je bil izpuščen Snsžoi Plazovi t Smiski dolini Več hiš porušenih - Človeški žrtve - železniška zveza med Francijo in Italijo za nekaj časa pretrgana CHAMBERY, i. škoda, ki so jo povzročile vremenske neprilike v Savojski dolini, je zelo velika. Neprestani snežni zameti, ki so trajali od božiča do včeraj, so odrezali mnogo vasi od ostalega sveta. Utrgali so se plazovi, ki so, kakor v krajih Aime, Bourg, St. Maurice in Beaufort, zahtevali tudi več človeških žrtev. Vsa pokrajina je zasuta s megom; nikjer ni poznati ne poti, ne cest, hiše so skoro vse v~snegu, tako da se človeku zdi, da ni živega nitja v vsej pokrajini. Prebivalci se bojijo iti iz hiš, ker še ne morejo ugotoviti, v kakem stanju so poti, ceste, mostovi, ki so jih plazovi poškodovali .. _ 1 . V krajih Gramer in Taventais« je snežni plaz odnesel s seboj 3 hiSe. Stanovalci so pravočasno opazili bližajoči se plaz in zbežali. Živino je plaz odrtesul. Nad vasjo Montigirod se je utrgal velikanski plaz, ki je poorl 6 hiš; bila je tudi ena človeška žrtev. Blizu Chamoni* ie bila prekinjena električna železnica. Zimski izletniki so morali opustiti izlete v gore. Komaj je nehalo snežiti, je pričel pihati gorak veter; sneg se je pričel topiti, plazovi so se pričeli valiti v doline. Včeraj so nastale povodnji, hudourniki so prestopili bregove. Poškodovanih je bilo mnogo elektraren; voda je podrla jezove in umetne nasipe. Sledil je še dež. Včeraj okoli 17. ure se je utrgal med Saint Michel-om in La Praz-om plaz, ki je prekanil železniško zvezo med Saint Michel-om in Mo-dane-o. Železnica med tema krajema je speljana preko velikega prekopa, ki pelje v. reko Axc. Plaz je ubral pot po tem prekopu ter zasul železniški most kakih 10 metrov visoko; tako je bila prekinjena železniška zveza Rim-Pariz preko Modane. Radi tega so morali začasno voziti vlaki preko VentimigHa- Na stotine francoskih vojakov-alpincev se je lotilo dela, da bi izpraznilo železniško progo. Delo je bilo toliko težje, ker je pla_z poleg snega nagrmadil »a železnico velikanske skale. Delo traja še danes; a jutri zjutraj bo proga spet prosta in vlaki bodo lahko spet redno voziti preko Modane. Prevoz Đovcuolko zrakoplova Jigimifc" PALERMO, 31. Popoldne je bilo truplo pok. poveljnika francoskega zrakoplova ccDixmude», poročnik« Du Plessis-a ob navzočnosti zastopnikov vojske in posebno vojne mornarice ter mnogobrojne množice meščanstva vkrcano na italijanskega tor-pedolovca cPrestinari*. Prefekt gr. uff. Ga-sti je s krova ladje v imonu vsega prebivalstva zadnjič pozdravil truplo junaka, ki je žrtvoval svoje mlado življenje za veličino domovine. Francoski dodeljenec Jou-bert se je zahvalil. Nato |e ladja dvignila sidra; vojaštvo je še enkrat pozdravilo, mnogobrojna množica se je odkrila in ladja je odplula. V Neapoiju NEAPOLJ, i; Torpedolovec «Prestina- ,_______r_,____r____ri» je prispel danes zjutraj v tukajšnje pri- na svobodo. V začetku lanskega leta so Ja- stanišče. Ob 10*40 je bilo truplo poročnika Donci izpraznili vzhodno Sibirijo in vse leto so se vršila neuradna pogajanja za spora-um med tema dvema državama, ki pa so ostala brez vs*kega uspeha. V zadnjem času se mnogo govori o priznanju sovjetske vlade s strani drugih držav. Tako priznanje je najbližji cilj sovjetske diplomacije. Ruska soseda na morju Japonska je doživela preteklo leto najgroznejši potres, kar jih pomni zgodovina. Važno pristanišče Jokohama je bilo popolnoma, a glavno mesto Tokio večinoma razdejano. Več sto tisoč ljudi je izgubilo življenje. Japonska je veljala do pred kratkim za deželo, Id ne, pozna socijalnih bojev. To mnenje fe bilo Du Plessis-a izkrcano. Navzoča so bila vojaška in civilna oblastva in francoski pomorski dodeljenec Joubert. Krsta, ki je ovita s francosko trobojnico, je bila prenesena v cerkev, Id se nahaja v ladjedelnici. Razvil se je dolg spre vod. od kraja, kjer je bila zasidrana ladja cPrestinari*, do cerkve. Truplo bo ostalo v cerkvi, dokler ne Erispe francoska križ arka eStrassbourg*, i ga bo prepeljalq0^ domovino. Poročnik Du Plessis pušča za sabo vdovo in 3 nedorasle otroke, izmed katerih je eden star komaj en dan. Vesti, ki prihajajo iz Touio-na, kjer se nahaja nesrečna družina, pravijo, da pokojnikova žena srčno prenaša udarec, ki jo je zadel. Oče pokojnika je polkovnik v francoski armadi. V izvedeniških krogih so mnenja, da je v zrakoplov eDixmude» treščila strela, ki je povzročila eksplozijo zrakoplova. To domnevo bi potrjevalo dejstvo, da ni nikakega sledu o ostankih zrakoplova. Voščila kraljevi dvojici k novemu tetu. RIM, 1. Že v zgodnjih jutranjih urah sc je zbrala pred glavnim vhodom v kraljevo palačo čievilna množica občinstva, ki je hotelo prisostvovati novoletnim voščilom kraljevi dvojici Ob 10.15 je stopilo v kraljevo palačo predsedstvo in odposlanstvo senata in zbornice v štirih ekvipažah spremljanih po jezdnih od sekth karabinerjev. Ob tričetrt na 11 se je pri peljal v automobilu ministrski predsednik Mu s solini, ki ga je spremljal državni podtajnik Acerbo. čin bivših avstro-ogrskih vojakov v italijanski armadi RIM, 1. Ministrski svet se je v zadnji aeji b&vil z vprašanjem vojaške obveznosti bivših avstro-ogrskih vojakov. Iti so postali italijanski državljani na podlagi mirovnih pogodb. S tem v zvezi je ministrski svet tudi razpravljal o vprašanju, ali naj se prizna bivšim avstrijskim vojakom čin, ki so ga zavzemali v avstrijski armadi. Ministrski svet Še ni končno veljavno sklepal, ampak je odložil razpravo za nedoločen čas. Edino, ako bo zajamčeno, da se ne bo mogel nihče odtegniti vojaškim dolžnostim napram novi državi (podčrtal ur.) bodo varovani moralni interesi onih, ki so se bojevati proti avstro-ogrski monarhiji ter jo premagali. (Štefani.) Odlikovanje radi pomoči v nevarnosti RIM, 1. Na svoji zadnji seji je odlikoval upravni svet ustanove <;Caracge~> nekaj oseb, ki so priskočile na pomoč ponesrečencem. Med drugimi je bil odlikovan neki delavec, ki je skočil iz višine 7 metrov v reko Adižo in rešil neko dekle gotove smrti Nadalje je bil odlikovan neki zidar, ki je skočil v globok vodnjak in potegnil iz njega svojega ponesrečenega tovariša. Maščevanje razp isne množrre radi toguMn Bogoskrunitelj živ sežgan RIM, 1. Šele danes so znane podrobnosti o strašnem maščevanju množice v Ceianu nad nekim Francesko Tomei, ki je dne 29. decembra ponoči odprl relikvije nekaterih mučenikov iz 1. 1600, ki so se hranile v tamkajšnji cerkvi. Ko je naslednjega dne prišel cerkovnik v cerkev, je namreč opa-zil, da so sipe relikvij razbite in kosti mučenikov raztresene po tleh. Prebivalstvo je vest o tem zločinu silno razdražila in sklenilo je, da poišče samo zločinca in da se maščuje. Kmalu je bilo dognano, da je to neki Francesco Tomei, ki je bil komaj izpuščen iz ječe. Predvčerajšnjim se je karabinerjem posrečilo aretirati zločinca na postaji. Razjarjena množica je hotela iztrgati zločinca karabinerjem, a tem se je s pomočjo državne milice posrečilo pripe-Ijati do vojašnice, kamor so ga zaprli. V cerkvi je tamošnji župnik miril razjarjeno množico, naj vendar pripusti sodbo in izvršitev kazni oblastvom; toda župni-kove besede so bile zaman. Kakih 7.000 ljudi je navalilo na vojašnico, kjer je bil zaprt Tomei; vsak odpor karabinerjev je bil zaman. Množica je vdrla v vojašnico, zgrabila zločinca, ga prenesla na trg ter tam do krvi pretepla. Toda razjarjena množica se še ni zadovoljila s tem: obesila je zločinca na kol, ga polita z bencinom ter sežgala živega. Ko je bila obsodba izvršena, se je množica mirno razšla. Vprašanje nmM o dšHodniae Stresemann o boju med Francijo in Nemčijo. MILAN, 1. Dopisnik lista c.SecoIo» je stavit nemškemu ministru za zunanje «adeve dr Strest.-mannu, ki se nahaja že nekaj dni na počitku v Luganu nekaj vprašanj glede nemške politike. Stresemann ga je opozori!, da se nahaja Nemčija v kritičnih momentih in da torej ne sine staviti vprašanj, na katera mu ne bi mogs! odgovoriti. Tudi berlinska vlada sama smatra ra ' neprimerno objaviti svoje namere. V svojem govoru o angleški politiki se je Stresemann izrazil sledeče: morate v londonskem tisku poznati program vodje laburistov, tod« jtiz kot zununji minister moram izjaviti, da ga ne poznam. Pričakujem bodočnost. Mi se ne smemo nadalje vdajati upom. Vsaki dan nam nepričakovani dogodki dokazujejo, da se nc smemo vdajati zapeljivostim niti ustvarjati dalekosežnih n:i-črtov. Mi upamo in smo trdno uverjeni, da se bo naš položaj v letu 1024. zboljšal; vendar se to ne bo zgodilo nit« jutri, niti v prihodnjih tednih. Oba izvedeniška odbora, ki pričneta delovati v kratkem časti bosta mnogo koristila za rešitev odškodninskega problema. Vendar pa je napačno smatrati, da bosta probiem rešila izvedeniška odbora. Po sedanjem stanju stvari sc tega nc more upali. Nadalje sc je izrazil o preiskovanju ricna- lrih kapitalov v inozemstvu sledeče: Moja ideja se ni izpremenila. Sklicujem sc na svoj gov-or v državnem zboru. Gotovo je, da obstoje nemški kapitali v inozemstvu, toda ravno tako gotovo je, da nc dosegajo številke, ki jo navajajo Francozi. Nemška vlada in osobito finančni minister ima velik interes na lem, da se ti kapitali iztakncio, ugotovi njihova višina in vrsta. Nočem reči, da bi jih radi poznali samo radi obdačenja, marveč radi odplačila vojne odškodnine. Logično je, da jih mi ne bo: mo branili. Nato je Srescmann govoril o ameriškem posojilu za nabavo živil. Izrazil se je, da ni višina zneska še ugotovljena, da sc pa suče okoli 60 milijonov dolarjev. V tej zadevi se vršijo pogajanja, ki jih pa ovira Francija s svojim sovražnim zadržanjem. Med tem ko Francija dovoljuje Romu«*'ji, Poljski in Jugoslaviji ogromna posojila, ne da bi bili dolgovi teh držav zajamčeni, se z vsemi silami bori proti priznanju prednosti ameriškemu posojilu za nabavo živil pred vojno odškodnino. "Na vprašanje o mnenju berlinski}« krogov glede padca franka sc je bivši kancler nasmejal in naglasil da je prišlo do stanja, ki so ga želeli Francozi sami. Rekel je: Nikakega sodelovanja —- je geslo PoLncareja. Nemška odškodnina mora služiti vsem načrtom francoske finančne oolitike in Čim odškodnina nc pride se mora finančna ladja pogrezati ter pri iem zapustiti zvezane tako sužnje kot lastnike. Položaj je resnejši kot kdaj prej; resnejši tembolj, ker se skuša v srcu Evrope ustvariti separatizem, ki nc obstoja. Obstojajo oborožene itv plačane tolpe, ki nimajo s porenjskim prebivalstvom ničesar skupnega. Zagotavljam lahko, da ne bi scparat/Bom obstojal niti 24 ur po o&voboditvt Porenjcev izpod francoskega jarma. Euotnost države jc nezlomljiva. Po par besedah o separatizmu na Bavarskem m v Palatinah sc je Stresemann dotaknil italijanske politike. Potovanje predsednika nemške državr< banke .PARIZ, 1. s Petit Parisien> poroča / Haaga, da poseli v kratkem novi predse ' nik nemške državne banke elr. Schn h t Amsterdam v svrho razgovorov s finanč> -mi krogi. Od tam se odpelje v London. Kot njegovi predniki se trudi tudi o t, da bi izvlekel zavoženi finančni voz, toda zaenkrat se mu ne obetaj'o najboljši izgledi, kajti preveč je ovir. ki mu jih stavlja zunanja politika. Porenjci se branijo odiočiive Društva narodov LONDON, i. General Sir Friderik Maurice je napisal v listu -Daily News članek sledeče vsebine; Porenjci se boje slučaja, da bi Društvo narodov odločalo o njihovi usodi, ker domnevajo, da bi dobila zas ;d-ba zakonito lice in bi morali še nadalje ostati pod Francozi. Radi tega so nasprotni, da bi Nemčija vstopila v Društvo narodov. - Te bojazni se niso zmanjšale vsled zadnjih dogodkov v bavarskem Palatinatu, kjer se je majhna skupina separatistov polastila oblasti nad prebivalstvom s pomočjo Francozov. To zadržanje porenjskega prebivalstva znatno otežkoča položaj berlinske vlade, ki na eni strani z rso silo deluje za sprejem v Društvo narodov, na drugi pa mora računati z upravičenimi klici porenjskega prebivalstva. Noskeja napadli komunisti BERLIN, 1. Policija v Hannorru je objavila poročilo glede atentata na Noskeja. Atentat so organizirali komunisti. Pri hišnih preiskavah so dobili velike množrne razstrelilnega materijala. Glasovi o odhodu nemškega kronorinzo na Kri DUNAJ, 1. f Morgen» poroča Pragi, razširjena vest o predlogu nemški krouprinz povabi na Krf. vabilo bi po mnenju tista zelo dobrodošlo nemški vladi, ki bi se s tem rešila velike skrbi, ki jo povzroča njegova prisotnost v državi. Tudi kronprinz bi se temu vabilu odzval in zelo rad nastopil lastnino starega očetovega gradu. Anglija bo nadomestila Chester LONDON, 1. Ustanovljena je bila nova Železniška noreča oa Franockeoi - 40 ra- f^ška družba s petmilijonsko glavnico, i sije&cev. i^1 zgradila železniško progo oamstun- PADT7 i a*. - „„„ .rt|Sivas v Turčiji. Kakor smo že poročali je I FAKL£, 1, sMatin* poroča, da je par sto[_ ^ ,! «L . •• .«' metrov od severne postaje trčil brzovlak iz Turčija pogodbo ^Chester* razveljavila, ' Bruselja v neki predmestni vlak, pri Čemur je ker se ni družba držala prevzetih obvez-hflo 40 potnikov lahko ranjenih. . no s t i. * Razvrstitev čel v zasedenem ozemlju, PARIZ, i. Po poročfit* ♦ Intransigeantaa je gotovo, da se v Porurju pripravlja razvrstitev tet. List pravi, da bodo zasedbene čete zni-fcane na polovico. Francija bo imela tako v Po-rurju kot v porenj&kih deželah po eno gami-*ijo vojaštva. Tam ostane samo en armadni gbor, ki bo podrejen poveljstvu v Dusscldorfu, Razdeljen bo na tri divizije in sicer se bo prva pahajala v Dusseldorfu, druga v Essenu in tretja v Dortmundu. Nemški odpravnik podov ▼ Pariza izrazil so-žalje radi nesreče zrakoplova «Dixmadc». PARIZ, 1, Nemški odpravnik poslov v Parizu v. Hdsch je posetil generalnega ravnatelja ministrstva za zunanje zadeve in mu izrazil *ožalje nemške vlade radi nesreče zrakoplova itDisraude:!. Izreden mraz v Nemčiji. BERLIN, 1. Mraz je letos v Nemčiji izredno jofcčutcn; temperatura pada od dne do dne. V vasi Wasscnbande je kazal toplomer 35 stopinj pod ničlo; mnogim prebivalcem so zmrznili udje. Najprej jc zapadel sneg, nato pa je pritisnil hud mraz in sneg je zmrznil, tako da so nastala po cestah prava drsališča. To zelo ovira ipromet;. poleg tega ljudem neštetokrat izpodrsno, kar ima včasih zelo težke posledice. Samo včeraj si je i 'a način v Berlina zlomilo pkoli 45 oseb roko -i nogo. Vlis Csnkovega gcMS v Beogradu Vesti izvirajo iz nepravičnosti. SOFIJA, 1. Bolgarski dopisni urad poroča, da se tolmačijo izjave Cankova v sobranju v Beogradu kot povratek k predvojni notranji in zunanji politiki. Poleg tega, naj bi njegove izjave vsebovale izzivanja. Nekateri listi so šli baje celo take daleč, da so zahtevali vojaške varnostne odredbe. Te vesti so vzbudile v bolgarskih političnih krogih veliko začudenje. kajti splošno prevladuje mnenje, da ni pripisovati izjavam Cankova tolike važnosti. Ministrski predsednik je izjavil, da je Bolgarija kot vedno pripravljena izpolniti vse v mirovnih pogodbah prevzete obveznosti. Kar se tiče izhoda na Egejsko morje, armade in manjšinskih pravic je Cankov samo apeliral na čut pravičnosti onih,, ki so dolžni skrbeti za mir na Balkanu. V političnih krogih domnevajo, da temeljijo vske tozadevne vesti in komentarji na nepopolni podlagi in da se bo to odstranilo, ko bodo beograjski listi v posesli celotnega Cankovcga govora. Vesli o ruskc-bclgarsklh pogajanjih neiesnične SGFTJA, 1. Bolgarski brzojavisi urad javlja: S kompetentne strani smo pooblaščeni, da izjavljamo, da je vest, ki se je razširila v inozemstvu. Češ da je sovjetska vlada predlagala bolgarski, naj bi se pričela pogajanja med Rusijo in Bolgarijo — popolnoma neresnična. Nasprotno, v političnih krogih trdijo, da je sovjetska vlada ca ponovne prošnje bolgarske vlade, da bi se rešilo vprašanje povratka ruskih beguncev v Bolgariji, našla vedno kak nedoločen odgovor. _ Po^afenfa med Rtisifo m Romunsko gi«de Eesarabije DUNAJ, 1. Časopisi poročajo, ca se bo 15. januarja sestala rusko-rornimska konferenca, ki bo razpravljala o raznih vpra-h omenjenih držav, posebno a vprašanju Besarabije in romunskega naklada ki se nahajr v Moskvi. Konferenca «e bo vršila na nevtralnem avstrijskem ozemlju na Solnograškem. Cičerin bo predsedoval ruski, Dimandi pa romunski delegaciji. __ Angleški indnstrijci v Moskvi LONDON, t. V Moskvi se nahaja neko angleško odooslanstvo industrijcev v svrho podajanj s sovjeisko vlado glede dobave raznih železnih proizvodov, lokomotiv, strojev, v vrednosti več milijonov funtov gterlingov. Naglasa se, da vpliva na podajanja predsloječe priznanje sovjetskih -L,-~ti od strani angleške vlade. to vznemirjenje radi francosko-Če- ikoslovaške zveze 1ŠAVA, 1. Vesti iz Pariza o novi >ki orijentaciji napram Kusiji in o vi franccsko-češkoslovaške zvez? udile v lukajšoiib političnih krogih veliKo razočaranje. Nikdar ni Poljska doživela takega razočaranja kot sedaj, ko te je Benešu posrečilo skleniti tesno zvezo s Francijo, ne da bi jo slednja prej na to opozorila, osobiio, ker se je to zgodilo po javorinskem neuspehu. Poljski predstavnik v Parizu, ki se je mudil na potovanju po Poljskem je dobil i, naj se takoj vrne na svoje mesto. gleflci glasovi o iažistovski politiki NĐON, 1, «Morning PosU je prinesla >.d zunanje politike v letu 1923, pri omenja, ca je dala Italija občutiti svoj glas v sredozemskem morju. ^Daily News=>, ki je radikalno glasilo pa pravi spričo splošnega evropskega političnega položaja, da se lahko najde dovolj razlogov za, nezaupanje napram fašizmu in da se je včasih dozdevalo, da pomenja fašistovska zunanja politika nevarnost za evropski mir. Vendar pa takoj dostavlja, da so dejstva dokazala nasprotno. Na raznih poljih in predvsem na finančnem pa je imela fašistična Italija celo uspehe kljub fašistov-skim brezobzirnim metodam. Na splošno se je položaj od mcseca decembra zboljšal. Izid albanskih volitev — Zmaga vladne stranke TIRANA, 1- Do danes so znani sledeči rezultati o političnih volitvah v Albaniji. Lista vladne stranke je zmagala v petih okrajih; opozicija, pa v treh. Fan Nolo, vodja Miriditov je bil izvoljen v treh okrajih. Iz ostalih okrajev niso še prišla točna poročila, osobito nc iz notranjosti države, ker so bile vse zveze radi snežnih žametov prekinjene. Splošno pa se domneva, da je vladi zmaga zagotovljena. Zahvala pertianskega konzula za veličasten pogreb peruanskega državnika GENOVA, 1. Včeraj smo poročali da je umrl v Genovi bivši peruanski ministrski predsednik in sedanji ravnatelj postnih in ( cidenta. Soproga belgijskega poslanika ba- nemudoma obvestili o dogodku reši'no posta- brzejavnih uradov. Mesto mu je priredilo; fonesa De Cartier Marchierre ni namreč " XT~ u-----1----j-----n. c..i---- veličasten pogreb. Ob tej priliki je posetil i dovolila« da bi jo spremil v dvorano, kjer peruanski generalni konzul v Genovi J se je imel vršiti banket, nemški poslanik; Gonzzalos, predstavnike italijanskih politi- kakor je določilo zunanje ministrstvo, ki je čnih oblasti in jim zrazil zahvalo države Peru. Incident v Beli hISi Žena belgijskega poslanika odklonila roko nemškega poslanika odkazalo nemškemu poslaniku prostor zraven žene belgijskega poslanika. Ko je baronesa De Cartier Marchierre zagrozila, da se odzove vabilu, so ji izbrali japonskega poslanika za spremljevalca. Baronesa je po rodu Amerikanka. V Beli hiši so jo. Na lice mesta prihiteli zdravnik je Subano-vi izpral želodec, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Okrevala bo v par dneh. Vzrok obupnemu činu Subanove je baje pripisovati nesrečnim družinskim razmeram. DAROVI Gospod Gregor Zidar & C. daruje L 40.— otroškemu vrtcu pri Sv. M. M. zgornji. Denar hrani blagajn&ar Stekar. LONDON, 31 Iz Washingtona poročajo i sicer izostale kateresibodi pripombe; toda! ^B^šta."SŽ^iz Botune"1 aa je prišlo med obedom, ki ga je priredil i kljub temu prevladuje mnenje, da bo imel -t 149 predsednik republike Coolidge na čast di- incident posledice za diplomatske od-; plomatskega zbora, do precej neljubega in- f nošaje. DNEVNE VESTI »upi isEMsia mu u mi Naše občine padajo ena za drugo v roke ob- ! ni meri darovali Bahu, zato je umljivo, da se Činskim komisarjem. Pred kratkim smo opo- : je marsikdo v svoji radosti spozabil ter preko-zarjali vlado na veliko gospodarsko krizo, v 1 raci! pravo mero. Mnogi pijanci so se pretrdo kateri se nahaja vsa naša dežela, tako da ob-; seznanili z materjo zemljo ter dobili od novega čine le z največjo težavo pokrivajo najpotreb- I leta neprijetne spomine. nejše ^ite. ki jih zahteva njihova uprava. Vsled tegu so komisarji, ki jih je treba drago plačati, največja žrtev, kar se jih mofc naložiti našim revnim občinam po deželi. Vlada se za ta dejstva ne meni in kaže v zadnjem času neko neumorno vnemo v komisariziranju^ naših občin. Tako objavlja «Gazzetta Ufficia-!e» od 28. decembra 1923. kr. odlok o razpustu občinskega sveta na Slavini. Za komisarja je imenovan g. Arturo Buffon. Značilno je utemeljevanje, s katerim je g. Mussolini predložil kralju ta odlok. Pravi, med drugim, da so se izkazali občinski svetovalci za nesposobne. Vslcd tega da je bila vsa občina v neomejeni oblasti župana in občinskega tajnika, ki sta delala protidržavno propagando v občini sami in tudi preko njenih mej!!! Kaj sta neki tako strašnega zagrešila proti državi župan in občinski tajnik na Slavini« o tem seveda g. Mussolini molči in bi gotovo ne znali povedati nič konkretnega niti on niti njegovi izvirni obveščevalci'. Ofiiiiisoig io iMijepMje Mu oameSčence?_____________ xGazzetta Ufficiale:> od 28. decembra 1923. prjčel novo leto. je objavila kr. odlok od 29. novembra 1923,' št, 2718., s katerim se veljavnost kr. odloka Spominjajte se ob vsaki priliki »Dijaške Natice' Maši oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotini* no bolnišnico, kjer je zdravnik pri preiskavi beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— dognal, da je neznanec silno pijan in da ima, K. 1797 KRONE, goldinarje, plačujem vedno 5 stotink več kot drugi. Edini gresist, via Pondares 6-1. 44/t Tudi težak Alojzij Cerigo se je na Silvestrov večer nasrkal sladke vinske kapljice in sicer v tako obilni meri, da ni vedel kam ga nosijo noge, V pijanosti je prikolovratil v zagato CristofoTo Colombo, kjer so mu pa noge po- . 1 ;„ poinoma odpovedale; zgrudil se je na tla ter BABICA, diplomirana,^ obležal v mrazu do jutra, ko so ga našli neka- KOVAC PURIČ v via Mrdia št. 6 izdeluje štedilnike in železne ruletes po ugodnih cenah. Prodaja štedilnike od L 160.— naprej. (59) teri mimoidoči ljudje. Mož je bil ves premrz-n.en. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico- Ležati bo moral mesec dni. Mož je zares slabo bežniva oskrba. Največja snaga. Tajnost. Na željo zdravniška pomoč, Govori slovensko Corso Garibaldi 23/1. 1786 Snoči okoli 22, ure je stopil v gostilno -Al ŠOFER, mehanik, dobro izučen išče službe pri tvrdki ali privatno. Ponudbe pod ^Solem na upravništvo. 1773 od 27. januarja 1923, št. 87 raztega tudi na' kuon gustQ^ v ulici Appiari v Rojanu močno gLUŽKlNJO, pridno, ki zna dobro kuhati, išče nove pokrajine. Ta odlok vsebuje sledečo do- Yinien neznanec ter zahteval pijače. Krčmar, i majhna družina. We!tner, via Giulia 82-11. ' 1795 ločbo, ki velja za državne nameščence novih j€ uvidc]t da ga ima mož že itak dovolj pod pokrajin: Pravica preklicati do 31. decembra ka{K,t mu hotel dati vina. To pa je prišk ca -1923. vse začasne ukrepe glede potrditve in razicTilo: tel ie razilraiati no gostilni in * ukrepe glede potrditve in ™fo"Vazjeiiio7jel" je razgrajati po gostilni in PREĐNO PRODATE zlato in ^br^ vpraš^-zopetnega sprejema v službo ostane neizpre- nad!ego^ati tudi druge goste. Krčmar pa je i te cene veliko zlatarno -- urarno ^ia Uia menjona. Vsak minister je zraven tega poobla- ^ kocec n;cgovemu razgrajanju s tem, i cinto Gallina 2 (nasproti hotela ~ " 5rPL on^lUn^n nilanca I siol. Velika izbera predmetov za darove Vsi odjemalci odlikovane specijalitete „laična Crema maršala*41 dobijo popolnoma brezplačno krasno stensko uro s 36 urnim na-vitkom* TVRDKA R« CrfismancSch Trst, Via Valdirivo 34 Telefon 13-39 Zobozdravnik dr. Lojz KMer sueclollsl za Mm>\ v oslih in m sprejema za vsa u^zdiavsHka in zdictekiiška v Gorici, dq Trcv^Iku 20 mm delil liitorla 201 oc! 9-12 In o«i 3-3. (Mi Močite prihraniti ? Paletots (Ranglsn) od L 95.— nami Košfte ofilefce . . „ S9.— „ 0tIekez3RiladERi£e „ „ 65,— „ Hlače iz debeiegn blnga „ 32.— ,, 13 [i di te® - i 40 - Uis Ccrćacđ - 40 ^ BStMM Vipavsko, istrski rcfoštt in kraški teran. N^ deb Jo Jn za družine VSa CunlčoSi S9 na drobno in za dfuiinc Vss GiuBiarsi Telefon 19-80. Priporoča se lastnik (486) ŠTR&UCA&. ^a^BI^ cene ^lačujs^ v ali pa dovršijo do 31. dcceinbra 1923. 60. lelo ^olaišnko. Ta ja zdravnik dognal, da ima mož svoje starosti in vsai dvajset let svoje službe, i ncvarno raEO na ^Jaui 'm na zapestju desne čl. 3. pravi, da te določbe za nameščence roke; imel je prerezanih več žil ia ranjeno sodne, Šolske m železnišJce oprave ne veljajo. ttidS odvodnico. Ranjence ]C bil Sc vedno zelo --razburjen in ga ni bilo mogoče zaslišati; pove- Sisraftipi Iz neke vasi aa Krasu smo prejeli sledeči dopis: Par dni pred božičem je prišel v našo vas dalje same, da se imenuje Alojzij Negro. Mož j« moral ostati v bolnišnici. Poskusen sasomor. Včeraj popoldne je za-sebnica Terezija Suban, stara 21 let, stanujoča Olajšuj® vsako tr i Jugoslavijo i elegantno oblečen gospod, kateri je takm P"1 v'rjicf del Pozzo £t. 3, izpila s samomorilnim prihodu vprašal po nekem «avvocato=>. Našel aiUJienom nekoliko jodove tinkture. Njenemu ga je m par dni pozneje sta sla oba od hise do činu w prišii ^ sjed domači, ki so, hiše po več vaseh v okolici. Nevodošlec se je K predstavljal za osemkratnega milijonarja. Po hišah sta povpraševala po dekletih v starosti od 15—22 let- Obljubljala sta jam krasne službe v starih pokrajinah. Delale bi ne skoraj nič — sta pravila — ker bi bile nastavljene kot spremljevalke dam, pestunje itd. Pač pa bi imele krasno plačo od 400—500 lir na mesec. Vožnja, hrana in obleka bi jih nič ne stala. Po vaseh jc ta čedna družba ponujala zastopstvo /a nabiranje deklet dekletom samim in tudi drugim domačinom. Morda bi se bile teci brezvestnim ljudem posrečile njihove peklenske špekulacije, da ni bilo to še pravočasno preprečeno. Poštena dekleta bi bila Sla v nevednosti na limaniee in bi se prodala za vedno v j i suinost. To grdo početje je bito naznanjeno karabinerjem in fašistovski milici. Gotovo je i laži-miiijonar čutil, da mu postaja vroče pod nogami, ter je pobegnil v Gorico, kakor pravijo, Bila je takoj uvedena preiskava. Ljudstvo jc zelo ogorčeno, -»Milijonar* pa naj se, ko pri- j de v roko pravici, strogo kaznuje. Opozarjamo naše ljudstvo na take smnljivc tipe, ki se od časa do časa pojavijo v naših krajih, da se bo znalo ravnati. Obenem opozarjamo tudi poklicana oblastva, da poskrbijo, da se slični poskusi za vselej onenio£ očijo, Pozdrari naših fantov - vojakov. Veselo novo leto želijo svojim bratom, sestram, znancem in dekletom: Zlobec Franc iz Konko-konclja, Šušmeij Miroslav Barkovljc, Čok Ivan Sv. Marija Magdalena, Frnetič Franc Barkovljc, Vičič Oskar Rojan, prideljeni 6. polku ber-saljerjev (cikiisti) v Bologni. Radovan Blaž iz Žlandaja pri Poreču, Ferdinand Brišček Bar-kovije, Kozuk Josip Strunjan, Kolarič Ivan Zavije pri Trstu. Luzul Jakob Pula, Kaptm j Alojz Sv. Alojz pri Trstu, Jugovac Jernej Bu-. ie. Prelaz Peter Buic, Bernard Lazer Piran, pauj Bourget: Klabot August Piran, Stokovič Domenik Di-njan, Plisko Ivan Portorcse, dodeljeni 8. polku težkega topništva v Savcni. je odprl svojo pisarno u Trnovem pri IlirsHi Bistrici v hiši gospoda Ivana Benigarja trgovca v Trnovem št. 12!. ^ k^n« žlctic* jazbsse^matck, verse, krtov, divili in dar^a^fH NDIP^CH Trst, Via Sattisti tO šs. ¥rata i G Sprejemajo se pošiliatve po pošti. □ o □ □ □ □ □ S j d Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 1S.OOO.OOO-— popolnoma vp!a?aaa. Glavni sedel s Trst, VSa S. Nicold 9 (Lastna palaca). Podružni«: aasftZi«, ZARiS. □ □ □ t Dale subvencija na blago* afekte in uradnosti Otvarl« akreditiv« za nskup blaga. — Inbasi ef«kiov Sn rakunov, informacij c. — Kupuio prodaja dtacrj« In draga valute. Jamstvena pisma In druge operacija po n3iug©d*ejI;S*i pogoi^- Sprelema vloge v Dinariift ter ilft.obresiuiie najbolje po tJu&ouoru. (D j □ | i □ i r i i ° lo n □ □ i i □ io □ □ □ D □ □ PO QDDO O □ □ □ □ □ □ D D □ □ □ □ OOP D □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□D PODLISTEK j rela Iz tržaikeia živlienla Pet oseb ▼ nevarnosti radi uhajanja plina. JEČA (16) (La Oeole) Poslovenil F. P# Včeraj zjutraj je bil zdravnik rešilne postaje — Bo, bo Sedij je njegova ura in na vsak telefoničnim potom pokUcan v ulico Rossctti, način bo katen »zmed njegovih uteneev, n. kjer jc v hiši št. 40 radi uhajanja plina postalo pr. tisti, katerega je bd poslal pred dvema me-slabo pclim osebam. Prišedši na lice mesta, je secema, ko je bil deček bolan in ker on sa^ m dognal, da so 61-letna Pavla Matiassi. 20-lctna mogel pnli.. .. Toda teci vendar m hiti. Ana Matiassi. 24-letna Anita Matiassi, 69- Moj Bogi Uboga gospa! Vendar ,e res, da bi p letna vdova Eleonora Viber, vse spadajoči k ne bil smel tega storit«. Ka, pa mu je moglo isti družini, kazali lahke znake zastrupljenja biti ? .. s plinom. Zdravnik jih je kmalu spravil iz vsa- j — *Da, kaj je imel ta ubogi gospod? . . .» se kc nevarnosti. Dognalo se je, da je nezgodo, vprašal tudi Ivan Bourrachot, ko je hitel « ki bi bila lahko iicela usodne posledice, pov- kar je mogel naglim korakom iz ulice Saint -zročila pokvarjena plinova svetilka, pri kateri Dominique v ulico Un iver site, ki pelje, kakor je tekom noči uhajal plin. i znano, v ulico Jacob, J^er se nahaja ta stara Posledice proslavljanja novega leta. Števil- bolnišnica. Odgovoril mu je njegov zdravi rane nezgode pijancev. Splošno veselje, ki je zum priprostega kmeta, kajti v svoji vasi Te vladalo v našem mestu ob priliki novega leta, bil že slišal praviti o samomoru stnea: -Ko f bi se prav nič ne čudil... Samo da bi bil j Tri patološke romane, eden o vnetju, drugj Vernat v bolništicil Vse b« uredil s sodnijoJ o histeriji, tretji o pešanj.i prehrane. St arn; Zakaj poleg drugega je tudi to..;. Moja žena vrednost teh višjih moz je bUa nekaka njihova "lav ima prav. Ah! Ona ima pač dobro glavo... Prav je rekla. Doktor je tu!...?> Spoznal je kočijo, katera je stala ob vratih bolnišnice in katere vrata je on že tolikokrat odprl pred peronom Vialisovih v zadnjih petih letih, odkar je bil Vialis domači zdravnik teg^ mladega zakonskega para. Prevzeli so ga od svojih starišev, kateri so ga bili dobili s svoje strani od Trousseau. Ta učitelj bolnišnice je bil spoznal v Vernat-u zdravniški genij iste vrednost teh višjih mož je bila nckaita njim osebna sila, ki je izginila z njimi vred. Ko so šc živeli, pa jc bila ta sila tako mogočna, da je bilo zdravljenje, ki ni v drugih rokah niecsa: izdalo, v njihovih rokah uspešno. Tudi Pavel Vernat je imel tak sijaj že v najvišji meri, in to že v svoji začetni dobi, ko še ni imel onega uradnega obiležja, ki imponira bolnikom ravnotako in še bolj nego tovarišem. Bil jc le profesor brez stolice in samo navaden bolniški zdravnik. Toda kdor se mu jc približal, je že vrste, kakor je birnjegov, toda bolj ustvarjen | depo veroval vanj S to svojo obvladujočo go za laboratorij. Tu ;e treba po- j prepričevalno močjo jc imel kmalu ?graU ..... odločilno vlogo v tem dogodku, ki je sicer bil ravno tako banalen kakor tragičen. Ako bi ne bila razsodna služkinja nastopi'a proti temu, da bi se njen mož obrnil do kakega slabega zdravnika istega okraja, kakor je najprej nameraval, bi bil ta samomor impulzivnega človeka brez dvoma le najkrutejši dogodek dnevne kronike. Ne bi bil povzročil velike in globoke dram*' moralnega življenja, ki ji je bil blazni Čin nesrečnega Ivana Vialis nekak krvav jrredgovor — drame, ki je trajala skoz. vse *ivljen»e vdove in matere in ki jc imela z? svojo pozornico duSo. vredno vsega občudo7C aia za kliniko nego VPi dati novo sliko, namreč sliko tega velikega terapevta, ki je bil kot profesor eden izmed najslavnejših mož pariške fakultete, dasi z manj natančnosti v obliki nego Trousseau sam in z manj one obvladujoče zgovornosti, ki jo je imel njegov tekmec Georgcs Dieu!afoy. Toda ako žalibog traja kaka slava samo za življenja, kakor n. pr. slava gledaliških igralcev in pevcev, velja to pač tudi o slavi zdravnikov. Po smrti živi njih spomin le v njihovih teorijah, a hipoteze, ki so danes v veljavi v niedicini, se nadomestijo ie jutri z drugimi Kaj predstavljajo danes Imena Br«ussais, Charcot, Bouchard. katejih ugled ie bil nekoč suveren?